Železne niti 17 Spomenik žrtvam Selške doline v Dolenji vasi 23 Spomenik žrtvam Selške doline v Dolenji vasi Muzejsko društvo Železniki Ob 70-letnici izgradnje Foto: Simon Benedičič Železne niti 17 Spomenik žrtvam Selške doline v Dolenji vasi 24 Objavljeno besedilo je nastalo iz spominov priče, enega od graditeljev spomenika. Napisano je bilo na kartonu večjega formata. Več let je bilo obešeno pri spomeniku na dan, ko se je v juliju tam odvijala proslava ob obletnici streljanja talcev z naslovom Pomni, dolina. Besedilo hrani Muzej Železniki. Spomenik je projekt in delo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957) ter njegovih učencev, Vladimire Bratuž (1923–2006) in Antona Bitenca ((1920–1977). Zgrajen je bil na pobudo Nika Žumra iz Železnikov. Velika mojstrovina, zgrajena leta 1950, je v letu 1955/56 dobila priznanje za najlepši tovrstni spomenik v Sloveniji. Stoji na mestu, kjer so okupatorji julija 1943 opravili enega svojih gnusnih zločinov: ustrelili 19 talcev, pripeljanih iz begunjskih zaporov. Med njimi je bil tudi ujeti partizan, rojak iz Železnikov Miro Klobčič z ilegalnim imenom Mišo. Zasnova spomenika in realizacije je nenavadna, v obliki kapelice, kar izhaja iz umetnikove religioznosti in njegove globoke pietete do žrtev. Posebnost arhitekture je v tem, da spomenik kot kapelica nima pročelja, ampak je z vseh strani enak in odprt. Spomenik tvorijo trije deli, združeni v celoto: žrtveni, mučeniški in obrobje. Žrtveni del, to je osrednji del spomenika, pomnik žrtvam. Izražen je v obliki enakostraničnega stožca iz črne granitne mase. Na eni izmed stranic je izpisana Elegija žrtvam, katere avtor je železnikarski rojak, akademik prof. dr. France Koblar: Vsak izmed nas je klas: za nas zorite, kjer koli trohnite. Na drugih stranicah so številčno navedene žrtve iz posameznih krajev oz. zaselkov Selške doline. Simbolika: Odprtine na zgornjem delu stožca simbolizirajo prestreljena trupla žrtev, tako talcev kot drugih padlih udeležencev osvobodilnega boja. Mučeniški del, pomnik talcem. Predstavlja ga pet drogov – kolov, obešenih na verige pod krovni del kapelice, na katerih so bili ob streljanju privezani talci v skupini po pet. Železne niti 17 Spomenik žrtvam Selške doline v Dolenji vasi 25 Simbolika: Verige, ki vežejo kole, izražajo teror – suženjstvo, v katero nas je hotel vkovati okupator v sli po uničenju. Koli sami prikazujejo neizpodbiten dokaz zločina in edinstveno svetinjo trpljenja in ponosa naroda, ki se je za ceno svojih najboljših sinov in prelitja lastne krvi zaklel zdrobiti okove in si izbojevati svobodo. Sledovi strelov se nemo rogajo besu zločincev in terjajo maščevanje. Obrobni del. Izveden je v obliki kapelice s kvadratnim tlorisom. Na skrajnih točkah so štirje okrogli nosilni stebri, v katere je vidno vgrajeno grobo kamenje. Prekinjeni so z vencem kamnitih obokov, ki se pno pod ostrešje z nadzidavo stebrov, na katere je ostrešje naslonjeno. Osnova ostrešja so podporniki in tri vzdolžne lege, od katerih ima slemenska posebno umetniško vrednost: vanjo je vdelan umetniški relief. Simbolika: Štirje stebri pomenijo štiri leta vojne. Grajeni so iz grobega gramoza – kamenja, ki ga je hudourniška Selška Sora s svojimi pritoki iztrgala iz pobočij doline in ga v stoletjih obrusila, ga prenašala po dolini struge in odložila v svojem ravninskem toku, to je na Bukovškem polju. Tam pobrani, izbrani in v stebre vgrajeni kamni vsak zase predstavljajo dolinsko žrtev. Prav gotovo spomenik s tem svojevrstno in na najboljši način druži padle iz slehernega zaselka, sleherne grape naše doline. Venec kamnitih obokov simbolizira prebivalstvo doline, ki se združeno na vseh štirih straneh doline spontano dviga k uporu. Izdelani so v lepi čisti izvedbi in kot taki simbolizirajo čistost ideje – narodovo osvoboditev. Nadzidki stebrov simbolizirajo padle z drugih območij Slovenije, to je iz Primorske, Dolenjske, Notranjske, Štajerske in Koroške, katerih življenja so ugasnila v naši dolini. Ostrešje. Osnova sta dva podpornika in tri strešne lege. Vse je izdelano v izredni masivi. Trojnost leg simbolizira udeležbo moških, žensk in otrok oz. mladine v odporu, njihova masivnost pa masovnost vseh slojev v boju za narodovo osvoboditev. Okrasna figuralika – vinjete. Izdelane so v umetnem kovaštvu. Glavna simbolizira napis na žrtveniku. Vsak izmed nas je klas – več ko nas uničite, močnejši smo – na žrtvah se poraja novo življenje. Kot prispodobo uporabljam Gradnikovo pesem: Ko uvene roža, seme pada. Padajte, semena, v globočine! Samo smrt in samo bolečine so vstajenja in življenja naroda. Železne niti 17 26 Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 27 V Muzeju Železniki hranjena korespondenca Nika Žumra in Jožeta Plečnika sega v obdobje od 1 5. maja 1950 pa do 13. junija 1955. Upoštevajoč datuma Plečnikovega rojstva in smrti (1872–1957), dopiso- vanje torej sega v pozna leta arhitekta Plečnika, v čas, ko je umetnik štel od 78 do 83 let. To je pomembno, ker skozi pisma od začetne odločnosti še v zvezi s projektiranjem spomenika v Dolenji vasi prehaja v fazo, ko so tegobe starosti in bolezni vse bolj pritiskale nanj. Vse to je v Plečniko- vih pismih Žumru lepo razvidno. Sočasno s tem pa se v obratnem razmerju njuno Plečnikova pisma Žumru Jernej Hudolin poznavanje, spoštovanje in osebna bližina vse bolj krepi. Iz pisem je možno razbrati tudi Plečnikov senzibilen odnos do tehnike, preprostih stvari in dejanj, njegovo trdno vpetost v resničnost, naravo in medsebojne odnose. Žal za enkrat poznamo le eno plat njunega do- pisovanja, to je Plečnikova pisma Žumru. Žumrova pisma Plečniku, če so se kje ohranila, še čakajo ure- ditve in umestitve v celotni kontekst njunega pozna- vanja. Naj bo to vzpodbuda mladim raziskovalcem Selške doline za področje zgodovine, umetnosti in družboslovja na splošno. Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 28 Združena Selška dolina žrtvam osvobodilnih bojev postavila leta 1950. Vsak izmed nas je klas. Za vas zorimo, kjerkoli trohnimo. Na tem kraju so padli talci …. Koncept napisa na spomeniku. Osrednja kitica je Elegi- ja žrtvam, delo železnikarskega rojaka akademika prof. dr. Franceta Koblarja. Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 29 Spoštovani gospod! Za prijazno obvestilo najlepša hvala! Tam v samoti bi bili strešniki morda izpostavljeni zlobi in nemarnosti! Zato mislim da njihov prevoz ni nuja. Curkov delavec mogel bi jih razpoložiti najbolje ob času tesarjev. Če pridete, moreva si jih ogledati v delavnici ___ so to veliki, težki kosi ___ Hvala Bogu _ za ispravo okolice imam neke zamisli _ še vidimo, če Vam ugodne. Prisrčen in lep pozdrav! Plečnik 15. maj 50 Nedvoumno Plečnikov odgovor na Žumrovo željo, da se strešniki, izde- lani v betonarski delavnici podjetja Curk, še precej pred montažo prepe- ljejo na lokacijo. Mogoče tudi še niso bili v celoti izdelani in gre za v praksi pogost odnos naročnik–izvajalec. Enako velja za dokončno ureditev okolice. Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 30 Razglednica kot priloga, očitno poslana z namenom, pokazati analogni primer, domnevno primer vgra- dnje prodnikov v strukturo zidu in stebrov. Mogo- če v kompletu z naslednjim pismom na razglednici gradu Begunje. „Jožamurka” v Begunjah na Gorenjskem Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 31 Zaprosilo za nerealizacijo njunega srečanja, bodisi v Železnikih ali na lokaciji v Dolenji vasi. Očitno je do srečanja vseeno prišlo (20. julija 1950), kar je jasno razvidno iz nas- lednjega pisma. Mnogospoštovani in dragi gospod! Lepo prosim nezamerite mi ker prihajam z željo da opustimo, če le mogoče, ta teden vožnjo k Vam. Prisrčen pozdrav in vse dobro! udani Plečnik 17. jul. 50 Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 32 Idejo o podobi spomenika je Plečnik brusil prav do konca. Iz pisma izhaja tudi dejstvo, da ne glede na to, da je načrte in realizacijo v precejšnji meri izvajala arhitektka Vladimira Bratuž in do neke mere tudi Anton Bitenc, je bil Plečnik polnozavestno pri stvari do konca in je vse, od detajlov do celote, tudi koncep- tualno reševal. Mnogospoštovani gospod! Bliska se mi končna rešitev umestitve mučen. drogov. Pozabil sem včeraj stvar načeti. Če Vas nanese pot v Ljubljano, prosim Vas za možnost tozadevnega kratkega razgovora. Za vse hvaležen lepo pozdravlja udani Plečnik 21. jul. 50 Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 33 Velespoštovani gospod predsednik! Nenadoma prišli so, obiskali so me trije vaših mož, iz srca jim je vrela zahvala, prijaznost, prisrčna ljubeznivost. Prosim vas, povejte jim ob priliki da so mi živo v spominu trenutki, ki so odkrivali in jih lepe … Škoda, da nisem ne Vas ne njih prej poznal in nato domislil najboljše in vse kar premore moja mala moč. Vam in njim in vsem Vašim najprisrčnejši pozdrav in zahvalo. Spoštljivo udani Vam Plečnik 27. nov. 1950 Plečnikova hvalnica duši člo- veka Selške doline in jasna po- doba umetnikove skromnosti, preprostosti in dojemljivosti za um, v primerjavi z njim še tako preprostih ljudi. Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 34 Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 35 Mnogospošt. gospod predsednik! Pred meseci ob Vašem obisku izpovedali ste potek dolge zadružne seje in njen srečen uspeh. Dolgo za tem sem bil še razveseljen nad Vašo takratno prostodušnostjo in jasno zadovoljnostjo! Bog Vam ohrani ta lep značaj. To sem vam hotel že tisti čas pismeno po- vedati. V drugo nato nameraval sem Vam pisati v dneh letošnjih majskih slovesnostih. Spominjal sem se Vaše namere pokazati mi lepote Selške doline. Današnje pismo potrjuje znova Vašo veliko krepost: mož besed ste! Kot premnoge obsedla je letos tudi mene gripa ali karkoli je že. Zanjo lotila se me je nova bolehavost, ki mi onemogoča vsako na- porno hojo. Premalo sem morda hodil v naturo – vobče ne hodil. Morebiti mi bo solnce v prid – kadar pride stalnejše iznad gore. Torej, dragi g. predsednik – nameravani izlet boste morali opraviti brez mene – vedite pa, da bodo Vas vse spremljale moje najtoplej- še dobre želje! Spomenik v Litiji sem si šel ogledati – to se pravi oviti kamen, prip- ravljen za odkritje. Zadovoljila me je ureditev prostora in starega zidu ki sem ga rešil. Domišljam si, da sem temu proletarskemu storil dobroto, dal opomin da človek ne živi samo od kruha – da živi človek za praznik. Gospod predsednik, sprejmite za preljubeznivo pozornost najlep- šo zahvalo. Veliko se Vas spominja – rad in vselej prisrčno. 7. maj 1951 udani Plečnik Žumrovemu vabilu, da ga popelje po lepotah Selške doline, se Plečnik iz zdravstvenih razlo- gov ni mogel odzvati. Pismo tudi jasno izka- zuje prehajanje s formalnega na osebni nivo. Posebej pa velja biti pozoren na misel, da človek ne živi samo od kruha – da živi človek za praznik, ene- ga od citatov, značilnih za Plečnika, ki jih je nema- lokrat tudi dobesedno vkomponiral v likovni in vse- binski izraz svojih stvaritev. Vredno je postati pred vhodom na pokopališče v Selcih in prebrati misli, ki jo je dal zapisati levo in desno ob vhodu. Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 36 Pozornost, vezana na darilo, ki mu je bilo podarjeno v zahvalo za vso angažiranost v zvezi s spomenikom v Dolenji vasi in najbrž tudi za ves ostali angažma v Selški dolini. Gre za maketo plavža, ki jo kasneje Plečnik dejansko nese na Fakulteto za arhitekturo, kjer jo učenci ‚"likvidirajo", tj. usvojijo zna- nje o njej. V času študija avtorja tega članka na isti fakulteti mu je to osebno pripovedo- val dr. Jože Kušar, eden od profesorjev na tej fakulteti. Dragi, visokospoštovani g. predsednik! Vašo "visoko peč" ob strani, pred seboj, mi postaja šele jasno zakaj so se Vam ondan pri meni oči tako živo iskrile. Bodite zahvaljeni za Vašo iznajdljivo prisrčnost! Stvarco ponesem najbrže v šolo, da vidijo naši mladi nje svojevrstno široko zasnovo in izobliko _ ter _ ter seveda, da jo "likvidirajo"______________ Prejmite prosim najprisrčnejši moj pozdrav in željo da bi bilo Vam in Vašim vse srečno in blagoslovljeno! Vaš Plečnik Na Svečnico 1952 Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 37 Dragi in spoštovani g. predsednik! naj tudi Vas in vse Vaše oblagodari Gospod Bog v Novem Letu bogato z vsem dobrim! Nam vsem ohrani mir---------------- Tačas obdelujem za Petra Šmida lesene spomenike. Na mojo svoječasno pobudo prišel je on s pobudo ki zadeva zanimive motive. Spoštljivo in prisrčno pozdravlja 3. 1. 53 udani Vam Plečnik Voščilo za novo leto 1953. Peter Šmid, lokalni mojster za les, s katerim je Plečnik prišel v stik ob gradnji spomenika v Dolenji vasi in očitno sodelovanje poglo- bil tudi v nadaljevanju. Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 38 Slaba tri leta pred smrtjo Plečnik piše Žumru, da mu zdravje ne dopušča več obiska Selške doline, in vabi Žu- mra na obisk na svoj dom v Trnovem. Iz kratkega pisma veje vse večja navezanost in spoštovanje, spleteno med obema. Velespoštovani! Hvaležen sem Vam ker me imate tako zvesto v prijaznem spominu. Ureme je letos mizerno. Stalno nezanesljivo – neza- nesljive pa tudi moje noge. Zato je težko misliti na obisk Vaših lepih krajev_ Kako bi bil vesel če bi me kmalu obiskali v Ljubljani in me osvežili z Vašim živim prijetnim pripovedovanjem! Spoštljivo in prisrčno Vas pozdravlja V udanosti Plečnik 16. jun. 54. Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 39 Devet dni pred datacijo pisma je umrla mati Nika Žumra. Spomin nanjo in poklon odnosu družine Žumer do nje Plečnik lepo izrazi v voščilu za novo leto 1955. Pismo sim- bolično napiše na razglednico s podobo ljubljanskih Žal. To je tudi edino pismo, naslovljeno na družino Nika Žumra. Velespoštovana Družina Nika Žumra Železniki Bil sem priča Vas vseh velike Ljubezni in obzirnosti do ranjke Vaše g. matere___ Spominjam se teh ___ spoštljivo! Sprejmite vse najboljše moje želje za Novo Leto v vdanosti Plečnik 30. XII. 54 Železne niti 17 Plečnikova pisma Žumru 40 Zadnje do sedaj poznano pismo. Očitno Plečnik potovanja (predvi- devamo lahko, da gre za že večkrat poizkušani izlet po Selški dolini in okolici) tudi v letu 1955 ni mogel realizirati, se pa Žumru srčno zahva- ljuje za pozornost, ki mu jo izkazuje z vabilom. Tudi to pismo je nekoliko simbolično na razglednici z vrati ta- bernaklja. Plečnik umre 7. januarja 1957 v Ljubljani. Dragi in mnogospošto- vani gospod! Za Vašo veliko pozor- nost in prisrčno ljubezni- vost sem resnično hvale- žen. Zdi se, da se vreme na lepše obrača. Od srca želim vseskoz srečno po- tovanje in vsem najlepše vtise! Z najlepšimi pozdravi udani Vam Plečnik 13. jun. 55