Z20. tilfflftn.
A
Pavšalni franko v drfavf SMS.
I ijiMjHi, i ndilio 21 septembra m.
Lil. leto.
Prostor 1 as/ac X 54 m/m za navadne tu male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin, za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži r*\mkf\ za odgovor.
Dpravmittvo
.Slov. Naroda«1 in „Narodna Tlakama" Enaflova ulica št. 5, priUicoo. — folofom it 90.
„Sloteatakl Narod* volta v
v Joooalavitl:
celoletno naprej plačan    .  K 84'— polletno ........ 42*—
3 mesečno ...... t, 21*—t
1 ........
Mabllaoi la po pod« i
f taiMautto;
celoletno...... K 95*—
polletno 50*—
3 mesečno .  •  • .  « . „ 26'—
o-_
Nov naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno  MJ" P<> nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
• banova attoa ftt, 9, L nstUtropfe. Telefon Mor. 94.
Dopise oprofoama la podpisana la zadostno frankov fjaF   Rokopiaov no vrata. "VB
Posamezna Številka velja 40 viitaijev.
Dr. Rybaf Vladimir:
HeZ2d070ijatTQ ! JOBOSML
Vsi oni, ki prihajajo iz tujine v Jugoslavijo, opažajo da vlada med naitm ljudstvom splošno nezadovoljstvo; težko pa je razumeti, zakaj to nezadovoljstvo. Je gotovo res, da ni vse tako, kot bi moralo biti; toda pozabiti se ne sme, da je naša država šele novorojeno dete in da vlada pri nas v primeri z drugimi novorojenimi državami še precejšen red. Železnico funkcijonirajo, uradi redno poslujejo, draginja primeroma ni tako velika, dobi se vsega, kar se hoče. Toda zabavlja se po stari jugoslovanski navadi.
Mi Jugoslovanu ki smo bivali sedaj delj časa v Čehoslovaški republiki, smo čitali ali slišali o naši državi najrazličnejše vesti. Le malo kdo je prinesel dobro vest iz domovine, večina je bila nezadovoljna: enemu ni bila po godu vlada, drugemu je bila draginja v Jugoslaviji vže neznosna, tretji je zabavljal čez železnice itd.; niti eden od teh ni našel ni pičice dobrega na naši državi. Da pa vsi ti ljudje naši državi res veliko škodijo, to*ga se mogoče niti ne zavedajo. Saj pograbijo Italijani vsako tako malenkost z veseljem, da lanci-rajo v svet vesti, ki so neresnične, katere nas pa diskretirajo pred drugimi. In naj si bo ona tuja država nam še tako prijazna, vedno čujemo odgovor: saj je bil to vaš človek, ki je to povedal ra ki je to z lastnhrti očmi videl. Ne. gospodje nezadovolj-neži, s tem škodujete le ugledu naše države; raje malo manj zabavljati in mnogo več delati! Vedno se daje pri tem za vzgled Čehoslovaška republika. Češ glejte, tam je pravi red, vse je zadovoljno; da, toda tudi tu ni vse zlato, kar se sveti!
Je sicer res, da vlada v ČSR razmeroma mir in red. toda tudi ona ima, kakor vsaka novorojena država, svoje težkoče. Posebno je to opažati na Slovaškem, kjer je vladala prej madžarska pest; ljudstvo je bilo tlačeno, ni imelo svojih šol, uradniki so bili tujci ali pa Slovaki-madžaroni. UmHivo je, da sedaj ne gre stvar tako hitro popraviti. Tudi na samem češkem ni vse tako, kot bi moralo biti in urnlnvo je to, ko vsak izmed nas ve, da je stara avstrijska vlada postavila na boljša ozir. višja mesta le svoje nemške aH »Nemcem prijazne*: ljudi. Sedaj pa v narodni državi ti ljudje ne morejo in ne smeio ostati.  Težko pa je dobiti
LISTEK.
Fran Govekar:
Joiko muzikant
Lahko se pobahamo: mi znamo, kadar resno hočemo. Lani osorej še ubogi in potlačeni, danes bogatimo ponosno dvignjenih glav. Iz ničesar znamo ustvarjati in v solidni organizaciji smo v Jugoslaviji mojstri.
In Ljubljana, psovana, zaničevana, vso vojno dobo v prah mandra-na, je danes v brzera ustvarjanju zopet prva. Govorim o našem kulturnem delu: naše časopisje se je široko razmahnilo, naša slovstvena produkcija narašča, javne knjižnice se okrepljajo in množe, naš Sokol plove ponosneje iti siineje ko kdajkoli. Pripravlja in snuje pa se še marsikaj. Lani osorej še brez gledališča, imamo letos že dve; pomnožil se je dramski in operni ansambl in predstav bomo imeli vsak dan po dve. Lani smo se otepali še z ljudskimi šolami in le par srednjimi, letos otvarjamo žensko realno in reformno gimnazijo, pevski, glasbeni in dramatski konservatorij, tehniko in vseučilišče! — Kako silen napredek! Kakšne čudeže nam donaša svoboda! Mi .vstajamo* raj vstajamo! Bi
drugih ljudi, ko ni še dovolj naraščaja in pa premalo zato sposobnih ljudi. In zato je še na marsikaterem mestu uradnik, ki gotovo tja ne spada.
Vkljub temu pa ne vlada med češkim ljudstvom tako veliko nezadovoljstvo in nestrppnost. kot pa pri nas. čehoslovak razume položaj. Vlada se trudi na vse načine, da bi napravila tudi v tem pogledu red, toda delo gre počasi izpod rok, ker ni ljudi! Pri tem se pa ne sme pozabiti, da ima ČSR skoro K prebivalstva (vsaj po zadnjih volitvah računano), ki je nemškega pokoljenja in pa druge velike manjšine tujerod-cev.
Druga točka nezadovljstva pri nas je: velika draginja. No da, draginja je velika in gotovo bi se dala tu in tam cena znižati. Toda tako neznosna pa vendar ni, kakor nekateri trde. Kriva je temu v veliki meri naša valuta. Ozrimo se pa le malo okolu sebe. Poglejmo n. pr. samo Trst. Le vprašajte enega ali dnicega in gotovo vam poreče, da je v Trstu mnogo dražje nego tu — ne glede na kurz lire. Ali pa poglejmo v Nemško Avstrijo in v ČSR. Tam res vlada velika draginja. Skoro vsak dan se demonstrira v Pragi proti draginji; prireja se shode, pošilja se rezolucije. Vse nič ne pomaga. Enkrat je celo seglo delavstvo po samopomoči, je vdrlo v prodajalne in začeli so prodajati blago — po predvojnih cenah. Posledica tega je bila, da se je ustanovila komisija, sestoječa iz zastopnikov delavstva, konsumentstva, trgovcev in vlade. Določili so cene — katere se pa niso skoro nič razlikovale od prejšnjih in država bo morala samo v Pragi menda plačati 10 milijonov kron odškodnine trgovcem za veliko zgubo. ki so jo trpeli pri tej -samovoljno prisiljeni prodaji.«
Ako pa vzamemo še našo in če-hoslovaško valuto v poštev, potem pa je življenje še dvakrat tako drago kot pri nas. To občutijo posebno naši visokošolci tam gori.
V Jugoslaviji dobi človek »kar si srce poželi« in to po primeroma ne tako visoki ceni. Dobi se belega kruha, kolikor se hoče, med tem ko je to na Češkem redkost. V mestih še vedno vladajo »slavnoznane« živilske izkaznice, med tem ko so tu vže odpravljene. In glej! Letos je na Češkem izradno dobra letina, kakor je bila baje leta 1912 in vendar je poskočila cena žita od lanskih 60 K na 80 K.
glavi se zvrti človeku, če primerja pravkar preživelo strašno preteklost z bohotno plodovito sedanjostjo ter se zamisli v svetlo bodočnost...
Stojim v Zvezdi. Vojaška godba svira in narod vese© promenira. Uživa glasbo, a prav nič se ne zaveda, koliko truda je veljalo, da smo po dolgih mračnih letih dobili svoj gamizijski orkester. In prav nič ne misli, da je ta svirajoči orkester prvi. ki ga ima Ljubljana v svobodni Jugoslaviji, in njegov kapelnik menda sploh prvi Slovenec, ki mod nami dirigira vojaško godbo.
Kdo je ta mož, navidezno tako hladen fn tako samozavestno miren?
— Naj Vam povem zgodbo! V dokaz, da je resnično, kar sem bahavo trdil: Mi znamo, če le hočemo.
Bil je vri, preprost slovenski učitelj. Služboval je zvesto, a skoraj brez plače svoji domovini ta in tam ter se ubijal kot nađačiteU končno v Zagorju ob j. ž. celih trideset let. Brez zvecka hi plenka je deloval živel in umrl Prod 52 leti se mu je narodi! v Komendi pri Kamniku sinko
— Joško. Kajpada ga je dal Študirat
Jus na Dunaj. »Iz pravd naj kuje rumenjake!« je mislil oče. Toda Joško je bil rojen muzikant. Namesto da bi jus študiral, je musicfral in fan--timrt. In fafiraK
Da vlada pa takšna draginja, tega je v veliki meri kriva brezdelnost. Ljudje so se odvadili delat, tu v Jugoslaviji in tam v ČSR kakor tudi drugod.
In gotovo bi bilo najbolje sredstvo proti draginji — delo, delo in še enkrat delo. Pred vsem pa naj naša vlada enkrat prav pošteno stopi na prsta onim prekupčevalcem-verižni-kom, ki jih kar mrgoli v Ljubljani, Zagrebu in drugih naših velikih mestih in ki stavijo v tujini naš ugled v tako slabo luč. Tu mora vlada seči po radikalnem sredstvu, da iztrebi to golazen. S tem pomore našemu ljudstvu — posebno delavcem in uradniškemu stanu —. deloma odstrani draginjo in v enem oziru tudi olajša stanovanjsko bedo.
Saj je povsem znano, da imajo gospodje verižniki bodisi privatnih ali hotelskih sob na razpolago kolikor hočejo, med tem ko naši reveži begunci, katere so Italijani spodili in ki so dobili tu službo, stanujejo že 6 in še več mesecev po vagonih. Tržaški Italijani pa imajo tu lepe sobe, verižijo in špijonirajo na vse mogočne načine in gotovo se v Trstu še ro-gajo našim ljudem: češ tudi v Ljubljani smo mi gospodje. In kam pridejo vsi oni dijaki, ko se sedaj otvore šole, univerza in tehnika? Kam naj gredo ti dijaki? Stanovanjska komisija je ustanovljena in gotovo se ji posreči v tem pogledu najti nekak »modus vivendi«. Dobro bi pa bilo, da se pri tej priliki pokaže tem italijanskim verižnikom iz Trsta in Italije enkrat za vselej vrata. To le mimogrede!
In še neke točke bi se rad dotaknil. To je politično nezadovoljstvo. V Beogradu traja vže dva meseca kriza. Vse počiva, nobeden minister noče sprejeti odgovornosti, ker ne ve, kako dolgo ostane še v uradu.
Ali se stranke res ne morejo ujediniti in dogovoriti: ali je res bolj važno, bode li ta ali oni minister, dobi li ta ali ona stranka resort tega ali onega ministrstva?! Ali ne vedo gospodje v Beogradu, kako škoduje to našemu ugledu v inozemstvu?! Saj nimamo še niti določenih mej. saj niti še ne vemo, kako velika bo naša država.
No, je res, da rudi drugod vlada strankarski boj in žalibog bo še vladal mnogo časa. Toda eno je pa tudi res, da si mi v Jugoslaviji, dokler nismo še konzolidirani in nimamo še mej, predvsem pa, ko imamo tako velikega sovražnika kot Italijane in
skoro nobenega prijatelja, takšen kuksus — strankarski boj — ne bi smeli še dovoljevati ali pa vsaj kolikor mogoče omiliti.
Da, v tem oziru naj nam bodo Čehi vzor. Pri njih divja mogoče še hujši strankarski boj nego pri nas; imeli so tudi oni vladno krizo julija meseca. Toda, ko so videli, da izgubljajo ugled v inozemstvu, posebno na mirovni konferenci in po vpadu madžarskih hord na Slovaško, so stali kot eden mož in strankarski boj je utihnil.
Ali bi se ne moglo to tudi zgoditi v državi SHS?! Gotovo ni lahek naš notranjepolitičen položaj pri tako si nasprotujočih načelih, toda malo dobre volje silnega moža in popustljivosti od ene in druge strani je treba in stvar bi se dala z ozirom na naš res težaven zunanjepolitičen položaj kmalu rešiti. Zdi pa se, da manjka pri nas i dobra volja i silni mož i popustljivost!
To je nekaj misli o nezadovoljnosti, ki vlada v Jugoslaviji. V marsikaterem pogledu bi se dala odstraniti, toda treba je malo manj zabavljati, malo manj govoriti in mnogo, mnogo delati ter potrpeti.
Jugoslavija, dolgo let tlačena, je svobodna, je ujedinjena- Delajmo in pomagajmo graditi vsi pri tej noyi stavbi.
Niso se vsi Ju-goslovani svobodni, še ječe pod tujim jarmom in ako bomo vsi složno sodelovali pri tej veliki zgradbi Jugoslavije, je gotovo, da tudi nam neodrešenim Jugoslovanom zasljedaii_svobode._
Apel istrskih beguncev.
U restauraciji »Zlatorog« sastaH su se 18. o. m. begunci iz Istre, koji su se namestili u Ljubljani. Broj ućestnika bio je neobično velik te su prostorije restauracije bile dupkom pune. Sastanak je otvorio sazivač dr. Krmpotić, koji je predložio kao predsedatelja g. nadoficijala Španjola. Gosp. Španjol je pozdravio u biranim recima istarske supatnike ter dao reč dr. Krrrrpotiću, koji je obrazložio značenje i uzrok tog sastanka. Govorilo je mnogo govornika, medju njima osobito uverljivo ini. Ružić, koji je žigosao oštrim recima rad - nerad našeg narodnog predstavništva. Kao što i svi drugi govornici dao je i on oduška ogorčenju nad postupkom predstavnika iz zaposednutih krajeva, koji se danas u prvom redu smatraju strančarima i tek sporedno zastupnicima bednih naših ljudi u i iz okupirano?: područja. Uz neopisivo oduševljenje bile su prihvaćene reči govornika, da su Primorci u opće, a
Istrani posebice ne poznaju plemenskih razlika ,da smo politički najzreliji deo naroda, koji predstavljaju početak istinskog i iskreno*: ujedinjenja, da je svaki od njih i Srbin i Hrvat i Slovenac. Pozvao je kampaniiističko narodno predstavništvo, neka dodje u političku školu kot istarskog ili primorskoj? seljaka, koji bi bez sumnje dostojnije predstavljao u parlamentu i prema vanjskom svetu našu oslobodjenu do-movinu od one nazovi inteligencije, koja se u Beogradu sjatila. Predložene resolucije, koja donosimo niže, bile su za tim jednodušno prihvaćene. Za tim se zaključilo što j edinstven ije suradji-vanje s goričkom i tršćanskom braćom, koju je na sastanku zastupao predsednik »Odbora za zaposednute krajeve« kot. poglavar dr. Vodopivec i koji je, burno pozdravljen od prisutnih, pojasnio potrebu zajedničkog i pozitivnog rada za nespašeni narod. O općem pohtič. delovanju odlučivat će velika skupština, Što će begunci doskora obdržavati- u Ljubljani. Do tle će voditi poslove za delovanje u prilog istarskih begunaca unutar spremajuće se opće be-aimačke organizacije jedan privremeni odbor od 6 Rca, razdeljen po staležima, koji se kooptiranjem može proširiti Sastanak, koji je kao što i svi ostati bogunački sastanci u našoj krah'evinl dokazao opet jedinstvenost političkog shvaćanja naših begunaca ! oči vi dno nesuglasje izmedjtt narodnih predstavnika zaposednutih kratera i naroda, kojega zastupaju, bio je zaključen »Leporn našojn ♦ . .« Resolucfce se glase:
t
Potpisani zastupnici beganaca iz Istre, sakupljeni na sastanku u Ljubljani dne 18. ssptembra 1919, zabrinuti očajnim položajem, u kojem se nalazi naš jugoslavenski narod u zaposednu-tim krajerima, pozdravljaju sve one5 Jugoslavene, koji su unatoč neprijateljskom ltasflstvu ustrajafi u zaposednu-fcn krajevima te se pre dati progonit! i mternirari, nego da su ostavili svoja' mesta i svoj narod; pozdravljaju jugoslavenski narod na Rijeci, koji danas proživljava satove najgoreg terora tc •rvečano iz javljaju, da neće mirovati, dok i zadnja naše selo na zapadnim granicama nase kraljevine ne bude' oslobodjeno cd okrutnog talijanskog rrnoerijalizma.
Uvereof, da samo jedna jaka, zdrava 1 jedmstvena Jugoslavija može da izbavi naš narod, osudjuju svako nastojanje, koje bi išlo za tim, da se razdvoji jedinstveni narod Srba, Hrvata i Slovenaca; osudjuju najodlučnije svaku plemensku propagandu, koju te-raju pojedinci znalice ili neznalice pod urica j em tudjinačkih agenata; pozivaju zastupnike iz okupiranih krajeva, neka se okane upKćarrja u provincijalSstičke stranačke razmirice u našoj kraljevini te traže od njih, da se u radu za oku-
Tedaj se je obrnil Joško. tihotapski muzikant, na Ivana Hribarja, prijatelja slovenske mladine: »Pomagajte mi! Kapelnik, glasbenik, umetnik želim postati, a moj očka je uboga para — vaški učitelj!«
In Ivan Hribar je poskrbel, da je vstopil naš študent - muzik v dunajski konservatorij. V štirih letih ga ie odlično absolviral. In takoj nato se je vrnil v domovino. Bilo je 1. 1896. in 1897. Josip Čerin je bil pevodja in učitelj »Glasbene Matice«. A iznova ga je potegnil vase Dunaj, mesto petja in glasbe. Čerin je prevzel mesto organista pri Avguštincih m se — dasi že oženjen in oče — vpisal hkratu na vseučilišču. Po treti semestrih juristarije mu jih je bilo treba le še petero, da je položil vse rigoroze ter je postal pror* slovenski doktor nmeikologije.
in takoj je bil imenovan za kapelnika v dvorni cerkvi pri sv. Mihaelu. Th je imel prvovrsten orkester, soliste - umetnike, izvrsten zbor in organiste kapacitete. Delo ogromno, a krasna Na leto čez sto orkestralnih maš, to zahteva celega moža. A hkratu je v tisti dobi napisal za »Slovensko Matico« razpravo »Slovenske protestantovske cerkvene pesmarice m njih uporaba do dan-
L. 1905. je postal vojaški kapelnik 6. pešpolka na Dunaju. In s polkom se je preselil v Budimpešto ter ostal ondi dve leti. Prve dni 1. 1908. pa je prevzel kapelniŠtvo pri 91. peš-polku v Pragi ter ostal ondi ves čas do začetka svetovne vojne. Dr. Če^ rinov vojaški orkester je bil najboljši, najpriljubljenejši. A tudi najdelav-nejši. Na teden prirejati po lf> koncertov, med temi dirigirati sam vsaj polovico, za to treba izredne vztrajnosti in veselja. Orkester so vabili neprestano v Marijanske in Karlove toplice, v Budjejovice in druga mesta. Povsod triumfi. Zakaj godbeniki so bili izborni, repertoar bogat, izvedba na višini. Sam kapelnik - skladatelj Ziehrer se je v Marijanskih toplicah izraza: »Najboljša vojaška godba, ki sera jo slišal v Avstriji!«
A izbruhnila je vojna, in dr. Cerim je vrgla v Bosno, v hercegovsko - črnogorsko gorovje, pa v Prago, na Piavo fn končno v Bruck. Ves oas |e služil pri dom obranicih in imel ie pnr let seotniški čin, ko se je zrušila avstro j ogrska fronta na Piavi. hi srce ga je vleklo v svobodno Jugoslavijo: prevzel je kapelniško mesto pri našem Narodnem gledališču.
Prve drri aprila t. I. pa je bil po oblasti dravske divizije v Ljubljani imenovan za Šefa - kapelnika vojaške godbe. Ki pa ie sploh še ni Mta!
V cukrarni na Poljanah je našel 26 naših fantov, ki bi pač radi muzicirali, a med njimi so bili le nekateri godbeniki, vsi skupaj pa niso imeli niti instrumentov, niti not, niti pultov. A instrumentov ni bilo mogoče kupiti: Ljubljana brez zaloge, a meje zaprte.
Tedaj jih* je dal dr. Čerin iskati po jarkih ob potih bežeče naše armade, po raznih skrivališčih in zakotjih. Kar se je našlo in zrekveriralo, je bilo polomljeno, utrto, nedostotno.Vendar vsaka malenkost je bila dobro došla. Vse se da popraviti. Na magistrat« je ležalo rudi še nekaj pomanjkljivih glasbil po bivši Slovenski filr harmoniji rn mnogo skladb v rokopisih; župan jih je rad odstopiL Toda vsi instrumenti skupaj niso zadoščali niti za šolo, nikar za javnost.
Dne 14. aprila je poslal dr. Čerin potom dravske divizije v Beograd spomenico: Za ustanovitev vojaške godbe je treba takoj 50.000 K. »Prosim najnujnejše rešitve« ... A1 mine ves april, mine pol maja, rešitve pa m in ni. Beograd - Čekajgrad!; In dr. Čerin je čakal — čakal. Zaman . .. Dne 18. maja je pohitel sam v Beograd. Posetll je razne ministrej in referente, razlagal in prosil. Pch vsod so bili prijazni, povsod so mu vse obljubili. Zadovoljen se je vrnil
in zo&pi tekal **>• ćakaJ *.. Toda £fc-
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD', dne 91. septembra 1919.
220 štev.
tirane krajeve, koje u prvom redu femadu da zastupaju, svi ujedine u jedno kolo i s jednim ciljem: rad za oslo-fbodjenje; u stalnoj vezi s narodom iz neoslobodjeiiiri krajeva, možemo danas mirno da ustvrdimo, da, ko radi proti tim načelima, radi i proti volji naroda ju okupiranom području, koji danas ne poznaje vise plemenskih razlika i koji fedvaja nad tolikim pomanjkanjem ro-■doh'ublja u oslobodjenim delovima inaše otadžbine pa i medju samim pred-^avmicima okupiranih krajeva.
II-
£ Istarski begunci, sakupljeni na sastanku u Ljubljani dne 18. septembra J1919, najodlučnije prosveduju proti namerama mirovne konference u Parizu, da naše Primorje .Istru, Trst Reku, Goričku 1 Dalmaciju posredno ili neposredno pripoji Italiji i da se time 500 hiljade naših najboljih ljudi, na temelju preživelih tajnih ugovora izruči kul-irurnoj, nacijonalnoj i ekonomskoj propasti. Najodlučnije traže, da se pitanje naših okupiranih krajeva reši na temelju pučkog glasovanja, koje prema mi-sljenin talijanskog ministra vanjskih •posate Tirtonija predstavlja najbolje -sredstvo za rešavanje nacijonalnih pitanja tf spornim područjima te opomi-njaju Evropu, da neee ibti mira, dok se ovo životno naše pitanje ne uredi po ^načelima istinske pravednosti.
i V
Velika Sokolska slavnost in proslava 501etnice Ptujske Narodne či-talniGe je privabila v nedeljo, dne 7. ]L m. na tisoče in tisoče gostov v prijazno mesto Ptuj. Ob S. uri zjutraj je $il slavnosten sprejem na postaji. .Pripeljala sta istočasno vlaka iz sosedne Hrvatske in iz Maribora mile goste v ogromnem številu. Prihiteli ;so Sokoli iz Varaždina. Čakovca. [Središča, Ljutomera, iz Maribora in Strnišča. V avtomobilu prineljali so •se Sokoli iz Št. Lenarta v Slov. gor. ■Ptujski Sokol jih je pričakal in tisoč-'glava množica, posebno naše kmet-sko ljudstvo pozdravljalo je naše [vrle Sokole ter čitalničarie. Starosta Ptujskega Sokola br. dr. Fermevc je •goste prisrčno pozdravil v imenu So-ikola in v imenu Narodne čitalnice, ;tega najstarejšega kulturnega dru-Tštva v Ptuju. Tudi meseca septembra leta 1908 prihajali so v Ptuj slovanski gostje na veliko skupščino C. in M. družbe. Takrat je nahujskana 'nemška druhal spreiela goste s palicami, psovkami in napadi. Danes — Šako je izvajal govornik —, vihrajo [Slovanskim gostom v pozdrav Jugoslovanske zastave. Ptujsko mesto jsprejema z radostjo Sokole in odpo-jsiance slovenskih čitalnic. Svetovna IVojna je prinesla svobodo Jugoslovanom, Zmagala je pravična Jugoslovanska misel. K tej zmagi je pripomogel tu na severni meji v prvi vrsti pokol, pripomogle so k zmagi naše delavne čitalnice. Temu delovanju jse imamo zahvaliti, da nam pariška (konferenca ni dekretirala za štajersko fcejo plebiscita in, da naša meja ni [potisnjena do Drave, kakor se naj to HBgodi na Koroškem. Toda še ni končano naše delo, Trst, Gorica, Pri-■morje, Reka ječi še pod tujim jar-•mom. Ravno v zadnjih dneh prihaja •jz Pariza zelo razburljiva vest, da jham hočejo iztrgati slovensko Rad-Igona Sokol je na zmagonosnem po-|hodu, toda zmagoslavje nas ne sme omamiti, še intenzivneje mora po-jstati naše delovanje, da si odpremo Ipot domovja in odrešimo vse brate ena severu. Zdravo in Na zdar klici Ep sledili navduševalnemu govoru.
Društva so se takoj razvrstila •za pohod na telovadišče, drugi so •odhajali k" slavnostnemu zborovanju čitalnice, ki se je imelo vršiti po slav-
nostni službi božji v spomin njene
SOletnice. Na slavnostnem zborovanju je predaval g. profesor dr. Kom-ljanec kot tajnik čitalnice v globoko zamišljenem govoru,, ves zgodovinski razvoj narodnega gibanja tu na severni meji In zgodovino Stalnice same, ki je tesno spojena z narodnim delovanjem na Štajerskem v obče.
Ob navdušenju je bila sprejeta udanostna brzojavka na regenta Aleksandra, katero je predlagal ob sklepu zborovanja predsednik dr. Fermevc in ki se glasi: »Ob proslavi 501etnice Narodne čitalnice v Ptuju, najstarejšega kulturnega društva in skoraj edinega branitelja v Ptujskem okraju se hvaležno spominjamo ujedinjenja SHS, ki se je izvršilo pod njegovim Veličanstvom kraljem in Vašo kraljevsko Visokostjo in ki nam je omogočilo neoviran kulturni razvoj.«
Veličasten je bil sprevod po mestu, ob 11. uri dopoldne. Kmečki jezdeci na čilih konjih so otvorili pohod. Sledili so vozovi, na to jahalni odsek Ptujskega Sokola, mnogobrojni naraščaj. Sokoliće, odposlanci raznih Sokolskih društev in potem dolge Sokolske vrste, končno druga društva. Nad 10.000 ljudi, velike množine kmetsko ljudstvo delalo je špa-lir po mestu in pozdravljalo z navdušenimi klici udeležence sprevoda. Bila je to res krasna slika, ka-koršne Ptuj še ni videl. Večina hiš je biia okrašena z narodnimi zastavami, povsod se je pozdravljalo naše Sokole. Zapazili smo le nekaj nemških hiš. kojih lastniki se Še ne morejo otresti stare nemške nadutosti in, ki so demonstrativno imeli okna zaprta. Te se bomo seveda dobro zapomnili in uravnali naše postopanje tako. kakor ga zaslužijo. Sicer pa moramo priznati, da je velik del nemškega meščanstva slavil z nami slavnostni dan in tako pokazal, da se hoče postaviti na pravilno Jugoslovansko državno stališče. Sprevod se je ustavil pred mestnim uradom in je z balkona mestne hiše pozdravil Sokole mestni gerent g. dr. Senčar. Odzdravljal mu je starosta dr. Sernec iz Maribora. Na daljnem pohodu se je Sokol poklonil pred Narodnim domom slavljenki Narodni čitalnici, kjer je v imenu čitalnice naš prezaslužni starina dr. Jurtela v imenu čitalnice v krepkih besedah dal izraz čutom Slovencev v Ptuju ob tej tako izvanredni slavnosti. Točno opoldne je prispel sprevod pred okrajno glavarstvo. Vodja okr. glavarstva g. dr. Pirkmaier je v imenu politične uprave izrekel čestitke Narodni čitalnici in čestital Sokolu k njegovim uspehom. Odgovarjal mu je zopet starosta br. dr. Sernec. Na to je spregovoril br. Trošt v imenu Goriškega Sokola, ki se je udeležil sprevoda s svojo zastavo. Poživljal je Sokole, da store sveto prisego, da ne odjenjajo poprej, dokler ne poneso pregnano Sokolsko zastavo zopet nazaj v solnčno Gorico. Prizor, ko se je mogočno dvignila zastava Goriškega Sokola, je bil nad vse ganljiv.
Razhod! Občinstvo se razide k obedu. V bivšem nemškem domu se ob zvokih mestne godbe vrši skupni obed čitalničarjev in zastopnikov društev. Bila je to prva Slovenska prireditev v tej nemški trdnjavi Ptujski. Navdušenje je bilo velikansko, ko je prvič zadonela v lepi prostorni dvorani naša narodna himna.
Točno ob dveh se je pričela javna telovadba na krasno prirejenem telovadišču. Neizmerne množice so bile zbrane po tribunah, sedežih in stojiščih. Prenapolnjene so bi-
le celo strehe ob tsIovadiSču stoje«
čih barak. O telovadbi bo treba napisati poseben članelcTu samo nagla-samo, de Je bila telovadba nad vse pričakovanje Izvrstna. Ob sebi um-Uivo je. da ni pojenjalo ploskanje, ko Je nastopila Ljubljanska vzorna vrsta pod vodstvom zveznega načelnika br. Vidmarja. Načelnik Ptujskega Sokola br. dr. Šalamun je govoril vsem gledalcem iz srca, ko se je zahvalil br. Vidmarju in tovarišem za prekrasni vžitek.
Po telovadbi se je razvila ob nabrežju Drave v mestnem parku ljudska veselica, bila je tako krasno aranžirana, da so se zlasti tuji gosti le divili tej prireditvi. Splošno se je naglašalo, da kaj tako lepega že dolgo niso videli.
Bilo je veselo rajanje, popevanje narodnih in umetnih pesmi. Pri vsem tem pa je vladal vzoren mir in red po mestu. Tu ni bilo tistega divjanja, razbijanja in popivanja, kakor smo ga bili sicer vajeni v Ptuju pri nemških prireditvah. Vse se je vršilo dostojno, lepo — zato pa je ta slavnost učinkovala naravnost izobraževalno na naše občinstvo.
Nismo prijatelji mnogobrojnih veselic. Ljudstvo se navaja z njimi h lahkomiselnosti. Ptujska slavnost ni bila prireditev v tem smislu, bila je naravnost potreba za vspodbujo narodne zavednosti, narodnega ponosa. Ta namen se je dosegel v polnem obsegu.
Poseben značaj dala je prireditvi še udeležba srbske posadke, ravnokar v Ptuj dospelih saperjev iz Ruine, ki so postali na mah naši najboljši znanci in prijatelji.
Politične vesti.
Prihod delegatov v Zagreb. Z a-
greb, 19. septembra. Z današnjim ekspresnim vlakom so se peljali preko Zagreba člani naše mirovne delegacije: dr. Tnimbič, Pašič, dr. Ry-bar in dr. Smodlaka. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica, ki jim je priredila prisrčne ovacije. Vsak izmed delegatov je spregovoril par besed, s katerimi so naglašali potrebo narodnega jedinstva in tudi sloge. Sočasno so Izjavili, da, četudi je položaj naše delegacije v Parizu težak, ne smemo obupavati niti se udajati pesimizmu, kajti naša delegacija ne da niti pedi naše zemlje brez boja neprijatelju. Enako so zagovarjali z ozirom na notranjo politiko slogo in strpljivost v narodu ter medsebojno sporazumljenje. Ob pol 12. uri odpeljali so se z ekspresnim vlakom dalje v Beograd izjavljajoč, da nameravajo ostati tam osem do deset dnf. Ako bi pa mirovna konferenca svoje počitnice podaljšala, ostanejo tudi oni še dalje v domovini. Kar se tiče podpisa mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, izjavil je dr. Trumbič, da je postopanje delegacije odvisno od navodil, katere dobi v Beogradu.
Prihod mirovne delegacije v Beograd. Beograd. 19. septembra. Naša mirovna delegacija, ki se je vrnila danes iz Pariza poda jutri članom Narodnega predstavništva poročilo o politični situaciji na posebni konferenci. Nato sprejme delegacijo v avdijenci prestolonaslednik-regent. Za delegacijo sprejme prestolonaslednik posamezne šefe poedinih strank, da se ž njimi posvetuje.
Sestanek dalmatinskih poslancev. Beograd, 19. septembra. Danes so se prvič sestali na poziv narodnega poslanca Biankinija poslanci iz Dalmacije, ki so momentano v Beogradu,   da se pogovore o bodo-
jpgrad je že pozabil na svoje obete. »Dr. Čerin je poslal novo spomenico, ta še vedno — nič odgovora. Strastno daleč je v Beograd in pojma »mu-<Ji se« ondi ne poznajo . . .
V Mariboru in Zagrebu so med-ftem že imeli svoje vojaške godbe. [.Vojaška oblast jim daje uniforme, Fmenažo, stanovanje in mezdo; zaslužek koncertov pa si dele med sabo. (V Ljubljani je bil ta sistem neizvrš-Lljiv, ker pri polku ni bilo doslej god-■benikov, a tudi ne glasbil. Ker pa je i.ostal Beograd gluh, je hotel Čerin &brati ustanovni fond sam — od hiše ido hiše. od osebe do osebe. No, »to fbi se ne spodobilo!« Da bi se našel rkavallr mecen, se zavzela kakšna Ibanka, je bilo izključeno. A morda bi Ijgospodje častniki (kakor v stari Av-lstriji) sami ustanovili tak fond ter [prispevali redno po 10—20 K na me-psec? Tudi »ne gre«. Idej, načrtov cel fkup, a vsak neizvedljiv . . . Juni je jSe potekal, a prošnja z dne 14 aprila fee ni bila rešena! — Tedaj je Čerin Ipotoval vnovič v Čekajgrad in zve-j'del, da je spomenici že ugodeno, samo še toliko naj počaka, da se rešitev prepiše, nato se takoj ekspedlra m Ljubljano. Počakal je torej in — dočakal: godba se sistemizira, a jpredloži naj se še proračun! A — denarja še nič ...
Tedaj se je dr. Čerin odpravil D* Dunaj in Praga $ seboi je vlekel
nekaj zabojev polomljenih instrumentov v popravo k ondotnjim strokovnjakom. Ko pa je dospel na dunajski južni kolodvor, so mu — zaboje konfiscirali. Začelo se je beganje: kako reši glasbilne razvaline? Par dni je moledoval tu, rotil tam. končno se je muzikanta usmilil Staats-amt fiir Flnanzen. A plačati je moral prej izdatno carino!
Potem k Karlu Mariji Haslbrun-nerju, predsedniku zveze avstrijskih muzikov. Dr. Čerinov učenec v harmoniji je bil nekdaj v dunajskem Ambroževem društvu. Zdaj je bivši učitelj prosil bivšega učenca: »Dajte Ljubljani muzikov!« A Haslbnmner je dejal: »Nemogoče! Angleški godbeniki ostajajo doma, zato odhajajo na Švedsko in Norveško velikonem-ški, na Nemško pa avstrijskonemški in češki muziki. Dunaj Je sam v zadregi. Osemdeset velikih kavaren ima koncesije za vsakdanake koncerte. Obžalujem . . .«
Dr. Čerin je torej Se inseriral In odrinil v Prago. Prva pot seveda k »Unie«, zvezi čeških godbenikov, Mvslikova 16, — nato v časopise in-serirat in — potem na jugoslovansko poslaništvo. Poslanik Iv. Hribar je takoj naročil tajnikoma Jovanoviću in Brezigarju: »Za Ljubljano vse!t Napisali, podpisali in toplo so priporočili prošnjo na češkega vojnega minislim Klofača: gre m Cehe, vofct-
ke-godbenike. V treh dneh je bila prošnja že rešena: odbita! — Tudi beograjskega vojaškega kapelnika Pokornega in sarajevskega Ma-jerja so že odbili, odšla sta brez godcev, a za Ljubljano ne gre delati izjemo. Godbenikov pod 29 leti se sploh ne dovoljuje nikamor. Kvečjemu nevojake. A še za te mora izdati dovoljenje — sam predsednik čeho-slovaške republike — dr. Masarvk!
Torej v Ljubljani nič. na Dunaju nič in v Pragi nič: fiasko in blamaža, po vrhu pa še nekaj tisočakov brezkoristnih troškov! Obupno! . ■ . Tri dni je taval dr. Čerin po Pragi kakor izgubljen in tri noči ni zatisnil očesa. Nato se mu je vrnila slovenska energija.
Šel je na vojno ministrstvo In zvedel ondi, da imajo Čehi poseben inspektorat za vse čehoslovaške vojaške godbe in da je načelnik temu uradu bivši voj. kapelnik Fr. Fryd-rich, torej kamerad.
In ta mu je pravil: »Zakaj Cehi ne puščamo svojih vojakov-godcev v tuje, čeprav slovanske vojske? Poslušajte, kaj se nam je pripetilo! Kapelnik Jakubiček, Čeh, je angažiral v Pragf za poljsko armado 52 godbenikov. Obetal Jfm je zvezde m mesec na nebu, a ko jih je dovedel v gališko gamizijo, je pozabil na to in ono in še na marsikaj. Čehi-godbeni-M so ae seveda zato uprli Ja se hoteli
čem postopanju. Pogovori se bodo jutri nadaljevali. Poslanci bodo pozvali člane Narodnega predstavništva na složnost in delavnost
Prozoren namen. Kakor je znano, se je nedavno tega takozvana koroška deželna vlada preselila iz špitala v Št Vid na Glini, kamor je pretekli teden sklicala začasno koroško deželno skupščino. Na tej skupščini je govoril neki dr. Bartel o trpljenju nemških vjetni-kov in internirancev. ki se nahajajo v jugoslovanskih rokah. Nekateri izmed teh vjetnikov in internirancev se je vrnil v Beljak. »V cape zaviti, bosi, oslabeli in bolni«, tako je zatrjeval dr. Bartel, »so se ti nesrečniki vrnili v Beljak. Vsi ti so bili nastanjeni več mesecev v docela nezadostnih,   vsem zdravstvenim zahtevam nasprotujočih stanovanjih   ter izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam in najsurovejšemu postopanju s strani stražnih organov. Kakor pripovedujejo ti,   ki so se vrnili, postopajo tudi z jugoslovanskim vojaštvom skrajno slabo, iz česa se pač da sklepati, kaj ima pričakovati koroško ljudstvo, ako pride pod oblast svojega južnega soseda.« Tako je govoril, kakor poročajo nemški listi,   dr. Bartel. Da so njegova izvajanja tendencijoz-na, nam pač ni treba naglašati. Vsako dete lahko uvidi, za kaj gre spoštovanemu dr. Bartlu. Rad bi natvezil Korošcem, da so razmere v naši kraljevini neznosne,   da je povsodi pri nas glad in pomanjkanje, da smo barbari in da je gorje tistemu,   ki pride pod našo oblast.   S takimi bajkami hoče mož vplivati na Korošce, da bi jih prevzel strah že pri misli, da bi mogli priti pod Jugoslavijo. Toda takšnim bajkam dandanes nihče več ne verjame, ker v6 že ves svet, da je danes med vsemi državami, ki so nastale na razvalinah Avstro - Ogrske, v naši kraljevini življenje najboljše,   najceneje in najsi-gurneje. Kar pa se tiče nemških vjetnikov in internirancev pri nas, pravimo, da bi jugoslovanski intemiranci, ki so jih leta in leta Avstrjci imeli zatvorje-ne, daiali Bogu hvalo, ako bi se jim za desetino   tako godilo,   kakor se godi nemškim   interniran ceni pri nas. Še več, upravičeno   lahko trdimo,   da v Avstriji niti dobro situirani ljudje sedaj ne žive tako dobro, kakor oni, nota benc redki Nemci, ki so internirani na Gradu.   Kdo pa je v Avstriji bel kruh? A varovanci na Gradu ga dobe toliko, da ga niti pojesti ne morejo. Dr. Bartel je o tem gotovo prav dobro poučen in stavimo, da na tihem celo zavida one ljudi za lepi beli kruh, za katerega vedo v Avstriji   in   tudi še v nemški Koroški samo iz pravljic.
Scotus Viator o jugoslovansko - ita. lijanski meji.. V svojem glasilu »The New Europe« je priobčil Scotus Viator pod svojim Imenom Seton V/atson razpravo o jadranskem vprašanju. V tej razpravi piše med drugimi: Med Italijo in Jugoslavijo se mora na Jadranu vzpostaviti ravnotežje. Pravično e, da pripadejo Italiji Trst, Pulj in Gorica. Takisto pravično pa je tudi, da pripa-deta Jugoslaviji Dalmacija in Reka. Po 1500 let trajajoči invaziji s severa ima Italija gotovo pravico, da se zavaruje. Ako Italija želi zavarovati Trst m Pulj proti Jugoslaviji, se mora tudi na svoji strani odpovedati ogroževanju Ljubljane. Seton Watson označuje na to mejno črto. ki bi bila po njegovem mnenju pravilna meja med Italijo in Jugoslavijo. Za to mejno črto bi imeli Italijani v svojih rokah važno železniško križišče Trbiž, ves tok reke Soče od izvira s Tolminom. Gorico, Ipavsko dolino, Sežano in Materijo pri Trstu, kakor tudi železniško progo, ki veže Trst s Puljem, do-čim bi imela Jugoslavija Idrijo, železniško križišče St. Peter, brez katerega bi bila slovenska prestolnica Ljubljana odrezana od morja, kakor tudi vzhodne obronke Ucke gore z Reko, Opatijo in Volosko. Na ta način br bili z Italijo združeni v kompaktni masi vsi italijanski prebivalci prešnie habsburške dr-
žave In Italija bi imela na svojem ozemlju skoro 10 krat toliko Jugoslovanov, kakor bi bilo Italijanov v Jugoslaviji. Tako H Jugoslavija izgubila okrog 320.000 rojakov, dočrm je londonska pogodba hotela izročiti ItafUi 700.000 Jugoslovanov, pri čemer bi ostalo v Jugoslaviji samo 2&0O0 Italijanov. Reka in Zader naj bi se proglasili sa svobodni ia samopravni mesti s svojo Jurisdikcijo in s svojo zastavo, toda pod jugoslovansko suvereniteto. Dalmacija je pristna jugoslovanska zemlja. Za Italijo je Dalmacija brez vsake vrednosti. Za Jugoslavijo pa Je Dalmacija pljuča, s katerima diha. Mogoče je sicer, da kakšna tuja sfla Jugoslavijo primora, da odstopi Dalmacijo, toda ta sfla bo mogla držati Dalmacijo v svoji oblasti samo s sabljo v rokah«.
Razmere na Koroškem zasedenem po Nemcih. V noči od 2. na 3. avgusta 1919 ob 1. uri je došlo kakih 5 do 6 nemških vojakov od Volksvvehra k hiši družine Reichmann, po domače Jesenik v Lipi nad Vrbo. Začeli so razbijati po hiši in zahtevali, naj jim odpro vrata, češ da iščejo nekega jugoslovanskega vojaka. Grozili so s streljanjem in požigom. Eden izmed njih je skozi okno opazil 74 let starega očjta Filipa Reich-manna, kateremu je zaklical, naj takoj odpre vrata, a v istem trenutku že razbil šipo in pričel streljati skozi okno. Sin Rado Reichmann, ki je stražil vezna vrata, je skočil nato v sobo ter ustrelil s samokresom nekolikokrat proti napadalcem. Oče je ležal nezavesten na tleh, trikrat zadet v noge. Nemškega vojaka, ki je streljal skozi okno. Je sin Rado Reichmann zadel v trebuh, tako, da se je opotekaje odstranil od okna. Eden njegovih tovarišev ga je nato od-vedel na orožniško postajo v polure oddaljeno vas Podravlje, kjer sta Izpovedala, da sta šla mimo hiše in da Je nekdo streljal za njima. Isti dan zjutraj sta prišla k Reichmannu  dva nemška orožnika in napravila površen zapisnik. Dognalo se je, da so bili trije napadalci od »Srurmkompagnie Obit Arneltz« in sicer: Karol Hudrič, sin mesarja in re-stavraterja v Svetni vasi, Erih Užeser, sin koroškega deželnega poslanca iz Pl-scheldorfa pri Celovcu fn neki Viktor Zdravnik iz Krapffelda. Kari Hudrič Je vsled dobljene rane umrl dne 3. avgusta 1919 v bolnišnici v Beljaku. Druga dva napadalca sta pa prosta. — Dne 18. avgusta 1919 ob 14. uri Je prišla v hišo sodnijska komisija m sicer bivši sodnik v Rožeku svetnik Friede!, njegov kontorist   Stroftz,   zdravnik dr. EngstJer iz Vrbe ob jezeru In pred Jugoslovani nbegli zdravnik iz Guštanja. Zdravnika sta konstatirala, da je desna noga starejšega  Reichmanna dvakrat prestreljena skozi kost in sicer skozi stegno rn pod kolenom. Rane so od blizu izstreljenega samokresa.  Kost je v stegnu prestreljena, pod kolenom pa je ranjena in prestreljene  so  neke žile. Desna noga je za štiri centimetre krajša kakor leva noga.    Na levi nogi Je prestreljeno meso na stegnu. Zdravljenje bo trajalo v najboljšem primeru 30 dni, a Reichmann bo ea vse življenje pohabljen. Sodnik Friedl si Je ogledal sledove na vratih. Napravil je Jako površen zapisnik. Omalovaževal je mnogo stvari, kakor znake železnih drogov na cementovnem ragu, s katerimi so hoteli dvigniti hišna vrata, ter je rekel: »Saj je itak vse zastonj!« Kakor vse kaže, se zločincem ne bo ničesar zgodila   pač pa bo kaznovan Rado Reichmann. dasi je Imel orožniški list izstavljen od okrajnega glavarstva v Beljaku meseca aprila 1919. Med vojaki nemškega »Volksvvehra«, ki še vedno strašijo po naših vaseh, se Je razvila grozna propaganda profi družini Reichmanna in tudi proti drugim Slovencem.
vrniti domov. A Jakubiček aH njegova vojaška oblast jih je dala internirati ali zapreti! Le nekaj jih je še pravočasno uteklo. Ker so se uneli takoj nato prav v tistem okraju novi boji med Poljaki in Rusini, so naši ljudje izginilLbrez sledu, da še danes ne vemo kjefto . . . Imamo pa celo državno afero zaradi svojih 52 muzikov!«
In vendar se je dal Frvdrich glasbenikov. Hura! At' žijou bratri preprositi ter je Ljubljani dovolil 21 Češi! — A dovoljenje je moralo podpisati še 7 drugih referentov, in dr. Čerin je romal po Hradčanih fn okolici še cel teden. Jugoslovansko poslaništvo ga je vrlo podpiralo. Potne liste, vizume in vse, vse so mu dali bratje Čehi z največjo uslužnostjo.
Ko se je vrnil na Dunaj, se mu je oglasilo na inserate tudi ondi par godbenikov. Dr. čerin je hitel torej še na dunajsko jugoslovansko poslaništvo. Sprejel ga je slovenski infan-terist: »Ja, mein Lieber, mir ham ka Zait net!« Dr. Čerin je poslal poslaniku pismo svojega poveljništva s prošnjo, da želi govoriti nujno z g. Pogačnikom. A sluga mu je prinesel pismo neodprto nazaj z opombo: »G.poslanik ne utegne!«(Ali ve o tem vedno prijazni naš poslanik?) Ko je končno zahteval, naj ga kot stotnika sprejme sploh kak častnik v posla-ni&tvifc gaje sprejel kapitan. Hrvata
ki je kakor sluga In gospod hladno izjavil: »Zalim, nemamo vremenal« In dr. Čerin je odpotoval domov. Na Dunaju angažirani godbeniki pa vzlic pismenim in brzojavnim prošnjam še danes ne morejo priti v Ljubljano, ker jugoslovansko poslaništvo jim ne izda potnic, kajti — »mir ham holt ka Zait net •..« (Iznova vprašam: Ali ve o tem naš poslanik?)
Štiri tedne je, odkar so dospeli zadnji godbeniki iz Prage. Nekateri so potovali ves teden. A imeli smo že nekaj vrtnih koncertov, godba je sodelovala pri Sokolu v Ljubljani in na Viču ter je priredila že nekaj javnih koncertov v Zvezdi. Danes ima godba okoli 40 mož, a se zviša na 50. Mnogo se bo treba še učit], marsikaj opiUti in ogladiti. A začetek je lep. Za zimo se nam obeta najžl-vejša koncertna, veselična in plesna sezona. In če se združita gledališki in vojaški orkester v veliko simfo-nijsko kapelo, imamo pričakovati monstre-koncertov prvovrstne umetnosti.
Vse zmoremo, kadar le resno' hočemo. Iz nič znamo ustvarjati in v solidni organizaciji smo v Jugoslaviji mojstri, mi Slovenci. To je dokazal iznova naš muzikant Joško, ustanovitelj ljubljanske garnizijske godbe.
t
m—4
Grozijo s požigom hiše in gospodarskega poslopja in bratu Radu s smrtjo, ako ga dobijo na primernem kraju in ob pravem času. Vsa družhra žtvi v groznem strahu in nevarnosti. — Nemški orožniki so brez vsakega vpfiva in rnočt m dajejo še celo potuho tem ljudem. V takih razmerah živeti je nemogoče m to sc godi v pasu B. kjer bi se moral vršiti plebiscit. Vsako svobodno glasovanje bo tukaj nemogoče*
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev-
Potovanje regenta., Beograd, 19. septembra. Obveščeni smo, da je sedaj oficijelna ta ugotovljen dan početka potovanj^ našega prestolo-nasledmka-regesira v Hrvatsko in Slovenijo. Regent se poda na pot z velikim spremstvom 5. oktobra t. 1. r mr^3 lyrtznava kraljevino SHS. LDU Beograd, 18. septembra. Per-2J    qvi *da *e uradno priznala kralje-
1 °-i /,ov' Hrbtov in Slovencev. Poslanik Perzije pride v kratkem v Beo-srad^da izroči svoje poverilnice.
Slobodan Jovanović se vrnil. Beograd, 19. septembra. V Beograd se je vrnil snoči Slobodan Jo-vanovi., profesor beograjske univerze, ki se je mudil v Parizu kot ekspert nase mirovne delegacije.
Akadanski dom m menza v Zagrebu. Vsak reflektant naj vloži prošnjo do 15. oktobra Priložiti mora ubožno spričevalo ter navesti fakulteto in semester. Sprejem se naznani z dopisnico. Seboj mora prinesti vsak ode-3 o, dve rjuhi .prevleke za vzglavnike in
2 krožnika. Le begunci so od tega oproščeni, položijo pa za to kavcijo 250 kron. Prostih mest m. Cela oskrba sferne 8 kron, samo obed in večerja pa 6 kron. Za podpore se je treba obrniti na pristojna mesta. — Prosimo vse slovenske časopise, da ponatisnejo ta oglas! — Od bor.
Stavka bančnih uradnikov. Z a* greb, 19. septembra. V sporu bančnih uradnikov z ravnatelji denarnih zavodov je nastopil s posredovanjem bana preobrat. G. ban je pozval predstavnike obeh skupin k sebi na raz-Cgovorin jim ponudil posredovanje, proseč jih, naj za časa pogajanj ustavijo vso novinarsko kampanjo in agitacijo z letaki. Na ta način je srečno rešen tudi oni drugi del krize, ki je ntstal med tipografi in novinarskim društvom, ki je hotelo na vsak način obvarovati svobodo tiska proti samovoljni cenzuri časopisov od spodaj. (Tiskarniški delavci so bili namreč sklenili, podpirati stavko z izvajanjem sklepa, da ne bodo tiskali ni-kakih notic, vesti in plakatov katerekoli vsebine, ki bi bile naperjene proti stavkujočim. Op. ur.)
Zastopniki gostjlničarskih zadrug iz vse države so imeli 13. t. m. v Zagrebu konferenco, na kateri so razpravljali o raznih važnih stanovskih vprašanjih. Sklenili so sklicati koncem oktobra vsegosfilničarski shod v Novem sadu in pričeti z izdajanjem svojega centralnega glasila. Ljubljansko zadrugo sta zastopala načelnik Fran Kavčič in pod-načemik Fran Krapež.
Železniški osebni promet med Mariborom in Zafjebom. Pišejo nam: Čakal sem že dolgo, da se kdo izmed potnikov oglasi in pojasni to izvrstno urejeno vožnjo iz Maribora, oziroma cele Spodnje Štajerske v Zagreb in nazaj. Kdorkoli ima v Zagrebu opravila dopoldan, se mora odpeljati iz Maribora že prejšnjega dne popoldan ob pol petih. Dospevši v Zagreb, če gre po sreči, med 10. in 11. uro, ga seveda čaka prijetnost, da obleti vsa prenočišča in hotele brezuspešno. Le v slučaju, da si je zasigural že par dni preje prenočišče, mu ne bo potreba nočevati pod »milim nebom«. Ako nisi drugi dan uren in ne odpraviš dopoldne svoj posel, si seveda primoran še drugič nočevati, kajti vlak, ki naj te še istega dne popelje v Maribor, odhaja iz ZagTeba že ob 1. popoldne. Okrog 4. ure dospeš potem srečno v Zidan most in da se od dolge vožnje prevee ne utrudiš, moraš čakati štiri ure na zvezo. Okrog osme odhaja namreč vlak proti Mariboru. Morda si se dopoldne zakasnil, odpelješ se iz Zagreba ob 6. zvečer. Zopet prijetno presenečenje v Zidanem mostu! Caka te zopet odpočitek in prenočišče na mehki postelji zidanmoške čakalnice. Zjutraj okoh* sedme zamoreš zopet nadaljevati svoje potovanje. Ce se pa odpelješ iz Maribora zjutraj ob pol 6., počivaš zopet v Zidanem mostu od osme do pol ene popoldne, zakaj vlak U je odpihal tik pred nosom v Zagreb in z drugim si potem srečno priromal zvečer ob 5. na cilj, ravno do v d časa, da si preskr-biš r^renocišče, če ga sploh dobiš. — Vprašamo, kdo ima od tega dobiček? Potnik, ki rabi iz Maribora v Zagreb in nazaj tri dni, aH morda restavrater v Zidanem mostu, ki naj okrepča in prenoči trudne potaike po postajniikih klopeh. — Ooepodje, ki odločujejo, naj to stvar mak> premislijo m si zapomnijo, da valja tudi za trgovce izrek: Cas je zlato! F- O.
Odprava carine. Beograd, 19. septembra. Ministrski svet je sklenil, da se pod pogojem naknadnega odo-
brenja po parlamentu odpravi carina n# predmete, navedene v § 4. Med predmeti so: kotlovina, stroji, <Wl strojev,? avtomobili, poljedelski in rokodelski stroji in priprave, surovine ki napol izgotovijeni predmeti, olje za mazati stroje, premog (naravni in umetni), bencin itd.; po minimalnem tarifu se bo zacarinjeval ves stavbni materijal, v kolikor sa ne dobi v deželi, elektrotehnični predmeti, tiskarske črke brez razlike, kuverti, papir, tiskarske barve, svinčniki, tuši, črnilo, radirke, drva za kurjavo, lesene in limane šatulje, lončki in steklenice za lekarne, steklenice za pivo in mineralne vode, mere (vage), priprave in instrumenti za laboratorije, razna bombaževina kakor vata, bombaževo predivo, bombaževe tkanine, tuli in druge slične tkanine, lan, vrvi, kokosova vlakna, predivo in tkanina iz konopelj, lanu, jute, volneno predivo, manšete, ovratniki, moški klobuki, klobučina itd. Finančni minister ima v najkrajšem času izdati potrebna navodila. Ministrski svet se je odločil do tega koraka gotovo v prepričanju, da ne smejo biti oškodovani zaradi sabotaže parlamenta po nekaterih strankah veliki interesi dežele in njene obnove.
Heodreftno
D'   Aimunzijeva   komedija. LDU
Trst, 18. septembra. Listi poročajo: Generalni poročnik Gandolfo Asclep-sia, poveljnik 26. armadnega zbora, je naslovil četam na Reki naslednji razglas: »Da se vzbudi zopet čut dolžnosti v vojakih in oddelkih, ki so kršili svoje dolžnosti s tem, da so zapustili svoja mesta in šli na Reko, da se udeleže D* Annunzijevega podietja,nareju-jemo: 1. Oddelki in vojaki, ki se nahajajo s svojimi polki ali pa sami na Reki, se morajo vrniti pred potekom 18. septembra na to stran premime črte in se predstaviti pri poveljništvu v Kantridi; 2. pdpolkovnik Gabriele D* Annunzio in vsi častniki, ki se nahajajo na Reki, da mu pomagajo pri delu, morajo v istem roku zapustiti Reko: 3. vsi kršitelji te naredbe se bodo smatrali za ubežnike in upornike in bodo kaznovani po pravilih vojaškega kazenskega zakonika.«
LDU Trst, 18. septembra. Glasom Agenzie Štefani je general Badoglio naslovil na podrejene čete v Julijski Benečiji naslednji proglas: »Nekateri častniki in vojaki so, pokoreč se glasu srca, tendencijozno zaslepljeni, češ, da delajo sporazumno z vlado in v interesu domovine, zapustili svoja mesta in so odšli protizakonitim potom na Reko; o tem so se naprtili velikansko odgovornost in ustvarili položaj, ki se ne sme odobriti in ne trpeti. Z naielo-bokejšo žalostjo smo vsi, ki ljubimo domovino in vojsko, prvič videli, kako so nekateri med nami pozabili na svojo dolžnost, kako se niso spomnili prisege in kako so se ločili od one globoke in znamenite discipline, ki je bila vedno čast in slava italijanske vojske. Ta bol je tem težja in tem večja, je neodobravanje tega nepremišljenega Čina, ker v teh časih ne more Čin nekoliko oseb stopiti na mesto vladne oblasti, ki edina more in mora voditi državo k njenemu cilju. Nagibi srca so plemeniti, velikodušni, toda pot, po kateri hodijo, ni vedno najboljša in najkrajša. Velik narod, kakor ie naš, mora ustvarjati svojo bodočnost previdno in trezno.
Nihče ne more čutiti boljše od nas, kako so ljubi čuti in glasovi še nerešenih bratov: toda nihče nima take dolžnosti, kakor vojak, da ne ogroža sadov zmage in da ne stavlia v nevarnost bodočnosti in pa obstoja do-nrvine.
Častniki in vjaki, ki ste tolikokrat gledali smrti v oči. polni čuta dolžno, sti. ne pozabite, da je moč vojske v pokorščini. Disciplina in zvestoba vseh oddelkov naj osamijo reški doerodek in naj narede, da bo pozabljen. Domovina mora vsak čas lahko računati na svojo vojsko, kakor na najgotovejšo oporo moči in ugleda.«
Fe*a priznana Italifi? LDU. R'm, 19. septembra. (DKU. Brezžično). Položaj v Reki je neizpremenfen. General Padoglio se še vedno posvetuje z naj-odličnejšimi reškimi meščani, da ne pride do kakih neljubih đnirodkov. Časopisi poročajo, da sta Clemenceau in Llovd George priznala Peko Italiji in da ostane le del pristanišča pod upravo zveze narodov.
LDU. Trst, 19. sept. Današnji »La-voratore« prinaša nastopno brzojavko svojega dopisnika fe Pima od 18. t m.: Tittoni se je vrnil iz Pariza, ker je dovršil svoj mandat. Italijansko - francosko - angleški pakt, ki je stavljal Reko pod suvereniteto Hrvatske, je bil razveljavljen in sklenjen soglasno z en-tento nov dogovor, da reka pride pod italijansko suvereniteto. Ce bodo Zedi-njene države pristale na to, dobro; pa tudi, če Zedinjene države ne pristanejo na to, se bo ta dogovor dejanski vendar ffevršil. Seveda bi bilo boHe ohraniti prijateljstvo Zedinjenih držav iz drugih razlogov in radi dobrih odno-Šajev. Objektivno se mora priznati, da je Tirtoni imel uspeh, če se upošteva kiavemo situacijo prejšnje delegacije. D* Annunzijevo podjetje je fzšlo v slabem in neprimernem trenotku in neizmerno otežuje ameriško priznanje. V kolikor je bilo določeno, ie imel Titto-
ni govoriti v soboto; zbornica pa ie odgodila svojo sejo na sredo. Tittoui bo torej govoril v sredo. Misli se, da je to goditev pripisati Tittonijevi želji, ker hoče govoriti v bolj mirnem mdljeju, potem ko bo reški položaj že razjasnjen in ko bo že dospel Wilsonov odgovor. Jutri bo Tittoni poročal v ministrskem svetu.
LDU. Trst, 18. septembra. >Lavo-ratore« objavlja naslednje poročilo iz Rima z dne 17. t. ni.: Ministrski predsednik Nitti je brzojavno pozval v Rim vse poslance, kakor se govori, zato, da da slavnostuejše obiležie izjavam, ki jih bo minister za zunanje posle Tittoni podal v zbornici glede sporazuma, ki se je dosegel med zavezniki v Parizu, zlasti glede Reke. Llovd George in Clemenceau sta baje podpisala sporazum v tem zmislu. »Lavoratore« poroča nadalje iz Pariza z dne 17. t. m.: Svet petorice se je uveril o potrebi najti končno rešitev reškega vprašanja. Razpravljal je zopet o predlogu, naj Italija dobi mesto in majhen del luke, do-čim dobi večji del pristanišča zveza narodov. Llovd George in Clemenceau sta naklonjena temu načrtu. Polk je izjavil, da mora čakati na odgovor Wjl-sona. »Journal« razpravlja o teh informacijah in pravi, da, kakor vse kaže, svet petorice ni mogel najti boljše rešitve tega kočljivega vprašanja.
Za učitelje in učiteljice. DLU. Trst, 18. septembra. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo je izdal odlok, na podlagi katerega se bodo sprejemali učitelji in učiteljice ljudskih šol z italijanskim, slovenskim in hrvatskim učnim jezikom V Julijski Benečiji. Učiteljstvo, ki ima sposobno-stno ali zrelostno spričevalo, izdano od kakšnega učiteljskega zavoda,, more predložiti do 27. t. m. prošnjo, da dobi provizorično učiteljsko mesto za celo šolsko leto 1919 - 1920 na kakšni šoli v Julijski Benečiji, ne pa v mestih Trstu in Gorici. Prošnji se mora priložiti med drugim sposobnostno ali zrelostno spričevalo za poučevanje v italijanskem, slovenskem ali hrvatskem jeziku, izpričevalo o pristojnosti v zasedeno ozemlje ali o italijanskem državljanstvu.— Plača se določa po sedanjih pravilih za provizoricne učne sile. Prosilec mora izjaviti, da sprejme mesto, katere mu se določi.
Pozjv beguncem in prijateljem naših sotrpinov iz zasedenega ozemlja. Konstituirala se je velevažna akcija za begunce dne 25. septembra t. 1. v Ptuju. Naproša se vse vladne institucije, železnice kot urade, da gredo velikemu zborovanju v vsakem oziru na roko v najaktualnejših vprašanjih beguncev z ozemlja, zasedenega po Italijanih, ter se istočasno vabi in poživlja vse begunce in njih zastopnike, kakor tudi legijonar-je, da se v njih lastnem interesu polno-številno udeleže tega zborovanja Začetek zborovanja ob 11. uri dopoldne v Mestnem parku v Ptuju. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu, ker politične razmere zahtevajo takojšnjih ukrepov. Preskrba udeležnikov je v vsakem oziru zagotovljena. Železniška zveza ugodna.
Slovanski svet.
Poraz boljševiške armade. LDU
Beograd, 18. septembra. Tukajšnja ruska agentura poroča: Kolčakova 11. divizija je južno od Bakušena pri postaji v bližini mesta Tolstaja uničila dve boljševiški brigadi. Med vjetniki se nahajajo tudi generalna štaba 5. divizije, 3. brigade ter štabi 43.. 44., 310. in 312. sovjetskega polka. Kolčakova divizija je zajela vso sovražno artiljerijo in zastavo 310. polka. Druga armada je imela uspehe. Desno krilo je zavzelo Melko Carnoje (65 km vzhodno o dlšima). Na fronti prve armade je zajet štab 29. boljševiške divizije. Ta divizija je bila najboljša boljševiška vojska. Konjenica je zavzela mesto Golnič Maldovodsk. število vjetnikov in materijala je ogromno. — Na poljski fronti je po močnem topniškem ognju poljska armada zavzela mesto Borysov, zajela veliko Število vjetnikov in napravila mnogo plena. Konjenica goni bežečega sovražnika pred seboj. Na jugu reke Dvine je bil odbit močan sovražni napad. Sovražnik se je umaknil iz postojank ob reki Anta. — Boljševiki so Ukrajini ponudili mir.
Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške.
Spopad Nemcev in Italijanov v Beljaku. LDU Celovec, 18. septembra. (DKU) Iz St. Vida ob Glini javljajo: V noči od ponedeljka na torek je prišlo v Beljaku do obžalovanja vrednih dogodkov. Koroški vojak, ki se je pvrnil iz vjetništva, je oštel na cesti v spremstvu italijanskega vojaka se iz-prehajajočo deklico in jo hotel dejansko napasti. Italijanski vojak je deklico branil, kar je dalo množici povod, da se ie zbrala in nastopila proti italijanskemu vojaku. Prišla je italijanska patrola, koroškega vojaka aretirala in ker je množica nastopila tudi proti italijanski patroli, rabila orožje. Nastalo je streljanje, pri Čemer ie bilo pet oseb ranjenih. Ker je razburjenost naraščala, je prosil bel jaški župan italijanskega mestnega poveljnika, da aretiranega vojaka izpusti To se je zgodilo in vojaka je prevzela nato mesena
policija. Po prizadevanju župana in drugih javnih činiteljev vlada v Beljaku zopet red. Koroška deželna vlada te dogodke globoko obžaluje in je izdala najstrožje odredbe, da se preprečijo.
Mirovai pogoji za Bolgarsko. LDU
P a r'i z, 18. septembra. (DKU) Glede bolgarske mirovne pogodbe doznavajo listi, da popolnoma nalikuje versaille-ški in saintgermainski mirovni pogodbi. Splošna vojaška dolžnost se odpra- j vi in pridrži Ie oborožena policija 20 \ tisoč mož, dalje 10.000 eolninskih paz- j nikov in orožnikov. Vojna odškodnina znaša 2\U milijarde   levov,   ki bodo plačani tekom 37 let. Ustanovi se pre- j iskovalna in kontrolna komisija. Kakor i javlja »Journal«, je vprašanje   glede J gospodarskega   dostopa do Egejskega
Sokoflstvo.
Slovenska Sok. Zveza priredi jutri zvečer ob 8. uri koncert v Narodnem domu (velika dvorana).
Tabor Sokolstva se vrši točno ob 2. uri popoldne pred Mestnim domom. Bratje in sestre pridite polno-številno. Po taboru obhod po mestu. Sokol Moste pri Ljubljani. Danes zvečer ob 8. uri pri br. Amanu na Selu (pri Štajercu) sestanek vsega članstva v svrho razgovora z ozirom na predstojeći izredni občni zbor društva. Jutri, v nedeljo 21. t. m. se korporativno udeležimo Zvezne prireditve. Zbirališče bratov v kroju ob 1. uri pred telovadnico. Odhod ob pol 2. uri na tabor pred Mestni dom. Bratje, sestre — udeležite se te prireditve pol-noštevilno! V nedeljo, dne 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v kavarni »Mali slon« v Vodmatu izredni občni zbor. Podrobnosti v vabilih, ki se razpošljejo vsakemu članu posebej. Vse brate in sestre, ki imajo v shrambi kak inventar društva, poživljamo, da izroče istega čimpreje predsedniku Veseličnega odseka br. Novaku v Vodmatu. Zdravo! Odbor.
Vsem prijateljem Sokolstva. Jutri dopoldne bodo prodajale v Ljubljani sestre Sokoliće cvetlice in razne druge stvari. Prosimo vse prijatelje Sokolstva, da pripomorejo k dobremu uspehu sokolskega dneva v Ljubljani, ter pripomorejo s tem k temu, da se zacelijo vsaj nekoliko rane, ki jih je prizadjala Sokolstvu nekdanja avstrijska vlada z prepovedjo zleta leta 1914.
Sokolski dan v Ljubljani se vrši jutri ob vsakem vremenu. Poživljamo vse brate in sestre, da se zberejo zjutraj točno na določenih prostorih. Zvečer ob 8. uri se vrši koncert v Narodnem domu.
Ljubljanska župa. Poživljamo vsa bratska društva, da se udeleže polnoštevilno jutrajšnje prireditve SSZ. Vsi netelovadci se zberejo točno ob 8. uri v prostorih Narodnega doma. Sestre, m ki ne telovadijo prosimo ravno tako, da pridejo polnoštevilno v Narodni dom ob S. uri zjutraj.
Sokol II. poziva vse svoje članstvo, da se po možnosti v kar največjem številu udeleži jutrajšnjega zveznega nastopa! Zbirališče je ob pol 8. na Grabnu, odkoder je odhod na telovadišče. Vsak naj se zaveda svoje Sokolske dolžnosti, da bo na ta način udeležba tudi s strani našega društva častna. Zdravo!
Bratje in sestre šišenskega Sokola, ki ne nastopijo jutri na javni telovad-fei: ob 8. zjutraj v čitalnico s cvetkami!
Sokol v Šoštanju. Dodatno k našemu poročilu — »Slov. Narod« št. 213 — o krasnem moralnem uspehu sokolskega zleta (proslava lOletnice šoštanjske-ga Sokola) dne 14. septembra t. I., poročamo, da je bil tudi gmotni uspeh zleta razveseljiv. Vrgel je 16.000 kron čistega dobička, ki je omogočil našemu društvu nakup stavbišča za Sokolski dom na enem najlepših prostorov v Šoštanju, to je vis a vis vili dr. Maver. Iskrena hvala vsem časopisom za objavo reklame.
Sokol - Vič pozivlje vse člane, da se udeleže Zvezne prireditve dne 21. t. m. v polnem številu. Zbirališče za telovadce in telovadkinie je ob pol osmi uri pred šolsko telovadni c o na Glincah, za netelovad. in netelovadkinje pa 8. uri v društveni sobi pri MarinčiČu na Glincah. Popoldne ob pol 1. uri skupen odhod izpred šole na Viču pred Mestni dom. Pridite vsi! — Odbor.
Primorski sokolski krožek. Ker se vsled nepredvidljivih zaprek bratov in sester iz Strnišča ne morejo udeležiti sokolskega dne, odpade nastop. Ljubljanskemu članstvu naznanjamo, da odpade za v soboto napovedana vaja. Poživljamo pa vse brate in sestre, ki hočejo sodelovati pri Zvezni prireditvi, da se zberejo v nedeljo ob 8. uri dopoldne v prostorih Slovenske sokolske Zveze v Narodnem domu, kjer dobe nadaljna navodila. Pridite polnoštevilio! Odbor.
»Žensko telovadno društvo« naznanja, da se yrši vpisovanje v Mladiki za vse oddelke v ponedeljek 22. in torek 23. t. m. od 5. do 6. popoldne. Društvo si je stavno letos širši pro-
gram. Poleg telovadbe se bode tudi poučevalo o začetnih pojmih plesnih vaj. Ako se zglasi zadostno število dečkov, se napravi za iste posebni oddelek. Vpisnina znaša 2 K, meseč-nina 10 K polletno. Podatki glede krojev se izvedo pri vpisovanju. Obvestila so se razposlala le starim društvenim članom. Za odbor: sta-rostka Franja dr. Tavčarjeva.
Sokolski dan v Semiču je bil dan 7. septembra t. 1. Ta dan je poletel belokranjski Sokol v vinorodni Semič. 2e okrašeni kolodvor z narodnimi zastavami te jo spominjal, da se godi tam nekaj izrednega. Pa tudi vsi dohodi v Semič so bili okrašeni s slavoloki in zelenjem. Udeležba ljudstva je bila ogromna. Brate in goste je sprejel jezdni odsek semiškega Sokola pod vodstvom staroste Ogulina, kateri je na ondotnem trgu v zbranih besedah po-vdarjal pomen Sokolstva za kmečki stan ter poživljal brate k neumornemu delu za pomnožitev sokolskih vrst. — Ob 3. uri se je vršila javna telovadba. Do 80 članov belokranjskega Sokola je izvajalo lepe proste vaje. Telovadba na drogu in bradlji je pokazala, da je med vrstami Belokranjskega Sokola mnogo prvovrstnih telovadcev. — Po nastopu se je razvila prava prosta zabava ob zvokih metliške godbe, kateri je pridno •pomagal pevski zbor. Postrežba je bila izborna in hitra, tako, da je bil vsakdo zdovoljen, za kar gre zahvala sestram semiškega Sokola, pred vsem Ogulino-vi, Judnioevi, Lanovi, Barteljnovi, Prešernovi, Plutov i. Severjevi, Malnariee-vi, Vidmarjevi, Starihovi. FuhsovL Ho-nigsmanovi. Da ie pa prireditev tako lopo uspela, gre v prvi vrsti aahvala neumornemu dehi članov ondotnega Sokola pod vodstvom brata Severja. Le tako naprej, kjer je volja, tfim je uspeh;!
■dB laska realna mm f Uijat
Občinski svet ljubljanski jc v svojj zadnji seji sklenil, da se otvori v tekočem šolskem kitu 19/20 prvi razred ženske realne gimnazije in obenem peti razred reformno-realne ženske gimnazije, licej pa se opušča sukcesivno od spodaj navzgor. Ta sklep občinskega sveta ljubljanskega pomeni v analih slovenske ženske kulture velik napredek, dela vso čast občinskemu svetu in pomeni za naš ženski naraščaj izredno mnogo. Že dolgo je tega, kar se je v vseh evropskih državah pojavila mogočna potreba po šolah, ki bi dale deklicam temeljito višjo splošno izobrazbo, kakor so jo dale ljudske in meščan-, ske šole. Kjerkoli so govorile lokalne potrebe za to, so se ustanavljale višje dekliške šole, ki pa so bile po svojf zunanji m notranji ustrojni organizaciji kaj raznolične. To zadnje dejstvo je bilo sicer po nekod potrebno, vendar je pa ravno ta raanoličnost moč*-no ovirala temeljne točke splošne organizacije. Da bi sie končno vsem nepriiikam izognilo in da se vendar doseže neka enotnost, je prišel na površje licej. Glavni namen liceju je bil prej ko slej ta, podati gojenkam neko do gotove stopnje zaključeno splošno izobrazbo, ki odgovarja ženski duši. Voda prav kmalu se je pokazalo, da je licej skozi m skozi nepraktičen; absolventke liceja se niso mogle udejstvovati niti doma, niti v kakšnem uradu, pa tudi studij nadaljevati niso mogle brez velikih tež-koč; najinteligentnejše so vhajale počasi v višje razrede deških gimnazij in se tam po stinem naporu prerile naprej. Tako je prišlo, da se jc naraščaj jel ogibati liceja in so deklice začele že početkoma svojega srednješolskega studija" vstopati v deške gimnazije. Toda strokovnjaki obeh spolov so že davno prišli do enotnega sklepa, da bodi izobrazba velike ženske mase drugačna kot moška, odgovarjaj torej ženskemu bistvu, kajti vzgoja dovedi vsakogar do idealitete lastnega »jaz«. Tako se je zgodilo, da so deklice, ki so posečale deške gimnazije, stremile vse po univerzi, odtujile pa so se različnim poklicem, ki so ženskemu bistvu veliko bližji. Venomer pa je stalno napredovanje na polju psihološke vede jasno dokazalo, da ie sposobnost poklica tako za osebno srečo poedinca, ka-^ kor za razvoj celote izredne važnosti. Zato se je postavilo načelo, naj se ustanavljajo za deklice karakteristične ženske šole. Imamo sedaj po, četek take karakteristične ženske šole, žensko realno (gimnazijo. Pri-vede-Ii ta gimnazija našo žensko mladino do tega, da ne bodo silile vse gimnazijke na univerzo, temveč se poprijele različnih ženski duši prikladnih poklicev, bo takoj umevno iz dejstva, da je ta gimnazija prikrojena za enkrat saj v splošnem po vzorcu deških gimnazij. Toda to naj nas ne plaši Za enkrat je zajamčena ona ženskemu bistvu potrebna vzgoja kolikor toliko po predpisani tvari-ni, ki se že ozira na žensko indivi-dualiteto in potem imamo tu v žen* ski srednješolski vzgoji že pretaku-
33
09
Stran 4.
„slovenski narod" dne 21. septembra 1919.
220. štev.
učiteljski zbor, dva faktorja, IS govorita za nadaljni razvoj ženske * vzgoje v gori omenjenem smislu. Podčrtam: naravni razvoj, kajti vsaka^nasilna novotarija nam bi paorda manj koristila, kakor nam za-piore že obstoječe škodovati. — Nabitim razvoj je torej prepuščen Ibo-đodrjoatL Za enkrat se poklonimo ob-jernsfesran svetu ljubljanskemu, da imamo sploh žen«ko gimnazijo. Tebi |pa, slovenska ženska mladina, iskreno in srčno čestitam, kajti po široki In gladki pati se odslej naprej podaš v življenje. Kakor rtu vsi, imaš tudi ti svog novo državo, kkatera ti stavi nove in teške naloge in ki zahteva ravno tako tudi od tebe,, da ji pomagaš pri ureditvi gospodarskega in državnega re^a. Ravno ti se boš najhitreje &n najlažje našla v nove razmere in boš stavila svoje "duševne moči na razpolago tem novim idejam, ki naj prinesejo državi in "narodu srečnejšo bodočnost. _—u—
Upravi i odbor „Narodne tiskarne" ima v ponedeljek, 22. t m. ob 18- sejo v uredništvu „Slovenskoga Naroda'1.
Dnevne vesti.
Velja tudi za nas! Češki pisatelj 'Alojzij Mrštik je napisal v brnski »Svobodi« te-le uvaževanja vredne fcesede: »6000 milijonov dolgov nam ferozi, a mi se — veselimo! Letina naša ne zadostuje niti za toliko, da bi ise preživeli eno leto, a mi praznujemo. Obrt stoji, država trpi vsled ■brezposelnosti širokih mas, a mi — .vriskamo! Vsled vojne oslabele rod-ibine ne trpvs samo pomanjkanje, mar-iveč tudi glad, a mi — plešemo! Voj-Ina nam je pokopala na tisoče dragih •očetov, br&tov in sinov, a mi — pre-jpevamo. V naši družbi vseh stanov liri poklicev se je razpasla pogubna [moralna prcvpadlost, polna verižni-ištva. slepamtva in zločinstva, a mi — živimo v razkošju! — Denarji se razmetavajo s polnimi rokami, de-ilavec, dninar, poljedelec zapravljajo, ;kvartajo in inteligenca se kakor opi-janjena vsilujo v razredne stranke in nore z njimi. Ne delajte tega, raje se ilotite dela! Samo z delom si ohranimo življenje, svobodo in čast države!« —t Te zlata vredne besede bi 9iaa uvaževala tudi naša javnost, naša društva in vsak naš posamnik.
Korošci 3n Korošiče pozor! Nemška koroška deželna vlada zbira {vse v koroški glasovalni pas pristoj-tie ljudi, da jim zagotovi glasovanje tv prid Nemške Avstrije. Zato je naša dolžnost, da se tudi naši ljudje, moški Jin ženske, ki imajo glasovalno pra-jvico na Koroškem (t. j. da so 20. leto prekoračili in bivali 1. januarja 1919 fetalno na Koroškem) nemudoma priglasijo, ter v dopisu na Narodni svet jv Velikovci! raznanijo svoje krstno 5n rodbinsko ime. rojstno leto, kjer {so.rojeni, kam pristojni, poklic in natančen sedanji naslov. Vso našo jav-jiost prosimo, da pri tem delu pomaga. Ur Narodni svet za Koroško.
Vse se hoče izseliti iz Avstrije. Z plunaja poročajot Število onih, ki se hočejo iz Avstrije izseliti, je naravnost ogromno. Paroplovne agenture so do-jbile toliko prijav za vožnjo preko Oceana, da je docela izključeno, da bi mogle to leto spraviti v Ameriko-vsaj dve ^tretjini vseh prijavljencev. Posamne fdružbe. kakor na primer holandski liovd, za letos sploh ne sprejema nobenih prijav za vožnjo v Ameriko. In čemu beže Avstrijci v tako ogromnem Številu v Ameriko? Morda za to, ker se ijim godi v Avstriji predobro, ali za to, if£sr Si v Avstriji, ki je morala prevzeti nad 50 milijard dolgov in ki sama ne more sebe prehraniti, ne upajo več ži-•vetl. Vzpričo tolikega števila izseljencev iz Avstrije bo tam pač dostj prosto-fca.za tiste nezadovorjneže v naši drža-fef, ki pravijo, da je v Avstriji mnogo jborjše in da se tam cedi samo med in mleko. Nadejamo se, da se bodo vsi ti Jcot en mož izselili v sosedno avstrijsko republiko.
Odrasli smo kuratcH! Pišejo nam: fcfemških listov ne dobi navaden Jugoslovan v roke. In vendar bi človek rad vedel, kaa* in kako pišejo naši sosedi o Ras! Nihče ne popravi laži, ki jih razširjajo o naših raamerah, o naši državi! {Ali je to molčanje, to preziranje v prid prebivalstvu, državi, vladi? Nemški 1[-isti razpravljajo tudi o trgovski pogodbi, sklenjeni med našo državo in Nemško Avstrijo. Povdarjajo, da je za njih jigodna, da bodo mogoče na temelju te pogodbe zamenjati blago, vredno 900 milijonov in še več. Tudi druge podrobnosti navajajo. Kaj pa smo dozdaj b tem izvedeli iz jugoslovanskih no-vin? Meni ni znano, da bi bil kateri naših listov že prinesel kako poročilo o vsebini te pogodbe. Ali mi nismo do-tolj zrelL da bi se tudi nas inforrniralo jp vsebini tako važnih pogodb? To bolno presenečeni, ko dobimo pred oči delo dra. Slokarja in drugih kapacitet! Vsebino  pogodbe z Nemško Avstrijo
&dajte na znanje! Saj ni cela Jjggp-a fio4 kuratejo* '
Pisatelja »Gospodina Franja« druga smrtna obletnica je dne 19. septembra. V daljni tujini ie pred dvema letoma ugasnilo pod težo preganjanja Slovenstvu posvečeno življenje Frana Maslja P o d Ii m b a r sk e g a. Srce mu je počilo, tako je hrepenet po domovini, a ni se mu želja izpolnila »v zemlji domači da truplo leži«. Ali res nima domovina groba zanj? Ali ni dolžnost države, katerj je pot pripravljal, da oskrbi prevoz njegovih telesnih ostankov. — Ko je lani nenadoma vstala Jugoslavija, se je prikazal iz groba — iz kleti, kamor ga je skril g. Bonač — »Gospodin Franjo«. Sedaj je razprodan. Pričakujemo nove izdaje, ne take, kakršna je bila prva, okrnjeua — Matični odbor je iz strahu pred pi-kelhavbarji marsikaj Črtal iz Masljeve-ga rokopisa — popoln Gospodin Franjo« naj Čim preje stopi pred slovensko občinstvo. X. Z.
Za pojasnilo prosimo! Kakor smo izvedeli, je dobila Gospodarska zveza dovoljenje, da nakupi v Ljubljanski okolici 300 vagonov krompirja za izvoz v inozemstvo. Ako uva-žujemo, da ljubljanska okolica ne pridela niti toliko krompirja, da bi mogla pokriti potrebščino ljubljanskega mesta, ne moremo razumeti, da bi vlada bila tako nepoučena, da bi mogla izdati tako dovoljenje. In ako bi bilo tudi krompirja v ljubljanski okolici v izobilju, vendar bi vlada ne smela dovoliti, da bi se tu na debelo nakupaval in izvažalkrompir, ker je več kakor jasno, da se na ta način samo povečuje 'draginja živ-Ijenskih potrebščin v Ljubljani, ki je že itak neznosna. A dolžnost vlade je vendar, da nastopa z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti draginji, ne oa da jo sama veča, odnosno naravnost povzroča. Ne moremo verjeti, da bi vlada res izdala Gospodarski zvezi tako dovoljenje, in zato tudi pričakujemo, da se nam stvar temeljito pojasni.
Zakaj se n\ pouk začel na vseh šolah pravočasno? Od Drave nam pišejo: Vsled dojgotrajne vojne je bil poduk na vseh šolah pomanjkljiv, nezadosten Dosti otrok je prišlo ob ves poduk. Tudi leta 1919. je bilo več šol po več tednov zaprtih, ker ni bilo kuriva. Kljub temu pa so se šole zaključile dosti pred 15. julijem! Zakaj ta potrata časa, ki bi se moral porabiti za poduk? Profesorji, učiteljstvo je imelo cele velike počitnice na razpolago. V tem ozira se ne more nihče pritoževati! Zakaj so se podaljšale počitnice? Vsakemu svoje, deci pa pred vsem potreben poduk! Poniislite, gospodje pri vladi, da bo bodočo zimo zopet primanjkovalo kuriva, da boste prisiljeni zatvoriti nekaj časa več šol! Takrat boste morali, sedaj pa držite šole zaprte brez vsake potrebe. Tako postopanje se mora javno grajati!
Pisemski promet s Francijo. Pišejo nam: Že julija meseca je bila cenzura za zavezniške države odpravljena in pisma, ki prihajajo iz teh držav k nam, res niso cenzurirana. Zato je nerazumljivo, zakaj nam poštno ravnateljstvo že opetovano naznanja, da je treba pisma za inozemstvo puščati odprta. Mesto inozemstva bi se moralo pač reči Avstrija in druge nezavezni-ške države. Zdi pa se, da naši poštni uradi pod inozemstvom razumevajo samo Avstrijo, ker drugače ne bi pošiljali pisma za Francijo skozi Avstrijo. Vedno se namreč dogaja, da se pisma, poslana v Pariz, vračajo z žigom Maribor .Briksen itd., ali pa s temi poštnimi žigi, seveda šele po 4—6 tedenskem potovanju pridejo v Francijo, medtem ko večina pisem iz Francije dospe k nam že v 4—5 dneh. Poštni uradi bi morali vendar vedeti, da se v Francijo najbrže pride z orierit - eks-presom via Trst - Milan - Simplon. Ali pa je kaka boliševiška roka vmes! Ako so naši cenzorji, ki mečejo zaprta pisma v koš, oziroma jih vračajo, moramo proti takemu nečuvenemu počenjali ju najodločnejše protestirati. V vseh zavezniških državah je bilo za časa vojne mogoče pošiljati zaprta pisma. Cenzorji jih niso samo odpirali, ampak
zopet zalepili ,tako celo v Italiji.
Glavni poverjenik za agrarno reformo sprejema z ozifom na obilico pisarniškega posla in na potrebo službenih potovanj stranke izključno le ob torkih in petkih od 10. do 13. ure. Nadalje pozivlje stranke in tudi urade, da ne naslavljajo vlog, ozir. dopispv m ime glavnega poverjenika, kar povzroča,neprijetne komplikacije, n,ego le na urad: Glavno po-verjenršrvo za agrarno reformo v Ljubljani. Gosposka ulica št. 15.
Dijaško podporno društvo »Rado* gol« Dijakj, ki hočejo prositi za podporo v letošnjem študijskem letu, naj blagovolijo vložiti svoje prošnje, opremljene s študijskimi izkazi |n s spričevalom o imovinskih razmerah, starimi, ne nad pol leta, pri društvenemu tajniku dr. Otona Fe 11 i ehu, odvetniku v Ljubljani, Sodna ufica $tev. 11/I., osebno aH po poŠti, najkasneje do 25. t. m. Na kasnujše vložene prošnje se ne bo mogoče ozirati. — Odbor.
Župnijo Rako pri Krškem je dobil bivši vojaški župnik pri našem doma-čem polku M. fklf^&Jfc.&ml *
Nova ljudska opera v Ljubljani Na včerajšnjem občnem zboru gledališkega konsorcija se je sklenilo začeti s pripravami in preddeli za zgradbo nove modeme ljudske opere.
Na komandi mesta Ljubljana na] se nemudoma  zglase sledeči gg.:
Alojz M. Mazlu, nadporočnik; Fran F. Kramar, praporščak; Anton Ga-šperlin, rač. prakt.; Pero J. Popovič, prav. akcesist; Rudolf M. Leban, praporščak; Anton Krische, praporščak; Josip Brtoncelj, podživino-zdravnik.
Slovensko planinsko društvo naznanja, da zatvori v soboto dne 20. t. in. v Triglavskem pogorju Vodnikovo kočo, Marije Terezije kočo in kočo pri Sedmih jezerih. — Tudi koča na Mačinski plani pod Stolom je zatvorjena.
Kot druga ustanovnica pristopila je k slov. pevskemu društvu »Krakovo - Trnovo v gospa Antonija Šavs, posestnica v Trnovem, s prispevkom 100 K. Želimo veliko po-snemalk in posnemovalcev.
Stavka uslužbencev električne cestne železnice. Uslužbenci električne cestne železnice so jeli včeraj popoldne stavkati. Zahtevajo z ozirom na zvišanje cen za vozne listke zvišanje svojih prejemkov. Nezadovoljni pa so tudi z obratovodjo Toma-nom in njegovim zaupnikom Narbes-huberjern. Pripominjamo, da je podjetje last avstrijskega društva za male železnice, ki je pri nas pod sekvestrom.
Pečate za žigosanje naših bankovcev so našli pri nekem Tomsighu, ki so ga aretirali te dni v Gradcu. Imel je na svojem stanovanju cinkove plošče za žigosanje avstrijskih bankovcev, kaseto kemikalij za ponarejanje bankovcev in razne druge stvari, pred vsem vlomilsko orodje. Ko so ga prijeli, je imel pri sebi 13 tisočakov, glede katerih pa se Še ni moglo dognati, da li so pristni ali ponarejeni. Mož se je izdajal za doktorja tehniških znanosti, v resnici pa je po poklicu trgovski pomočnik, ki je radi vloma presedel že triletno ječo. Od leta 1916. do 1918. je bil vojak v Leb-ringu. V Gradcu je občeval v najboljših krogih in imel intimne stike s tamkajšnjimi italijanskimi častniki. Tomsigh je rojen Tržačan.
Iz Št. Jakoba ob Savi nam pišejo: Zagrizen nasprotnik Sokolstva je profesor Pengov iz Pešate, ki je voditelj kmečke zveze pri nas, saj ji je on sam izbral odbornike, celo take, ki sploh niso bili navzoči na zborovanju. Ako le more, udari po Sokolu ju skuša odvrniti mladeniče, da bi se ne zanimali za sokolsko idejo, ter ijh navdušiti za orlovsko organizacijo. K sreči pa ima le malo uspeha, še veliko manj, kakor pri svoji Kmečki zvezi in pri drugih podjetjih, ki jih je poklical v življenje.
Različne cene v lekarnah. Prejeli smo ta-le dopis: Dne 9. t. m. sem kupil z zdravniškim receptom pri lekarnarju Trnkoczvu sodo - bicarbono za 3 krone. Dne 15. t. m. sern z istim receptom kupil enako množino sode - bicarbone pri lekarnarju Piccoliju, a sem plačal zanjo 11 K 50 v. Diferenca znaša 8 K 55 vin. Vprašamo, kako je mogoče, da so takšne razlike v cenah v ljubljanskih lekarnah? Ali ni to navijanje cen?
Sprejem v strojniški tečaj vojne mornarice. Ministrstvo vojne in mornarice (oddelek za mornarico), objavlja nastopni razpis konkurza za strojniški tečaj: To jesen sprejme vojna mornarica v svoj strojniški tečaj 100 mladeniče v. kateri se bodo izvežbali za strojniško službo. Za vsprejem v ta tečaj lahko prosijo mladeniči, podaniki kraljestva SHS, kateri $o izpolnili 17. in niso prekoračili 20. leto. Prošnje naj se pošljejo ministrstvu vojne in mornarice oddelek za mornarico do 1. oktobra t. 1. s sledečimi prilogami: 1. Krstni list, 2. domovinski list ali spričevalo o pripadnosti. 3. Nravnostno spričevalo, izdano od pristojne okrajne ali občinske oblasti. 4. Vojaško zdravniško spričevalo, da je sposoben za službo v mornarici, da ima dober vid, da natanko razlikuje vse barve in da ni venerično bolan. 5. Potrdilo očeta (varuha), da soglaša s tem, da mu sin (varovanec) stopi v vojno mornarico in da služI kot prostovoljec še dve leti v aktivni službi vojne mornarice po končanem 18. letu in končanem strojniškem tečaju, 6. spričevala končanih šol ali pa nijh prepise. Prednost imajo oni, kateri so dokončali eden ali več razredov srednje šp!e ali so se izučili kakega rokodelstva tehnične stroke, potem oni brez srednje šole, kateri so se izučili ključavničarske, kovaške, šoferske, električne, kurjaške ali kake slična obrti. Čas, katerega prebijejo v tečaju, se ne vračuna v aktivno službo. Naznanilo, kedaj se imajo priglasiti prosilci pri komandi tečaja, dobijo od oddelka za mornarico potom pristojne komande mesta, katera Jih pošlje na državne stroške h komandi tečaja. Po dokončanem tečaju bodo učenci, ki so dokončali 18. letio, zapriseženi in uvrščeni v mor-MKtao tat Mriki OL rfjrtiis Do
končanega 18. leta bodo vpisani kot učenci v pomorski arzenal aH kako drugo delavnico vojne mornarice. Ce bo dotičnik nadalje -služil v mornarici, si prisvoji v isti strokovno izobrazbo in dana mu bo možnost, da doseže po svoji sposobnosti uradniški čin.
Iz ženskih krogov z dežele. Sedanji Čas in razmere so pač take, da bo treba vso pozornost obračati na žensko izobrazbo, če hočemo v resnici svojemu narodu koristiti. Toda dokler je pri nas izobrazba samo na papirju je dobro — kakor hitro pa se začne dejansko izvrševati, >je ogenj v strehi«. Že pridejo razni črnogledi, ki še dandanes mislijo, da je za žensko dovolj če zna 6 resnic in 10 božjih zapoved. — Kakšen hrup je bil, ko se je otvorilo žensko učiteljišče. »Same učiteljice bodo, kam ž njimi? lenobo bodo pasle.« Vojni čas je pokazal, da je bilo za narod prava sreča, nad polovico mladine bi bila brez pouka. Odprla so s j ženskam tudi vrata k pošti; no — zdaj nam bodo pa vse ženske zasedle itd. Končno je otvorila država tudi trgovski tečaj, z omejenim številom, kamor zahajajo hčere bogatih trgovcev, kapitalistov in višjih uradnikov. Te obiskujejo šole bolj za luksus, ne za potrebo. — Za hčere naroda t. j. nižjih uradnikov, srednjih slojev in meščanov bi se ne smel nihče brigati. Prepuščene naj bi bile svoji usodi. Da se ne inore vsaka omožiti, je umljl-vo. Ali naj gredo na ulico prodajat žveplenke. loterijske srečke, igračice, potnikom snažiti čevlje ali naj se jih pahne v prostitucijo? Pač bridko za starše, ki nimajo sredstev, da bi svoje hčere obdarili z izdatno doto. V tej veliki stiski so se našli blagi človekoljubi strokovno naobraženi možje, otvorili trgovske tečaje in naše mladenke so se z največjim veseljem poprijele tega znanja. Kolika olajšava za starše, z malimi stroški preskrbe svojim hčeram trajno doto in pošten kruh. Toda zlobnost in škoda žel jnost ne miruje. Našla se je od zavisti zmedena glava, ki upa trditi, da trgovski tečaji pomnožujejo socijalno zlo. — Gospodje dobro premislite predno začnete boj. Za našo žensko mladino gre, za naš zdrav neokužen deloljuben narod. — Boj proti trgovskim tečajem je navaden boj nizkotnega kruhoborstva. Da bi prikrili ostuden značaj, loputate proti lastnikom teh tečajev, hočete jih oplašiti z naredbami in našim hčeram zapreti pot do poštenega kruha. Zato prosimo prizadeti starši: G. lastniki trgovskih tečajev vstrajajte z nami, pomagajte naši mladini in ves pošten in zaveden narod vam bo hvaležen. Kdor pa hoče našim otrokom škodovati, je grobokop našega naroda in ga bo preklinjal.
Najditeljem. Policijsko ravnateljstvo obiavlia: Čestokrat se ponavljajo slučaji, da se objavljajo v tukajšnjih dnevnikih glasi o najdenih rečeh in se izgu-bitelji pozivljaio. naj se zglase pri najditeljih. V zmislu § 389. obč. drž. zak. je najditelj zavezan, če ne more ugotoviti izgubitelja, najdeno reč, če ni več kot 2 K vredna, na običajni način prijaviti, je-Ii pa najdnjna več kot 24 kron vredna, to oblasti naznaniti. Občinstvo se opozarja, da se ogne vsem neprili-kam, ker se čestokrat dogodi, da najdene reči izhajajo iz kažnjivih dejanj.
Pozor na položnice. Opozarjamo še enkrat na položnice, priložene listu dne 5. septembra t. L, ker v sredo 24. septembra nehamo s pošiljanjem vsem onim. ki bodo rok zamudili. Naj se blagovoli upoštevati, da ne bo za obe strani neljubega ustavljanja in reklamacij. 1
Gospodje, ki se zanimajo, da se ustanovi v Ljubljani konjsko dirka-ško društvo, naj blagovolijo svoj naslov naznaniti s dopisnico podpolkovniku Ravniharju v^žrebčarni na Selu.
Podružnica sv. Cirila iti Metoda na
Bledu ima svoj redni občni zbor dne 21. t. m. ob pol 6. popol. v hotelu Jekler v Gradu.
Izprememba posesti. Hišo št. 76 na Sv. Petra cesti v Ljubljani je kupila tvornica za usnje Karel Polak ter postala s tem lastnica vseh posestev, ki leže med Sv. Petra cesto in nasipom ter med Skorjo in Usnjarsko ulico.
Popravek. V včerajšnjem parte Wilke se mora glasiti predime Rikard in ne Robert.
»Rabljeva hčerka« aH »Rdeča Hana« po znani nemški legendi Al-raune uprizorjeni film v 6 delih, je žel včeraj soglasno pohvalo s strani mnogobrojnega občinstva. Zlasti je ugajal 3. in 4. del: sen grofice, kjer nastopajo osebe v pestrih srednjeveških nošah. Rabljeva hčerka, lepa Hana, ki se je vanjo zaljubil vladajoči knez, se posluži, da si ohrani njegovo ljubezen, korena, ki je zrastel pod vešali po nedolžnem obešenega. Ima to čudežno moč, da ohlajeno ljubezen zopet poživi, a srečonosen vendar ni. Hana postane sicer žena knezova, , a jo slednjič kot čarovnico zažgo na j gsnadL Tudi njeni potomki prinese t
koren pogubo. Lepi kostumi in toalete, slikovite scenerije ter izborna igra glavnih predstavljalcev so vsega priznanja vredni. Film se predva-f ja samo še do ponedeljka, 22. septembra. Kino Ideal.
Kultura.
Jugoslovansko akademsko društvo »Tomislav« v Varaždinu priredi v torek, dne 23. septembra 1919 v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union« ob 20. uri koncert s tem - le sporedom: 1 a) Vilko Novak: Pozdrav domovini; b) Josip P. Foerster: Vence* šir6 rodne lany; c) Staša Binički:   Tri devojke:
d) Emil Adamič: Vasovalec poje moški zbor. 2. V. Masorgsky: Dječje sobe, poje gdč. Anka Koščević. 3. Emest Kraianski: Pucke popevke iz varaždinskoga okraja: a) Zaljubljena devojka; b) Zelena, jabuka zelena; c) Sadlila sem bažulek; d) Kak sem ja ledik junak bil; o Sveti Ivan Kresa loži; f) Kad sneši-ce v krčmu zajdu, poje moški zbor. 4.
a) Anton Dvorak: Ljubavne pesmi; b) Josip PavČič: Pastirica, poje gdč. Anka Koščević. 5. Vinko 2ganec: Pučke popevke iz Medjimurja: a) Grad se beli:
b) Ni j me vola več na svetu živeti; c) Pij .mila, pij;   d) Cin, can, corgudan;
e) Ante Dobronić: Garavuša (po narodni pesmi): f) Fran Lhotka: Skusa-hala sem večericu (narodna slavonska); g) Boh. Pokornhy: TancuJ, tan-cuj (narodna slovaška), poje moški zbor. — Tenor - solo: g. cand. ing. Dragutin Domainko; spremlja g. mr. phar. Vatroslav Leitner. Dirigent: g. dr. Frnest Krajanski.
Koncert gosp. Ličarja fn gdč. Thle-
ry se ne vrši dne 20. t m., temveč šele
dne 3. oktobra«
Orkestralno    društvo »Glasbene
Matice« ima skupno vajo v ponedeljek, dne 22. septembra ob 8. zvečer. Prosim polnoštevilno in točno, ker se študira za koncert. — Za odbor: Dr. K a r 1 i n.
Anton Molik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvf del. Izdala
v zbirki Pota in cilji Tiskovna zadruga v Ljubljani 1919, tiskal Maks Hrova-tm. Cena 10 K, po pošti 80 vin. več. Tiskovna zadruga je začela izdajat! zbirko poljudno znanstvenih spisov Pota in cilj L Prvi zvezek je pravkar izšel v jako elegantni In prikupljivl obliki ter podaja Melikovo Zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev. V njej nam pisatelj riše precej natančno vso našo zgodovino od najstarejših časov pa do konca srednjega veka. Knjigo toplo priporočamo vsemu razumništvu, zlasti učiteljstvu in srednješolskerrru dijaštvu. O srbski in hrvatski zgodovini ne podaja nobeno slovensko delo toliko kot Melikovo. Dnftl del knjige, v katerem bo opisana naša zgodovina od srednjega veka pa do današnjih dni, izide okoli novega leta.
Leonid Andrejev, znani ruski pisatelj, je umrl te dni v Mustanjaskl na Finskem vsled neke živčne bolezni, B k> je zadobil o priliki neke bombne eksplozije.
Priroda. S 15..oktobrom prične izhajati v založb! »Tiskovne zadru-gec v Ljubljani ^polj«'dno znanstvena prirodoslovna revija »Priroda« (mesečnik). Urejeval jo,bo priznani*naš prirodbslovec dr. Pavle Grošelj, kf ga čitatelji -Ljtibljanslcejga Zvona« dobro poznajo',po nejgovih krasnih prirodoznanskih člankih'. Zanimanje za to revijo je že sedaj veliko. Prt-glase za naročnino sprejema »Tiskovna zadruga« v Ljubljani.
GOSPOdORtVO.
Nacionaliziranje bank m Industrije w 'Češko - Slovaški tn prf nas. Dočim se nemški nacionalni krogi trudijo s vsemi sredstvi dokazati, kaka nesreča zadene Nemštvo s priznanjem historičnih mej Čeho-Slovašld. so indnstrialni in trgovski krogi nemški pridno na delu, da prilagode svoja velika podjetja novem« položaju. Nemško podjetništvo .v stari Avstriji se je navadno držalo vodila, da je postavljalo sedež velikim gospodarskim podjetjem na Dunaj fabrike in delavnice so pa gradili po provincah, kakor je zahteval pač položaj m konjuktura. Tudi v deželah Češke krone je obilno mdustrialnih naprav, katerih centrale so na Dunaju. Nov položaj siK taka podjetja, da preselijo svoj sedež v Češko - Slovaško. Nemškim podjetjem je na tem, da čimprej zapuste Dunaj in gredo v novo domovino za zaslužkom, ki se obeta. Za Dunaj 1n Avstrijo je to preseljevanje industrije trd udarec, mastne vire davčnih dohodkov Izgube s tem. Po določi h zakona o posebni pri-dobnini je pri takih podjetjih znaten del davčnega donosa pripadal Dunaju. Dežela, mesto in vsi faktorji, Id jim gre pravica, nalagati doki ade, so imeli pri tem zistemu izdatno podlago. V nameravani premestitvi sedežev teh podjetij vidijo avstrijska oblastva likvidacijo podjetja ter so odločna odhajajočim nalagati po trdem § 96 zakona o osebnih davkih selo občuten davek. V bistvu obttoja ta obdačHtev v tem, da se vzame za podlago davka svoto, za katero ob likvidaciji aktivna podjetja presegajo pasiva. Vsi fondi, ki še niso bili ob-dačeni, razne očite in skrite rezerve prihajajo pod nož. Tega se branijo podjetja, pa tudi češki vladi ne bi bilo všeč,
preobčutni oslabitvi. Poskušali bodo torej izhod po kompromisu; ovca ostani cela in volk sit. — V denarstvu je položaj podoben. Velike dunajske banke so
prepregle dežele češke z gosto mrežo svojih filijak, ki so sesale dobičke na Dunaju. Teh filialk je kakih 80. Nacionalizira ti jih hočejo in morajo. V Pragi imajo dunajske hlialke 1000 uradnikov. Nacionaliziranje ima torej tudi socialno plat Preselitev tu ni mogoča, zato so našli drug izhod, v sili seveda, ker Čehi nočejo teh dunajskih depandans. Nižje-avstrijska eskomptna banka, velik in renomiran zavod na Dunaju, ki ni for-siral nikdar zistema filialk po provincah, je prodal 55% delnic češke es-komptne banke posebni skupini češki, ki jo vodi žiovnostenska banka. Češka eskomptna banka pomnoži sedaj svoj kapital od 12 na 48 milijonov kron ter prevzame vse filialke kreditnega zavoda (Kreditanstalt tur Handei und Ge-werbe) v deželah češko - slovaških. Tudi od pomnoženega kapitala bo 55% y čeških rokah. Tudi Anglo banka ima yeč filialk. Nacionaliziranje teh bo, kakor se čuje, izvedla češka Union banka. Za filialke dunajske banke »Merkur« se v istem zmislu zanima češka kmetijska banka. Vsled cele te akcije utrpi dunajski bančni svet znatno izgubo na prestižu kakor na dohodkih. V našem kraljestvu je tudi že tako gibanje v teku. Dve doslej nemški banki na Spodnjem Štajerskem se na sKčen način udruži ta našemu nacionalnemu gospodarstvu. Na polju industrije se je v Ljubljani nacionaliziralo metalno stroko v stavbeni stroki je nacionaliziranje kranjska stavbne družbe tudi že zagotovljeno. V Bosni je akcijo, da se nacionalizira pri-vffigirana deželna banka za Bosno In Ercegovino, katero je ustanovil dunajski Bankverein. Ko se izvede ta akcija, bo priv. deželna banka prevzela filialko. ki jo vzdržuje Bankverein v Zagrebu.
Sadje v Prekmuriu. Civilni komisar za Prekmurje dr. Srečko LajnšiČ nam poroča, da se bo začelo z razprodajo sadja v Prekmurju dne 22. t m. Razprodajalo se bo samo po vagonih od postaje Radgona po sledečih cenah: 1. lederce, zlatice, zelene startine in kanadarce po 2 K 30 vin. kg.; 2. letne mošancke, podaholterce. zimske mo-šancke, šafnaserce po 2 K kg.: 3. sadje za napravo sadjevca po 1 K 30 vin. kg; Oni, ki reflekrirajo na nakup sadja, se naj obrnejo na civilnega komisarja za Prekmurje v Murski Soboti. Zahteva se predplačilo in sicer se mora denar takoj položit$ pri blagajni okrajnega glavarstva Maribor, kakor hitro dobi kupec brzojavno obvestilo, da se mu je blago odposlalo. Interesenti naj javijo svoje potrebščine, da se lahko njihovim željam ustreže.
Plačilo carine v zlatu je odredila Nemčija s posebnim zakonom julija meseca. Ukrep nalaga nad 31/hkratno P°-' višanje v carinski tarifi predpisane carine. Angleži so v zasedenem ozemlju odklonili tako plačilo. Tudi trgovska zbornica v Hamburgu se upira temu ukazu, ker bi trpel promet v severnih lukah, če bi preko zahodne meje in zlasti preko K5lna hodilo v deželo blago brez zlatega ažija. Tudi nevtralci se upirajo, ker zakon nasprotuje klavzuli najbolj ugodovane države.
I. 4% državno posojilo. Mestna hranilnica ljubljanska je prejela 4% bone kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter jih izdaja proti izročitvi za-, časnega potrdila.
Novi bankovci za Poljsko se tiskajo v Parizu in Londonu. Delo počasi napreduje. Bankovci po 1000 goldinarjev bodo imeli vtisnjeno podobo narodnega heroja Koscinszka. Na Poljskem je sedaj v prometu zelo mnogo mark poleg kron, kt jih pa nisn žigosali.
Kupčije z Angleško in Francosko, Kakor poroča ^Trgovački Glasnik« hoče Anglija v pospešitev blagovne kupčije z Jugoslavijo urediti trgovske kredite za kupčijo z nami. Ustanovilo se bo posebno mesto v 1a namen. Krediti se bodo dajali proti menicam, trasant je prodajalec, akceptant kupec. Osigurana mora biti menica z depozitom v tekočem novcu in v taki višini, kakor ga spozna Angleški urad za dajanje kreditov za primeren ali pa se osigura menica z jamstvom banke ki jo prjpo-zna kreditno mesto. Mesto depota o denarju se bodo sprejemale tudi druge vrednosti. V Franciji, ki rabi žita, koruze in prašičev, razmišljajo o tem, da se dober del potrebnih živil nabavi v Jugoslaviji, kjer se obeta dobra letina. Enaka stremljenja so v Švici. Kot agrarna dežela bodemo za letošnjo kompa-njo igrali veliko vlogo. Treba bo previdnosti, da ne bomo izvozili preveč blaga v Avstrijo, dočim bodo boljše prilike drugod, naši valuti v korist. Pod egjdo prve kompenzačne pogodbe z Avstrijo smo mi pač dali predpisani živež, ali dobili nismo dogovorjene množine fabrikatov iz Avstrije. V srbskih trgovskih krogih je sodba, da je bila prva kompenzačna pogodba z Avstrijo sploh ponesrečena-
Jugoslavenski kompas izide 1© v toliko izvodih, kolikor bodo naročnikov, ker ga vsled pomanjkanja papirja in visokih tiskarskih cen ni mogoče na zalogo tiskati. Potrebno je torej kompas naročiti pravočasno- Vseh pet zvezkov stane vplačanih vnaprej 200 dinarjev, vsak posamezni petero zvezkov: treovski, industrijami, obrtni, agrarni in finaneialni pa 50 dinarjev. Dinar se računi po uradno določenem kurzu a 3 K- Prvi zvezek (nad B00 strani) izide koncem tega leta in bo obsegal vse trgovske tvrdke in vse za tr-govstvo pomembne podatke. Zahtevajte prospekt -pri uredništvu Kompasa Gospodarska pisarna dr- Ivan Čeme, Ljubljana-
Fotball - tekma. V nedeljo dne 21. t. m. igra S. K. Slovan revanseh tekmo s Olimpijo v Karlovcu. Zadnjo nedeljo je dosegla Olimpija zmago z 2 - 1 v Ljubljani._
Društvene vesti in prireditve.
Zveza jugoslovanskih železničarjev
priredi v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani železničarski shod z cjnevnim redom: Poročilo o kongresu v Beogradu in slučajnosti. Člani se poživljajo, da se udeleže zborovanja v čim največjem številu.
Češka obec porada dne 27. t. m. o ^21 hod. v male" dvorane Narod-
niho Domu »Českć posvlceni« členy uvedeni hostč vitani.
Ženska podružnica C. L M. v Črnomlju priredi v prid družbe 20. in 21.
t. m. veselo igro »Nebesa na zemlji«. V nedeljo po igri Še prosto zabavo, petje, šiljivo pošto itd. Za odbor: Rafaela Malerič, t. č. predsednica.
»Zveza trg. nastavljencev« sklicuje v soboto dne 20. t. m. člansko zborovanje katero se vrši v restavracijskih prostorih »Zlatorog«, Gosposka ulica, ob pol 20. uri. Dnevni red: Volitev delegatov za prvo vseslovansko konferenco trg. nastavljencev. Polno-številna udeležb^ dolžnost!
Društvo državnih rac. uradnikov za Slovenijo vabi svoje odborove člane na sejo, ki se vrši v ponedeljek dne 22. t. m. ob 17. uri v prostorih dež. knjigovodstva (dež.dvorec). Pridite vsi!
Društvo »Dijaški dom« v Mariboru vabi na občni zbor, ki se vrši v sredo, 2-1. septembra 1919 ob 18. uri v Narodnem domu. Dnevni red: Poročilo odbora. Volitev novega odbora in slučajnosti.
»Mesarski pomočniški zbor v Ljubljani« se bo zopet sestal v nedeljo, dne 28. septembra t. 1. ob 10. uri v mali dvorani »Mestnega doma«. Dnevni red bo sledeči: Izvolitev odbora, slučajnosti. Mesarski pomočniki, v vašem interesu je, da pridete vsi! — Andrej Marčan, t. č. načelnik mesarske zadruge v Ljubljani.
V Celju se je ustanovilo pevsko
društvo »Oljka«. Pri ustanovnem občnem zboru dne 12. septembra so bili enoglasno izvoljeni sledeči gg. in gdč. v odbor: Viktor Conč", predsednik; Bervar Dolfe. podpredsednik; Kresnik Anton, tajnik; Zagoričnik Pavla, blagajnica in Šerjurc Stanko, arhivar. Namestniki: Ramšak Vilma, Drugovič Peter in Ulaga Poldi. Odborniki: Sanc, Korošec Marija, Horvat Štefan in za računskega preglednika dr. Anton Schwab in Josip Kramar. Vodstvo je prevzel kot znan dober učitelj petja gosp. prof. Davorin Beranič. Društvo se je izkazalo v Celju, za zelo potrebno, ker že danes šteje veliko število izvršujočih Članov. Sprejemajo se novinci, katere se tudi teorija poučuje.
Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor, priredi dne 5. <oktobra ob 15. uri v vseh javnih prostorih Narodnega doma veselico z godbo, petjem, šaljivo pošto, plesom, vinsko trgatvijo in srečolovom. Opozarjajo se vsa narodna društva na to prireditev in se prosi, da se ozirajo na to veselico. Vse narodnjake in prijatelje društva prosimo za prostovoljne prispevke in darila za srečolov in si dovoljujemo opozarjati slavno občinstvo na veliko važnost te narodne organizacije. Prispevki in darila za srečolov se bodo Dobirala od Članov Zveze s polarni, ki so žigosane in podpisane od predsedstva podružnice. Dotični cenjeni darovalci, h katerim ne pridejo Člani s polarni, naj blagohotno pošljejo darila na hišnika Narodnega doma v Mariboru s tozadevnim naročilom. — Vabimo vsa društva in korporaciie, da opozore člane na to prireditev. Občinstvu se bo nudil lep večer.
Gibanje med trgovskim! nastav-ljcnci. Položaj trgovskih nastavljencev je postal vsled izkoriščanja od strani trgovcev popolnoma nevzdržen. Trgovski nastavljenci so bili do zadnjega
časa nedovzetni za organizacijo ter niso imeli zadostnega poguma, da nastopijo za svoje opravičene zahteve. Toda plače 150 kron na mesec brez hrane in stanovanja so končno tudi med njimi zre vol tirale duhove in sedaj so trdno odločeni, da tudi oni za svoje pošteno delo zahtevajo in dosežejo tudi pošteno plačo, da jim ne bo treba iskati »postranskih zaslužkov« potom veriženja itd. Upamo, da so gg. trgovci že davno uvideli, da leži vzrok, da se trgovina vrši več po kavarnah in gostilnah, kakor v trgovini, v tem da trgovski nastavljenci niso v stanu izhajati s plačami, katere jim plačajo trgovci. Trgovski nastavljenci obojega spola hočejo živeti kot pošteni ljUdje, da ne bode več potrebno vsemu trgovskemu stanu na sramoto, konstatirati žalostno dejstvo, da se največ prostitutk fekrutira izmed prodajalk, blagajničark, kontoristinj itd., kakor se je konstatiralo na zadnji en-keti o prostituciji pri deželni vladi za Slovenijo. Komur so znane »sijajne« plače recimo ljubljanskih trgovskih na-stavljenk, katere v mnogih slučajih ne znašajo niti 200 K, se temu ne more niti čuditi. Kako naj pa se preživi 20-lerno dekle, katerega ne podpirajo starši ob mesečni plači 150 K? Morda bi nam to razložili trgovci - milijonarji, kateri so gotovo precejšnji »Hunger-kiinstlerji«. Potreba organizacije je postala tako nujna, da so se tudi trgovski nastavljenci otresli lastne brezbrižnosti, ter se počeli združevati v stanovsko organizacijo »Zvezo trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju«, katera ima že danes razven Ljubljane organizirane skoro vse večje kraje Slovenije. Da se izvede gibanje za zboljšanje položaja enotno in hkrati, vršila se bo prva slovenska konferenca trgovskih nastavljencev v Ljubljani. Da se izvolijo delegati ljubljanske krajevne skupine za konferenco, se vrši v sobto, dne 20. septembra 1919 ob pol 20. uri člansko zborov a-n j e ljubljanske krajevne skupine pri Zlatorogu. Polnoštevilna udeležba dolžnost in nujna potreba, — Zveza trgovskih nastavljencev.
Za Cankarjev spomenik na Vrhniki so darovali podpisanemu sledeči darovalci iz Borovnice: Ivan Majaron 100 K, Anton Kobi 100 K, Andrej Petelin 50 K, Pavla Suhadolnik 40 K, Drašler, Dol, 30. K, Hela Švigel, Anton Drašler, Ivan Furlan. Ivana Mave, Ivan Petrič, vsi po 20 K, dalje je poslalo več darovalcev iz Krškega skupno 186 K in iz Podbrezja na Gorenjskem 83 K. Imena zadnjih radi pomanjkanja prostora ni mogoče nave-^ sti. Vsem darovalcem in darovalkam'" iskrena hvala z-željo, da bi našli mnogo posnemalcev. — Mr. J. R. Hočevar, predsednik odbora za Cankarjev spomenik na Vrhniki.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za oslepele slovenske vojake: G.
dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani, 20 K ,iz pravde Jože Piškur kontra Marija Hribar; Neimenovani pod šifro »Bielec« 50 K; g. Milovan Pulanić, zastopnik prometnog D. D. v Novem Sadu, 400 K in okrajno sodišče v Ma-renbergu iz kazenske zadeve Jurij Breznik iz Radia zoper Petra Renata istotam ter Janeza Pasterka v Radiu zoper Petra Renata zoper varnost časti. Skupno 520 K.
Za slovenske Invalide: G. Milovan Pulanić/ zastopnik prometnoe D. D. v Novem Sadu 40 K.
Za Ciril - Metodovo dražbo: Okr.
sodišče v Marenbergu 50 K. iz istih vzrokov, kakor za oslepele slovenske vojake.
Srčna hvala!
Dražba   sv. Cirila in Metoda Je
prejela povodom velike skupščine od gosp. notarja Luka Svetca iz Litije 200 kron. — Hvala!
Za Ciril - Metodovo dražbo sta
darovala v Pliberku gg.: Jan Končar 12 K n Juhi Fellacher 2 K. - Hvala!
Daj ilo za CM. družbo. Povodom skupščine CM. družbe je izročil naš starosta notar Luka S v e t e c po svoji soprogi našemu blagajniku dar po 200 K, za kar.mu bodi iskrena hvala*
Aj&rovliscfia-
Ljubljanski prodajalci sladkorja
se vabijo, da se radi nakazila soli zglase pri tvrdki Jelačin, Rimska cesta in sicer iz I. do III. okraja dne 22. t. m., iz IV. do VI. okraja dne 23. t. m., iz VII. do X. okraja dne 34. t. m.
Prodala sotL Na vsak odrezek št. 3 sladkorne izkaznice za avgust se dobi od 25. t. m. dalje po h kg soli ki stane 2 K 40 v.
Peki in mesarji, ki rabijo sot naj se nemudoma zglase na magistratu, Galetova hiša v prith'čju levo._
Poizvedbe.
Dežnik, moder svilen se fe danes izgubil na'trgu med 9. m 10. uro. Pošten najditelj ga naj odda pod primerno nagrado pri V. Scagnettiju. Šelenburgova ulica Št. 6.
V četrtek 18. t. m. izgubi! sem, okoiu 4. popoldne od pošte do Sela po t Zaloški cesti do bolniee v tramvaju denarnico z večjo svorto denarja in železniško legitimacijo. Ker sem očer8*otrolq. prosim poštenega najditelja, da mi povrne proti dobri nagradi. Sefo št. 7tl\r
Dotična gospa iz Sište, fcf Je vzela rdečo šerpo v vlaku dne 13. t. m. od dolenjskega kolodvora do juž. kolodvora naj jo odda na stražnici v Šiški.
listnica uredništva.
Gospoda Josipu Premel&u-v 2u-peievcu: Pptrjujejm Vam, da niste pisec dopisa -fz Kapel. — Uredništvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina hTflsk »Narodne tiskarna*«-
Priporoča se »jugoslovanski kre-č\im zavode v Ljubljani, Marijin trs 8,
Wohova unca 1, vsem ki je pristen doV mač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4% ter daje posojila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji. Opozarjamo na oglas.
Osrednje društvo   natakarjev ter
hotelskih, gostilniških m kavarniških uslužbencev v Ljubljani priredi v soboto, dne 20. septembra ob *A20. uri v vseh prostorih Narodnega doma svojo veselico. Svirala bo vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika gosp. dr. Čerina. Spored je zelo zanimiv ter nudi p. n. občinstvu mnogo zabave in smeha. Ob 23. uri se prične ples. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Za
Kom?, Ljubljana.
samostojno moč sprejme takoj Sever ft 9217
DfnHa an v naiem se da ' salon-kla-riUUU vir, pianino in harmonij. Več pove uprav. Slov. Naroda. 9287
EooiisU tans ŠŠFŠ tt,
Dunajska cesta 25. 9299
pri boljših ljudeh. Premogokop, Poljčane.
_ 9300__
UaionOf ss sPreime takoj v manufak-lujcllcl turni in modni trgovini Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
]U lahko malo rabljeno, olj. osi, ijJ, in vsake vrste konjske opreme priporoča J. Kralj, Železniki, gorenjsko._9263
IffD M za delikatesno trgovino trgovski IRK »C pomočnik ali spretna prodajalka dobro izurjena v tej stroki. Pismene ponudbe na poštni predal 57, Ljubljana.
H*f|fl72 lz 00§tenc rodbine s primerno Ulcbna šolsko naobrazbo se sprejme v trgovini čevljev J. Blas, Ljubljana,
Miklošičeva cesta št 16. 9140
Unnimji lepe, suhe hrastove plohe iittPIlilu 4 m dolge 5 cm debele po dobri ceni. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 9190
fllnvnilrn za sve kućne poslove prima UjBlUjRlI u službu uz dobru plaču. Adela Štiglićeva, supruga lekaruara u Iri-gu Srijem kuda treba i pismene ponude sa zahtjevom plače priposlati. 9144 '
toiinvsiiiD dveh sob» ,eP° zračno> v čldOOufijB Ljubljani blizu pošte se
zaradi nastalih razmer zamenja za enako ozir. večje stanovanje v Ljubljani. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod .,Iiprememba
9233._m
Komisijska trgovina ^trr.^.
cesta e, priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga: ceftrja, tiskovine hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, gumbov, pritiskačev, rinčič za Čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa, 7870
DNUtaffO CO dve niši v 'iubljanski rl budil K ic okolici, v kateri je takoj prosto stanovanje. Poizve se v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 9200
Mifna gojenka Glas. Matice, iz {LtlO, boljše družine išče stanovanje s hrano. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .Hrvatica 9213".
Diollli ftrni z *eP° v,dno oisavo in rlMmn ullb] slovensko tastaturo se takoj poceni proda v pisarni Gledališka ulica št. 7/in. Oglasit! se med 3 — 6 uro popoldne. 9219
Korespondsntinja ^fokrjr^02:
nega knjigovodstva se Ljubljani. Naslov pove Slovenskega Naroda.
na tudi jednostav-sprejme v upravalštvo
9157
lj;]lj|f išče primerno sobo s hrano, če Uijun mogoče pri boljši družini. Ponudbe prosim pod „Dijak s Primorskega" 9178 na upravništvo »Slovenskega Naroda-. 9178
llče se mm govinoz mešanim blagom, močnejši fant ima prednost. Fr. Blatnik trgovina z mešanim blagom Lukovica pri Domžalah. 9214
Bisoo za olače se večje množine po
ceni takoj proda. Vprašati v pisarni Gledališka ulica 7,.'III, nadstr. Uradne ure od 3.-6. pop. 9254
In*« tudi zaprt, 24 konjskih sil, fliill, znamke „Turina-Furth", ie na na prodaj, Natančneje pove: Zweig, grad Sekira, pošta Ribnica o* Vrbtkem jezeru, Koroško. 9231
Cio. isesarski vozitek ali mala kotla
za enega konja, vse dobro ohranjeno ■e kupi. Ponudbe pod .Oig 9194" na upravništvo Stov. Naroda. 9194
VseiHk se išče »^z3%lln-
guirani rodbini na Bledu. Poučeval in vzgajal bi dečka, ki obiskuje četrti razred ljudske šole. Zato bi dobival vso oskrbo m honorar po dogovoru. Prednost bi imel oni, ki je vešč francoščini. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Dr. V. Koron, profesor na i. drt, gtmwptil v Mabijani. »46J J
ako mogoče s hrano za 6 mesecev.   Ponudbe pod .A. U. praktikant 9315* na upravništvo
Slovenskega Naroda. 9315
BaesMo moka dokler traja zaloga,
samo na cele vreče, .Balkan" trg. in kom. del dr. Ljnbljana, Dunajska cesta 33.
9282
ie se fio&ra gospodična LJ! Ti
do k let dnevno ali tudi popolna oskrba. Natančneje v trgovini M. Tičar, Se-lenburgeva ulica. Istotam se sprejme pridna in zanesljiva sobarica.
Ctsmninnin sestoječe iz 3 sob, pred-uldUuvdlllt!, sobe, kuhinje v Celju v bližini kolodvora se zamenja s stanovanjem v Ljubljani, obstoječem iz 3 ali vsaj 2 sob In kuhinje. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9249
DrflitaisIlM z ve^etno prakso se sprej-YIMtjUfl me takoj v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe je poslati na tvrdko Adalb. OloboćnUkova vdova v Žalen. 9191
IffO tO kuhar'ca za restavracijo, dobro IjLC mS izvežbana, z daljšimi izpričevali, če tudi starejša. Plača 150 K, Naslov pove upravništvo „Stovenskega Naroda". 9297
Inupbj fifil Želim kupiti p&a prepeli-LUvoli IHI! carja, kateri je popolnoma dresiran za lov, in jednega dobrega psa brakirja Istrijanca. Cenjene ponudbe s ceno na naslov: Mirka Kleščfč, Samobor, kraj Zagreba Hrvatska. 9277
Sprejme se iijakiBja ^tchf .1^
na stanovanje in hrano z uporabo klavirja k boljši rodbini. Pismene ponudbe pod šifro .Llcejki 1303" na uprav. Slovenskega Naroda. 9303
leteligeetoa iositJita
sto le pri boljši obitelji najraje v Ljubljani ali Mariboru, bodisi kot vzgojiteljica ali opora gospodinji, jt tudi spretna in porabna sa trgovino ali kot pisarniška moč z lepo pisavo. Nastop lahko v oktobra ali pozneje. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na mpravn* Naroda pod »Oamajka
Pikelo se sprejme £U k"va^4	Cninariirnn   zmožno slovenščine in BUSPOliILIIU9    nemščine, sprejme k otrokom U. M. dr. Adolf Falta, Ljutomer
Tlrnnbn "P*ime  zaloga pohištva J. UlcHnu Čeme, Ljubljana, Dnnajaka cesta 28. 9216	
	10H9 tib 2 vs0 °Pravo v bližini Ljub-LcPd lila ljane je naprodaj. Ponudbe na poštni predal 162. 9267
H 3Pt3 fe kuVjI čaVo dogovoru. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 9175	
	Profesor ifte aH pod   ,,v*. X. 9236  na upravništvo „Slov. Naroda". 9236 M drtro konjslo mm. p™t. Franc Sitar, zaloga  ptvs 06 ss, LJubljana 7. 9235
KORRlirZIlS IA3S3 ^Phe1ftoF°sUregaa deloma belega, deloma rdečega vina na prodaj. Vino se prodaja po ugodnih in zmernih cenah. Natančneje se se poizve v pisarni konkurznega upravitelja odvetnika ar. A. Smoleta, Ljubljana, Dunajska cesta 20. 9143	
	25BO K flSSrSdfi preskrbi vLjubljani stanovanje 2 ali 3 sob s pritikhnami. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 9222
K*D ti za vecJe gospodinjstvo mlado, Hll sC delavno in močno dekle, ki bi preskrbovala svinje in krave in mlado čedno dekle, ki ima veselje do kuhanja. Mesečna plača vsaki 50—70 K. Ponudbe na naslov: Nadšumar Pirkmaler Tompojevci, kraj Vakovtr, Slavonija. 9292	
	Df90HiJ3 „SuultflJ, ieiJ5'Kpr^doVroča gg.   fotografom in amaterjem bogato zalogo plošč, filmov,   papirja ter vseh potrebščin. 8842
Spreten železiioar ZSS&ZZ nlne v Jugoslaviji zunaj Ljubljane, ki jetudi vešč knjigovodstva in dober korespondent;   navedbe dosedajnega službovanja in plačilnega zahtevka s priloženimi prepisi spričeval vposlati je na upravništvo »Slov. Naroda« pod »ŽefeZBiaar/8629* 8829	qno bagji nagrade, kdor mi preskrbi jUU Kisu lepo mebiirano sobo s prostim vhodom v sredini mesta. Ponudbe prosimo pod „soba K 19" 9208 na uprav-rtiStvo „S4ov. Naroda". 9208
	Ulja z malim posestvom na Spodnjem Imfu Štajerskem se kupi ali vzame v najem. Pismene ponudbe na A. 0. 10000 Celje, peitao ležeče. 9193
Url tO za vc&£ gospodinjstvo Inteli-IHC K gentoejSa oseba (od 30 let naprej), ki je popolnomn vešča kuhanja in ima ljubezen do otfpk. Omenjena bi predpoldaii s pomoCio shiflnčadi preskrbela kunkvio., popoldan pa bi se bavila z dvema deklicama od 7—10 let Ponudbe s fotografijo in zahteve glede plače se vpošljejo na  naslov: Riči Harsch, starega tovarnarja, Vukovar, Slavonija. 9291 PirtrtU         i M ■a ftfiifl za tehničko i trgovačko do-li sllvjl pislvanje   a  njemačkom i hrvatskom jeeilm 1 sa obavljanje tekućih uredskih poslova, trali odmah industrtslno poduseče o Crikvenici, Hrv. Primorje. Ponude s opisom života, prepisom svjedodžbi 1 zahtjevima gleda plače treba poslati na upravu tata pod Crik***k*/tl4Z *U7]	Rlj^rtUl)^ bi?aretudi izvežbana *v modni stroki, se takoj sprejme. Pismene ponudbe na tvrdko A. Šinkovec ■asi. Sess a Cie.. Mestni trg. 9211
	Vsaj M večje  ali  manjše posestvo Mpl R kjerkoli v Sloveniji. Pismene ponudbe z navedbo lege in pogojev na uprav. Slov. Nar. pod .št S4S/9185"
	Val ■aanndhiH kam na deželo želim Ril |nP0DID]a priti. Sem vajena vseh domačih del. Imam 14 letnega dečka, ki bi tudi lahko pomagal. Moj naslov pove upravništvo „Stovenskega Naroda«. 9164
	tabi aH Hl pratile r JE vec za takoj. Ponudbe na ANONCNO EKSPEDICIJO Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3, Teletom 174. 3?i8
foro ilinlrinii se s***)™* na nrano m
UlK liljUnlllJf stanovanje:  Poizve se
Stari trg 4. 1. nadstr. desno.
9327
KrMa poraonia
me proti dobri plafi,— hrani V. Jesen-šek, Zagorje ob Savi. ' 9338
MsHfVI W&m2£j&
dobri plači; za prenočišče je preskrb-t ijeno. Oglasiti se ie na Anacljcvi c 10.
8328 i
se
moška obleka, zimska suk-m»wmm «* nja, salonska obleka, frak s telovnikom, Poizve se Kolizejska uL štev. 12. pri hišniku, nasproti L drž. gimnaziji. 9323
imam!ManiJe ws*v
Otfljorsio moj ki svrho vstanovitve
Iste išče kompanjona s premoženjem. Ponudbe pod .Usnjarska tovarna 9300* na upravništvo Slovenskega Naroda. J_ 0309 _
Znenjii stanovanje (V«»^
sredini mesta s stičnim (.tudi manjšim} stanovanjem z vrtom v predmestju^ Naslov pove uprav. Slov. Naf. 9337
JaVttB^^*"
iz Maribora franko zaboj ponuja. DruZba za promet petroleja d. o. z. Maribor._9229
Vse vrste slamnikov
in klobukov so sprofomato v »utoni* in protolovanjo
. Beslora
L na da tropi*.
,11
9139
ako mogoče z 2 ali 3 prestavami, tudi brez pnevmatike. Ponudbe z navedbo tvrdke, moči in cene kolesa je poslati do sobote dne ao. t. m. pod .Motorno kolo 0182* na upravništvo Sk>vsnskega Naroda
94
Stran 6.
NAJ*OD% one M. septembra 1919.
220 štev.
sprejme modna trgovina Kette Ljubljana. 9045
Splia frizerka -!Pr-iB-e ta-9j-M-
Petra cesta 32.
PodUrajše*. brivec sv.
9264
8nn Mita siiiroilgj.
ni log 31.
Ogleda se Cesta mesi-
9243
»teiOalsi pisalni stroj se prest
H. Arh, Jurčičev trg »/II vrate 3.
Mleta inventar ia£T£&
naprodaj. Breznik in drag Celje. 9319
Si fjulaiii nove sode ter izurjenega %.lVMI/E kolarja išče Delniška pi-
upravništvo „Siovenskega Nareda«. 9346
HriBvtM amo :Xu^. A
•3S9 na upravništvo „Slavenske« Naroda«. 9330
v«
(I
zmožni finega dela dobe proti dobri plači poljubno dalo aa doun, tudi «v LrttWjane. Zgiasiti se
I—— LruMtane. U SsMt, HanljaoM. ■te*. T, I. nadstr,
9179
"t—T
=~—-- — - "O .
pritlična hi?
z vrtom
v Laškem.
8792
Hajisarefkl vafenec se taksi sprejete.
Več se izve Flerljanska clica 14.
T- 9090
Rnlivauib žepnih ur, zlatnine in sre rOfrlulRu brnine sprejme F. Čuden Sin IjKi nasproti glavne poŠte v Ljub Han i. &o£aa m splidna izvršitev. 5531
ntfca garnitur? mast, pristna žima
ta salonska miza se poceni proda, inaslov pove uprav. Slov. Nar. 9358
Vnnniuffl VM rabljene stojala in Šival-|Uqni|etll J« ne stroje. Josip Peteline,
tjabljana.
S8
z 30—40.000 K pri kakšni dobro idoči industriji ali trgovini. Natančne ponudbe pod .Delavec 5350* na uprav. Slov. Naroda.
Đva žiiita stota neudk&p£
f>p cene pod ,štev. 9336** na upravništvo Slov. Naroda. 9335
OMjifei Miilalinja
nudbe pod JL—V. razred 9349* na upr. 'Slovenskega Naroda. 9349
Jjjpe mu Mm
300 in 3oO kosov ima v zalogi tvrdka A. iarafron v Ljubljani. 9348
Lasne mrežice J ode nt Driporcča Šte-
fta Strmeli, tjnbljana, pod Trančo. štev. 1. 9355
Kopi Hm ali vla;
v vrednosti do K 120.000*—. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 9356
K Novem mestu po ceni. Hfša sg nahaja v sredini mesta. Poizve se v upravittštvu »Siovenskega Naroda
9846
Hiša na periferni LMee
s sadnim vrtom se
proda. Hiša je pripravna tudi za trgovino ali za drugo obrt. Naslov uprav. Stov. Naroda. 9336
išče službe, gre naj
Brivski scsočBiu ra*e na a^io
Stajejrsko ali Hrvaška, t-jubljajia pride v poštev. Naslov pove uprav
Slov. Naroda. 9325
na ne
Cnrnjmnrn delavca za izdelavo cementne upiti]Htlil strešne opeke in druge cementne izdelke. Nastop takoj. Plača dobra, delo trajno. Dragotin Korbar. Zagorje ob Savi, 9345
1'br, s sokolskih zletov v Ribnici in IliiG Medvodah   se  dobe v fotogr. ateljeju Pogačnik, Aleksandrova cesta 3 in pri bratu Cirilu Majrria v Sranju. 9830
Dfflda ffl »National" registrirna bla nUufl ic gajua do 99*99. Ponudbe pod
„National 9362w Naroda'.
na upravmštvo
Slov.
9362
Ha Bfflfbi vto dve -epi svilnati obleki liu piUirSJ ose pripravni za gledališke
Ogleda se jih od 3.-5. ure popoldne
Dunajska cesta 15/11. levo. 9347
se
bolniški trikolesni voziček, pisalna miza in veliki zaboj
od klavirja. Poizve se pri hišniku Gradišče št 8, druge stopnice, popoldne vsak dan. 9351
Me i trgovine
z mešanim blagom kupim takoj ali vzamem v najem v kakem kraju v Sloveniji. Natančne ponudbe s ceno pod „Jug" na upravništvo „Sloven-skega Naroda". 9352
Rrttibmvja sK&js
kakem zanesljivem trgovskem ali industrijskem podjetju. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda*. 9357
Tttlfii kakor tucn več učencev se 1 "dalji sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, cestni tesarski mojsior, Ljubljana, Jera-nova ulica št, 13 4844
Kupujem smrekov les, t*
si okrogel ali rezaa. Cene za les nalo-'Žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 2048
Proda
mm docela nepoškodovano krasno Ob izdelano pohištvo za spalnico medene (mesing) postelje, čipkaste zavese, originalne preproge in fino J)rušen stekleni seisvice. Povprašati v ^elju, Jurčičeva ulica št. 9. 9247
HjfiAn t n v Kolodvorski ulici št 11, riflra M I. nadstr., II. hiša, lepa antika salonska garnitura (boule) podob in nekaj hišnih oprav. Odda se samo resničnim   neposrednim kupovalcem.
Vetja pisalna in nmivalna miza
in popolno novo skunks ovratnik se proda pri A. Babka, Kongresni trg 13, pritličje. 9285
Babo Ea sostilaa FSifš
Sloveniji.   Ponudbe prosim pod „Lep kraj'1 poštno ležeče Trušnje-Velikovec, 9294
liro ti s°ba s nrano Z3L dve dijakinji IStK wC iz dobre rodbine. Cenjene ponudbe pod „Visokošolka 74" poste re-stante Toplice-Straža, Dolenjsko. 9283
XipHa posMita MUW
sprejema od trgovcev in obrtnikov Blago vsake vrate v komisijsko prodajo. Pisarna Ljubljana, Jurčičev trg 3.
9361
fnrfiimo M trgovsko izvežban urad-dplcjflft JC nik (uradnica) samsk', inadalje spreten zalagatelj za zalogo piva v Ljubljani. Nastop takoj. Plača Ipo dogovoru. Delniška pivovarna Laski trg (Štajersko). 9278
41 H Selavtev %£2»3sl£
lesa. stanovanje v gozdni baraki. Ži-vež se dostavi iz rudniškega konsuma ipo.cenah, kakor drugim rudniškim de-Kđtejn. ReHektanti naj se zglasijo pri ravna^jstvu Trbovefjske premogo-Scuppe družbe v Zagorju ob Savi, 9331
Spreten korespondent
fltudi ženska moO perfekten stenograf kn^stroiepisec, zmožen popolnoma slo-iVKiskeKa, nems1<ega in hrvaškega je-■^ca, kateri ima na>rnajnje 1 letno prakso lse sprejme za l^kojšeh nastop.
laienec z« skladišče plaoo
'dobrih staršev, kateri Ima veselje do 'dela, se,sprejme istdtam. Reflektanti fse prosilo, da napove ponudbe s ftratkim circulum .yitae in zafhtevo plače ir.a upravništvo „Siovenskega Naroda* &oa3»/ia. »363
CIutVi i črn samostojen elektromonter, JlailJt! BU instalater električnih in telefonskih naprav. Plača mesečno 1C00 K kurjava in stanovanje. Naslov Panicb Jurij, elektrcmocter tovarna za dušik v Rnšab. 9354
moderna zofa   in kredenca.
omare, stoli in kompletne po-
Ropi se
stelje z nočno omarico. Proda se velika stenska ura s tremi uteži. Ponudbe na upravništvo „Siovenskega Naroda" pod ..Hišna oprava'V9332, 9332
Sveža
kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed. Snpanz Pristova, Slov. Štajersko. 9274
Napravite ponudbe aa več vage nov namiznih
Sprejme se takoj pod ugodnimi pogoji samostojen
knjigovodja
star. moč), kateri je obenem tudi dober stenograt in samostojen |<ore-spondent. Pismene ponudbe je poslati pod ».starejša moc** na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 9165
Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Alofalj racaš Seienburgova ui.
jem staro zlato in srebro sjih cenah,
priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-brnine, ur, briljantov i. t. d. vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lasčni delavnici točno in solidno. 7928
Q Krni!!!
kakor tudi jabolk za mošt in drugega sadja. Dalje kupujem suhe gobe in razne druge deželne pridelke. Ponudbe pošljite na Jos. Rohrman, Ptuj. 9257
Uradno dovoljena, že 20 let ob-sioieca najstarejša l|nblians!ia
posredovalno stanevasi is boljših
G. F!ux
Gosposka ulica 4. L nadstropja levo. Pri zunanjih naročilih znamka za odgovar.
opstva
za Nemško Avstrijo prevzema le od dobave zmožnih prvih tvrdk, oranža egal, Haas Fercher, Import in eksport agentura in korala!?a, Solnoejrad (Salz-bvrej) Bfazglan. Prima reference. 9296
žernfno mwM.
Trgovec 34 let star ■ 30.000 K imetja se želi v svrho ženitve seznaniti z gospico ali mlado vdovo brez otrok. Prednost imajo fjosestnice, lastnice kake trgovine ali gostilne. Le rasne ponudbe z sHko na upravništvo .Slovenskega Naroda* pod naslovom: .Lipov cvet 1000/9824" 9324
Odda se hiša
na Dolenjskem v najem oddaljena od želez, postaje lt) min. ter 2 min. od farne cerkve primerna za vpokojene gospode, obstoječa iz 2—3 sob s pritikli-narai, sadni vrt, *na Željo tndi njive v zameno stanovanja v Ljubljani, usve se Iz prijaznosti v trafMd v Zvezdi. 9329
Razpis.
• • •
Prevzel sem od vojne uprave črez 3000 komadov konjskih komatov, blazin iz konjska žime v vseh veličinah Cen j. interesentom so na razpolago po tako nizkih cenah, da si jih vsak pojednec. lahko nabavi za malo vsoto. Prodaji na dmbno in debelo! Dokler ne poide zaloga. V. Dolenec, Zagreb, Prilaz. Ga D. 25. Telef. 17—03.
- podgane stenice - iourki
in vsa zalega raora poginiti aLo upotrebite maja najbolj iskušena in povsodi hvaljena sredstva kakor: proti poljskim mišim 6 K, za podgane in miši stane K 6*—; za ščurke K 6*—; posebna močna tinktura za steiice K 6*—; uničevalec moljev K 3'—; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti DŠCic pri ljudeb 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; prašek za uši v ob!eki in perila 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju In zeleniadi (uničevalec rastlin) K 3*—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport
. Jttnker, Zagreb 15., Petrini&ka ulica 3.
200 domskih
Kupci naj se zglase z navedbo cen pod „klobuk" na uprav. Slov. Naroda. * 9096
huje
OZ!
Iščem lokal, če mogoče v sredini mesta, za prodajo Čokalade, kandit in slaščic en gros. Plača se visoka stanarina. Ponudbe na tvrdko Jos. Rajšter, tovarna kandit. in slaščic, Šoštanj, Štajersko. 9320
popolnoma samostojna, bilance zmožna moč, z večletno prakso, slovenščine in nemščine vešča v govoru in pisavi, dobra stenografinja in strojepiska se proti dobri plači sprejme za takoj ali poznejši čas. Ponudbe v slov. in nemškem jeziku s prepisi spričeval na Jerauscii & Gcrhold Maribor ob Dravi Stolni trg 2. 9265
SlektrMaa zadruga r. z. % O. z. ¥ SpaMtal* lUU kupi
290 kosov bomth đi mmmli ftojov
sa javno električno omrežje in sic€r 100 kosov po 8 metrov, dni-Sin 100 kosov pa po 9 metrov dolge in na tankem koncu 18—22 močne.  Ponudbe z navedno ceno je poslati čim preje na:
Ravnateljstvo kneza Alfred Windi-schgraetzovega veieposestva v Rogatcu, Spod. Štajersko ima tudi letos za takoj po dnevnih cenah plemenita prvovrstna kakor tudi namizna jabolka na razpolago. 9173
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril
Prvi   ing dalo vanakl zavod za Izdelovanje   kefiria In fc^kurta.
Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim i. t. d. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor od-rastle. Kefir uniči vse človeškemu organizm škodljive bacile. Pri rednemu uživanju kefirja dosežete visoko starost Uspeh zajamčen s 100T K. Razpošilja se tudi na deželo.
M
9t
iruiiro u elakti*takattk« In m*mjtw»0 Mustri t«.
liMi RitlralHto m drogi
Telefon lat Kukovkeva
nI- 32.
■mojav*» Zloktra, Sagreb.
Projektiranje in gradnja
naprav«ki spadajo v elektrotehniško in strojevao stroko.
Veliko skladišče
materijale, naprav in strojev, na-bavfjentti od omičaiti elektrotehniških tvornic. 8308
MalBRšek M., Mipibor.
Kupim več vagonov raznega sortiraoega
SADJA
Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljub/ti kolodvor z navedbo vrste prosi FB BraC - KRANJ. Prosim tudi za ponudbe suhih gob in vseh deželnih pridelkov.
Posestvo
srednje velikosti, z dobro ohranjenim poslopjem v okolici ljubljanski se išče Zemljišče mora biti na ravnem (ne močvirje) in mora imeti tudi dovolj vode in dobro zemljo. Pismene ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda' pod „Pcseatvo srednje velikosti" 9290. 92^0
Gošel je
iz Italije v vseh velikostih za sobne oprave in strojarje. Dobi se pri Alajzij Vvš&lku, kaaico-seh Lfitblf^rja. 9196
Dunaj (W£en) L Tratteerhel 2
zamore vsled svojih dobrih zvez in organizacije za Nemško Avstrijo, Nemčijo in Češko razpečavati živila in deželne pridelke kot lan, volno, krzno in kože in objednem dobaviti industrijske predmete vseh vrst, posebno vžigalice, steklo, porcelan, pohištvo in železnino po najnižji ceni in najboljših pogojih. 9001
pšenico, rž, oves, fižol i. t. d. prodaja na debelo po ugodnih cenah. Franc Ma; lic. Kranj trgovina z deželnimi pridelki. 6310
m smo kapci
vseh za izvoz dopuščenih Živil in krmil.
M! dobavljamo
iz Nem. Avstrije, Čehoslovaške in Nemške za izvoznicami franko jugoslovanskih postaj vse vrste indu-strijalnih proizvodov, kakor železno blago, pohištvo, elektrotehniške potrebščine, kemične proizvode, soli. vžigalice, čevlje itd., nadalje franko Jugoslavija čaj, čokolado, parafin, sardine,, kakao kakor tudi drugo blago iz Švicarske, Holandije, Francoske itd. 8472
MI smo knpel
vseh za izvoz dopuščenih vrst surovin, kakor surovih kož, volne itd.
izvedbo kompenzacijskih pogodeb z  Nem.  Avstrijo, Čehosrovaško,
Poljsko, Nemško itd. yiEomerciiau Jugoslavensko eks-
portno-imporrno d. d. Zagreb, Oaieva nttea štev. 35. Td. 7— 40.   Brzojavi Jngez — Zagreb. Zastopstvo na Dunaju. — Handels-und Bankvereinigung, Wien L, Tuchlauben 8. Brzojavni naslov: Ba*wiag-Wien.
se doM v vsaki množim.
Jeranova ulica at 11.
n pranje
1 kilogram K 16— Pri naro*bi 1 skrinjice okoli 3 in pol kg K 56-— franko. Po povzetju pošilja zavod za eksport M. Jnnker, Zafrek, 15.. Petrtaj-ska nI. 3 111 Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa.
Frvovratas
DaMftta v vscn modernih slogih pri-r^Hlfl poroča po zmerni ceni Fran fkaur, l^ebUssa, Umska c. 16. Stavbeno ii pobiMveao strojne mizarstvo. K up njen
tudi lan vsake vrste. 1072
lliia Paranot
trfovoc v aabea v Srbiji,
ima naprodaj večjo množino rumene hi zdrave korure in p&enice in sicer franko 9ep Sabac. Išče direktne zveze zi prodajo živil rudi za v bodoče. 7369
Slivovko
prvovrstno pristno blago ima v zalogi Badolf Kore * Koran.
Ljubljana. 8029
iiiašceta cevi
priporoča tvrdka
IGM. VOK
speelalna trgovina šival uik Litiosev in koles. Ljubljana, Sadna uhea št. 7. 7334
Siavnemu občinstvu riazaarrjava da sva prevzela gostilno
Skrbela bode.a za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za rrmo gobrojen obisk.
Ivan ii M lm 1 Miim
i    Lz-po črno latoinje
brinje
oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan Jolaean, LfvMf ana Baaen-ska eeata 2. 8955
te ^
Anton Černe
Razglas.
V Ljubljani se vrše odslej naprej vsako prvo in tjseijo sredo v mescu na sejmišču poleg klavnice
veliki živinski semnjl
za govedo, konje, prašiče in drobnico. ^ v
Prvi semenj se vrši prvo sredo oktobra, to je 1. oktobra 1919.
Mestni magistrat ijubliansitl,
dne 12. septembra 1919.
.....—......- -.....— *~*mV 1
9275
Razpis.
Podpisano županstvo razpisuje službo zdravnika - vodja na javni občinski bolnici v Krškem z letno plačo 6.000 K. Poleg tega vživa zdravnik hišo, gospodarsko poslopje, vrt za zelenjavo in sadje, in lep vinograd. Poleg tega še lahko vrši civilno zdravniško službo, in pa službo okrožnega zdravnika, katero je opravljal tudi sedanji zdravnik, in koja bode v najkrajšem času razpisana po začasni komisiji in likvidaciji v Ljubljani, in za katero lahko prosi.
Prošnje za to službo je vlagati pri podpisanem županstvu do 24. septembra 1919, ter naj prilože dokazila o zdravniški praksi, in dosedanjem službovanju.
Ivan Golob, župan.
Mestno ŽBpftnstvo v Krškem,
dne 13. septembra 1919.
9131
ttristofn M zavet! v LW, BMastTBM Meu Ha za
topi 1 strojepisje,
(izključivSi trg. predmete), vpisuje Se do 1. oktobra vsak dan na Domobranski cesti 7 — Dnevni, večerni ia nedeljski kurai. — Zacetailki, debatni, izpopol-njevalni, praktični in strokovni stenografski kurzi. — Posebno opozarjamo na izpopotnjevalne, praktične in strokovne stenografske kurze, — Prvo imenovani kurzi so miSijeni kot priprava za državni izprt iz stenoaraflie. V njih se poučuje med drugim tadi svetovna, Gabelsberarerjeva in jugoslovanska stenografija, metodika sten. pouka, itd. — Praktični in strokovni tečaji so mišljeni za posamezne stroke udeležencev (akademiki, učiteljstvo, uradniki, kontoristi, delavci, itd.) ter se ure in doba pouka določi po strokovni izobrazbi. Strojepisni pouk po desetprstnem sistemu. 9286 Pri vseh kurzih so skušnje koncem leta javne in ima pristop k njim vsakdo, ki se spodobno obnaša. — Učnina se določa dogovorno z ravnateljstvom zavoda.
Zaftciek »eurkega leta 1. oktobra ob 8. vrl sfntraj. Nadrobne programe razpošilja na željo ravnateljstvo  DrezpUčno. — Vsi p. n. podjetniki blagovolijo naj se radi dobrih stenografov, stenografinj in strojepiscev obračati na naš zavod._
^^■■iSUmHl'   Brzojavni naslov: Jugoslovanski   kredit Ljebljana.
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z.
v Liubljnni, Mnripn tapg 3f W(dlova nMoa 1.
f    Poštai čtkovBi ratan štev. 11.323. "|    S|3r0J6ITI8 [
b. Tclef«a številka 54.
hranilne vloge in vloge na tekooi racan ter jih obreatuje
bratih brea odbitka. Lcvenljubljanaki vlagataljl dobe požtae položnice.
Inkoo lAktnr In trgov. InlormacUe.
Cake, nakaznice in akreditive na vsa trn- in inozemska mesta. -—Dalo na vknjižbo, poroitvo,  vrednostne papirje in na blago ležeče ■ v javnih skladiščih. "
TrgoTakl krediti pod najugodnejšimi pogoJL
ZM
72
0
623117
99
m
l
mini: Eskomptna.
] SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA E5S3
iELEMBURGOVa ----- *
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU
.     tzvriuie vse banCne transakdl« najkulantneje. i
DENARNE VLOGE.  -  MAKUP IN PPOPAJA: EFEKTOV. DEVIZ. VtOT. - .»KOMT MKNK. TSniSTSV. MKTUR. - AKREOlTtVI. - BORZA.
Generalna zastopstva
vseh strok, spedjeino pa kolonija Inega blaga sprejme za Slov.
Koroško dobro vpeljana tvrdka. Cenj. ponudbe blagovolijo naj se uposlati pod „dabra trgovina"
poštno ležeče Gelfe. 9279
M jigoslofaiska pneha pisarna,
Dalmatinova allea št. 3. L nadstr.
prevzame izvrševanje vseh vrst reklamacij, revizijo tovornih listov daje informav cije v vseh strokah železniškega prometa. Gospodarski promet 9304
G. F. Jurasekl
oglaševalec klavirjev in trgovec a glasbili
v Ljlijii, lav i št. 12.
Prva jugoslovanska specijalna tvrdka za vgla$evan|e in popravila gtasbtl.
Za plovitev
krajnikov in desk 50—100 vagonov po Dravi do Baresa se iščejo izurjeni, kavcije zmožni podjetniki. Ponudbe (nemške) do konca septembra na Hoffmann d. d. v Celju, Hotel Evropa. 8250
za moške obleke se razpošilja m po K 150.—, K 200.— in K 225.— po celi Jugoslaviji. Pošljejo se vzorci, ako se po porabi vrnejo. 9280
TRGOVSKI DOM
R. Stermecki, Celje 306, Slov.
Razpis služb.
Za nakup živine in prašičev ter druga strokovna dela se sprejmejo
v službo
kmetijsko  Izšolani uradniki
V poštev pridejo le reflektantje, ki so vajeni kupčije z živino in prašiči. Plača in nastop po dogovoru. Ponudbe s spričevali in referencami na Vnovčevalnioo za živino in mast
v Ljubljani. 9360
Restavracija Bellevue
na Šmarjetnl gori pri Kranja otvor Jena.
Banka
tvrdko 1. Pordan, Ljubljana, Krakov trg.
išče trgovski lokal aH gostilno, katerega bi eventuelno sama za svoj obrat po potrebi preuredila. Ponudbe na 9240
Pr ep oru čamo gg.
trgovcima i preprodavačima — izašlu sliku —————
novo
izradjena od umetnika V. Dodera, veličina slike 49X68, ista je izradjena otmeno po originalu u jednom od najboljih grafičkih zavoda. Cjena po kom. K 20.— a preprodavačima i trgovcima dajemo 40% popnsta. NaruČbe prima izdavalačka knjižara Ćelap i Popovao, Zagreb, Berialavićeva ulica 17.
9307
Oznanila UNION - PROPAGANDA, MARIBOR,
oddelek oglasne odprave.
industrija za razsvetljavo 9r. z o. z.
Maribor, Gosposka uL 8, telef. 267
nudi:
Odd. I. Sestavo elektr. naprav lnči in moči v vsakem obsegu za vse vrste toka, telefonske in signalne naprave vseh svrh.
Odd. H. Tvarlae engros. Dobava vseh elektrotehn. tvarin, strojev za razsvetljavo in žarnic, posebno bakrene vodne tvarine po vagonih iz inozemstva, strojno olje in mast.
Odd. III. Strojno tehn. odd. sestavi I Zgradbe kompl. tovarn vsake vrste kakor: vodovode, turbine, tovarne za obdelovanje lesa, vžigalic, železnic, parne naprave, črepalnice, oskrbe vode, livarne, tiskarne, bencin in dieseljeve motorje ter odda poljedelske stroje.
Kratka dobava. Nacrti In obisk inzenerjev ra dev jI je na razpolago.
stan Dinaj IM
NoMdorierotrasM 68.
Pe*aga I., Kaprova 6. (5H
20I010 dvigni in orodja.
gaST"  Aparati za mazila.  ~^m 9335
Kupim deske in drva
deske 4 m dolge (smreka in hojka)
5 vagonov 13 ali 15 mm od 13—32 cm široke 15      »      20 »s 13—32 9 » 15      9      25 » 26   >   >  15—32 s »
6 >      33,40 in 52 mm » 16—32 » » 5     »     25/50 mm late
5 » 30/50   » »
3 » 50/50, 50/80 in 80/80 mm stafd
90 9 bukovih cepljenih drv in
20 » lepih krajnikov.
Natančne ponudbe z zadno ceno franko vagon naložen pod: »Les 1919
S253' na upravništvo »Slovenskega Naroda* 9253
Pristne Kranjske klobase
razpošiljam v vsaki množini
Franc FIster, prekajevalec, LJubljana
Zaloška cesta štev. 10.
V pondeljek, dne 22. septembra
v skladišču R. Ranzinger
cesta na Južno železnico it T.
Javna dražba «ai al
Kapel f o prijazno povabljeni. 9273
ygS JE         aVBan krasno   ležeča,   v bližini
|f| Wm         mm Maribora, z 12 sobami ter
Ifc aavaaa vsem komfortom, gospod.
mm mm       mm poslopjem in 20 jo h. arrond.
mm L.I       I zemljišča (vinogradi, sadni
Up BfaT^^vaa vrt, njive, travniki, gozd)
^■■■■waaT     vaa se proda. Pripravna za
penzijonista, ki ima veselje do ekonomije. Pojasnila daje A. Tavčar, stavbenik, Ljubljana, Ctospcsvetska (Mar. Tor.) o« 6.
Modni salon
Z. GORJANC & Ko.,
Mestni trg 3.   —   LJubljana  —   Zraven rotovia*
Priporoča cenj. damam veliko izbiro najnovejših zimskih klobukov ter baržunastih in svilnatih čepic vseh vrst za dame in deklice. Sprejema tudi vse stare klobuke za prekrojenje in vsa v to stroko spadajoča dela, katera se točno izvršijo. Cene zmerne. 9064
Razpis.
Ves inventar Jugoslovanske milarne v Sliki (za poslopjem ljudske šole) j*e naprodaj* bodisi v celoti, bodisi v posameznih delih (stroji itd.) Reflektantje si morejo ogledati milarno vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Ponudbe z navedbo cene je vložiti najkasneje do
15. oktobra 1913
pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, Sodna ulica št. 1.
LJubljana« dne 18. septembra 1919. 9342
[Gospodarska kom. za stvar, demobilizacijo.
Za predsednika: Ing. Rueb, 1. r.
Ddltavlgamo
b 111
transit Dunaj (Wien)
Naznanilo!
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem zopet pričel z avtomobilom po mestu in izven mesta. Avto je na razpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila za zunaj. Cene voženj so času primerne. Se priporočam p. n. občinstvu ter bilježim z odličnim spoštovanjem 9209
Pavel Štele.
r--—      "■ • ~--■—■—— - -
Fran Rutar
višji revident južne železnice
Josipina Rutar roj. Vidmajer poročena 20. septembra 1919.
Ljubljana Maribor
L
Trgovci I
L oddelek.
črno pločevino cinkasto pločevino pocinkano pločevino ploščato in železo za obroče betonsko železo jeklo v palicah in za orodje medeno pločevino žico
So.
U. oddelek:
žitnike
podkovnike
stavbne okove
orodja
kose
srpe
pile.
m. oddelek i
stroje n olidelavo lesa in imii stražnike
škarje za pločevino kovaška ognjišta nakovala
plinovodne in vodovodne cevi.
IV. oddelek i
stavbno in okensko steklo sdlinsko steklo pleteno steklo steklenim in portekmino emajlno posodo cinasto posodo aluminijasto posodo.
Dunaj I.. Nibelungengasse 7.
Ker se nam je posrečilo kljub visoki valuti italijanske lire nabaviti veliko iz? biro raznega manufakturne ga blaga po zelo ugodni ceni se g. trgovcem priporoča, da si našo bogato zalogo sedaj ogledajo, ko so še zelo ugodne cene. Za cenj. obisk se priporočamo. 9344
SIREC & DR0FENIK, CELJE.
Zbirni promet: ^
Wien Zagreb Beograd'
Marama in doprema tvakovratne robe transitiranje ocarinjenje intervencije glede
izvora in ovoza.    ' 1
Agentaml in      ■■tfr-—**j aiMalaa;
Izvršuje nakup in prodajo v komisijo tndi za lasten račun.    ■  i ■ ■■■
Transportno in prometno društvo
Središnjica: lagreb, lUea 49, Talefoa 1-10.
Podružnica: Beograd, Vaka Karadiioa 10. Talefoa 1—II.
Zagreb
Brzojavi: Transport
Vse informacije takoj in brezplačno.
35
9B
Stran 8.
»SLOVENSKI NAKOD*, one 21. septembra 1919
Stev. 220.
Glavnica s 200,000.000 kron.
Rtzervei okrog 150,000.000 kron.
Prešernova ulica štev. SO, v lastnem poslopja
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naroeilaf sprejem ta oskrba dapotov z vestao revizijo žreealnih efektov; in prodnimi vsake vrste; lnkaao in osfcont menic; nakazila ia izplačila aa vsa sette ta- m rnorcmstva; potovalna kradltna pt
($afe-Dopotits) pod lastnim zaklepom strank; krediti ■ sprejeli deaamfk vloej na knjižice in tekoči račun Ltd.
Bukova drva
oglje, smrekov l©ss deake in trama knpujo „fKOATIA'S gozdna Inde delniška družba v Lfubljam, Marije Terezije
cesta stev. 2* 8206
Konzervne steklenice
vkuhalni aparati
pri trgovini z želeanino ln zalogi strofe?
Fr Stu pica9 Ljubljana, Marije Terezije c 1.
Zahtevajte cenovni k e       Zahtevajte cenovnike.
Barva - kemično - čisti
vsakovrstno blago, obleke
pere W£p svetlolika °"a,B,ce'"
pestnice in srajce
•msmmmh Iflf ftPIf H Mutoljarta, Poljanski nas. 4 lUVUlilU JUAa HLlin?   Podru*,, Selenfeugovaul3..
Kupim 100 do 200 vagonov zdravega
l
brez izvosnJee. Samo resne ponudbe naj se pošiljajo na Tomac, Bostaaj pri Sevnici ob Savi.
9271
Sam. Pollak. Zagreb, Jelačićev trg 6.
Najcenejši nakup manufakturnega blaga na debelo kakor: četiri, sifoni, barhenti, velouri, flanele, modra tiskovina, Kord-bar-žuni, hlačevina i. t. d. 8342
Sam. Pollak, Zagreb, Jelačićev trg 6.
slivovko
kakor tudi vse drugo špecerijsko blago na debelo in na drobno po najnižjih cenah nudi veletrgovina
ivftft Pordan v Ljubljani.
mehka ln trda vsako množino pripelje na dom družba ,.Im09x" Mahrova hiša, Krekov trg štev. 10, I nadstropje. 9188
Rimska t. i
Rozi Mffi
ii salon
IOIII! 1
r
5?
m.
HODNI SALON —
STUCHLV - MASCH
LJUBLJANA — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRG I.
priporoča največjo izbiro
finih slamnikov, svilenih klobukov in čepic za dame in deklice.
Popravila se sprejemajo in točno izvrše.
4
J
IVAH JAX in sin
Dunajska cesta štev. 15, Ljubljana.
se prično 1. oktobra 19&9 novi tečaji za stenografija, stroj ep is, pravopis in poslovni sestavki, računstvo v zvezi z temeljnimi pojmi navadnega kajigovodstva, lepopis ter slovenski in nemati jezik.
Vpisuje se in daje pojasnila Tsak dan od 11. do 12. ure dopoldne, Zasebno ucflisce Legat v Maribora, Veirinjska ulica iT, I. nadstro •; e. Prospekti brezplačno. 8861
A. Sartorv •
Ba|tet)te teMovMfa perila _* tfnane le gospode
RiGEmBka nlicn 11. Breg, 18. II. nnđrtroplc
..Danica" sredstvo 29 imprepM
i perila!
:   maže dot
Vrlo dobro sredstvo s kojim more vsakdo sebi sam impregnirati ovratnike, mansete itd. Istim se sredstvom na-. dotični komad čim več tem bolje in poten, posuši.  Nesnaga se more vrlo lahko z vtalao cunjico izprati. Jedna steklenica sredstva zadostuje za več mesecev ter se prihrani novce h perilo od pranja, s čimer se kvari. Jedna stekle niča stane K 10— Izdeluje in prodaja: ,.Danic: poduzeća"  M.  Telcluser,  Vinkovci. —
Preprodajalci dobijo velik popust in reklamo!_9003
.....———•—..... —^______ _..
Mrite u
• it
• 9
Šivalni stroji
in ftroji za pletenje,
— Izbirna konstrukcija in elegantna izvršitev Iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena leta 1867.    _V Vezenje poncaje brezplačno. "M
tovarn
Durkopp, Styria, Waffenrad.
Pisalni stroji .Atller*
Ceniki zastonj in franko.
NepremoČljivi dežni plašči z Ia švicarske gume. -Pepita" pristno volneno angleško blago, za damske kostume in moške športne hlače.
Prva kranjska  razposiljalnlca ma_ula_ture, mode ia konfekcije
jcjrrt 8 Bizjak, Ljibjjaja, jggyij»^,gg»
zamenjam, prodajam vsake vrste pisemskih znamk, rabljenih in nerabljenih, vseh jugoslovanskih izdaj, Bosne, Hrvatske, franko znamke in porto znamke, slovenska Porto in časopisne.
lo PočkaJ,
fc983       IfJllblJ^IISij poštni predal. (Erjavčeva cesta 14, od 14—16 ure pop.)
t specijalna izdelovalnica za
za likerje, rum in žejai?Je dobavlja v vsaki množini, ker je dovoljen izvoz v Jugoslavijo, po železnici potom špediterja v priznano najboljših kvalitetah in poceni
Prva dunajska parna tcvar. eter. olj, esenc in barv
J. FEIGLp SOBN & Co, Wlen SVB/lf
Friedrlcksplai- 3/s. UsianovlUno leta 1872
Specijaliteta: Kingston rum Basis.   Najnižje stavljene ponudbe
slede po naročilu. 8683
Stečej
Vriaćka (Srpska) Kreditna Banka
_H___
sa godišnjom platom od 24.000*— kruna i 3% tantijeme od čiste dobiti. Upravitelja bira glavna skupština na tri godine, prvi put na godinu dana probe. — Molioci moraju imati podpunu bankarsku praksu i podpuno vladati srpskim i nemačkim jezikom.
Rok ističe 15. oktobra 1919. U smislu zavodnih pravila mora upravitelj 10 kom, deonica ili 20.000"— kruna kaucije dati.
Vi o.tne, stune, citre, harmonike, kitare, tamburice, telovad. rogovi, vse druge glasb, instrumenti in potre&Siine v veli-n   kanski zalogi.
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasb. Matice in edini za-prisež. izvedenec dež. sodišča
LJUBLJANA
Kongresni trg št 15.
. (Nasproti nunske cerkve.)
98_jaj jjjjj (topte) Hreditac Bate
Rogaška Slatina
Tini HO! VffllBf • NaibolJža namizna voda, najbogatejša na ogljiko-luSiPISl lIKIbl. vi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje-
(tlTIS VrOlOT* ^rav^na voda proti kroničnemu katarju želodca M JI Id IIKIBl. in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-bavijanju m teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolesnu
lloniti bTOIOT* Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro IfllMU IIBlu. sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
Dniafka tbtiU Je Mit>°-i priljubljena ia se v obče največ zah-HU|0#l0 uvlllfl teva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
RNiu-a ii\m je najfcaijša mm ia zMa lianlH nia, Um
~»----       —la-j,-   ■ a---- a___i mK ___a
ona afer nap fm al m
fl. Music
prele TO. HOPF,
= LJUBLJANA, s
Selenlrargova uL 6.
Najstarelsa trgovina glasbil, atranf gramofonov in glas« banih potrebščin vseh vrat.
Popravila ¥ lastni de!av< niči strokovno in oono|
ieklarna RAVNE
(preja: „Stahlw*rk Stralteben")
poŠta in žel. postaja GuJtanj Koroško
proizvaja jeklo za: kose, srpe, vosovne vzmete, kolesna obročja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zabojno jeklo (acalonsko in brezijansko) kakortudi v Žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske valjevce surove in ostrugane, ingote za »delovanje orodja. Prevzame tudi strugarska in škobljarska dela.
Ravnateljstvo jeklarna Ravne
i lo u wm laiii
Ioblaatvoeo konotai}oairan uvod L rasroda. Zasebna in kupčijska pojasnila. I _ Največja zanesljivost, I
Zastopstvo po vsej Italiji. Zveze na vseh krajih sveta.
Trst. Via S. Spiridione 1 M
MpmiMH tifus tnaiBUks zalogo
In obrt
ter njih posanonUi delov.
Dobe se potrebdfiee za Šivilje, kio jaCc fet čevljarje ter galanterijsko ia maoutaktomo blago (b4ago za Stiskaj — fctotaja se peoda večja pafti^
drnnsIrUi nogavic.
Josip
\
Ljabliana, Sv. Petra nasip 7 m
00
SY
LS4
86D
D6+2D
10
1752
15