induplati Leto XXI. OKTOBER 1972 Enoglasna odločitev V petek, 29. septembra je bila seja delavskega sveta posebej svečana. Njen dnevni red je obsegal poročilo direktorja o preteklem delu, njegov program dela za prihodnje obdobje in — po izkazani zaupnici — njegove volitve za še eno mandatno dobo. Nedvomno lahko umljivo izredno zanimanje za to sejo delavskega sveta nam po -svoje m-ogoče najbolje označuje podatek -o udeležbi na njej — prisostvovalo ji je kar 26 članov delavskega sveta, se pravi toliko, kolikor se jih že dolgo tega ni zbralo na no- benem zasedanju. Edinstvena priložnost, -ki jo je -obljubljal dnevni red te seje, je tokrat pritegnila praktično vsakogar, ki je le mogel -priti, da se je je udeležil. Nadaljevanje na 2. strani Po izvolitvi so direktorju čestitali predstavniki organizacij Nadaljevanje s 1. strani Enoglasna odločitev Svoje poročilo o poslovanju podjetja in svojem delu v pretekli mandatni dobi je tovariš 'direktor zasnoval na ekonomsko finančnih -kazalcih uspeha. Pri tem je v svoji besedi dejal: Štiriletno obdobje je obdobje, v katerem se lahko ugotovi sposobnost kolektiva in vodstva. Nimam namena podrobno razlagati in opisovati vse, kar se je dogajalo v preteklosti, saj ste sami sodelovali pri vseh pomembnih odločitvah. Pri tem se mi zdi, da za prikaz uspešnosti poslovanja podjetja .niso toliko odločilni kriteriji o tem, kaj smo novega nabavili, koliko smo investirali ipd., marveč da nam to sliko kar najbolj verno lahko odrazijo podatki o finančnem poslovanju podjetja, tj., če se naj tako izrazim, čisti ekonomski računi. Ko je tovariš direktor analiziral ekonomsko oceno poslovanja v obdobju 1968—1971, katere konkretno utemeljitev, dokumentirano z vsemi pomembnimi podatki, so prejeli člani delavskega sveta v pismeni obliki, je nadaljeval: Iz samih številk se vidi, kako je potekal razvoj podjetja. Dvig v celotnem dohodku podjetja je šel skladno z zastavljenim programom in je bil intenzivno izpeljan v življenje po letu 1968. Kar zadeva proizvodnjo, smo si zastavili ikot eno .naših najpomembnejših nalog, da se preusmeri v sintetiko, za katero smo predvidevali, da nam bo zagotovila boljše pogoje poslovanja. Lestvica dviganja celotnega dohodka podjetja nam potrjuje, da je bila začrtana pot pravilna. Menim, da so dovolj zgovorne postavke o rasti amortizacije. Da bi zagotovili podjetju nemoten razvoj, smo se odločili za pospešeno amortizacijo, kar so samoupravni organi z razumevanjem tudi potrdili s svojim sklepom. Kot eno od izredno pomembnih nalog smo si tudi zastavili, da povečamo produktivnost. O uresničevanju te naloge nam najbolje govorijo na eni strani podatki o gibanju zaposlenosti, na drugi strani pa podatki o rasti ostanka dohodka. Kot vidimo ostaja število zaposlenih približno na isti točki ob močnem dvigu ostanka dohodka, ki nam ga ponazarja Indeks v višini 207. Tudi ostali kazalci so ugodni in nas približujejo tistim vejam industrije na območju naše občine, ki so interesantne tudi za širšo družbeno skupnost. Tako so močno v porastu stopnje proizvodnosti dela, enako pa tudi ekonomičnost dela. Celotna porabljena sredstva v primerjavi z dohodkom kažejo, da je podjetje absolutno na poti navzgor. Nedvomno je zelo zanimiv podatek tudi koeficient obračanja sredstev. Glede njega lahko rečem, da je bil na področju tekstilne industrije ocenjen kot izreden. Kar zadeva podatke o višini osebnih dohodkov, lahko rečem, da se v njih odraža naša poslovna politika. Ti podatki nam kažejo, da smo bili pri osebnih dohodkih skromnejši, kot pa je bila v tem obdobju celotna bombažna industrija v Sloveniji. Poudarili smo, da ne moremo vsega porabiti za osebno potrošnjo, oziroma če se lahko tako izrazim, da ne moremo vsega pojesti, marveč da moramo misliti na jutrišnji dan, se pravi vlagati ustvarjena sredstva v prvi vrsti v naš poslovni sklad. To je žrtev celotnega kolektiva, ki pa se mora v prihodnosti obrestovati. Napredek, ki ga je naredilo podjetje v preteklem obdobju, je zasluga celotnega kolektiva in teama, s katerim sem delal, prav tako pa tudi zelo dobre zveze uprave z organi samoupravljanja in družbeno političnimi organizacijami, ki so vselej pomagale uresničevati posamezne akcije. Pravilen odnos samoupravnih organov kaže na zrelost celotnega kolektiva. Na 'koncu 'svojega poročila, katerega skromne izvlečke smo zgoraj navedli, je tovariš direktor še dejal: Ocena poslovanja podjetja in mojega dela v preteklem obdobju bo vaša. Sam bi se rad le zahvalil za vaše sodelovanje v pretekli mandatni dobi. Prosim vas, da o poročilu razpravljate in da daste na naše delo svoje pripombe. Na dano poročilo člani delavskega sveta niso imeli nobenih pripomb in so ga v celoti potrdili, nakar je tovariš direktor obrazložil še svoj program. Lahko je govoriti o tem, kar je bilo, je dejal, težje pa je napovedovati. Program, ki je pred nami, ni skromen, lahko bi rekel, da je celo nekoliko napet. To pa zato, ker nam je to potrebno. Kaj potrebujemo? Na prvem mestu našo finančno 'Stabilizacijo. Tudi ko sem prevzel vodstvo podjetja, sem napovedal finančno stabilizacijo. V tej perspektivi smo tudi vseskozi delali, tako da smo šele letos pričeli z večjimi investicijami, ki znašajo skoraj 1,5 milijarde S din. Zato moramo zdaj govoriti o tem, kako bomo spravili skupaj sredstva za odplačilo kreditov. V prihodnosti bomo morali stremeti za tem, da si ustvarimo čim več lastnih obratnih sredstev in da skladno s tem najemamo čim manj kratkoročnih kreditov. Posledica tega je, da bomo morali čim več razpoložljivih sredstev vlagati v poslovni sklad. Naša druga teza je, da spravimo naš asortiman na nivo kreacije, da torej ne prodajamo le svojih tkanin, marveč tudi svojo invencijo, inteligenco, razum. V preteklem obdobju smo si nabrali toliko strokovnega kadra, da lahko od njega zdaj tudi pričakujemo. da bo dal od sebe čim več dobrih rezultatov. Naš cilj je, da dosežemo za naše proizvode realno ceno, ki bo vsebovala tudi ustrezen dobiček. Znano vam je, da smo si zastavili cilj, da s prihodnjim letom ukinemo nočno delo žena. Kako bomo izpolnili to vrzel? Predvsem na dva načina: delno z boljšo organizacijo dela, v največji meri pa s spremembo asortima-na. Akcija za uresničitev teh nalog je že v teku in upam, da bo prej izvedena, kot smo jo načrtovali. V prihodnosti bomo morali dati poudarek na čim manjši fizični obremenjenosti delavca in na čim večji produktivnosti dela, kar bomo lahko dosegli samo z modernizacijo naših kapacitet. Tako bomo morali dopolniti naše kapacitete v predilnici, vendar je težko napovedati datum, kdaj bomo to uresničili. Nadalje bomo morali še naprej modernizirati tkalnico. V preteklosti smo jo v celoti zamenjali. Vendar tehnologija napreduje tako hitro, da ne smemo čakati in se zadovoljiti z doseženim. Tako bomo morali v prihodnosti zamenjati stroje delno z uni-fili delno z brezčolničnimi statvami in zelo verjetno tudi — s pletilnimi stroji. V zvezi s to modernizacijo pa bo neogibno potrebna tudi gradnja nove tkalnice, pri čemer pa se bodo obenem morale urediti razmere prav tako v njenih starih prostorih. Oplemendtil-nica je velika rakava rana podjetja. Cim spregovorimo o njej, se ustavimo ob milijonih, ki jih bomo morali investirati vanjo. Prvo fazo modernizacije oplemenitilnice bomo delno uresničili že letos. Do leta 1973 pa moramo postaviti novo oplemenitilnico, v kateri bo barvama z jigri in novimi barval-nimi aparati. Če tega ne bomo izvršili, potem tudi v našem razvoju ne bomo mogli naprej. V nadaljnji fazi predvidevamo rekonstrukcijo konfekcije. V zvezi z njo bi mogoče nadgradili nizki del predilnice. Ob tem borno morali razviti tudi asortiman, ki našemu podjetju ne bo prinašal le reklame, marveč tudi visoke dobičke. Če računamo, da bi delo na izdelavi ene hale opravljalo nekaj ljudi in da ta hala stane nekaj milijonov, vidimo, kam načrtujemo naš razvoj. Pri tem pa seveda ne mislimo ostati le pri halah, marveč razviti in izdelovati tudi druge zanimive produkte, kot so bazeni, kontejnerji itd. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na našo proizvodnjo za JLA. V njej smo se že dobro ustalili. Cene, ki nam jih nudijo, sicer niso ravno briljantne, vendar pa gre tu v prvi vrsti za stalnost posla. Istočasno bomo morali razvijati naš novi obrat za kovinske konstrukcije. Morali ga bomo modernizirati in avtomatizirati. Za delo tega obrata je zagotovljena tako prostorska kot proizvodna perspektiva. To so teze. Na njihovi osnovi bi morali dosegati leta 1975 za polovico večji celotni dohodek. V prihodnosti bomo morali prav tako dvigati osebne dohodke, seveda v skladu s samoupravnim sporazumom, vendar pa tudi glede na zniževanje standarda. Naše osebne dohodke pa bomo morali v kratkem času spet uskladiti. Napraviti bomo morali eno: nižje kategorije bomo morali dvigniti, višje pa bodo morale ostati na obstoječi ravni. Zlasti bomo morali ustrezneje oblikovati osebne dohodke naših tkalk. Razvijati bomo morali tudi skrb za našega delavca, predvsem za njegovo vzgojo, da bo sposoben upravljati z novimi stroji.. Nadaljevanje z 2. strani Upam, da ne bom postal nepopularen, vendar moram reči, da bomo v prihodnosti morali zmanjševati število zaposlenih. Boljše rezultate lahko dosegamo le z večjo produktivnostjo. Zato bomo morali z zaposlovanjem počakati, dokler ne bomo imeli za to zagotovljenih ustreznih pogojev — šele potem bomo lahko šli v ekspanzijo. Vprašanje zaposlenosti bomo seveda reševali tako, kot smo ga še vselej doslej, predvsem z naravnim odhodom delavcev v pokoj. Na ta način bomo lahko dvignili osebne dohodke. Seveda pa bo tukaj potrebna trezna politika in ne takšna, kot je pri nekaterih podjetjih, ki so šla v pretiravanjih glede osebnih dohodkov predaleč v lastno škodo. Pri uresničevanju teh naših nalog za boljši osebni in družbeni standard delavca je prav tako pomembno, da se odločimo za večja vlaganja v stanovanjsko gradnjo. Poiskati bomo morali še več načinov, kako reševati to problematiko. Več bomo morali skrbeti tudi za rekreacijo naših ljudi. Tu smo za zdaj napravili še zelo malo. Se naprej moramo razvijati samoupravljanje in vzgajati naše samoupravljavce, da bodo o vsem sezna- PRIPRAVE NA ARRAHAMA Razgovor s predsednikom Odbora za proslavo 50-letnice podjetja Sl. januarjem 1973 stopamo v jubilejno leto, kajti prve statve so se na pogorišču bivšega mlina zavrtele leta 1923. Ni dvoma, da je 50-letnica pomemben mejnik, ob katerem bomo lahko pogledali nazaj in ugotovili, kaj je oblikovalo sedanjo fizionomijo podjetja, o kateri pri taki obletnici dejansko lahko že govorimo. Bralce Konoplana imamo namen sproti obveščati o pripravah na ta dogodek. Za začetek sem povabil na razgovor tov. Seška, predsednika Odbora: _— Kaj v. tem trenutku že lahko poveš o delu Odbora? »Najprej tole: Odbor je izvolil širši sestanek aktiva podjetja. Do sedaj je imel dve seji. Na prvi se je konstituiral, zmenili pa smo se tudi, da pripravi vsak po svoji zamisli ali iz svojega področja predosnutek programa. Bolj delovna je bila nato druga seja. Sestavili smo okvirni program, ki zajema naloge, ki jih je treba začeti takoj reševati, in naloge, za katere je časa še dovolj. Imenovali smo tri komisije, in sicer: za pripravo in izdajo knjige o razvoju podjetja, za odlikovanja in za jubilejne značke. V najkrajšem času moramo pripraviti načrt Propagandnih akcij v zvezi z razstavami, sejmi, korespondenco itd. od novega leta dalje. Končno smo določili, tla bomo organizirali glavno proslavo 2 bogatim sporedom septembra prihodnjega leta.« Janko njeni do potankosti in bo vsak vedel, za kaj je dvignil roko. Menim, da je prišel čas za uveljavitev osebne odgovornosti. Danes ne bi pogreval stvari, ki so nečastne, tako za posamezen obrat kot za celotno podjetje. Smatram, da morajo naši splošni akti vsebovati taka .načela, s katerimi bo statuirana odgovornost in na podlagi katerih bo vsakdo vedel, da za isvoje delo odgovarja. Posebej naj poudarim, da bomo morali v prihodnosti okrepiti delo naših družbeno političnih organizacij. V preteklosti se je premalo čutil vpliv Zveze komunistov, prav tako premalo, čeprav mogoče nekoliko bolj vpliv sindikata, veliko premalo pa tudi vpliv Zveze mladine. Krepitev vloge družbeno političnih organizacij mora rasti obenem z rastjo produkta, sicer lahko pride preveč do izraza le tehnokratska disciplina. V zavesti človeka na -tem podnočju bo treba še mnogo in še dolgo delati. N.a koncu svojih besed je tovariš direktor še posebej poudaril, da borno morali v prihodnosti združiti vse moči za dobrobit celotnega podjetja. Enako kot poročilo je tudi program tovariša direktorja delavski svet soglasno sprejel in mu s tem izrazil Dne 27. septembra 1972 je bilo zasedanje delavskega sveta, na katerem so bile obravnavane in sprejete zadnje spremembe in dopolnitve statuta In pravilnika o volitvah ter ustanovitvena pogodba Ljubljanske banke. Spremembe in dopolnitve naših splošnih aktov je obrazložil pravni referent podjetja Ingo Paš. Z navedenimi spremembami smo v glavnem — poleg določenih čisto formalnih in pravno tehničnih zadev — uredili na novo troje vprašanj, ki se neposredno tudi že nanašajo na adekvatno uresničevanje ustavnih dopolnil v naši samoupravni praksi, čeprav res, da za zdaj še v omejenem obsegu. Po prvi spremembi v prihodnje ne bo mogel biti nihče več član samoupravnega ali kolektivnega izvršilnega organa po položaju, marveč bo članstvo v teh organih možno samo na podlagi izvolitve. Po drugi spremembi se -bodo v prihodnje volili člani odbora za kadrovska vprašanja z neposrednimi volitvami in ne več z volitvami na delavskem mestu. Postopek za volitev članov tega odbora bo potekal analogno kot postopek za volitve delavskega sveta. S tretjo spremembo se na novo urejajo določbe glede imenovanja direktorja. .saj so bili do sedaj veljavni zakonski predpisi na tem področju v celoti razveljavljeni. Urejanje teh vpprašanj je tako — vsaj .načeloma vzeto — stvar delovnih skupnosti samih. Vendar ureditve tega vprašanja nismo prepustili povsem naši svobodni svojo polno podporo pri njegovem uresničevanju. Nato je delavski svet imenoval izmed svojih članov tričlansko komisijo za izvedbo volitev. Komisija je razdelila glasovnice in ugotovila izid glasovanja. Odločitev je bila enoglasna — od 26 udeležencev so vsi dali .tovarišu direktorju svoj glas in mu s tem na najbolj nedvoumen način izrekli svoje priznanje za preteklo delo in zaupanje za nadaljnje vodstvo podjetja. Njim so se pridružili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, ki so skupno čestitali tovarišu direktorju v njihovem imenu na izkazanem zaupanju kolektiva z željo, da 'bi bilo njegovo delo in poslovanje podjetja tudi v prihodni mandatni dobi tako uspešno, kot je bilo v pretekli. Številnim čestitkam, ki so jih ob tej priložnosti izrekli tovarišu direktorju _člani delavskega sveta, družbeno političnih organizacij in kolektiva našega podjetja, naj se na tem mestu v imenu Konoplana pridružim še sam: Hvala vam, tovariš direktor, za uspešno delo v preteklem obdobju, za prihodnje mandatno obdobje pa najboljše želje za uresničenje zastavljenih ciljev in kar najboljši poslovni uspeh podjetja! izbiri, marveč smo se pri njej tesno naslonili na ustavne določbe, ki govore o volitvah javnih funkcionarjev. Skladno s tem smo določili mandatno dobo, za katero se direktor voli, na 4 leta. Istočasno smo predvideli — analogno ustavni ureditvi — možnost, da se direktor po posebnem postopku lahko izvoli na delavskem svetu še za eno mandatno dobo brez razpisa. Pri tem pa je — spet analogno ustavni ureditvi, kjer je ta funkcija zaupana SZDL, pri kandidiranju posebej poudarjena vloga družbeno političnih organizacij v .podjetju. Ustanovitveno pogodbo z Ljubljansko banko, ki jo mora sopodpisati tudi naše podjetje, je članom -delavskega sveta prav tako .obrazložil pravni referent. Navedeno pogodbo je bilo treba v celoti na novo izdelati, da bi se uskladila z novimi ustavnimi dopolnili, ki so določila neposrednejši in močnejši vpliv ustanoviteljev oziroma upravljalcev pri poslovanju banke, obenem pa seveda tudi posegla v notranji ustroj in funkcioniranje samoupravnega sistema v njej. Po pogodbi so določeni konkretni kriteriji glede na vložena sredstva, ki dajejo uprav-ljalccm pravico do glasu pri upravljanju banke oziroma njene podružnice. Vendar pa po teh kriterijih noben upravljalec banke ne more imeti v zboru podružnice več kot 10 % skupnega števila glasov. Po navedenih kriterijih sodeluje naše podjetje pri upravljanju banke z 12 glasovi. Posebej je .treba — kot za nas zanimivo Nadaljevanje na 4. strani ZASEDANJE DS Nadaljevanje s 3. strani vprašanje — omeniti, da bi imela naša event. odločitev, -da svojo vlogo prenesemo na drugo banko ali jo umaknemo iz sklada upra-vljalcev, pravno veljavni učinek šele čez 3 leta od dneva, ko bi jo sporočili banki. Na tem mestu -naj kot najbolj zanimive omenimo še določbe, ki se nanašajo na delitev dohodka, doseženega s poslovanjem banke ter odgovornost upravljalcev za poslovanje banke. Do- hodki, ki jih doseže podružnica s svojim poslovanjem, se po izločitvi sredstev v rezervni sklad, za obresti, ki jih plačuje podružnica na združena in vložena sredstva, in za del, ki ga uporabi delovna skupnost podružnice oz. -se uporabi za izboljšanje materialne podlage dela delovne skupnosti podružnice, se razdelijo med podpisnike pogodbe — upravljalce, ki prevzemajo riziko za poslovanje podružnice. Za obveznosti banke do tretjih oseb pa odgovarjajo vsi upravljaloi banke so- lidarno in sorazmerno z obsegom sredstev, ki jih združujejo v -banki. Za uspešnost poslov iz -skupnih vlaganj pa odgovarjajo udeleženci pri teh vlaganjih sorazmerno z vloženimi sredstvi in v skladu s pogodbo o skupnih vlaganjih. Ob koncu zasedanja je pravni referent podjetja spregovoril članom delavskega sveta še o pomenu zadnjih ustavnih dopolnil ter programu za njihovo uresničitev v našem podjetju. KOLEKCIJA 1973 Zavese so eden važnejših proizvodov v naši proizvodnji, saj predstavljajo kar 25—30 % od vrednosti celotne proizvodnje, zato ni čudno, da je vsakoletna izbira zaves v kolekcijo nekak svečan obred za člane kolektiva. V-sako leto -se v vzorcih in kvaliteti bolj izpopolnjujemo in bližamo zahtevam evropskega tržišča. Tudi količinska proizvodnja zaves v naši tovarni stalno narašča, saj bo letos približno za 125 % proizvedenih več zaves, kot je bilo pred petimi leti. To je za nas še važnejše ob dejstvu, da je v naši državi precej konkurenčnih proizvajalcev zaves, ki -tudi ne držijo prekrižanih rok. Borba za obstoj na tržišču je zato vsako leto hujša. Pregled največjih proizvajalcev zaves kaže, da smo na tretjem mestu po količinski proizvodnji vseh vrst zaves, na drugem mestu po 'količini prodanih zaves in na prvem mestu po količinski proizvodnji tkanih zaves. Lahko tudi trdimo, da po kvaliteti in po vzorcih zaenkrat prekašamo vse konkurente, kar je velika zasluga spremljanja inozemskih razstav, kjer se marsikaj naučimo. Kot vsako leto, smo tudi letos že težko čakali, kaj nam bo prikazala n-ova kolekcija. Z razliko na ostala leta, je bila letos skoraj cel mesec prej kot smo navajeni. Vzrok je ta, da bomo na »sejmu m-odc v Beogradu, ki bo meseca oktobra, razstavljali že novo kolekcijo. Mogoče je t-o tudi vzrok, da je bila nekoliko manj obširna, vendar je bilo rečeno, da se bo še dopolnjevala. Med razstavljeno kolekcijo prevladujejo lažje »sukljanke z efektnimi sukanci in šaintung efekti. Med vzorci prevladujejo vzdolžne črte, ki s»o jih naši predstavniki -navdušeno sprejeli in ki so v »svetu sedaj v modi, ter karo vzorci, ki so bili lani dobro sprejeti na trgu. V kolekciji smo pogrešali »težjo zaveso, za katero pa so v vzorčnem oddelku obljubili, da jo bodo s kreirali še do sejma v Beogradu. Poleg tega v »kolekciji že dolgo pogrešamo širšo barvno lestvico. Res so toni barv, ki jih imamo sedaj v kolekciji, najbolj zahtevani »na trgu, vendar pa je popolna kolekcija le, kadar ima celotno barvno lestvico, kajti ljudje imamo različne okuse in potrebe. Čeprav morda v manjših količinah, vendar pogrešljiva je modra, bordo in olivno zelena barva. No, morda bo kaj podobnih barv v dopolnjeni kolekciji. Zelo tepe so tiskane zavese, katerih prodaja strmo narašča, ne samo na zunanjem, ampak tudi na notranjem tržišču. Upamo, da bomo težave, ki nastopajo s tiskom, »sčasoma premostili in ponudili domačemu trgu več tiskanih zaves kot doslej. O garniturah ne moremo še nič reči, »ker še niso izgotovljene, v kolekcijo se bodo vključile kasneje. Novi prti so lepi in elegantni, »primerni za vsako darilo, posebno ker bodo pakirani v novo embalažo, ki je lepša in bolj praktična, kot je bila do -sedaj. Tudi garniture bodo v n-ovi embalaži. Čeprav smo bili obveščeni, da bo imela letos kolekcija manj novitet kot lani, ali pa ravno zato, nas je vseeno prijetno presenetila. Zelo »pohvalna pa je kolekcija šotorov, »ki je bila tisti dan razstavljena na dvorišču tovarne. Ni samo lastna hvala, ampak je dejstvo, da nas pri šotorih ne prekaša nobeno domače podjetje. Sicer pa to vidimo tudi po njihovi prodajnosti, saj je vedno povpraševanje po njih. Letos so skoraj vsi šotori »novi, »oziroma imajo razne spremembe ali dodatke. Kot -smo videli, je bilo »na jesenskem sejmu v Zagrebu za njih izredno veliko zanimanje in če bi jih imeli na zalogi, bi jih gotovo že »dosti prodali. Z letošnjo kolekcijo srno »torej v glavnem zadovoljni, vendar »ne sme ostati samo pri »tem. Borba za obstanek na vrhu se nadaljuje, paziti moramo, da bomo to, kar imamo že skreirano, lahko tudi prodajali »oziroma izdobavljali pravočasno, da se ne bodo kupci »obrnili z »našimi vzorci na našo konkurenco, ki bi jim hitreje in več »izdobavljala in na ta način žela našo setev. Kaže, da bo v letu 1973 zelo znižan uvoz šotorov »in ravno tako uvoz zaves, kar bo povzročilo večji pritisk kupcev na domače proizvajalce. Montaža strojev v predilnici drugih, med katerimi ni na zadnjem mestu vzdrževanje stroja. Predilnica bo poleg že obstoječih kapacitet sposobna izdelati še letno 220 ton sintetične preje 0 Nm lo in približno 210 ton sukane sintetične preje 0 Nm 34/2 pri dvoizmenskem delu. Upamo, 'da bo nova predilnica 'kmalu izdelala prve kilograme preje in pripomogla k še boljšemu finančnemu uspehu podjetja. Tehnolog za predilnico dipl. ing. Jože Podpeskar *pu»nrvpwf s , Montažna dela so v teku 5C-5SS Mladinska delovna akcija Z desetletnim programom razvoja podjetja smo si začrtali pot, po kateri moramo postopoma priti do take opreme strojnega parka, da bomo tehnično sposobni izdelati predvideni asortiman. Z nabavo strojev za novo predilnico smo napravili v tej smeri velik korak naprej. V začetku meseca septembra sta končno le prišla monterja italijanske firme Carniti z namenom, da sestavita in usposobita za obratovanje vse stroje jv predilnici, ki so že prispeli v naše podjetje. Zmontirati morata pred-predilni stroj, pet predilnih strojev, eno dvojilko in dva sukalna stroja ter ■efektno sukalni stroj, ki bo obratoval v pripravljalnici. Aparat za fiksiranje zavojev v preji pa v predilnici že redno obratuje od meseca avgusta. Poleg omenjenih strojev moramo v mesecu oktobru dobiti še mikalnik in štiri raztezaike z dvojnim igličastim poljem. Te stroje bomo začeli montirati konec oktobra ali v začetku novembra. Prvi stroj, ki smo ga montirali v pripravljalnici, je bil efektno sukalni stroj. Marsikdo se sprašuje, zakaj že montiran stroj stoji. Vzrok je v tem, ker firma ni v celoti dobavila vseh strojnih delov. Postopek za nabavo mamjikajočih delov je v teku in upamo, da bodo le ti kmalu v našem podjetju. Dne 15. septembra sta se monterja preselila iz pripravljalnice v predilnico, kjer ju čaka glavno delo. Pričela sta sestavljati istočasno tri prstančne pre-dilne stroje s skupno 1368 vreteni in dva sukalna stroja z dvojnimi zasuki s 320 vreteni. Vse te stroje montirata vzporedno, zato ni čudno, da delo navidezno počasi napreduje, kljub temu, da sta monterja dnevno polno zaporna 10 ur, mojstri in pomočniki, ki Jima pomagajo, pa včasih celo po 12 ur dnevno. Montaža strojev je zelo zahtevno ln natančno delo, predvsem pa zelo odgovorno. Monter mora do podrobnosti poznati vsak strojni del in točno vedeti, kam, kdaj in kako ga bo mon-tiral na stroj. Od natančnosti izvršenih del je v veliki meri odvisno kasnejše delovanje stroja, kot tudi trajnost posameznih strojnih delov. Po končani montaži, iki bo trajala Predvidoma tri mesece, ne smemo računati od vsega začetka s polno kapaciteto strojev. Vsak stroj mora naj-Pcej poskusno obratovati z zmanjšano zmogljivostjo, ki je približno 10—20 odstotkov nižja od polne. Tako npr. Urine za izdelovanje tekačev (traveler-Jev) priporočajo celotno menjavo le teh na novih strojih žc po 20—30 minutah obratovanja, do izvršenega prvega snema pa še eno do dve menjavi. vsc to je potrebno zaradi površinske obdelave prstanov. Od dobrega začet-nega obratovanja je odvisna tako nadaljnja kvaliteta izdelka, kot tudi maksimalna zmogljivost stroja. Seveda Je poleg teh dveh faktorjev še nešteto V začetku septembra je občinski komite Zveze mladine Domžale organiziral delovno akcijo v vasi okolice Moravč. Delo je trajalo teden dni. Iz naše tovarne so se te akcije udeležili štirje člani mladinskega aktiva: Janko Cimprič, Slavko Osolnik, Konrad Ferlič in Tone Peterka. Za delo so bili nagrajeni z diplomami, ravno tako je dobil diplomo naš tovarniški mladinski aktiv. Povprašala sem dva člana našega aktiva, ki ista se udeležila akcije, naj mi kaj več povesta o organizaciji in o delu nasploh. Zabeležila sem tale razgovor: Konrad Ferlič: »Vstajali smo ob G. uri, po zajtrku smo delali do 12. ure, nato smo imeli prosto do 14. ure. z delom smo nadaljevali do 18. ure. Poleg mladincev iz tovarniških aktivov so prišli pomagat učenci vajeniške šole, in sicer vsak dan en razred. Z organizacijo smo bili vsi zelo zadovoljni — bila je odlična. Naše delo je vodil tov. Štefan Horvat. Takšne akcije zelo podpiram in želim, da bi bilo čim več podobnih, kjer koli bodo, rad se jih bom udeleževal.« Tone Peterka, doma iz vasi Priker-lica pri Moravčah, mi je povedal tole: »V naši vasi smo še vedno brez vodovoda. Spomladi smo pričeli s kopanjem in si želimo, da bi bilo delo končano še letos. Vsaka hiša je morala prispevati 300.000 starih din, poleg tega pa moramo narediti še 150 ur prostovoljnega dela, ki se ga seveda tudi jaz udeležujem. Vem, kako je težko, če ni vode, zato sem morda še z večjim veseljem pomagal pri akciji, ki jo jc organiziral občinske komite. Tudi jaz sem pripravljen še sodelovati pri takšnih akcijah, saj spoznaš nove prijatelje, kraje, ljudi. Bili smo veseli, da smo lahko pomagali, in srečni so bili vaščani, ker je z našo pomočjo pritekla v njihove hiše voda,« je na koncu dodal Peterka. S. g. Jesenski velesejem v Zagrebu Na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu smo skupaj s Tovarno dekorativnih tkanin iz Ljubljane razstavljali svoje proizvode v paviljonu 14. Do sedaj smo razstavljali v paviljonu 23, katerega pa je sedaj najelo podjetje Jugo-drvo iz Beograda. Svoje izdelke smo razstavljali (kakor tudi do sedaj) v sklopu Poslovnega združenja opreme za gostinstvo in trgovino. To je .stalna razstava izdelkov prek vsega leta, tako da si lahko kupci tudi v času, ko ni -sejma (arhitekti, gostinci itd.), vedno ogledajo in izberejo tudi maše proizvode, ki jih potrebujejo pri opremi. Obisk na sejmu je bil zelo velik, tako s strani poslovnih partnerjev, kakor tudi drugih obiskovalcev. Razstava naših izdelkov je zelo lepo pripravljena. Razstavljali smo samo izdelke iz letošnje kolekcije, -ker bomo novo kolekcijo izdelkov za prihodnje leto razstavljali na sejmu MODE v Beogradu, ki bo v oktobru, na -sejmu MODE v Ljubljani v januarju in na spomladanskem velesejmu v Zagrebu. V -našem komercialnem prostoru -so nas Obiskali poslovni partnerji iz vse Jugoslavije. Sklepali smo nova naročila, največ pa je bilo urgenc za neizdobav-ljena -naročila, predvsem kritičnih artiklov. Na letošnjem jesenskem velesejmu smo tudi prvič razstavljali n-ov-o kolekcijo šotorov za prihodnje leto. Zanimanje za naše -šotore, ki -so po svoji kvaliteti in po oblikah še vecln-o na prvem mestu pred drugimi proizvajalci šotorov v Jugoslaviji (Bosnašport Sarajevo, Lanena industrija Osijek itd.), je bilo zelo veliko. Kljub visokim cenam so -se kupci že sedaj resno zanimali za možnost nakupa, -pa čeprav -se je sezona dopustov šele končata. V letošnjem letu je bilo na trgu veliko pomanjkanje naših šotorov, zato si hočej-o kupci za naslednjo sezono pravočasno zagotoviti šotor. Naša -odločitev, da že jeseni razstavimo novo kolekcijo šotorov, -se je torej pokazala kot zelo pravilna in učinkovita. Na sejmu smo že sklepali pogodbe z našimi kupci šotorov. Količine naročenih šotorov so glede na lanskoletne precej večje, pa čeprav so cene novim šotorom v primerjavi z letošnjimi zelo visoke. Kupci -so nam zagotavljali, da za naslednjo sezono šotorov ne bodo uvažali, seveda pa jim moramo mi zagotoviti potrebne količine šotorov, da jim jih v sezoni ne bo zmanjkalo, kakor je bilo v letošnjem letu. Sestavita: ing. F. Z. Svetlo in temno Še danes so redke tovarne, v katerih se člani kolektiva lahko pohvalijo s sodobnimi sanitarijami, kot so naše. Predzadnje smo uredili sanitarije v konfekciji, ki jih moramo sedaj še izpopolniti z drobnimi predmeti, ki so prav tako potrebni kot šivilji sukanec. Tako npr. manjka ob vsaki školjki metlica v plastični posodi, na novo prepleskano pokrito -vedro na pedalo, stoječi ali pritrjeni pepelnik, omara, v katero bo -snažilka shranita čistilne in toaletne potreščine, ker so -sedaj nastavljene ob prostoru. Uporabnike teh sanitarij ali konkretno delavce konfekcije lahko pohvalimo, da kljub navedenim pomanjkljivostim zadovoljivo vzdržujejo čistočo in so za higienski standard vsi enako zainteresirani od čistilke -do obrabovodje, zato je delo z njimi prijetno. Sanitarije v predilnici se preurejajo zadnje, delo pa poteka v zaključni fazi. Upam, da tudi v tej enoti -ni delavca, ki bi bil proti dokončni ureditvi sanitarij po vseh higienskih predpisih. Nekaj pa me le čudi, oz. se lahko zgrozim ob pogledu -na vandalizem ali nad dejanjem človeka, »ki pljuje v lastno skledo«. Zakaj? Iz -dveh umivalnikov, ki izžarevajo sodobno lepoto, je že zmanjkalo kovinskih vrvic z zamaški in prav tako vrvica za poteg vode iz enega rezervoarja za vodo. Kljub temu, da je pokrito vedro na pedalo že postavljeno na vidno mesto, opazimo neokusen odpadek na polici, ki je obložena z -novimi keramičnimi ploščicami, kamor ga je -odvrgla, na žalost, ženska predstavnica kolektiva. Največja ironija pa je ta, da ravno zaradi peščice predstavnic kolektiva, ki se -požvižgajo na osebno dostojanstvo, odpade tisto zlato pravilo; ki pravi, da mora imeti žena pred moškim, glede na to, ker je nosilka generacije — nosi, rodi, doji — v nekem smislu nepisano prednost in da zasluži večjo obzirnost in vsestransko spoštovanje. Majda Škrinjar Tatvine V upravi podjetja smo se že nagibali -k mnenju, da so tatvine izdelkov manjše vrednosti v upadanju in so se zreducirale na -občasne tatvine izdelkov večje vrednosti -ter tuje izdelave. Žal ni -tako. 13. septembra je interna kontrola ugotovita, da pri eni bali manjka 10 m tkanine. Primer je bil takoj javljen kriminalistu postaje milice v Domžalah. Ta je s hitro in učinkovito akcijo, združeno s hišno preiskavo pri osumljencih, krajo hitro -razjasnila, -obenem pa ugotovita, da posamezniki kradejo večkrat. Pri hišnih preiskavah je bilo namreč najdenega toliko blaga, da človek osupne. 18. septembra je primer kraje obravnaval svet OZD -oplemenitilnice. Tožilčevo zahtevo po izključitvi Hilde Kos, Jožefe Gašperlin in Ane Cerar je s tajnim glasovanjem zavrnil in izrekel vsem trem zadnji javni opomin pred izključitvijo. Zadeva pa seveda s tem ni končana, kajti zadnj-o besedo bo imelo še sodišče. Ob takih primerih se človeku vsiljujejo naslednja vprašanja: — ali naj zaradi peščice ljudi, ki niso socialno ogroženi — kajti le-tem uprava -in sindikalna organizacija pomagata legalno in zakonito — ponovno uvedemo metodo telesnih preiskav ob izhodu iz podjetja in rušimo že vzpostavljeno človekovo dostojanstvo večine delavcev? — ali ni za današnji čas svobode in miru žalostno za osumljenca, da morajo organi milice po službeni potrebi opravljati hišno preiskavo in to sosedom ter vaščanom na očeh? — ali ni hudo in nepotrebno obremenjevati sodelavce, ki morajo po službeni ali samoupravni -liniji raziskovati -ter -odločati o takih primerih? — ali ni poniževalno -stopiti pred sodnika zaradi kraje in se -s tem za vedno vpisati v register? Janko Ob odhodu iz podjetja na novo službeno dolžnost se prijateljem in sodelavcem Induplati za 10-letno prijetno sodelovanje iskreno zahvaljujem. Vse lepo pozdravljam in želim še veliko delovnih uspehov. Dipl. ing. VERHOVEC Proizvodnja in kvaliteta v mesecu avgustu 1972 Proizvodni obrati so delali v mesecu avgustu v predvidenih delovnih izmenah. Predilnica je obratovala v štirih izmenah in to 20 delovnih dni. Razlika 11 delovnih dni je nastala zaradi kolektivnega dopusta in pa zastoja zaradi urejanja prostorov, v katerih so montirani stroji. Obrat tkalnice je obratoval normalno, vendar pa glede na to, da praktično ni bilo pomanjkanja materiala, so zastoji zelo veliki zaradi pomanjkanja osnov (2.598 -statvenih ur). Zaradi pomanjkanja votka pa je bilo 1.449 statvenih ur zastojev. Delni -vzrok v pomanjkanju -osnov je v pospešeni izdelavi novih artiklov za leto 1973, ker niso bile nove osnove pripravljene pravočasno. Delni vzrok v pomanjkanju votka pa je bil zaradi okvare barvalnega aparata. Manjkalo je beljene lanene preje in določenih barv 18/2 malon. Zaradi pomanjkanja tkalk je bilo 5132 statvenih ur zastojev, kar predstavlja 7,6 % montiranih kapacitet tkalnice. Problem, ki otežkoča tkalnici in pripravljalnici normalno obratovanje, je tudi v pomanjkanju preje na x cevkaih, kajti z -Obstoječimi kapacitetami previjalnih strojev pripravljalnica ne more zadostiti potrebi sukančarne in tkalnice. Oplemenitilnica je dosegla v mesecu avgustu najslabši rezultat. Glavni vzrok V tabeli -so podani tudi primerjalni podatki v letu 1971. temu je bil problem pri impregniranih tkaninah, ker kvaliteta impregnacije ni ustrezala, -in pa v nepravočasni dobavi tiskanega blaga iz MTT Maribor. Konfekcija je v avgustu dobro izpolnila -svoje planirane naloge. Splošni problem v proizvodnji je pomanjkanje delavcev. Večji vzrok temu je, da so -bolniški izostanki in porodniški dopust ter nega otroka izredno visoki. Tako -so bili ti izostanki v tkalnici 10%, v konfekciji 10,5% in v pripravljalnici 13,5 %. Tu pa ni upoštevano koriščenje letnega dopusta. Izpolnjevanje planiranih nalog za mesec avgust po posameznih proizvodnih -obratih pa nam prikazuje spodaj navedena tabela. Oskrba s -surovinami je bila količinsko zadovoljiva. Problem kvalitete je bil pri N-m 34/1, 40/1 in 40/2 zaradi neenakomernosti. V sintetični preji pa je bil problem v neustrezaj-očih niansah in pa v -neizdobav-ljenih količinah Nm 34/2 barvane v masi za izdelavo markiznih platen. Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin v mesecu avgustu je bila naslednja: surove tkanine adjustir. tkanine % % I. kvaliteta 92,02 90,95 II. kvaliteta 4,37 4,86 III. kvaliteta 1,53 1,78 neregularne tkanine 2,08 2,41 Kvaliteta tkanin po posameznih grupah pa je bila dosežena, kot prikazuje spodaj navedena tabela, in to v %: I. kval. II. kval. III. kval. nereg. tk. bombažne tkanine 94,93 2,96 1,16 0,95 sintetične tkanine 86,98 6,78 2,55 3,69 bombažno-lanene tk. 89,37 4,41 3,23 2,99 avgust 72 — % indeks avgust 71-% kumul. za 8 mes. 72 - % indeks kumul. 7l-% PREDILNICA 109,2 92,3 121,7 100,4 SUKANČARNA 96,6 72,6 85,0 82,2 TKALNICA — -t. m 90,2 84,3 94,1 101,7 — m3 88,6 83,5 93,4 102,8 — ooo v-otkov 99,3 86,1 99,6 99,4 OPLEMENITILNICA — trn 77,8 65,6 90,3 95,2 KONFEKCIJA — N ure 122,3 115,6 129,8 101,8 Primerjava rezultatov z mesecem julijem nam pove, da je kvaliteta boljša v grupi bombažnih in sintetičnih tkanin. Slabša pa je v grupi bombaž-n-odanenih tkanin. Vendar pa je -kvaliteta v sintetičnih še vedno slabša kakor pa v preteklih mesecih, seveda razen julija, ko je bila skrajno slaba. Za izboljšanje kvalitete v sintetičnih tkaninah moramo predvsem izboljšati kvaliteto v art. 3036, kajti pri tem artiklu je samo 71 % I. vrste, vse drugo je -izven I. vrste. Pri bombažno-la- nenih tkaninah pa je problematičen artikel 5000, katerega je samo 87% v I. vrsti. Če pri ostalih artiklih obdržimo raven kvalitete, pri omenjenih dveh pa j-o izboljšamo, bo tudi skupen rezultat precej boljši, kajti ta dva artikla sta po količini precej velika in se zaradi tega tudi rezultat lahko hitro izboljša. Vodja MTPD: ing. Franc Jeraj ^AA/WWVW\AAA/WWWWWWVWV Zahvala Ob bridki izgubi moje drage mame A-ne Osolin, se sodelavkam iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Zdravka Grošelj Zahvala Ob smrti moje drage mame Minke Veider se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz komercialnega oddelka ter sodelavkam iz skladišča za -darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči Franc Veider Poliolefini — moderne surovine za tkanje (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 1. Tkanje z osnovnega valja Tkanje z osnovnega valja se v principu ne razlikuje od tkanja bombaža, volne ali filamentov. Posebno pozornost moramo posvetiti pripravljanju osnove. Ovira, da bi naredili neoporečno osnovo, je močno in enakomerno zaviranje osnove — trakov. Ker se trakovi pri teku preko nitne zavore elektrostatično nabijejo, tvorijo vse niti večji ali manjši balon. Osnova se velikokrat pomeša, zavozla in pretrga. Ta nezaželjeni pojav lahko preprečimo z različnimi ukrepi: a) najvišja možna zračna vlažnost, ib) namestitev ionizatorjev na statvah (na listih oziroma na grebenu). Izbrana zračna vlažnost je določena z elektrostatičnim nabojem, ki pa je zopet odvisen od kakovosti materiala in isnovalne hitrosti. Zahteve za izdelavo tkanine so zelo različne. Glede na videz tkanine, ki ga želimo dobiti, damo trakovom zavoje ali pa jih odvijemo. Tako so na primer tkanine za vreče, kjer naj nitke ne bi spodrsava- V teh dneh smo se spet poslovili od naših sodelavcev, ki so prebili z nami vrsto svojih najuspešnejših let, let, ki bodo za marsikoga v našem kolektivu ostala prav tako nepozabna, kot so vsakemu človeku nepozabni trenutki skupnega življenja, nesebičnega tovarištva in požrtvovalnosti. Kljub slovesu pa na -naši svečanosti ni bilo žalostnih obrazov: saj smo vedeli, da ostane med nami še vedno živa vez, da se bomo, če prej ne, prav gotov-o srečevali še vsako leto na dan, ko je v našem podjetju že tradicionalni praznik, ko se vsi, sedanji in -nekdanji sodelavci, spet isrečamo in obudimo dni našega skupnega -dela, prebogate in prepolne čustev in doživetij, da bi jih mogli strniti v nekaj besed. Tokrat so se poslovili od nas, da bi nastopili svoj več kot zasluženi pokoj: Avguština Ferlič, Francka Koželj, Ana Brojan, Francka Cotman, Majda Mavsar, Marija Merčun, Angela Peterka, Pavla Koželj, Terezija Omejc, Pavla Štrukelj, Vida Cimprič, Tončka Cerar, Marija Kokalj, Alojz Klemenčič in Ana Testen. le, izdelane iz stapel-trakov z nekaj zavoji. Nasprotno pa uporabimo pri tkaninah, ki so primerne za pokrivanje -površin in kaši-ranje, plosko ležeče trakove. Videz tkanine je tembolj zaprt, kolikor večja je širina trakov od širine, ki -se tke. Na primer: 40 trakov, širokih 160 mm, ki jih tkemo na širini 100 mm, daje lepšo sliko kot 40 trakov, širokih po 2,5 mm = 100 mm; tkemo jih pa tudi -na širini 100 mm. Da dobimo pravilno navito osnovo, moramo snovati zelo enakomerno. 2. Tkanje s cevčnice Tkanje s cevčnice ima v določenih primerih prednost. Če se ta sistem do sedaj še -ni bolj uveljavil, je vzrok to, da je potrebno zelo veliko prostora. Dejstvo pa je, da se na trgu še ne da dobiti specialnih cevčnic za polipropi-len/polietilen. Počakati je treba, da bo prihodnost prinesla kaj -novega. (Nadaljevanje prihodnjič) Dipl. ing. Artačevi se opravičujem, ker -sem -bil prisiljen sestavek prenesti še v -tretje nadaljevanje. Urednik Del skupine upokojenih sodelavcev Sredi -sproščenega, radoživega razpoloženja sem -se obrnil na nekatere -od navzočih in jih poprosil, da mi v tem trenutku povedo -besedo ali dve za Kon-oplan. Kako so živeli, katerega dogodka se najbolj spominjajo, kaj čutijo danes. Marija Kokalj: V Induplati sem delala 32 let in pol. Vsega je bilo dovolj, veselih pa tudi težkih trenutkov. Nimam kaj povedati, zdaj n-e morem prav premisliti. (Ker se je tega dne izkazala za prav nadarjeno pri razdiranju šal, so jo njene -sodelavke nagovarjale, naj pove kakšen vic tudi za Konoplan, vendar pa tudi -tega ni hotela — opravičevala se je, da ga je že preveč »poskusila«, pa se zaradi tega ničesar ne spomni.) Ana Testen: Delati sem začela že leta 1938. Med vojno sem bila v partizanih do leta 1946. Pred vojno sem -bila stara komaj 14 let. Takrat je bilo zelo težko priti -do službe. Za kruh se je ibilo treba boriti. Potem -sem bila v mokri predilnici, od koder imam tudi najlepše -spomine. Bilo je treba trdo delati, vendar smo bile takrat mlade. Ko se je -pričela vojna, je bila mokra predilnica vsa -organizirana. V partizanih sem prehodila vso štajersko, na Dolenjskem pa sem prišla te do Stične. Prave operative v brigadah in bataljonih imam 18 mesecev. Po vojni sem se spet zaposlila v Induplati, vendar le do rojstva prvega sina. Mož je bil aktiven -oficir in sem z njim naredila celo turnejo po Jugoslaviji. Ka-sneje sem bila -bolna, vendar nisem imela pogojev za pokojnino. Takrat se je tov. Deržič zavzel za to, da sem prišla v menzo. Po tej za]X)slitvi pa nepričakovano 10 let nisem nikoli zbolela. Videti je, da mi je prav ta zaposlitev pomagala. Mislim, da me bodo mnogi sodelavci ohranili v trajnem spominu. Nekaterih sodelavcev ne bom nikoli pozabila, -ker smo bili ne le sodelavci, marveč tudi -pravi tovariši. Alojz Klemenčič: Najprej morate zapisati, da tako starega sodelavca v Induplati ni bilo in ga tudi zlepa več ne -bo. Sem star -skoraj 76 let. V tovarno sem prišel leta 1954. Takrat sem bil star že 58 let. Vsa zasluga za to, da sem bil sprejet, gre tovarišu Reberniku. I-n še -danes sem mu za to hvaležen. V tovarni so bile tudi grenke ure. To orodje ni bilo dobro, pa ono orodje ni bil-o dobro, potem so bar-varji, za katere sem skrbel, klicali: Vode, vode, pa je -nisem mogel dati, ker -nisem imel v redu črpalk. Zgodilo -se je tudi, da sem priš-el v službo o-b 6. uri zjutraj, pa -sem stopil 20—30 cm v vodo, ker je tisti pred mano pozabil zapreti ventile, ali pa ker naprave niso bile tako, kot bi morale biti. Voda mi je šla prav v škornje. Pa tega -sem bil že navajen. Bile pa so tudi lepe ure. Vsak dan sem bral, tudi po več ur -sem imel časa za to, in sem bil vedn-o ina -tekočem, kaj se -dogaja po svetu. Vseh 18 let sem bil zelo zadovoljen na svojem delovnem mestu in sem -se s svojimi nadrejenimi tudi vedno odlično razumel. Dragi sodelavci! Iz srca vam želimo, -da bi v miru uživali svoj pokoj in doživeli še vrst-o prijetnih dni, od teh še številne v naši sredi. Oglasite se še, zanesljivo pa vsi pridite prihodnje leto, ko bo-m-o proslavljali 50-letnioo obstoja -našega podjetja! Za vaš trud iskrena vam hvala. Prisrčno slovo Športne igre INDUPLATI 72 Tudi letos je odbor za šport in rekreacijo -pri Sindikalni organizaciji našega podjetja organiziral v počastitev obletnice samoupravljanja in tovarniškega praznika športne igre. Leto« so tekmovanja — za razliko od lanskega tedna športa in rekreacije — v daljšem razdobju in bodo trajala predvidoma vse do konca leta, obsegajo pa naslednje panoge: — atletika, — odbojka, — nogomet, — balinanje — kegljanje, — streljanje, — šah in Atletika je privabila na igrišče zlasti mlade IgaL Jsi M — namizni tenis. Predviden je bil tudi moped rally, kolesarjenje in pohod po partizanskih poteh Kamniškega odreda na Malo Planino. Žal do realizacije teh panog ai prišlo, ker je bilo na planirane dneve neustrezno vreme. Rezultati tekmovanj Atletika: V primerjavi z lanskim letom moramo pohvaliti letošnjo udeležbo zlasti mladih. Svoje moči je pomerilo 7 tekmovalk in 16 tekmovalcev. 7. Hafner Brane 756 8. Mlakar Janez 604 9. Počkar Branko 478 10. Staro-vašnik Branko 470 11. Kokalj Karol 452 12. K-nep Jože 280 13. Osolnik Slavko 204 14. Krambergar Ludvik 148 15. Ferlič Konrad 43 16. Pestotnik Franc 35 V posameznih disciplinah pa so bili naslednji rezultati: Tek na 100 m — 1. Juračič Tone 2. Majdič Franc 3. Pirš Dušan 4. Kokalj Karol 5. Zupan Marjan 6. Hafner Brane 7. Mlakar Janez moški: Čas: 13.2 sek. 13,5 sek. 13.5 sek. 15,0 sek. 15.6 sek. 15,6 sek. 16.2 sek. Tatjana Štefan — še odriv in kar bo pa bo Peteroboj — moški: Število točk f- Jurančič Anton 1769 2. Majdič Franc 1480 3. Zupan Marjan 1471 4. Pirš Dušan 1369 5- Bulič Miha 1155 6- Zupan Brane 1095 Majdič in Pirš, tek na 100 m — tokrat je šlo zares Ženske: l. Hub er Marjana 1255 2. Kranjc Zdenka 1217 3. Topolovec Vesna 1139 4. Resnik Francka 846 5. Štefan Tatjana 679 6. Rejec Jožica 656 7. Orehek Majda 49 Športne igre INDUPLATI 72 Ženske: Čas: l. Huber Marjana 16,8 sek. 2. Topolovec Vesna 18,6 sek. 3. Orehek Majda 19,2 sek. 4. Rejec Jožica 21,0 sek. Skok v višino — moški: 1. Juračič Tone 150 cm 2. Zupan Marjan 145 cm 3. Majdič Franc 135 cm 4. Bulič Miha 130 cm 5. Pirš Dušan 130 cm Ženske: 1. Huber Marjana 335 cm 2. Topolovec Vesna 334 cm 3. Kranjc Zdenka 324 cm 4. Štefan Tatjana 298 cm 5. Resnik Francka 284 cm 6. Rejc Jožica 283 cm 7. Orehek Majda 257 cm Met kopja — moški-. 1. Bulič Miha 3899 cm 2. Zupan Marjan 3775 cm Skok v daljino ženske — sodniki pri delu 6. Zupan Brane 130 cm 7. Hafner Brane 125 cm 8. Mlakar Janez 125 cm Ženske: 1. Kranjc Zdenka 110 cm 2. Huber Marjana 100 cm Skok v daljino — moški: 1. Juračič Tone 535 cm 2. Bulič Miha 493 cm 3. Majdič Franc 482 cm 4. Zupan Marjan 464 cm 5. Pirš Dušan 461 cm 6. Zupan Brane 451 cm 7. Hafner Brane 419 cm 8. Kokalj Karol 397 cm 9. Pestotnik Franc 355 cm Janez Mlakar — kondicija, stil in rezultat je tu Induplati : Preserje — oster strel, še boljša obramba 3. Majdič Franc 3405 cm 4. Počkar Branko 3291 cm 5. Zupan Brane 3252 cm 6. Juračič Tone 3055 cm 7. Osolnik Slavko 3023 cm 8. Mlakar Janez 2893 cm 9. Starovašnik Drago 2448 cm 10. Hafner Brane 2305 cm 11. Kokalj Karol 1960 cm 12. Ferlič Konrad 1869 cm 13. Krambergar Ludvik 1667 cm 14. Knep Jože 1475 cm Ženske: 1. Topolovec Vesna 1760 cm 2. Kranjc Zdenka 1310 cm 3. Resnik Francka 1274 cm 4. Huber Marjana 1114 cm 5. Rejc Jožica 855 cm 6. Štefan Tatjana — Nadaljevanje na 11. strani Športne igre INDUPLATI 72 Nadaljevanje z 10. strani Met krogle — moški: 1. Zupan Marjan 1056 cm 2. Juračič Tone 940 cm 3. Zupan Brane 907 cm 4. Pirš Dušan 868 cm 5. Majdič Franc 856 cm 6. Knep Jože 802 cm 7. Starovašnik Drago 774 cm 8. Počkar Branko 733 cm 9. Bulič Miha 732 cm 10. Mlakar Janez 709 cm 11. Hafner Brane 695 cm 12. Krambergar Ludvik 573 cm Ženske: l. Štefan Tatjana 727 cm 2. Resnik Francka 658 cm 3. Topolovec Vesna 656 cm 4. Huber Marjana 622 cm 5. Rejc Jožica 605 cm 6. Kranjc Zdenka 575 cm Odbojka: Odbojkarsko tekmovanje je že kar tradicionalno. Tudi letos so se ga udeležili »Stol« Duplica, ekipa Preserij in »Induplati«. Prehodni pokal in prvo mesto je osvojila ekipa »STOL« Duplica, drugo mesto je osvojila naša ekipa v postavi: Majdič, Pirš, Zupan, Tkalec, Puhan, Bulič 'in Rode S., tretje mesto pa je ostalo ekipi »PRESERJE«. Sodila sta znani republiški sodnik Albin Žibert in pripravnik Dragan Živulovič. Nogomet t Tokrat sta se pomerili moštvi »MLADI« : »MLAJŠI«. Dan je bil dokaj hladen, zato so se tekmovalci pred tekmo dobro razgibali na lepo urejenem igrišču. Tekma je bila razburljiva. »Mlajši« so povedli z 1 : o kljub navidezni premoči »mladih« in zmagali z rezultatom 4 :2. Moštvi sta nastopali v naslednjih postavah .• »MLADI« — Klančar, Knep, Pezdir, Pušlar, B. Zupan, M. Zupan, Hočevar, Puhan, Tkalec, J. Hafner, Pogačar, Pirš in Šormaz. »MLAJŠI« — Bulič, P. Hafner, Novak, Vddlan, Juračič, Kobilca, Smolnikar, B. Hafner, Grošelj, Kokalj, Peterka, Šarc V., Orešek, Prenar in Kušar ml. Rezultate tekmovanj v balinanju, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu pa 'bomo objavili v naslednji številki Konoplana, takoj ko bodo ta tekmovanja končana. Mira Kavčič STRELSTVO Strelska zveza Kamnik je 3. 9. 1972 organizirala v počastitev občinskega praznika tekmovanje z MK puško, in sicer 3 X 10 strelov oziroma trostav. Povabila je 7 ekip, od tega jih je prišlo 5, 2 pa s e vabilu nista odzvali. Prišli niso strelci iz Nove Gorice, verjetno zaradi oddaljenosti, in ekipa Jesenic, ki bi morala braniti lansko prvo mesto ter osvojeni prehodni pokal, katerega niso poslali, tako da je na kancu zmagovalna ekipa iz Trbovelj odšla domov brez njega. Ekipa Trbovelj je pokal dobila kasneje. Mislim pa, da se je vsem tudi šlo za nagrade. Bilo jih je samo za prvih pet posameznikov, zato so tudi doseženi rezultati zelo dobri. Pred seboj smo pač imeli neki cilj — nagrade. Streljali pa smo eni bolj uspešno, drugi manj. Med manj uspešnimi smo bili tudi mi, kar se tiče nagrad. Rezultate ismo sicer imeli kar dobre, saj smo bili trije iz naše ekipe med prvo desetorico. Nadaljevanje na 12. strani Športne igre INDUPLATI 72 Nadaljevanje z 11. strani STRELSTVO Uvrstitev ekip-. l. Trbovlje 931 krogov 2. Slavonska Požega 926 krogov 3. Kamnik 909 krogov 4. Domžale 887 krogov 5. Postojna 875 krogov tos smo bili šestič, zato smo dobili ob slovesnosti, ki je bila 10. septembra, lepo plaketo in diplomo kot priznanje. Ne smem pozabiti, da so ob tej priložnosti strelci Nove Gorice razvili tudi svoj prapor. Mi smo prijavili 2 ekipi: 1. Za nočno streljanje z vojaško puško. Streljalo se je na 100 m, vsak član ekipe je dobil po 5 izstrelkov Uvrstitev 1. posameznikov: Šperanda Josip Slavonska Požega 249 krogov 2. Centrih Maks Trbovlje 245 krogov 3. Podgornik Ivan Kamnik 240 krogov 4. Peršin Ivan Kamnik 238 krogov 5. Pilaš Nikola Slavonska Požega 236 krogov 6. Korbar Ervin Trbovlje 235 krogov 7. Pleško Janez Domžale 232 krogov 8. Keržan Niko Domžale 229 krogov 9. Šimic Miro Domžale 229 krogov 10. Bertoncelj Peter Kamnik 229 krogov Mislim, da je o Kamniku oziroma o tekmovanju povedano vse, zat-o gremo sedaj čisto na drug konec, in sicer v Novo Gorico. 9. in 10. septembra je Strelska zveza Nova Gorica organizirala veliko strelsko tekmovanje v počastitev 25 obletnice priključitve »Primorske« k Jugoslaviji. Vabljeni smo bili tudi mi, saj smo se z letošnjo udeležbo uvrstili med tiste redke ekipe, ki so bile na tem tekmovanju več kot petkrat. Le- — 2 svetleča, 3 navadne —, ekipa je bila tričlanska in je streljala v eno tarčo, torej trije strelci, 15 nabojev in ena tarča. Za oceno so šteli zadetki. Kolikor je imelo več ekip enako število zadetkov v tarči, je odločalo število krogov. Streljalo se je tako, da je bila na strelišču tema, tarča pa 1 minuto osvetljena in v tem času je morala ekipa izstreliti tistih 15 na- bojev. No, mi smo med 43 ekipami zasedli kar dobro 5. mesto. V ekipi pa smo bili: Janez Pleško, Niko Kržan in Miro Šimic s 13 zadetki in 73 krogi. Uvrstitev ekip: Zadeitki Krogi 1. Cestno podjetje Nova Gorica 15 85 2. S. Z. Sežana I. 15 80 3. S. Z. Sežana IV. 14 77 4. SGP Gorica 13 85 5. S. Z. Domžale 13 73 2. Streljanje z MK puško. Tudi v tej disciplini je bila huda konkurenca, naša uvrstitev pa nekoliko slabša, saj smo ekipno dosegli 6. mesto, pri posameznikih pa se je le Pleško nekoliko približal vodilni petorici. Sploh je Pleško zadnje čase v solidni formi in ima stalne rezultate. Ob koncu 'se strelci lepo zahvaljujemo sindikalni organizaciji za razumevanje in izkazano pomoč. Miro Šimic Op.: Zaradi obilice gradiva se tov. Šimicu opravičujem, ker sem bil prisiljen članek skrajšati. Urednik Obvestila iz kadrovske službe Vstopi: 1. Dipl. ing. šormaz Ljubomir, ing tekst, tetin., vstopil l. 9. 1972. 2. Alojz Repnik, del. v ceradncm odd., vstopil 12. 9. 1972. 3. Marko Kobilca, elektro vajenec, vstopil 15. 9. 1972. Izstopi: 1. Marija Maselj, previjanje, izstopila 4. 9. 1972. 2. Alojz Klemenčič, mehčanje vode, upokojen 15. 9. 1972. 3. Katja Kolar-Tabernik, tekst, teh., izstopila 15. 9. 1972. 4. Julijana Černivec, adjustiranje tkanin, izstopila 19. 9. 1972. 5. Sonja Kerč, previjanje preje, izstopila 20. 9. 1972. 6. Antonija Kcrč, previjanje preje, izstopila 22. 9. 1972. 7. Darinka Prosenc, previjanje preje, izstopila 26. 9. 1972. Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Indu-plati. Odgovorni urednik Janko Ukmar. Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, Ingo Paš. ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrd-ženovič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, ing. Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani cŽ)(9ipL&ii£te a na& ča&&pi&