Novo mesto, 21. avgusta Ž9S3 Cena 12 din Stev. 33 Leto IV Lastniki t» izdajatelju Okrajni odbori 3£L)L Črnomelj, &ucevje lo Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Odgovorni urednik Tone Ooftoik, — Uredništvo lo uprava; Novo mesto, Cest« ko* mandanta Staneta 25. — Postni predal 33 — Telefon aredniitva In oprave 127. — Tekoei račun pri Narodni banki v Novem mestu: 6I6-T-I81. — Letna naročnina 300 din. polletna 290 din. četrtletna I2S din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalra« * Ljubljani Dolenjski list Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto o Centralnega komiteja Okrajni komite ZKS v Novem mestu je sklical 4. avgusta širši posvet komunistov novomeškega okraja. Posvetu sta se udeležila tudi doseda nji sekretar okrajnega komiteja tov. Jože Borštnar in novi sekretar okrajnega komiteju tov. Franc Pirkovič-Čort. Nu-men posveta je bil proučitev vsebine pisma Centralnega komiteja ZKJ z ozirom na razmere v organizacijah ZK novomeškega okraja. Po podrobni obravnavi stanja v posameznih osnovnih organizacijah ZK in zadržanju poedinih komunistov so bili udeleženci posveta enotni v tem, da navedbe v pismu Centralnegii komiteja glede napak in slabosti v organizacijah in pri posameznikih v celoti veljajo tudi za novomeški okraj. Na posvetu so podrobno obravnavali razmere v osnovni organizaciji ZK Bršljin. Dasi je to najmočnejši industrijski center v okraju, ni politično življenje niti toliko razgibano kot v drugih deliti mesta. Krivdo zato nosijo komunisti. Od 68 članov jih je 17 popolnoma pasivnih. Običajni izgovori pri takih so češ, nisem sposoben, ne poznam terena, nisem govornik in pod. Celo na organizacijskih sestankih ni polne udeležbe. En član se je zadnjič izgovoril, da ne more priti na sestanek, ker je pijan (!). Množični sestanki v Hršljinu so slabo obiskani, ker ne pridejo uslužbenci in delavci podjetij, pa tudi komunisti ne. Med komunisti posameznih podjetij ni povezave in skupnega dela. Posamezni komunisti v Bršljinu si res prizadevajo za politično in kulturno razgibanost, vendar njihovo prizadevanje hromi pasivnost ostalih članov Karakteristično za politično aktivnost te organizacije je. da je na zbor volivcev prišlo le 10 komunistov. Podobne slabosti in napake obstojajo tudi v drugih organizacijah ZK na območju mestne občine, posebno kar zadeva udeležbo na množičnih sestankih in zborih volivcev Tako je na zbor volivcev 11 terena od 820 volilnih upravičencev prišlo le 50, pa še od teh le malo število komuni stov, akornvno jih je na II terenu 120. Kar velja zn organizacije na območju mestne občine, velja še ▼ večji meri za organizacije in posamezne komuniste na podeželju. Pomanjkanje borbenosti, pomanjkanje in odrekanje vsake odgovornosti, nedisciplina, želja po komandiranju, želja po lastnem okoriščanju, podcenjevanje lastne izobrazbe, pijančevanje in slabi družinski odnosi, torej vse tisto, kar je v nasprotju od lika komunista, to so pogosti pojavi pri posameznih komunistih. Razumljivo je. da so taki komunisti, ki trdijo, da so za socializem, ne borijo pa se za socialistično zavest, kaj lahek plen sovražnikov socializma in kaj pogostokrat postanejo prav oni razširje-valei protisocialističnih parol in tedene. Ne boriti se za socialistično zavest je toliko, kot bežati pred socialistično graditvijo. Namesto borbenosti se opaža pri posameznih organizacijah in komunistih očitne nezainteresiranosti in defen/.ivnosti, to pa v času, ko imamo v rokah prav vse argumente, da v kali za trem o vsak poizkus oviranja in klevetanja naše poti graditve socialistične družbe, ter razvijemo socialistično zavest do tiste višine, ki je na današnji stopnji razvoja potrebna. Ti argumenti so naši dosedanji uspehi pri graditvi socializma z lastnimi sredstvi, ti argumenti so naši usoehi v premagovanju gospodarskih težah, ti ar. piintcnfi šp naši uspehi pri krepitvi obrambne moči naše države, ti argumenti so naši veliki uspehi v zunanji politiki. Teh arenmentov je toliko, da jih nima nobeden delavski razred na svetu toliko in na kn,tere smo lahko kot komunisti in kot državljani ponosni To ]e tudi nase nn.f-boliše orožje v borbi proti POJASNILO V zvez! s člankom, ki Je bil objavljen v 31. številki ntšega lista pod naslovom: »V Zbure napeljujejo elektriko«, pojasnjujemo, da je treba navedbe za Rudolfa Vidmarja nazumet; take, d.-t on v resnifi r delom po-maR'!, n) pa hotel podpisnfi pq. •oji:?!, tako kot ostali posestniki. ostankom klerikalne reakcije Ivi prav vsled pomanjkanja borbenosti posameznih komu nistov spet dviga glave iz mišjih lukenj, kamor se je potuh nila takoj po vojni. V občini Rakovnik obstoja organizacija ZK, toda njenega dela med množicami ni občutiti. V organizaciji SZDL ji iomaj 20% volilnih upravičencev, pa še ti so pasivni Nerazumljivo je, kako moreji komunisti dopustiti da na seji občinskega ljudskega od bora ponovno glasujejo, oziroma razpravljajo o odprav omejitve zvonenja, ko je vendar prejšnji sklep potrjen / odlokom, ki ga je mogoče razveljaviti samo z odlokom. O istem problemu so na prošnji /upnika razpravljali tudi n 1 občinskem ljudskem odboru ^marjeta. podobno prošnjo pa imajo tudi že v Skocjanu. Namesto, da odborniki sploh raz- pravljajo o takih neutemeljenih prošnjah, bi raje vprašati župnega upravitelja v Skocja nu, kdaj bo poravnal davčni obveznosti do skupnosti Po lobno vprašanje bi lahko po stavili tudi drugim župniii upraviteljem, saj dolgujejo na davkih župne nadarbine it •erkve v novomeškem okraji tad 3 milijone dinarjev! Na posvetu komunistov no vomeškega okraja je bil «prt-•et sklep, da naj bo pistm Centralnega komiteja ZK1 prelomnica v delu komuni •;tov. Res je, tudi okrajni ko mite do sedaj ni nudil zadost ne pomoči pri ideološkem dvi ?U in splošni izobrazbi člano\ ori nižjih organizacijah, kai je treba v bodoče popravili Napake in slabosti, zlasti pt 'lokaj pogosti primeri k rimi nala v gospodarskih organizacijah, ki mu zapadajo tudi posamezni komunisti poleg drugih napak, resno škoduje |o ugledu organizacije in naše poti v socializem. Prav zato je treba vse tuke napake, slabosti in nepravilnosti odpraviti /a vsako ceno. Kdor se ne 'uti dovolj močnega v vsakem oziru, da bo izpolnjeval na vodila organizacije in oprav 'jal svoje dolžnosti kot komu nist, naj raje sam odstopi Samo z nesebičnim delom oredanostjo in borbenostjo za .vetle ideale socializma si ko •nunist lahko pribori zaupa a je množic. Zato je trenutni lajvažnejša naloga vsakega komunista, da se poglobi » oismo Centralnega komiteja Ha vsako nakazno slabost ali napako preuči sam na-sebi in da potem postane resnični borec za socializem in socialistično zavest da postane lik komunista, kakršnega na kon-en nakazuje pismo Centralne Bra komiteja ZKJ. Kopališče na Loki ob Krki Je vedno polno obiskovalcev. Prijetno presenečeni smo pred dnevi videli med novomeškimi kopalci tudi podpredsednika vlade Mek sandra Rankoviča, ki preživlja del svojega letnega dopusta z ?eno na Dolenjskem, in Janeza Vipotnika, člana Odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta, ki ga Je v teh vročih dneh prav tako privabil hlad zelene Krke. Vsi visoki obiski dokazujejo, da postaja Novo mesto s kopališčem na Loki, ki oddaja lepo urejene tujske sobe, in drugimi prirodnimi zanimivostmi, vedno bolj obiskani IzletniSkii in turistični kraj na Dolenjskem Več nacionalnega ponosa bi lahko imeli Dan za dnem prihaja v našo državo več tujcev. Med njimi so različni ljudje. Mnogo je takih, ki prihajajo zaradi narav nih lepot, ki jih ima nasa do. movina res v izobiljiu, mnogo je med njimi resničnih prijateljev nove Jugoslavije, veliko jih pride k nam na letni oddih iz čisto ekonomskih razlogov, ker so pri nas napram drugim državam še najbolj ugodno cone v letoviščih. Bodimo odkriti, med njimi je tudi takih, ki pridejo iz gole radovednosti, pa tudi takih, ki pridejo zato, da bi našli kakršenkoli vzrok in priliko za klevetanje naše družbene ureditve, ko se vrnejo v inozemstvo in s tem skušali ško. dovati ugledu nove Jugoslavije v svetu. Iz leta v leto tudi prihaja k nam na oddih in obisk več rojakov iz zamejstva. Razumljivo je, da so ti najbolj toplo sprejeti, saj so del našega narodnega telesa, so naša kri, so naši bratje in sestre, ki tudi po bivanju več desetletij v zamejstvu med tujimi ljudmi niso pozabili svoje rojstne domovine, domačega kraja in ljudi. Lepo je in prav in tudi olika zahteva, da smo do vsakogar, ki pride k nam vljudni in da mu skušamo ustreči kot se spo. dobi. Prav Je tudi, da mu omogočimo videti naše naravne lepote ter mu nudimo, kar mo-remoi. Toda vse to lahko napravimo v vljudni, vendar dostojni obliki, brez pretiravanja, zlasti pa brez podcenjevanja samega sebe, to je brez lastnega ponižanja na stopnjo navadnega hlapčevstva. Odnos, kakršnega imajo nekateri ljudje pri nas do vsakega tujca, pa kaže pomanjkanje vsakega nacionalnega ponosa in osebnega dostojan, stva. V trenutku, ko pred take ljudi stopi tujec, pozabijo na vso to, v njihovih očeh, še bolj pa v obnašanju Je tujec bog, njegove stvari, obleka, avto, fotoaparat in celo parfum so ho-žanstvo, vredno navdušenega občudovanja. Vse, kar Je naše, pristno domSkce, pa če je še tako dobro, Je v tem trenutku ničevo Prideš v nepoznan hotel nekoliko lepše oblečen in s črnimi očali, že te obkroži skupina na takarjev in uslužbencev. Kot v zboru te vsi pozdravijo v tujem jeziku. V trenutku, ko spoznajo da si domačin, to navdušenje splahne na nič. Časopisi so v zadnjem času prinesli več takih konkretnih primerov skoraj hlapčevskega odnosa do tuj ca, ki ga celo tujci obsojajo. Poglejmo nekaj takih vsakdanjih sličic, katere nam nikakor niso v ponos. Skozi Novo mesto drvi dnevno na desetine Inozemskih avtomobilov najbolj moderne in luksuzne i izdelave. Mnogi se tudi ustavijo na trgu, ali drugje. V trenutku ima tak avtomobil krog strmečih občudovalcev, ki no morejo prehva-liti, kaj vse Imajo inozemci. Drugič se spet ustavi tuji avtomobil pri mostu, iz nJega izsto pi možak in začne deliti otro kom bonbone. Jasno je. da imajo otroci radi sladkarije, in ko se jih nabere večja skupina, med njimi celo odrasli, druga dva tujca nimata prizor. Kaj si mislite, v kakšne namene bosta kazala te fotografije v inozem. stvu? Nič bolj nam ne bodo v čast fotografije, ki so jih posneli tujci pred tedni: skupine mladih fantov so odhajale na odsluženje kadrovskega roka Skoraj vsi so bili pijani, da so komaj hodili p. cesti z velikimi pletenkami v rokah, zraven pa se še drli kot nekdanji jesi. harji. Podobna stvar Je z rojaki, ki so prišli na obisk. Kdo jim i/ srca ne želi dobrodošlice in prijetno bivanje v dragetn domačem kraju? Takega, ki jim tega ne želi, prav goivo ni med nami. Zelo veseli smo Jih in želi. >no, da še in še pridejo in v čim večjem številu. To so naši najbolj »željen! in najbolj dra-gj gosti. Toda več kot žalostno je dejstvo, da so med nami še ljudje, ki se pred temi rojaki ponižujejo do take mere, da za ceno slabe srajce ali svinčnika I radirko na koncu, prodajajo svoj osebni in nacionalni ponos. Mnogo smo že pisali o nesramnem izkoriščanju teh ljudi v obliki prosjačenja paketov in drugih daril, vendar to še ni prenehalo. Navedli srn« tudi vr-slo primerov podlih laži, ki se jih taki poslužujejo, samo da /budijo usmiljenje, toda posamezniki imajo tako debelo kožo, dia se jih taka kritika ne prime. V Suho krajino Je letos prišlo zelo veliko ameriških rojakov. Dasi so svoji ožji domovini in svojcem veliko pomagali, jih sedaj na domu se vedno oble. gajo raznovrstni prosilci. Tako je k neki ženski prišel pred dnevi možakar iz ene suho- Kako dolgo bo še stala baraka pri Kandijskeim mostu? — V Kandiji pred mostom Je križišče petih cest. Promet Je tu Iz redno velik in se veča iz dneva v dan. Bilo je na to™ kraju že nekaj prometnih nesreč, lahko pa jih bo še več, kajti baraka na desni strani prj vhodu na most zapira razgled na most za vozila in pešce, ki pridejo od Žabje vasi in Ragovske ceste, pa tudi v nasprotni smeri. Zaradi prometa je potrebno, da ta bar?ka izgine in sicer čimprej, dokler še ni kake večje nesreče. Tudi iz estetskih razlogov obstanek barake na tem mestu ni opravičljiv! krajnskih vasi, seveda v najbolj raztrgani obleki, prosit daril. Ko se je predstavil v vsej svoji poudarjenosti revščini, je tako le povedal: »Jaz nisem komunist, sem zelo pobožen in redno Hodim v cerkev.« Rojakinja pa ga je krepko zavrnila, češ, za mene ni važno, kaj si Po prepričanju, važno je samo, če si poštenjak in delaven človek. Poudarila Je še, da misli, da so ravno komunisti najbolj pošteni Bodimo tovariški do vsakogar in tudi vljudni, toda bodimo pa ludi ponosni na vse tisto, kar je naše, pa čeprav ni morda lako lepo kot jo tujčevo, Je pa res naše, očuvano z našo krvjo in ustvarjeno z našimi žuljavi mi rokami. Ne sramujmo se te-ga, če nam mai.jka In ne poni-žujmo se na stopnjo suženjstva! Mi imamo inuiaikaj, na kar smo lahko kot narod ponosni, ker smo vse to ustvarili v mnogo težjih pogojih kot so si ustvarili navidezno blaginjo drugi narodi. Zakaj bi dajali na blago dobre kvalitete napis »uvoženo«, če Je izdelano doma? Mislim, da trgovine napišejo na i-cks ilno o a' o sam« ,m »pra vj angleški kamgarna, ker ga potem lažje prodajajo, pa ako. ravno Je to blago izdelano, kot se Je že dogajalo, v novomeški tekstilni tovarni Res Je, naš narod Je dolga >tun ija z.ivei poa tujim gosp^o stvoru in je lak odnos do lutca posledica preteklosti, toda z na- r. u,.(>!i:.......r.. !•.,(» borbo se je na" narod povzpel i/ naroda hlapcev v narod junakov in to lahKo brez vsakega hvalisanja in pretiravanja pokažemo vsakomur, ker je to ena naših največjih pridobitev, na Katero su poteg drugih 'ahko ponosni Vsak tuj-r ria-n In laaif 1 drag gost tn prijatelj, toda gospod nad nami ni nihče. Barci XV. brigade- letos 20. septembra nasvidenje v Metlili Okrog 28. septeimbra 1943 je bila v Metliki pri Vranišičevi hiši f rmirana XV. slovenska partizanska brigada, ki si je tozneje priborili naslov Udarne. Brigado so sestavljali borci bivšega Gorjansuega, Semiške. ga in Belokranjskega bataljona, ki so pred tem sestavljali Vzhodno-dolenjski odred. Prvi komandant brigade je bi] tov. Vasja, komisar pa tov. Niko SL iih. Borci so bili prav tako skoraj sami Dolenjci, po večini iz Bele krajine in šenijernejskega er podgorjanskega sektorja. Sporazumno z Glavnim odborom Zveze borcev pripravlja okrajni odbor ZB Črnomelj ob priliki desete obletnice ustanovitve XV. brigade veliko proslavo, ki bo v Metliki letos 20. septembra. Poseben priprav-lalni odbor je na svoji prvi seji v Metliki izdelal v grobem spored proslave, ki bo še pravo- Tudi v Črnomlju noj se razčistijo nekatere stvori Ze kmalu po okrajnj konferenci SZDL v Črnomlju so posamezni mestni tereni sklicali konference, kjer so sprejemali sklede okrajne konference in kritizirali pomanjkljivosti in napake, ki se dogajajo v Črnomlju. Objavljamo v izvlečku sklepe občnega zbora SZDL nekega črnomaljskega terena: 19. in 20. februarja 1944 je v Črnomlju zasedal SNOS, zato naj bj se ta dva dneva proglasila za občinski praznik. Prav tako naj bi Ljudski odbor mestne občine, ki v dveh mesecih doslej še ni izpolnil svojega sklepa, preimenoval Glavni trg v Črnomlju v trg narodnega heroja Bonsa Kidriča. Ljudski odbor mestne občine naj bi tudi na podlagi anke. te v zvezi z novim hišnim oštevilčenjem preimenoval ceste in ulice v Črnomlju po naših zaslužnih voditeljih in belokranjcih kot sta na primer narodna heroja Janko Stariha In Albinca Mali ter kulturna delavca Oton Zupančič in Milan Jarc. Skrajni čas je tudi, da se odpravi zmeda v hišnih številkah ter imena cest kot »Zadnja«, »Farovška« in celo »Stakorjeva gasa«. Organi ljudske oblasti naj izvedejo preosno-vo trgovske mreže v mestu tako, da odvzamejo izključno pravico trgovanja le enemu državnemu in zadružnemu trgovskemu podjetju, temveč naj ima trgovska mreža več samostojnih posloval, nic v cilju medsebojnega tekmovanja in konkurence. Trgovskemu podjetju OZZ s sadjem in zelenjavo naj se onemogoči prodaja uvoženih tovarniških prehrambenih izdelkov. Tako poslovanje prepoveduje že ime same trgovine. Zadružna poslovalnica naj raje upošteva želje in potrebe občanov in odkupuje kmetijske in živinorejske pridelke (krompir, mleko, so-čivje itd.), ne pa da gleda kakor zdaj, samo za dobičkom. Ljudski odbor naj bi uveljavil v prodajalnah kruha tehtanje kruha, ne pa prodajo na oko oziroma po kosih. Takrat šele bodo potrošniki zadovoljni, ker bodo dobili toliko krufca, kolikor ga bodo plačali. Mestno gostinsko podjetje naj si čim preje uredi hladilnico, da bo gostom lahko postreglo v vročih dneh s hladno pijačo. Ljudski odbor mestne občine naj bi tudi odločneje kot doslej skrbel za gradnjo stanovanjskih hiš. Mesto se mora razvijati, čeprav lastniki zemljišk1h parcel pogosto ne čutijo stanovanjske krize. Dogaja se, da si nekateri trgovski uslužbenci gradijo večje stanovanjske hiše, pritličja pa zazidavajo z opeko in lesom, ker nočejo v dograjeni hiši podnajemnika. Tudi lastnik vecstano-vanjskih hiš iz Tribuč naj dogradi stanovanjsko hišo čimprej, ker doslej, kakor izgleda, z zavlačevanjem namerno povzroča stanovanjsko stisko. Isto velja tudi za vse ostale, ki jim je zmanjkalo denarja prav takrat, ko bi bilo treba na novi hiši izvršiti zadnja zidarska dela. Naselje okrog železniške postaje naj se razsvetli s primernimi žarnicami tn ne s svetlobo petrolejke kot doslej. Crnomelj-čani zahtevajo, naj Svet za notranje zadeve OLO omeji dobič- kaželjnim prirediteljem (gasilskim društvom in drugim) prirejanje skoraj vsakotedenskih veselic s pijančevanjem pozno v noč, kot da je to edini uspešni način zbiranja denarnih sredstev. Denar naj bi raje nabirala društva s kulturnimi prireditvami, na katerih se bo delovno ljudstvo prosvetljev.ilo in ne moralno in socialno propadalo. Črnomaljska Ljudska prosveta naj se že vendar zavzame in ustanovi mestno gledališče. Mladinsko kulturno-umetniško društvo naj bi v svoj krog pritegnilo tudj vajeniško in kmečko mladino, da bi se mladina ne izgubljala v gostilnah, kot se. Zbor članov SZDL je vsekakor nakazal vrsto problemov in sprejel napredne sklepe, od prebivalcev Črnomlja pa je odvisno, koliko jih bodo uresničili. Marjan časno objavljen. Zamišljena j* proslava v večjem obsegu in sicer odkritje nekaterih spominskih plošč, med drugim tudi spominske plošče na Vranišičo« vi hiši pri Metliki, kjer |i bila h?igada zaprisežena. Na sporedu bodo tudi kulturni nastopi in" prireditve ter špoftna tekmovanja. Okrajni odbor ZB Črnomelj ponovno prosi vse borce, komisarje, komandirje in komandante te brigade, da pošljejo čimprej svoj sedanjh naslov z navedbo časa službovanja v brigadi In položaja, oziroma čina, ki so ga imeli. Prav tako pa tudi uredništvo Dolenjskega lista naproša vse, ki bi imeli kakršnokoli gradivo, ali ki bi lahko napisali spomin na življenje v brigadi, da to pošljejo uredništvu za ob. javo v Dolenjskem listu sedaj pred proslavo. Se posebno dobrodošle so fotografije, katere po objavi vrnemo nepoškodovane. Iz Mirne peči 2. avgusta letos ob 16. uri je mirnopeška organizacija Zveze borcev prekopala padle borce iz okoliških krajev na mirno-peško pokopališče. Izpred občL ne so borce spremili na pokopališče 'tevilni medvojni aktivisti, medtem ko je godba iz Trebnjega igrala žalostinke-Govor pri odprtem grobu je imel Adalbret Božič, pevski zbov SKUD »Dušan Jereb« pa je pel žalostinke. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi: zastopstva različnih organizacij, šolska mladina, mirnopeški gasilci in domače prebivalstvo. Množične organizacije so sklenile, da bodo postavile dostojen spomenik vsem borcem, ki so pokopani na mirnopeškem pokopališču. A. B. Z razstavo in prireditvi)] o so nas novomeški lovci prijetno presenetili »Prijetno sem presenečen nad lepo in okusno razstavo«, »razsra-va zasluži pohvalo, organizatorjem pa iskreno čestitamo«, »razstava je res lepa obenem pa tudi poučna zlasti za mlade lovce«, itd. Take in podobne laskave pohvale so zapisali v knjigo vtisov na novomeški lovski razstavi v nedeljo 16. avgusta najvidnejši predstavniki lovstva Slovenije in tudi drugi številni obiskovalci. Prva samostojna lovska razstava v Novem mestu, ki jo je organizirala okrajna Lovska zveza Novo mesto, je bila res lepo pripravljena in za vsakega zanimiva, tudi za nelovca. Dvorana telovadnice v osnovni Šoli je bila dobesedno spremenjena v gozd, poln različnih lovskih trofej in priprav za 'ov, od najstarejšega orožja, ki ga je uporablja! človek v kamen dobi, to je kamenite sekire, do moderne rrocevke. Manjkalo rudi ni »orožja«, ki je bilo odv/eto 'i'vjim lovcem od različnih prire-zanih pihalnikov pa do zank iz ž'ce, katerih se na žalost še vedno poslužujejo brezvestni ljudje 2iva kima zlatica v železni klet« ki je vzbtrala splošno zanimanje zlasti med mladino. Posebno boR« ro je bilo na razstavi zastopam-različno rogovje divjačine, gamso- vo, srnjakovo in jelenovo, med katerimi je bilo več izredno lepih in redkih trofej. Tudi pernati prebivalci naših lovišč so bili na razstavi. Častno mesto med razstavljenimi predmeti je imela prehodna zastavica Lovske zveze Slovenije, katero so sklenili obdržati novomeški lovci. Pred razstavnim prostorom, ki je bil prav tako spremenjen, v gozd, je bilo poskrbljeno za »zadnji pogon«, to je za okrepčilo. Strelci so se ves dan preizkušali v streljanju z zračno puško za dobitke, srečolov pa je izvlekel marsikaterega kovača iz žepa obiskovalcev, marsikaterega pa so tudi razveselili drobni praktični dobitki, ki jih je bilo precej. Za prijetno zabavo so skrbeli pridni godbeniki iz Smihela. Tudi nastop izvežbanih športnih psov na Loki je privabil lepo število navdušenih gledalcev, ki niso štedili z priznanjem za lepo izvedene vaje in naJoge umnih Človekovih štirinožnih spremljevalcev. Odlok o razglasitvi občinskega praznika Trška gora Na podlagi 15. člena odst. 1 z«. kona o občinskih Hudskih odborih (Uradni list LRS Štev 19-88/52) In na predloe organizacije Zveze-borcev in SZDL le o>bč-lnskl 1.1 u d ski odbor TrSka gora na svoji seli dne 5. 1uli.1« 1953 izdal ODLOK o razglasitvi 23 (triindva.1s>>teGa) s(!.ptce-!f:lovo lamo. da b' si tam obva rOV»l 2!vl1pn1n ter nato S* naorpl organizirali vstalo tuka15n1ega iudstva Zaradi Izdale n« lih 1* okupator zasledil ter lih I\«r1n. sko pobil. Ob tem dogodku «o *r tvovali življenja znani Junaki Vin. ko Padoršič (BatrgaV Vinko Kos (Gorjan) in Alojzij Crrn-orič. Istočasno je okupator ustre-lU pri Starem giradu 12 talcev. V spomin na te tragične dogodke in v spomin na vse žrtve tu-kajtnjtt) občanov izdaja občinski Mudski odnor Trška gora ODLOK 1. člen 23 (triindvajseti) september se proglasa za občinski ljudski pra. 7n;k občine TrSka gora. 2 člen Ta odlok veMa od dneva oblan« na oglasnih deskah občin« in rtb-jave v Dojenjukem listu. Smrt fašizmu — e*v >bodo narodul Oto-čec dne 5. Julija 7353 Prrds rini k obč LO: (Kirar Franc 1. r.) . B^^/7+./-75802..^ Stran 2. DOLENJSKI CIST Stev. 33 II iT! LE DAJTE GAIU r>Le dajte ga, le pošteno ga nasekajte, da bo čutil! Vse premalo, ali sploh nič već ne uporabljajo palice v naših iolah! Ko sem jaz hodil v Solo, nas je Učitelj za vsako malenkost tako premi'kastil, da smo bili črni. Pa smo tudi bili mirni! Sedeli smo v soli kot pribiti in se nismo niti ganili! In kakšen reipekt smo imeli pred našim učiteljem! — Za f.leherno malenkost naim je učitelj po napeto Iztegnjenih dlaneh z ravnilom našteval »packe* ali pa s palico kresal po konceh vkup stisnjenih prstov, da so mi po vsem telesu zaaon.azeh mravljinci, če sem se po preteku enega tedna samo spomnil n* to! — Se danes mi je koža na glavi neporašče-na od lasanja, ko mi je učitelj odnesel šop las s kožo vred. — Klečali smo na ajdi, koruai ali soli večkrat toliko časa, da so nam noge kar omrtvele.« Taksne in podobne izjave čujem dan za dnem iz ust mamic naših učencev, čujem iz ust njihovih očetov. Pritožujejo se, velika večina se pritožuje, da j* prišla palica ob vso veljavo, da postajajo učenci vedno neubog-ljivejsi, vedno razjposajenejši, da nimajo nikakinega respekta niti pred učiteljem, se manj pa pred starši In domačimi. Ravno te besede, te pritožbe staršev o padajočem ugledu palice so mi narekovale, da naj se nekoliko zaustavim pri tem vprašanju in skušam prikazati ne samo odnos današnjega vzgojitelja do palice in do telesne kazni »ploh, ampak tudi, kakšno naj bi bilo v tem pogledu stališče staršev. Saj ni prav nič čudiega ... če se je pod vplivom nekdanje večstoletne vzgoje, pri kateri so imeli ravno cerkveni krogi dominanten vpliv, ne samo porodila, ampa tudi zagospodovala krilatica: šiba novo mašo poje. Saj je bil vendar njihov cilj vzgojiti človeka v slepi pokorščini, ponižnosti, boguvdanosti in v drugih čednostih, ki so jim omogočale materialno in moralno izkorišanje bedne človeške raje. Le »pomnimo se, kako so razni cerkveni mogotci ne samo oznanjali, ampak tudi zahtevali od nižjih cerkvenih krogov, da oznanju-jejo in vtepajo ljudem v glavo poleg drugega tudi razne »bUgre« (blagor ubogim na duhu, ponižnim, krotkim, preganjanim, zaničevanim, revnim i. dr.), četudi sami niso niti hoteli, niti želeli biti deležni vseh teh »blagrov«! In kdorkoli se je umaknil, aLi ie samo hotel umakniti posvečujoči milosti teh blagrov, ako že ni zgorel na grmadi, ga je doletela milost, da je bil deležen muk inkvizicijskih ječ. Strah Je bil tisti ... ki je vzgajal (toda ne vzgojil!) ogromno večino, strah je bil tisti, ki je zapovedal otroku, da se je dostojno obnašal, strah je bil zopet oni, ki ga je tako nepremično pribil na klop, da se niti ganiti ni mogel. In ti strah ni spremljal otroka samo od šolske dobe dalje, ampak imel je odločujočo vlogo že takoj v otrokovi najnežnejši mladosti. Le spomnimo se, kako se »bogec jezi« na nedolžno dveletno bitje, ki je zavekalo, ker so mu najbrže nagajale gliste v črevesju, le spomnimo se ciganov s torbami, ki so tako radi odnašali poredne otroke (Zbežimo, stecimo, cigani gredo!), spomnimo se dimnikarjev, ki so bili nekoč strah in groza naših otrok, »pomnimo M raznih nebogljenih beračev in beračic, da niti ne omenjamo piemno",1h pravljic, v katerih so nastopala razna strašila od Ježi-babe pa tja do razkuštranih, se pogledala. Iz njenih oči Je seval srd bajeslovne Meduze (žena, ki je imela kače namesto las). V istem hipu sem v oddaljenosti približno sto metrov zagledal 4 do 5-letnega dečka, ki je ob pogledu na bajeslovno Meduzo (bila je verjetno njegova mati, toda ne morem je tako imenovati) kar odrevenel. Iz ročic je kar spustil sekiro, I katero se je dotlej igral in obstal kot ukopan z nepremlč nim pogledom uprtim v mater. Predvideval sem, da bo grmelo in treskalo in hotel sem preprečiti bližajočo se nevihto. Stopil spm s kolesa, navidezno nekaj popravljal in skrivaj opazoval prizor. Ko je žena prišla do otroka, ga je zagrabila z eno roko, z drugo je dvignila igračo in vlekla otroka verjetno proti domu. Neznano mi je, kako se je zadeva končala doma. Se nlkd?r ntsem videti izraza tako globokega strahu v otroških očeh! rijetno, v igri in pesmi potekajo dolenjski mladini počitniški dnevi. Tako »o preživeli tudi otroci padlih borcev In žrtev fašističnega terorja tri vroče tedne v počitniški koloniji v Ribnici m se nato raz*l domov potni lepih vtisov In nepozabnih doživetij brezzobih, zloveščih čarovnic, ki so za zajtrk požirale poredne otroke s kostmi in kožo vred. Le onemu so milostno prizanesle, ki se je znal hipoma spreobrniti in postati od Savla Pavel, le onemu, ki je znal, če ž« ne zatajiti, pa vsaj začasno zadušiti vso svojo prešerno otroško razposajenost In naga-jivost, prav skrušeno sklonil glavico ter kleče prosil palico (ne staršev!) oproščenja. Naj navedem samo en primer od mnogih, ki sem jih videl! Pred kratkim sem bil na svojem kolesarskem pohodu dohitel na neki vaški poti ženo. V roki Je tiščala pendrek ... V obliki polmeterske debele palice. Ko sva bila vštric, sva Zdi se ml, da niti mala Fata-ma v Hugojevih Nesrečnikih ni pretrpela toliko strahu, ko je v trdi noči morala iti v gozd po vodo. Ali naj bo torej res strah tisti, ki naj pomaga aLi pa še celo vzgaja naše otroke? Spom nimo se nekolidco ... polpretekle dobe in vprašajmo se, kaj vendar so dosegli fašistični mogotci v 25. letih med našim primorskim ljudstvom s svojo ustrahovalno metodo? Prav dobro se spominjamo, kaj so doseglj pri nas, pa četudi so uporabljali! prav vsa sredstva stare inkvizicijske dobe! Podlegli so sicer maloštevilni duševni slabiči, v zdravem jedru našega ljudstva pa (posfkus umetnih gnojii na ttavniftu Leto* spomladi »e je pripe Ijala k nam štiričlanska komi s j« (po večini kmetijski stroko vnjakri) in me vprašala, če b: amebi na mojem tiavniku narediti poskus z umetnim gnojili. Z veseljem sem privolil, čeprav so rni stavi''H razne Pogoje. Na travniku smo pričel; meri.i. Vse polno rad»vedmih sosedov pa je to opazovalo od da. leč. Marsikdo s, je mislil: trav. nike merijo »jerbšna bo«. Raz. meri1! in zako ličili smo pel percel. Vsaka parcela po pet metrov široka in 20 metrov doi-ga, to je en ar. ParceLe Pa s0 bil« pognojene takole: Prva parcela j« ostala nepo-gnojena. Druga parcela Je bila pognojena z 2 kg dJušika — nitrofo. akal in 5 kg fosforja - super fosfat. Tretja parcela: 2 kg dušika, 2 kg kalija - kaljeva sol. Četrta parcela: 5 kg fosfor j; n 2 kg dušika. Peta parcela: 2 kg diušika, 5 kg superff isfata in 2 kg ka'ij i, Nekaj dni pred kresom so zo-,et prišl., da sm0 poskusno parcelo obkosili in potem vsak po. samezni air krm0 p-nsebej pre-;ehtali v zelenem stanju in končno dobili! sledeče rezultate: Prva parceli, kj je bi'a nepi. gnojena, je dala 123 kg sena. Jruga je dala 13u kg, tretja 148 : raj 8.000 kg več svežega sena. Zelo sem zadovoljen, da je ta poskus uspel. Sedaj vdimo, da ni vseeno, kako in s kakšnimi gnojili gn jimo. Kot je razvidno, pr; nas naj-X)lj učinkuje polno gnojenje z menjeno mešanico (parcela pet). Travnik, kjer smo to preizkušali je v dioiini, teren je neko ko močvirnat. Otavo bodo prišli spet kontrolirat, kot seino. Ze vnaprej me zanima, kaj bo pokazalo chtanje. Zal mi je le, da nisem polea •ega odmeril še tri parcele in r;i n-i prvi pognoji! s hlevskim mojem, na drugi s kompotom, na treti"' pa z gmtolrvr-o, potem pa bi lahko videl tudi, kakšna je razlika med tem gnojenjem; no, bomo to pa drugič posku sili. Povedali so mi, da so takih -okusov, ki na moj m sem videl, da puste otroci do-mače avtomobile hladnokrviv mimo brez pozdravov. Naklo, r.jeni so le avtomobilom, ki majo tuje značke. Pred nami je vozil nek oseb ni avto iz Nemčije. V Mirn o.eči so se vsul i otroci pro-t njemu in avto se je ustavil. Ker je bil avto, v katerem sem se vozil jaz, ameriški, so tudi na šega »napadli« ln tako sem imel pniiko slišat., da so otroci kričali: »Tenkju, gudbaj ir damkšen,».1« Nemci so vrgli med otroke nekaj bonbonv in otroci so jurišali na te bonbone, se valjali v prahu ter se -uvali in hs 1; zimje. Nemci s' se krohotali kot nori, snemali ves »ganljivi« pr.zor s filmsk« k a mejo in se odpeljala. Torej v te i grmu tiči zaiec' Otroci ne pozdravljajo »darežljive« tujce — temveč prosjači jo, kakor da bi bili sestradani Kaj si mislijo tujci o takih pri zonih, 9i lahko mislimo. Saj vendar ne živim.) v Afriki. Tuj. ti se iz vsega tega samo n<»rču-lejo. Ali stairšii teh otrok ne vi. d i j o, da je tako prosjačenje hlapčevsko poniževalno in sramotno ter meče slabo luč na vs , V*i, skozi katero potujejo tujci? Starše in učitelje opozarjamo na vse te sramotne pojave in jih pozivamo, da pouče mladež o teli njihovih poniževalnih »akcijah« napram tu i •em, — Očividec malo primerov, ko vajenec de-ia tedensko po 70 in več ur. Vprašajmo se, kdaj naj mladj človek dobi prosti čas za svoje (MCtbrKi razvedrilo in za kun. turno kakor politično vzgojo? ts.ovjški vagenec itedek Jože iz MačkiKvca dela tedensko budi vec kot 73 ur. M i silim, da so dolžne Obrtna zbornica in sin-riKaliui organizacija, posebno oa še mladinska organizacija, da neprestano vodijo borbo proti »sakeniu izfk.Miscau.ju vajencev. Vliaiinski orgamizacijij na vasi ne »me biti vseeno, koliko časa delajo posamezni vajenci pri ibrtnikih, ali imajo dovolj ča-s-j za svoj prosti čas, za udeo-»tvovanje na kulturnem nn fiz ku turnem polju itd. 'Vprašaruje zaposljevanja vajencev naj pirav tako resno rešuje tudi Socialistična zveza delovnih ljudi, ker «re vptndsr za n~š m.'adi delav ski naraščaj. Z uredbo o vajen, cih je tudi določena mesečna minimalna nagrada, katera pri. oada vjencu oh *'«u uka. Tako je n. pr. z uredbo določeno, da pripada vajencu v prvem letu uka 1.000 din mesečne na. grade, v drugem letu 1.500 din in v tretjem letu 2.000 din nagrade. St veda je ta znesek mini-ma en, vendar pa ga vsi ne odvajajo. Zato mislim, naj se vajenci, ki ne prejemajo svojih rr»esečn!;h minimalnih prejem, kov, oglasijo v časopisu in ta. ko sezinanijo javnost. Nekateri privatni mojstri, k-ih Je Ljudska oblast kaznovala za »torleme prekrške, grozijo "vajencem z razveljavitvijo učne pogodbe in s tem, da bo polovico zneska moral utrpeti vajenec. Mislim, da je tak neso-cialističen odnos do vajencev vreden javrie kritike. Dopust, ki pripada vajencu med zimskimi in poletnimi šolskimi počitncami, štiritedenski plačani dopust,, izkoristi le prav majhno število vajencev. Mojstri hočejo vplivati na va. jenca glede dopusta na ta način: »Kam boš pa šel v času dopusta, mar se ta čas uči, da boš iKistal d'»be smo vedeli t1 ljudeh, ki jih ta dežela živi, o njih običajih in kulturi, o njih težnj.h in težki borbi za svobodo. V zadm.jih letih s^m čntal nekaj več o Aziji in njen/i h narodih, ven. dar sem ob obisku Burme odkril mnogo novega. Burmanci sami so dobroduAni ljudje, vesele narave, vedno pripravljeni za ples in petje. Priroda jim J<-biia tisočletja naklonjena. Burmanska zemlja d-^je obilne plredelov od valovanja zlatega klasja. V to deželo je izmed evropejcev priše! prvi beneški trgovec Niolo di Coni i leta 1435. Siledili so mu Portugalci, Francozi in nazadnje Angleži, ki so si rodovitno deželo prisvojili. V pretekl'0^"1 so v angleško kmlonijo Buormo priiH lz Jugo. slavije ]e red&i katoliški misijonar-ji. Se dandanes v daljnem Mand»!ay-u, nekdanji proetolicj burm-afts&ih krajev, wurjeva ne- ki slovenski frančiškan iz Kam. nika ter uči prebivalstvo čevljarstva. Kolonialne narode Azije predvojna Jugoslavija ni kdovekaj zanimala. A tudi pri nas smo bore malu vedeli o teh deželah. Antropologi so se mogoče zanimali za proučevanje divjih burmanskih plemen, geo. grafi so morda navajali njena izredna narodna bogastva, ni pa bilo vezi, da bi se narodi med seboj zbližali in spoznali. MOJI PRVI VTISI O BURMI V aprilu preteklega leta sem prvič obiskal Burmo. Takra> sem prečitai v uvodmiku glavnoga burmanskega dnevnika sledeče vrstice: »Mnogo ideje, ki jim slede sedanji burmanski voditelji, so žive tudi v Federativni ljudski republiki Jugosln. vi ji. Razlika je samo v tem, da so v Jugoslaviji večji del teh idej uspeli sprovesti v življe, nje, medtem k,> nas to še čaka. Da nam bo laže po potj naše nove socialne in gospodarske politike, moramo Burmanci podrobno proučiti Jugoslovansko sodobnost.« Razgovori z Bur-maaci so m\ pritrdili resničnost teh besed, ♦'"ljub pomanjkanju katerihkoli kiu^roiih ah go- spodarskih vezi v preteklosti, Jugoslavijt ni nepoznana v Burmi .Povedali so mi, da je prva burmanska ustava v mnogočem podobna naši, ker so pri njenom sestavljanju proučevali našo. Govorili so mi o voditeljih n j i -^iTve borbe proti Janoncem in Angležem, pokojnem generalu Aung Sanu in s ponos'm nagla-ševali ,da so ga imenovali »bur. manski Tito«. Po.znej<», k0 sem j>riiel v Ra^oon, y decemtant 1!)52, med obiskom naig vojne misije, sem se ponovno prepričal o globokih prijateljskih čustvih burmanskega ljudstva do naše dumi »vi ne. Naša misija je bila sprejeta tako prisrčno kot še nobena povojna misija v novi Burmi. BURMA V BOJU ZA NEODVISNOST Preteklo je že nekaj let 6d kar je Buimansk,a unija samo s lojna La 4e vedmo Eviropa ne ve Za sile, ki »o ustvarile novo državo. Druga svetovna vojna in dogodki let so močno menjali izgled sveta. V Aziji, kjer živi na stotine milijonov ljudi, so se -rgodile velike spremembe. Osvobodilne težnje mnogih narodov in njihova dolgoletna borba, kakršne doslej zgodovina še ni pisala, se ostvarjajo v vrsti samostojnih držav. Med te države vsekakor sodi tudi Burmanska unija, ki Je dosegla svobodo in neodvisnost se 1 pred Indijo in Indonezijo. Burmanska borba /a svobodo v mnogočem spominja na našo narodnoosvobodilno vojno če-prarv je polna posebnosti. Jedro burmanskega od(poira se je razvilo že pred vojno v borbi proti angleškim kolonijalnim oblastem. Marksistične ideje so tudi v tej azijflki deželi prežele napredna gibanja', čeprav Burmfc skoraj ne pozna modernega pro. letariata v evropskem smislu. Leta 1939 je trideset burman. skih revolucionarjev pod vodstvom Aung Sana (danes so ^nani kot »Tridesetorica herojev« ) pobegnili v Japonsko, da bi ie tam pripravili na borbo *a osvoboditev burmanskee? judstvs. Japonska je že v prvih dneh vojne pamedla z attt- Potresi na treh Jonskih otokih so zahtevali več sto smrtnih irtev Grčijo jc prizadela najhujža elementarna nesreča od ustanovitve sodobne grške države. Takega potresa, kot je bil 12. avg., ne pomnijo v vsej novejši grški zgodovini. Porres je v celoti »pustošil otoke Kaialonijo, Itako in Zakindos. Težko je ugotoviti število žrtev, toda mrtvih bo blizu 400, ranjenih pa več sto. Materialne škode je za 30 milijard dinarjev . . . toda z vseh strani sveta že prihaja prva pomoč. Naii diplomatski predstavniki v Atenah so bili prvi, ki so izrazili sožalje grški vladi-Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal kralju Pavlu sožal-no brzojavko s prošnjo naj sporoči prijateljskemu grškemu narodu sožaJna Čustva jugoslovanskega ljudstva. 60.000 družin brez strehe Potresni sunki so uničili tudi vsa otoška vodovodna omrežja. Patras na Peloponezu je že od prvih potresnih sunkov glavno oporišče vseh prizadetih. Vlada se trudi, da bi našla začasna zaklo-niiča za prizadeto prebivalstvo. Na otokih pa primanjkuje gradbenega lesa, pohištva, posode in odej. Zvezni izvršni svet je odredil, da pošljejo 10 montažnih hiš prizadetim grškim krajem. Jugoslovanski zastopnik v UNICEF je tudi pozval to mednarodno organizacijo, naj pomaga prizadetemu prebivalstvu. Pobuda jugoslovanskega zastopnika je bila »prejeta. V Franciji stavkajo Nikdar nj bila le nobena francoska vlada v tako težkem položaju, kot je ta zadnja. Bori se proti upravičenim zahtevam 3 mil. delavcev in uslužbencev. Promet v Parizu je že dalj časa ustavljen, prav tako pa stoji tudi poŠta. Vlada se mora posluževati vojaštva in stavkokazov, če hoče vzdrževati "saj najvažnejši promet. Med Anglijo in Francijo je ustavljen skoraj ves pomorski promet. Na francoskih obalah se gnete vse več tngleških turistov, ki bi radi iz vroče Francije na varna angleška tla, pa ne morejo, ker je tudi reden letalski promet zaradi stavke onemogočen. Socialisti so izročili Lanielu ultimat Od predsednika vlade zahtevajo, naj prekliče reforme, ki se nanašajo na štednjo. Treba je začeti borbo za novo povečanje plač vsemu delavskemu razredu ter prenehati z zapiranjem uslužbencev, ki so na strani delavskega razreda. Vsekakor je francoska vlada v taki krizi, kot še nikdar doslej. Z razstavo in prireditvijo so na-s novomeški lovci prijetno ■presenetili VEC POZORNOSTI GRADITELJEM LOKE O preurejanju Loke je nasa javnost sproti informirana. No-vomeščani in tujci, ki se kopljejo na kopališču ob Krki, ali pa se samo sprehajajo za Krko, opažajo, da sicer počasi, toda vztrajno napreduje gradnja novega atletskega stadiona. Predstavniki Partizana so do-sedaj naleteli pri vseh forumih na veliko razumevanje in izdatno pomoč. Toda brez težav In preprek ne gre nikjer. Prestavitev telefonskih drogov predstavlja precejšnjo oviro, ki se je nikakor ne da odstraniti- Vse prošnje, pismene in ustmene, zahteve in intervencije, nič ne pomagajo: novomeški pošti ni nič mar, če še danes stoje že na pol izpod-kopanl telefonski drogj na sredi tekališča in ovirajo nadaljnjo gradnjo. Malo dobre volje bi pa zares lahko pokazala tudi pošta, posebno še, ker je bila dovolj pravočasno obveščena o nujnosti prestavitve telefonskih drogov. gleAko oblastjo v Burmi. Na Japonski stn mri so se. borile tudi prve burmanske vojaške enote. Toda burmanski revolucionarji so se kmalu razočarali nad Japonci. Japonski parlament je že v začetku vojne obljubil Burmi neodvisnost, toda proglasil je burmansko samostojnost Sele po dolgem odlašanju in še ta ie bila navidezna. Aung San, burmanski socialisti in druge »kupine naprednega gibanja, »o začele pripravljati borbo proti samim Japoncem. Organizirali so se v Auti fašist ično ljudsko ligo svobode im Aung San je, :eprav še vedno japonski ko-m-mdant burmanske vojske, pričel pripravljati upor. Marca 1945 so se vse enote burmanske vojske umaiknile iz mest, okupirani od Japoncev in pričele partizanski vojsko za osvoboditev. Angleški koimndanti celo so morali pri zn rvati zasluge burmanske vojske v borbi z Japonci. BURMA SI UTRJUJE OBLAST Leta 1945 sta se angleška vojska ln uprava vrnili v Burmo ne glede na moč burmanskega osvobodilnega g.banja. Vhod v budistično pagodo-temp elj, kamor zahajajo buoisti v procesijah častit boga Budho « fitev. SS DOLENJSKI CIST Stran 9. IZ nAS IH K+lAJGV To je bil za Birčno vas in okolico velik praznik Napredni gospodarji bivšega krajevnega ljudskega odbora Bičns vss so že pred leti prišli do zaključka, da naprednega gospodarstva ni brez električne si e. Stopi!ii »o skupaj in se pogovorili, kako in kaj bi začeli. 18. deiembra 1951 so izvolili elektrifikacijski odbor s tovari, sem Tonetom Počrvino st. na čelu. Poleg krajevnega so izvolili še vaške odbore za elektrifikacijo in se zagrizli v delo. Ni b.lo lahko, toda popustili niso. V času od 18. XII. 1951 dO konca ju.ija 1953 j« imel odbor Iti sej in 41 sestankov p0 vaseh. Re.3 je, veliko razumevanje je našel odbor prj veČini posestnikov, pa tudi okrajni ljudski odbor je podprl prizadevanje domačinov, nekaj pa so pomagala posamezna podjetja. V zelo kratkem času so zgradi U traasfonmatorsko postajo, 3 km in 600 m daljnovoda in 12 km omrežja. Vse to je stalo fl ,200.000 din. Prebi vatlci vasi, ki »o sedaj elektrificirane, to je Birčna vas, Stranaka vas, oboje Lakence, Jama, Rakovnik in Ranjušče so prispevali: v gotovini 1,640.000 din, v blagu in materiailu 1.800.000 din, z delom 908.540 din, z vožnjami 930.813 din. Skupno torej so prhpevaM sami 3.369.352 din! Ostalo so prispevali okrajni ljudski odbor, domača kmetijska zadruga in razna podjetja, za kar so jim vsii prebivalci teh vasi iskreno hvaležno. Ko je v soboto opoldne 8-avgusta prvič zagorelo v domačijah navedenih vasi 368 žarnic, je bilo navdušenje vseh nepopisno. »To je naš praznik, to je začetek napredka,« tak« so govorili povsod. Drugi dan, to je v nedeljo 9. avgusta »o to pomembno pridobitev proslavili na Ruperč vrhu z bogatim kulturnim sporedom, pni katerem se je še prav posebno izkazal moški pevski zbor domačega KUD, nastopile pa so tudi ml1** di^ke 7. baletnimr in telovadnimi točkami. Predsednik elektri-fikacijskega odbora tov. Tone Počrviina je pozdravil vse goste in se zahvalil za pomoč in so- delovanje, tajnik tov. Miha Golob je pa poročal o delu odbora. V imenu okrajnega ljudskega odbora je domaiHnom česti-Sal za doseženi uspeh tov, Miha Počrvina, potem pa se je razvila prijetna zabava, katere se je udeležilo blizu 1.500 domačinov in gostov. Z upravičenim ponosom nad doseženim uspehom pri elektrifikaciji in. toplo hvaležnostjo ljudski oblasti in podjetjem, kot so »Kremen«, Zadružno trgovsko podjetje, Gozdno gospodarstvo, Lesno industrijsko podjetje Novo mesto in druga, ki so jih podprla pri njihovi prizadevnosti, govore domačini v teh vaseh zadnje dni samo o elektriki. S trpkim poudarkom pa člani od. bora tudi povedo, o velikih težavah, ki so jih imeli s posa. meznimi ljudmi, ki nočejo razumeti današnjega časa in potrebe medsebojnega sodelovanja. Taki redki posamezniki še vedno mislijo, da si bodo ustvarili lažje življenje samo na račun drugih. Ena takih redkih izjem je tudi večja posestnica s skoraj 14 ha zemlje Angela Surla iz Stranske vasi. Dočim so drugi manjši posestniki prispevali v denarju ali z delom jn vožnjami najmanj po 18.000 din in tudi več, je ona prispevala vsega le 7000 din. Ker so prispevali po številu luči, ki jih bodo imeli, je ona prijavila za stanovanjsko hišo in gospodarska poslopja samo dve luči, pa še za te ni prispevala dovolj, ker so drugi dali povprečno na vsako luč po 6000 din. Gotovo si misli, da si bo napeljala več luči, ko bo tok že v vasi. Prav bi bilo, da si vaščani, ki so pokazali pri elektrifikaciji res veliko požrtvovalnost, take izjeme dobro zapomnijo. R< R. postojanke Miklavž ln na Gospodično. V letošnjem letu pa je začelo vse skupaj z vodstvom vred pešati. Nihče se ne spomni, da bi bilo treba spet delati. Čeprav si poedini člani PD prizadevajo, da bi z delom spet prišli v tek, se odgovorni za to ne zmenijo. Tudi članarina za leto 1953 še do danes ni pobrana. Ze sami člani društva so opomnili predsednika tov. 2. Z., naj skliče sestanek PD, da bi se pogovorili o delu in skupnem odhodu v naše lepe planine, vendar je doslej ostalo le pri besedah. Vprašujemo se, kje leži vzrok za spanje in nedelavnost našega društva? Smatram, da bi bilo nujno potrebno, da bi se sestali vsaj enkr.it v tem letu in se dodobra pomenili o vsem. Sedaj je že avgust in kaj bodo Imeli člani PD od letošnjega leta — ali je bil morda organiziran kakšen skupni izlet v planine? Za vzgled naj nam bo PD Črnomelj, ki si je s svojim lastnim delom postavilo nov planinski dom na Mirni gori! Vredno jih je posnemati! C. X. Občinski odbor PLZ je organiziral v Suhorju splošni tečaj PLZ. Zaključni izpiti so bili 9. avgusta. Uspeh Izpitov je bil glede na obdobje največjega dela zadovoljiv, saj je naredilo izpit z odličnim uspehom 5, s prav dobrim uspehom 8, z dobrim 3 in z zadostnim uspehom 1 tečajnik. Pudariti moramo, da je razveseljivo dejstvo, da so bili vsi predavatelji iz vrst PLZ, od katerih so nekateri šele letošnjo pomlad absolvirali tečaj. S tem se je metliški odbor PLZ postavil na lastne noge. Vse graje pa je vredno posto, panje nekaterih ljudi, ki so bili poklicani na tečaj, pa se ga niso hoteli udeležiti. P. C. Počitniška kolonija v Podzemlju Iz Metlike 2e eno leto je od tega, kar smo Metliki ustanovili Planinsko društvo. V začetku je bilo kar živahno in uspešno delo, saj smo v letu 1962 organizirali lepo planinsko prireditev v Metliki. Skupina planincev se je podala na pot proti Gorjancem. Sla je na Trdinov vrh, do planinske Za letošnjo poletno sezono je občinski ljudski odbor v Gra-dacu s sodelovanjem Kmetijske zadruge v Podzemlju uredil v Podzemlju letno kopališče, ki privablja zlasti ob nedeljah številne kopalce in izletnike na bregove tople Kolpe. Z ureditvijo kopališča in gostišča ob Kolpi, ki je dnevno oskrbljen z jestvinami in pijačami za goste, je Podzemelj postal vabljiva izletniška točka. V Podzemelj so letošnje počitnice prišli na oddih tudi pionirji iz vse Bele krajine, ki so bili odbrani v okrajno počitniško kolonijo. Lepi sončni dnevi na bregovih tople Kolpe, odlična in izdatna hrana, skrbno vodstvo, igre, zabava in izleti..., vsega je v izobilju za mladi rod, ki je po zaslugi in prizadevanju zdravnika dr. Lojzeta Miheliča in načelnika oddelka za prosveto pri okrajnem ljudskem odboru v Črnomlju, ki sta organizirala počitniško kolonijo, našel v Podzemlju za polne koše veselja in sreče. Počitniška kolonija v Podzemlju se je zvrstila v dveh izmenah, vsaka pa je štela okrog 50 o-trok. Prvo izmeno je vodila prof. Praznikova iz Črnomlja, drugo pa vodi prof. Kolarič, znani mentor mladih belokranjskih športnikov, ki je v počit- niško kolonijo v Podzemelj prL peljal za vodiče osmošolce — znane belokranjske športnike na trening. Med njimi se nahaja tudi republiški prvak v me tu kopja, Marko Plut. Počitniška kolonija v Podzemlju je nov dokaz naše ljudske oblasti, kako skrbi za naš mladi rod. Prepričan, smo, da bodo po uspelem letošnjem zaključku tudi v bodočih letih počitniške kolonije belokranjske mladeži v Podzemlju posrečeno organizirane kakor letos. "C- V [iiiSijitil ni vse tako. kot ki mulo i POSTELJ IN ZENO SO MU UKRADLI V spalnico 40-letnega Antonia Glrardinlja v Italiji so ponoči vdrli neznani tatovi in ko je sladko spal, so mu odnesi ženo s posteljo vred. Zjutraj, ko je hotel poklicati ženo, je začuden opazil, da nje niti postelje ni. Tatovi so ženo privezali na postelj in jo odnesli kako miljo daleč. Neki ponočnjak je slišal vpitje na pomoč in je poklical policijo, ki je plen v celoti rešlLa. Iz Crraošnjic smo prejeli dopis, ki ga v celoti objavljamo: Pogosto beremo v časopisju pritožbe naših delovnih ljudi glede visokih cen v naših gostinskih podjetjih in nepravilnega poslovanja njih nameščencev. Čeprav smo v Črmoš-uricah precej potrpežljivi ljudje, z vsem zadovoljni, ker je pač kraj tako od rok, rla vsi od občine do okrnjn pa še naprej radi pozabijo na nas, smo 'lazlic potrpežljivosti ugolovi-li, da je mera polna, da ni nravilno, da se okorišča z žulji dveh delovnih kolektivov, Gozdne uprave in Kmetijskega posestva, ena sama oseba Pred dobrim pol letom je Državno posestvo Kočevje, katerega del je' posestvo v Crmošn jieah, odprlo kot poseben obrat ffoslilno. Za ob ra-tovodja je bil postavljen tov IToler oziroma njegova ženn Čez noč se je v Crmošn jicah vse spremenilo, V gostilni s; dobil nivo ki ga ?o 15 let Bi bilo Dobil si Cocto in drug? 'diaee. kakršne ti je srce poželelo. Dobil si prvovrstno salamo., sir. kruh. skratka nri-nesel je »kulturo in civilizacijo« v Crmošnjice. kakor s*1 te izrazil upravitelj tnkaiš-njecra posestva tov. Cucek Toda nosilec take kulture je 'ahko hiti. zlasti če se ti pr; tem polni žep, saj stane pivo "5 in 65 din. kisi* voda 50 din. vino 180 itd. Tudi meso in kruh sta dražia kot dni Tod. čeprav je dalo oosestv« živino po znatno nižjih cenal* Delavci v Crmošnjicah so h kmalu opazili in skrivaj zabeli godrnjati. »Rad vrne premalo denarja, prikraiša pr' vagi.« so godrnjali Cigani \f Srednje vasi. toda samo skri vaj. Pregovor namreč pravi da kogar moraš prositi, g.-nikar ne jezi. Tov. Holer i< ubral pot nekdanjih vaški' •ostilničarjev - oderuhov. Pri ■nz.no je ponnial bla'-o, skora: (i ga je vsilil in ljudje so ki' novali. kot da je zastonj. Za-kaj si ne bi privoščili neka'-salame, sira in mesa. pa vina saj garajo od iutra do večera, ko si mislili, on pa je i lepo zapisoval. Toda prvega Je tov. Holer prinesel vljudno na Gozdno upravo spisek dolžni kov, češ naj se jim odtegne pri plači. Dolgovali so mi: 52.000 din, delavci posestvr pa nad 160.000 dinarjev. Tud po 19.000 din je dolgovala posamezna družina. Plača je romala v gostilno, v prid posestva ali v Holerjev žep, to št ni znano. Toda jesti je treba vsak dan, ta pesem pa se je ponavljala iz meseca v mesec Gostilna v Crmošnjicah je postala prava zlata jama. Da bi človek lahko verjel da se take stvari dogajajo, y treba poznati življenjski standard in kulturno raven tukajšnjih ljudi, kar je posebno poglavje tn bi bilo treba o tem precej razpravljati. Po eni strani bi bilo treba urediti plače delavcem, ker so sedaj prenizke, kot je zadnjič ugotavljal nekdo v Dolenjskem listu, po drugi strani pa v/gujiiti ljudi in jih privesti do pametnega in koristnega načina življenja. Za take stvari pa bi bilo potrebno, da se oglasi pri nas kdaj tudi kakšna zdravstvena ekipa, zaščitim sestra, kulturni delavec ali kdo drugi, toda tudi za to so Crmošnjice, kot vse kaže, mnogo predaleč. Organizacija Zveze komunistov je začela razčiščevati vprašanje gostilniškega obrata v Crmošnjicah. Ugotovila je. da prevaža Holer blago s kamionom posestva in da ne olača za prevoz niti dinarja, ker pripelje blago skupno s listim. ki ga potrebuje posestvo. Najemnine za veliki vrt, ki ga obdeluje sam in prodaja zelenjavo, tudi ne plača. Gnoj, ki ga je moral plačati vsak delavec posestva, Holer ni dačal. Na vprašanje, ki je bilo postavljeno tov. Cucku, če ve, da so delavci dolžni gostilni 160 000 din. je ta odgovoril, da za to ne ve. Iz tega dedi vprašanje: ali je ta de-iar last posestva, ali gostilne ili samega llolorja. če posestvo, kot nekak nadrejeni forum ne ve. če se vodi kakšno knjigovodstvo ali ne in zakaj je vsaka stvar za 5 ali 10 din dražja kot drugje, če se prevoz ne plačuje. Pravijo, da je treba amortizirati opremo »brala, ki stane okrog 40.000 din. Toda ali morajo delavci Izplačati opremo v nekaj mesecih in ker je vsaka stvar toliko dražja, bi oprema morala biti že davno amortizirana, če bi Šlo res za amortizacijo. Sklenjeno je bilo. da se sestavi komisija, ki bo pregledala knjigovodstvo in tehtnice ter večkrat izvršila kontrolo obrata, za kar naj bi izdala iprava posestva polnomočje. Vendar pa kljub sklepu po\-rtomočjfl ni bilo izdano. Tov. Holer je že drugi dan vedel vse. Nesramno je napadel vse člane — komuniste razen enega, posebno pa upravitelj.* Gozdne uprave, češ da je saboter, ker zavira razvoj Či-mošnjic. Najbrž zato. ker zahteva kontrolo. Obrnil se je na Gostinsko zbornico v Črnomlju, kjer so mu dejali, kakor on sam pravi, da smo v Crmošnjicah starokopitni in «!e nismo zadovoljni, nam ni treba iti pit. Delavci obeh kolektivov pa odgovarjajo obema, Gostinski zbornici in Holerju, da smo v Crmošnjicah morda res starokopitni. nismo pa neumni in ne bomo delali za njegov motor, ki si ea je ku-nil v treh mesecih Tudi avto, katerega misli po lastni izjavi kupiti in katerega ne bo mo-srel kupiti s plačo 7.000 do 8.000 din. kolikor imata z ženo. nr» bo kupoval za naše žulje. Gradnja kopalnega bazena in drugi načrti tudi ne bodo uresničeni na naš račun za njegov žep. Tudi za kulturo, ki je taka. da delavca, ki ga je predhodno obral za 19.000, 26.000 din ali manj, pijanega zakleneš v klet ali drvarnico, ga pretepeš ali poli ješ 7. vodo. se mu lepo zahvaljujemo. Če pa odgovorni forumi, ki poznajo t. Holerja še iz Kočevja, ne bodo razčistili stvari, bomo Crmošnjiča-ni sami poskrbeli, da se tako početie preneha, pa čeprav tov. Holer grozi, da nam bo pndkresal noge, Če mu ne bomo dali miru. Na Trebelnem je še vedno vroče »Davčna komisija iz Trebelne-ga orgira na Vaše uredništvo glede raziskave, da klobase in vino odmerja davke, katero zadevo je raziskal Vaš uslužbenec in (baje celo) izjavil, da bo naknadno objavljen popravek tega članka«. Tako nekako se glasi drugo »urgiranje«. Prvo je bilo za nekaj stopinj bolj vroče; zahtevalo je brezpogojen preklic objave članka, sicer bi sledilo »urgiranje« na vlado LRS. Toda na Trebelnem je že od nekdaj vroče. Doslej je dvakrat udarilo izpod pokrovke. Ko je prvič zakipelo, si srečaval procesije ljudi, ki so hodili r.a okraj po pravico. Klemenčičev Franci je imel polne roke dela; pisal je prošnje in pritožbe, da ga je roka bolela. Zraven je tolažil in kritiziral, godrnjal in spet obljubljal, da se bo vse uredilo, samo na prava vrata bo treba potrkati. Potrkal je tudi pri nas. Morda zaradi Tomiča. Tomič je namreč mkoč predlagal, da bi bil Franci kar dober za tajnika. Res, da se kot knjigovodja ni kdosiga-vedj kako obnesel, toda ... Na kratko, potrkal je... Začel je, da so ljudje v ognju. Krivice. Da. In davčna komisija. Davčna komisija je tista. Saj je podpredsednik občine Lojze Mrcina sam rekel, da je tam manj davkov, kjer se dobi več pijače. Ogledamo naj si številke, če hočemo. Dobro, glejmo jih! List bo o tem pisal, ker rad piše o tistem kar ljudi grize in boli. Zakaj bi ljudje vendar trpeli krivico? In gledamo preP5s iz seznama davčnih obveznikov, ki nam ga kaže. Peterle Jože iz Cikave — 10 ha obdelovalne zemlje — 41.900 din davkov. Beretič Anton iz Maln — 6 ha obdelovalne zemije — 96.000 din davkov. Presenečeni smo. Kako to? Franci nam zmagoslavno kima. To je tisto, taka je davčna komisija! Hm. Toda to še ni vse. Spet se zagledamo v štsvilke. Leopold Grebene ima 3,29 ha obdelovalne zemlje in poslopje, kot nihče. In župan je bil, a davkov za 1952. leto ima 20.900 din\ A glejte to! Tomič Ani pa je komisija za 3,12 ha zemlje nabila kar 39.000 din davka. Tole mi je dala za vas. Gledamo. List je popisan s črnilom: »Prj obračunu za leto 1952 se je devetčlanska davčna komisija nabila v prostore občine in razdelila dohodnino za leto 1952. Strah in trepet! Tomič Ani se godj krivica. Grebene pa ima premalo davka.« Potem Klemenčičev Franci našteva Še in še. Feliks Nahtigal z 1,84 ha zemlje ima kar 23.035 din davka. Nikjjr ni, kot bi bilo tjreba. Ljudje so kot ogenj. Ce podpišite! Podpisuje. In nato odhaja z veselo zavestjo, da je našel prava vrata in da je nanje moćno polvkal. In izšel je članek, ki je tako močno ratgrel davčno komisijo, da nam je takoj poslala točen prepis davčnih obveznosti za navedene kmete. Po tem uradnem predpisu: »nima Peterle Jože iz Cikave 10 ha obdelovalne zemlje, ampak 9,95 ha. Prav tako ta človek nima davčnega predpisa 41.900 din, ampak 41.925 din. isto je t Bereticem. Nikakor nima 6 ha obdelovalne zemlje, ampak 6.07 ha, no predpisa pa slučajno vseeno 96.000 din za leto 1952. Grebencu niso odmerili za 3,29 ha obdelovalne zemlje 20.900 din davka, ampak za 3.29 ha zemlje so mu odmerili 20.925 din. Tudi pri Tomič Ani so nesoglasja. Obdelovalne zemlje nima 3.29 ha, ampak 3.73 ha, a davkov za 1952 ne 39.000, ampak 39.900 din. Na podlagi vseh teh nepravilnosti zahtevamo, da članek v celoti prekiičete, drugače ...!« Tako je utemeljila zahtevo po popravku davčna komisija iz Trecelnega. Vsakemu treznemu človeku bo jasno, da se iz teh številk nikjer ne najde pravična odmera davka in tudi v resnici se davek na Trebelnem ni pravično odmerjal. Zato ni kaj pre-klicevati! Toda številke so številke, življenje je pa življenje. In marsikaj se. v življenu odvija drugače, kakor bi hotele številke. V rokah imamo rokopis Kle. merčičevega Francija. Piše: »Tako ne bo moglo itil Treba je sklicati zbor volivcev in postaviti na tako odgovorno mesto ljudi (za člane davčne komisije), ki bodo delali tako, kakor zahteva naš socialistični zakon!« Lepo se to sliši! Bil pa je Klemenčičev Franci začasno celo v odboru SZDL, vendar ga na občne zbore in sestanke ni bilo. Namesto, da bi občinski odbor sproti opozarjal na nepravilnosti tn napake, je pisal prošnje m pritožbe, kritiziral in razdiral. Res je, treba bi bilo sklicati zbor volivcev. Prav ima Klemen, čiče v Franci! Toda bodo vsi vo-livc" prišli? Prišli bi, če bi ne imeli izkušenj iz tistih časov, ko jim je bil za predsednika Tomič. Takrat je bila na sestankih vedno polna dvorana ljudi. Diskutirali so, ali kakor se temu pravi, pogovorili so se o vsem, kar jim je ležalo na srcu. Toda Tomič — Tomič je odločal sam; na sestanku so sklenili eno, on je odločil drugo. Ščitil je sebe in sorodstvo pred obveznimi odda. jami, pred davki in še tiste, ki imajo oči in vidijo posebno ostro še, če neka stvar neprijetno zadeva njih lastne težnje. Človek naj bo v prvi vrsti pošten do soljudi in šele to ga nato opravičuje, da ljudi tudi zastopa. To velja tudi za davčno komisijo v Trebelnem! SZDL bo v Trebelnem šele takrat polno zaživela, ko bodo odpravljene vse grobe napake, ki se v Trebelnem na občini in drugje dogajajo. SZDL naj skliče vse svoje člane in zbor članov vseh množičnih organizaciji Tu naj davčna komisija pokaže svoje davne račune, pa se bo videlo, — ljudje bodo odločili — ali je delala pravično, ali ne. Na občni zbor naj pride tudi Klemenčičev Franci s kopo pritožb, ki jih piše na okraj in naj naglas, pred ljudmi pove tisto, kar rad šepeta za vogali. Videlo se bo, koliko je vredno. Napake so. Davek je bil nepravilno odmerjen. Vendar ni do tega prišlo samo po krivdi davčne komisije, ampak tudi zarasli nepopolne izmere zemljišč, ki se vleče že iz predvojnih dni, predvsem pa zaradi tega, ker so ljudje sami bili davčni komisiji premalo v pomoč. Vsak se nam. reč oglasi šele takrat, ko ga zaboli. Objave ne preklicujemo! Navedene številke tega nikakor ne zahtevajo. Davčna komisija naj z delom in ne z »urgiranjem« dokaže svojo pravičnost. Prav tako ne preklicujemo izjave, da so vino in klobase merilo za davke v Trebelnem. Dopolnjujemo jo v toliko, da Alojz Mrcina pri tem, ko je izrekel te besede, ni mislil na davčno komisijo (po njegovih lastnih besedah!), ampak na nekega okrajnega davčnega uslužbenca, ki se na svoji uradni poti v Trebelno večkrat oglasi v Nahtigalovi gostilni, g-Toliko. TELES IMAM VZGOJA Mladinsko šahovsko prvenstvo Slovenije Vse do pretekle sobote je teklo polfinale prvenstva, v kate. rem so sodelovali tudi naši ša. bisti. Sila je zelo dobro začel, a je kasneje popolnoma odpovedal in je dobil zaporedoma kar šest ničel na tabeli. Prema, gal ga je tudi Medic, ki je bil z njim v isti skupini. Sila je v B skupini zasedel deveto me sito, kar zanj gotovo ni uspeh. Medic je bil kljub dvema in pol točkama zadnji. Tudi tretr Novomeščan Skerlj je v A sku plni popolnoma odpovedal. V zadnjem kolu je remiziral in se talko otrese! zadnjega mesta, Končni vrstni red v pol finalu je bil naslednji: A skupina: Guzel 8 točk, Drak-sler in Sioherl 7 in pol, Malesič 6, Kac 5, Vošpernik 5, Gabrov-šek in ."itefe 4 in pol, Studnička 3. Skerlj in Kučar 2 točki. Iz skupine so se plasirali v finale Grzel, Draksler, Sicherl, Male-šiič in Kac. B skupina: Crepinšek 8 in pol, Stupica in Tomšič 7 in pol, Vavpetič, Perdam in Plavčak 7 točk, Rožič 5, Novak 4 in pol, Sila 3 in pr*], Bolčina jn Bav-dek 3, Medic 2 in pol- Iz te sku. pine so se plasirali v finale: C repi nšek, Stup ic a, Tomš ič, Vavpetič in Perdan. finalne bomo V nedeljo so začeli tekmovanje, o katerem poročali prihodnjič. Novomeški šahisti bodo na žalost sodelovali na njem pač samo kot gledalci. LEPI USPEHI keglJaJPcega centra Novo mesto V zadnj•• >•• ••<.«.,|..,.t«, .t,.«,.«., (Nadaljevanje z 2. strani) Ali naj torej dopuščamo, da naš otrok raste brez kazni in da naj se razbohotijo v njem vse slabe lastnosti? Odložen — ne! imamo celo vrsto kazni, pri katerih ni treba uporabljati nitj palice, niti jermenov, niti rok in ki mnogo učinkovitejše vplivajo na otroka. Predvsem eno! Nikakor ne smemo dopustiti, da nas v slučaju otrokovega prestopka prevzame in obvlada jeza v tolikšni meri, da otroka telesno kaznujemo ali pravilneje rečeno, da si nad njim ohladimo jezo. Ohraniti moramo mirno kri in trezno premisliti, kakšno kazen bi v tem slučaju naložili otroku. Da bo pa kazen učinkovitejša in da bo res tudi vzgojna, moramo pred. vsem otroka prav dobro poznati. In tu, na žalost, moramo pribiti, da svojih lastnih otrok vse premalo opazujemo in tudi poznamo. Zaposlenost v kuhinjskih, gospodinjskih, poljskih in drugih delih nas prevečkrat toliko prevzame, da nimamo časa, da bi se z otrokom poraz-govorili, da nimamo niti toliko časa, da bi iz otrokovih ust slišali, kako in kje je prebil dan. Cas moramo najti tudi za našega otroka! In tedaj, ko ga bomo dobro poznali, tedaj bomo največkrat tudi vedeli, kakšna kazen bi bi. la najprimernejša in najučinkovitejša. Včasih zadostuje že grožnja, da mala hčerka ne bo smela natrositi kokošim piče. ali pa da ne bo smela iti z mamo v hlev k mo!*n.M, i}\ pa do se r.e bo p li'la po seno, ali da ne bo šla v neue'jo na obisk k stari materi i. dr. Pri izvajanju vseh vrst teh kazni pa je treba biti strogo dosleden! Kot uspešen primer izvajanja takšnih kazni, ki se nam zdijo, da niti niso kazni, naj navedem primer neke mlajše učiteljice! V šoli ima vzorno disciplino. Kar mimogrede z očmi aLi z mimiko obraza pohvali ali pograja učence. V nerodnejših slučajih pa se posluži te kazni, da izglasujejo učenci sklep, da se ne bodo ob odmoru igrali z malim nagajivcem, ker jih je večkrat zmotil pri pouku, ali da mu ne dovoli ogledati slike, ki jo je kazala ostalim učencem. Pravi, da je bila doslej njena najstrožja in najučinkovitejša kazen ta, da ni malega malopridneža dva zaporedna dneva niti pogledala, niti kaj izpraše-vala, četudi, je v obeh dnevih opazila njegove prav proseče poglede. Sele tretji dan je učenčevo prizadevnost in vztraj nost nagradila s tem, da ga je pogledala in vprašala. In mir je bil sklenjen! Naj ob tej priliki navedem še en zelo značilen primer! Pripetil se je meni. Imel sem zelo strogega očeta. Za sleherno malenkost je pela palica ali pa jermen. Kljub temu pa se je le prevečkrat zgodilo, da sem po cele popoldneve zamenjal žogo s knjigami. Bila je pač vabljivejša! Posledica tega Je bila, da so me profesorji imeli »na piki« in so me spraševali ravno tedaj, ko nisem bil pripravljen. Ko sem bil v četrtem razredu gimnazije, je moja večkratna nepripravljenost imela to neprijetno posledico, da sem imel ob polletju kar tri nezadostne ocene. Tedaj p^ se je moralo plačevati šolnino. Oproščeni plačevanja šolnine so bili samo dijaki revnih staršev, k: so uspešno izdelovali. V tem slučaju je moral oče plačati 30 kron šolnine, kar je bilo polovica njegovih mesečnih prejemkov. Se pred zaključkom polletja je prišel na gimnazijo in zvedel o sinkovem uspehu. Vpričo profesorjev me aH ni mogel, ali ni hotel premlatiti. S svojimi koščenimi, od dela izgaranim! prsti.., me je tako močno prijel in stisnil za ramo, da me je prav občutno zabolelo. Pogledal sem mu v oči. Opazil nisem samo jeze in globoke žalosti, ampak iz očes sta mu pricurljali samo dve solzi. Se danes ne vem, ali sta to bili solzi jeze ali solzi žalosti. Vem pa, da sem od tedaj postal mnogo pridnejši učenec in da nisem več poznal nezadostnih ocen. Cesar ni mogla opraviti palica, je opravil pogled. In podobnih primerov najdemo v življenju nas samih, v življenju naših ot--**- zelo mnogo! Želim in svetujem vsem staršem in vzgojiteljem, da na roditeljskih sestankih temeljito prouče in se porazgovore med ostalim tudi o problemu kaznovanja našega otroka. Matere predšolske dece naj se tudi udeležujejo takšnih sestankov! Osvoje naj si pravilo, da je vzgoja našega otroka brez palice m strahu ne samo možna, ampak tudi uspešnejša in pra-vilnejšal ~Jaz— Stran 4, DOLENJSKI L i .S 9 Stev. 33 JOŽE GLONAR Iz Novega mesta Atene Bližamo se cilju. Nekaj časa voziinu po predmestju Aten in. okrog poldneva se v manjši vročini ustav mio na pusta ji v Atenah. Postaja se mi zdi skro. mna za tako velemesto, saj imajo Atene s Pire jem 1,200.000 prebivalcev. Na postaji nas pri-čakujejo zastopniki našega poslaništva in nekateri naši atletski funkcionarji, ki so že prej prispeli z našo reprezentanco. Zvemo, da se naši atleti dobro počutijo in da upajo na zmago v troboju z Grki in Turki, samo malo se boje vročine, vendar bo tekmovanje zvečer in takrat je v Atenah prijetno hladno. Na kolodvoru nas je ča. kal tudi zastopnik hotela, kjer smo imeli rezervirane sobe. Vsakemu je takoj daj razglednico 'hotela z načrtom mesta, tako (|a si ga vedno lahko našel. Hotel se imenuje Estia Ernpo. rom in je v središču mesta. Za posteljo v hotelu smo plačali 19 tisoč drahem. V ta znesek je vštet tudi izdaten zajtrk. Preračunamo v dinarje je to 190 din. Ko sm0 se peljali po cesti, smo opazili po cestah živahen prt met. Miličniki s čudovito mirnostjo in majhnimi kretnjami urejujejo promet. Miličniki so tudi zelo uslužni. Ko se je eden naših športnikov izgubil v mestu, ga je miličnik pripeljal prav do našega hotela. Proti večeru, ko je popusti.a vročina, smo sj ogledali mesto. Posebno si> nas zanirnale polne izložbe in življenje na ulici. V bližini našega hotela je bil velik trg Omomia od katerega vo. di n.a vse strani osem širokih ulic. V izložbah prevladujejo ameriški izdelki. Videli smo nešteto najrazličnejših vrst blaga, čigar cene niso niti visoke. Vendar so nas motile mere, ker ne računajo na metre, ampak na aršin, ki ima 64 cm. V večini prevladuje konfekcija. Čevlje izdelujejo iz belega in črnega usnja, drugačnih nismo videli. Živila se Grkom zde draga. V primeri z blagom res, posebno tista, katera morajo uživati, zlasti moko in sladkor. Njihova mera pa ni kilogram, ampak oka, ki je l,2:i0 kg. Utezi so ploščate in okrogle, tako da se tujec težko znajde in nikdar ne ve, če je dobil toliko, kolikor je zahteval. Kupil sem eno oko marelic, trgovec je nametal na tehtnico nekaj obročev in meni se je zdelo, da jih ni bilo niti za en kilogram. Kmalu smo ugotovili, da nam dajejo »od oka«. Skoraj v vsaki drugi prodajalni prodajajo radio aparate. Številni so kioski ob prometnih cestah. Tam lahko kupiš ra/lične izdelke. V nekaterih kioskih so imeli naprodaj celo ameriške uniforme. Toda koliko ljudi si lahko vse to pnvo šči? / Grčiji je zaposlenih samo tiOO.OOO delavcev, 200.000 pa je nezaposlenih. Brezposelni si pomagajo na različne načine, največ s prodajo kakih predmetov. Na cesti srečaš polno ljudi, ki ponujajo sončna očala in razne druge malenkosti. Na atenski ulici lahko že zgodaj zjutraj vidiš trume moških, ki čakajo na priložnostno delo: eder ima v rokah lopato in grablje, drugi nekaj čo-pičev, tretji nekaj žag, vsi pa se žalostno ozirajo za skromnim zaslužkom. Na cesti srečaš moške samo v dolgih hlačah, tudi v največji vročini. Ženske si pokrivajo obraz s tančico, da ohranijo belo polt, zvečer pa se ogrnejo, ker so večeri hladni. Prvi dan tekmovanja Bliža se čas tekmovanja, ki bo zvečer ob razsvetljavi v starem marmornatem stadionu. Ulice so polne ljudi, vse hiti k stadionu. Takoj vidimo, da Je En mesec zapora za službo »železmšl policaja« Svojevrstne samovoljne službe se je lotil Franc Gregorčič, delavec iz Irčne vasi. Meseca aprila letos je šel v popoldanskih urah na železniški most čez Krko, ustavljal pešce, ki so šli čez most, zahteval dovoljenje in baje tudi plačilo, To. varišici Danico Kuhar in Mari- jo Tretrenjak je celo fizično napadel, ker se mu nista pokoravali. Seveda ga za to opravilo ni nihče pooblastil in zato bo sedaj v zaporu en mesec premišljeval, če se izplača polaš-čati službe, za katero ga ni nihče naprosil. Frarisc Medvedec pa bo imel tri mesece ričetno dieto Skupaj sta delala v tovarni lesnih izdelkov in skupaj stanovala v baraki podjetja v Novem mestu Anton Božič in Franc Medvedec. Slednji je dobro zaslužil, toda rad je pa tudi pogledal v kozarec, zato n\ oblečen, kot bi bil lahko. Letos 9. julija si je »izposodil« Božičev jopič, nizke čevlje in nogavice ter se brez slovesa podal proti RECEPT ZA DOLGO ŽIVLJENJE Ob praznovanju 103. rojstnega dne je Jenie Long v Long Angelesu za dolgo življenje priporočila: 1. izogubljite se dela; 2. ne poročite se in 3. živite na račun starejših bratov in sester. BIK PREVRNIL ŠTIRI VAGONE BRZOVLAKA Nedaleč od Ardmore v Ameriki se je na progi razkoračil velik bik in jezno gledal v prihajajoči brzovlak. Ker ga je strojevodja prepozno opazil, je zavozil vanj. Posledica trčenja so bil štiri prevrnjeni vagoni in 20 ranjenih potnikov. Bik je seveda tudi končal življenje. domu na Primorsko, toda tele-fonična tiralica je bila hitrejša od njega, zato so ga takoj po prihodu domov prijeli organi ljudske milice in mu odvzeli izposojene stvari, ki so bile vredne okrog 7.000 din. V spremstvu je priromaj nazaj v Novo mesto in senat okrajnega sodišča mu je naložil za tako »izposojanje« prijateljeve obleke 3 mesece zapora. pri Grkih atletika najbolj priljubljen šport. Deset minut od središča mesta, med dvema majhnima gričema leži stadion, ki je zelo ozek in ima obliko podkve. Zgradba naredi na vsakega čudovit vtis, marmor je tako snežno bel ln tako lepo ohranjen, kakor da bi bil stadion zgrajen komaj včeraj. Ze leta 200 po našem štetju so tekmovali na tem mestu. Tu so bile tudi prve moderne olimpij- ske igre leta 1890. Takrat je bil stadion dograjen. V njem je 80.000 sedežev. Z zadnjih vrst, prav na vrhu stadiona že težko razločiš tekmovalce. Tekališče ni olimpijsko, ker so včasih tekli samo od stebra do stebra in ne v krogu, kakor tečejo danes. Tam kjer je bil nekoč cilj, sta še danes dobro ohranjeni dva stebra. Od severa proti jugu je proga dolga 190 m, počez pa samo 20 metrov. Utnn« Pesi ne smemo potrgati korenin, ko jo damo kuhati, ker sicer izgubi lepo rdečo barvo. Kadar kuhaš krompir, nalij v posodo le toliko vode, da je krompir pod vodo, v kateri naj počasi vre. Ko je kuhan, sme ostati na dnu le nekoliko vode. * Spinačo daj kuhati v vrelo slano vodo in jo kuhaj odkrito, da ne izgubi lepe barve. * Da zakrijejo svoje slabosti, razgaljajo ljude slabosti drugih. 1+1=1 ali kaj pravi praksa (Resnična zgodba) Mestece ob vodi brez vode, čudne reči se v tebi gode! imam smolo, da stanujem prj svojem tastu. Je pač težko. Stanovanjska kriza. Ko sem že vdrl v njegovo družino, sem se pač vsidral še v njegovj hiši. V eni sobi moja žena in jaz, v drugi tast in tašča pa še svak. Racionalno izrabljen prostor. Stranišče in kuhinja pa skupna, Pa so odhajale štorklje v Egipt. Po starj navadi. Da ne bi imele preveč prtljage, so pustile v mojj sobi še drobceno punčko. So pač videle, da je soba premalo zasedena. Za 50«/o premalo. Zato so pustile tovor v njej, pa ne pri tastu. Naj bo, sem si mislil. Se vsaj nihče ne bo razburjal, da imam preveč prostora, pa mirna Bosna. Pa sem se grdo vštel. Zdaj so se šele začele sitnosti. Saj veste — otroški dodatki. Ti pošlje Okrajni zavod odločbo meni in mojemu tastu. Menj — da živim s svojim tastom v skupnem gospodinjstvu, tastu — da ne živi njegov zet, to se pravi jaz, z njim v skupnem gospodinjstvu. Popraskal sem se po glavi, tast je s prstom povrtal po nosu, oba sva skomignila z rameni. Kaj češ, oni tam na Okrajnem zavodu že vedo, kdo s kom živi in kdo ne. Pa menj le ni dal vrag miru. Prečital sem še enkrat svojo odločbo, pa tastovo, pa še svojo. In sem videl, da so meni naprtili polovico tastovega davka, tast je pa kljub temu imel še ves svoj davek. Zaradi skupnega gospodinjstva naj bo, sem si mislil. Tu se ne zastopim. Računati pa sem le nekoč nekaj znal. Ce odpade name polovica tastovega davčnega predpisa, odpade na tasta še preostala polovica. Ce pa odpade na tasta ves njegov davek, potem sem jaz davka prost. Mislil sem, mislil, tri dni sem PO 40 LETIH SE JE NASITIL ČAKANJA V kraju Easton Pa (ZDA) je pred kratkim Avgust Kenney vložil tožbo za razvezo zakona. Ze pred 40. leti mu je žena ušla, in pravi, da se je sedaj prepričal, da se menda ne bo več vrnila. premišljal. Nazadnje pa se le ojunačim in stopim na Okrajni zavod pobarat tovariše, kako je to. Pridem tja. Štirje so sedeli, gledali okoli, malo pobrskali po aktih, vmes pa si grizli nohte. Peti je bil zaposlen s stranko. Pa pridem na vrsto in razložim, kako in kaj. — Vi živite v skupnem gospodinjstvu s tastom? — Tako je, sem potrdil. — Zato odpade na vas polovica njegovega davka. — Aha, sem zinil z razumevanjem. — Tast pa ne živi z vami v skupnem gospodinjstvu, zato odpade ves njegov davek pač nanj, ml je pojasnil dalje. Zdaj mi pa le ni bilo popolnoma jasno. Kako je to — jaz živim z njim, on pa ne z mano? Pa sem še enkrat vprašal: -~ Koliko odpade davka na tasta? — Vse. — Torej name ne pride nič? — Na vas pa polovica. — Torej na tasta druga polovica. — Ne, nanj odpade ves davek. — Torej, potem name nič. — Saj sem vam že rekel, da polovica. Pri tem je mož potrpežljivo izvlekel Uradnj list in oba sva začela iskati P° njem. Presneto, pa ni bilo paragrafa, ki bi trdil, dn se davek deli tako. da na enega odpade polovica, na drugega pa kljub temu še ves. Pa se ti je zmazal mož pa. pirni: — Je pač taka naša praksa, je dejal in zaprl Uradni list v predal. E, pa se nisem znašel. S prakso se pa ne znam kregati. Pobral sem , svoje papirje, dal klobuk na glavo in odšel. Kaj pa naj bi bil drugega storil. Praksa je pač praksa. D. M. AMERIŠKE ŽENE ŠE SE BORIJO ZA ENAKOPRAVNOST Ameriški senat je pred kratkim sprejel dodatek k Ustavi, s katerim se priznava ženam enaka pravica kot moškim. V Ameriki je namreč še dokaj držav, kjer ženam odrekajo enake pravice, kot jih imajo moški. V državi Kentuckv žene nimajo iste pravice podedova-nja kot moški, Ce podeduje žena, je to obenem tudi lastnina njenega moža. V South Caroli-ni smatrajo celo obleko žene za moževo lastnino. V Distriktu Columbia plačajo ženam za enako delo nižjo plačo, kot moškim. Zvezna država Georgia je šele pred kratkim odpravila zakon, po katerem je imel oče pravico, da komurkoli izroči nerojenega otroka. V Floridi so odpravili zakon, ki uvršča omožene žene med duševno zaostale, otroke in umobolnike. Podobni zakoni pa so še vedno v veljavi v nekaterih ameriških državah. Pred kratkim je bilo v časopisju več razprav o primerih nemoralnosti v nasi družbi ter »Zgodbah brez konca« in »dekletih« iz sindikata. Zal, da take zgodbe niso omejene samo na večja mesta, pac pa se pojavljajo tudi na podeželju in t0 ne brez konca, pač pa je precej takih z žalostnim koncem. Ces je, da bi tudi temu madežu današnje družbe odkrito pogledali v oči in zaceli ostro borbo proti tem Sstankom stare miselnusti, toda ne morda z drastičnimi merami, pač pa predvsem s pravilno vzgojo že pri starših. Kam pripeljejo človeka razvratne zaiolo-de, in koliko je med našo mla. dino želje za lagodnim življenjem za ceno tudi kriminalne razvratnosti, kaže naslednji primer: Pred leti je prišel v Črnomelj u'5-letni Maks Ferlan, mož neznane preteklosti in se honorarno zaposlil kot knjigovodja v gradbenem podjetju. Kmalu se je seznanil z mladimi lahkoživ-kami, s katerimi je zapravljal svoj zaslužek. Pa tega ni bilo vedno dovolj, kajti dekleta so bila vedno bolj zahtevna in mož, ki mu plača ni zadostovala, je začel jemati denar kolektiva. Torej začel je lesti v pravi kriminal, samo da bi lahko kril vedno večje zahteve ljubic. Prilaščanje denarja ni moglo ostati dolgo prikrito in ko so mu prišli na sled, je sklenil končati svoje življenje na vrvi. Pred tako sramotnim pobegom iz življenja je napisal poslovilno pismo, iz katerega posnemamo: »Da vam olajšam preiskavo, bom sam vse pojasnil. So ženske, ki za denar in darila dajo svoje telo na razpolago. Dve sta, ki sta me upropastili, obe imata začetni črki M, ena Mi..., druga pa Mo... V Črnomlju bodo že uganili, kateri tički sta to. Začelo se je vse nekako avgusta 1952, torej ravno obletnica. Najprej je prigovarjanju podlegla Mi..., Mo ... pa je bila prisotna in je dobila lepo nagrado. Nato je šla stvar dalje in se mi je ponujala vedno pogosteje, seveda za dobre pare. Imel sem takrat se svoj denar. Pozneje je prišlo do razmerja,* Mo ... Dajal sem ji vedno večje vsote, zahtevala pa je vedno več daril, in redni intimni odnosi z njo so me stali 40.000 din. Ona ima vse: zavese, blago, servise, sandale, jestvine, torbico in mnogo drugega. Seveda sem tudi jaz kriv. Zamikalo me je mlado žensko telo, ki se samo ponuja. Kdo bi se teg- branil? To je vse, kar bi imel povedati. Seveda bosta Mo ... in Mi - .. morebiti tajili, ali to, kar sem napisal, drži. Mo... sem vsak dan kupil tudi 45 cigaret, posodil pa sem ji tudi 400 industrijskih bonov, ki mi jih ni vrnila. Se več bi pisal, pa ni vredno. Kaj poiščite vse stvari in če sem jaz žrtvoval življenje, naj tudi drugi prispevajo nekaj ...« Ko je to napisal, je Ferlan za-bingljal na vrvi. Sodil se je sam. Zaradi samega Ferlana morda niti ne bi bilo vredno tako obširno pisati o tem, saj pregovor pravi, da kakršno je življenje, taka je smrt. Toda tu sta še dve mladi dekleti, ki si z nemoralnim življenjem zapirata pot v bodočnost. Ce že ne moremo reševati razvratnost 65-Ietnega izprijenca, nam ne more biti vseeno bodočnost mladih ljudi. Tragedije take lahkomiselnosti so tudi v Črnomlju pogoste. Tako življenje se slej ali prej konča tragično. Saj smo slišali že krik dekleta, ki je končalo mlado življenje na tračnicah, pa samotni strel na Mirni gori, videli naplavljeno truplo na bregovih reke, smrt na vrvi in podobno. Torej ne povesti ali zgodbe brez konca, pač pa vse z žalostnim koncem. Nad tem naj se zamislijo množične organizacije, predvsem pa starši, ki morajo vedeti za po- »Greš nocoj na ples?« Ena izmed tistih pogostih poletnih sobot je, ki vonjajo po nageljih, sopari in prahu. Na Loki je hlad, polmrak, vrvenje in glasba, »Povej, jaz bi šel!«. Jože ji s prsti razpreda lase in čaka, kaj bo rekla. — Tiho je. Sem od Gorjancev piha veter. Krka rahlo udarja ob obrežno vrbje. »Rad bi, da bi se še prej sestala — predno greva. Veš, Milan ne verjame, da se imava rada. Prišla bi skup.aj!« Tiho je Majda, raztresena, s kratkimi pogledi drsi po vodni gladini. Vstaja, nato se ogrinja v jopico in polglasno zašepeče: »Morda!« Potem gre po stezi. Jože si prižiga cigareto. Smehlja se in mrmra: »To bo Milan zijal!« Ena izmed tistih pogostih poletnih sobot je, ko je sopara v zraku in je človeku toplo pri srcu. Mrak se je že močno str-dil; noč je in preko neba so razpete zvezde. Jože meri ze pol ure pločnike na desni strani trga. Vsak hip mora priti... Prihajata. Oble- Anekdota Mark Twain je v nekem ameriškem listu nekaj časa urejeval rubriko »Vprašanja in odgovori«. Nekega dne je dospelo pismo: »Slišal sem, da ribe zavoljo svojega fosforja, ki ga imajo v sebi, ugodno vplivajo na razvoj možganov. Ali mi lahko poveste, koliko rib naj pojem?« Mark Tvvain je odgovoril: »Za vašo potrebo bi zadostoval srednje velik kit.« da sem se v decem- mora'i zamisliti četje svojih hčera, pa ne ukrenejo ničesar. Nemoralnost in razvratnost je smrdljiv tvor na našem družbenem telesu. Vsi smo dolžni, da si prizadevamo to ozdraviti. Ce ne gre z masažo, je treba operacijo, nič ne pomaga. Začnimo pa zdraviti pri koreninah in temeljito. DROBCI Nobena misel bi ne smela biti nekritična — in nobena kritika nesmiselna. Zdravniki žive od domišljavosti bolnikov, bolniki umirajo od domišljavosti zdravnikov. * Čednost Je slabost človeka, ki bi se upiral vsakj skušnjavi. čena je za ples. Pentljo si je bila vzela iz las; kostanjevi ji valovijo vse do ramen. Milan je v temnorjavi obleki, redkuKuuj jo obleče. Držitt. se celo za ruKe, .najda in Milan, kar se v iNuvem mestu zlepa kdo ne predrzne, ce noče imeti mir pred ljudmi. Majda ni već raztresena; hladneje je. V oceh se ji bhskajo kratki plamencki in Milan se Jožetu prešerno muza. Kajti na Loki ob Krki je nocoj mrak, hlad in ples. £k »Mama, ali je res, rodil v uecembru?« »Seveda je!« »Ampak, mama ... pru so štorklje vendar v Afriki.« »Gospod profesor, obljubili ste predavanje o možganih!« »Nemogoče! Ta teden imam nekaj drugega v glavi.« »Tovarišica, moja ljubezen do vas je 'kakor vzburkano morje . . .« »A — zato mi je zmeraj tako slabo, kadar pridete!« »To je torej tvoja nevesta? Ali je pametna?« »Dragi moj, ona ima pameti za dva!« »No, potem jq pa le vzemi, ona je kakor nalašč zate!« »Vselej, ko se srečava, mislim na najinega prijatelja.« »Ali sem mu mar tako podoben?« Oče: »Ce fant kar tako brez dela postopa po cesti, kaj le misliš, da bo iz njega?« Sin; »Miličar!« PREDAPRILSKE... zdaj sem ločen. Zena ji» otroke, jaz pa stanova- IZ »Da, dobila nje.« »In premoženje?« »To je dobi' advokat!« MESAR PRI ZDRAVNIKU »Torej, kje čutite bolečine?« »Tukaj, gospod doktor, ravno pod ledvično pečenko!« PRED APRILSKA VOJAŠKA DRESURA »Kaj boste storili, ko pokličejo: Prostovoljci naprej!« »Stopil bom vstran, da bodo mogli prostovoljci naprej.« KO BODO NA LOKI IZPOSOJALI ČOLNE »Tako bj se peljala s teboj konca sveta!<< »Da, draga, toda — žal -treba plačati za vsako uro set dini do je de- »Hej, Janez, hrbet se ti bo preklal na dvoje! Kaj vendar uganiaš s (istim kracslom in škrnicljem v roki?« nJa, naslovov si bom napisal!« »Kaj ti pa neki bodo, ko nimaš nikogar v Ameriki?« »Revež sem in krščanski človek, ljudje pa vsi bratje med seboj; morda mi pa ie pošljejo kakšen paket.« LOJZE ZUPANC: VELIKI DNEVI Povest Minilo je leto. Leto strahu, groze, trpljenja ln ponižanj. Zastave s kljukastimi križi, ki so jih bili hitlerjevski vojaki ob prihodu v Belo Krajino v prvih dneh zasedbe razobesili na nekaterih hišah v Črnomlju, Gradacu in Metliki, so izginile. Ko so neko noč prenočili v učilnici, so iz surove objestnosti in sovraštva do vsega slovenskega požgali na grajskem dvorišču šolske knjige, zemljevide, slovenske zastave in slike. Tudi slike slovenskih pesnikov so uničili: potrgali so jih Iz okvirov, jih zmečkali in potlačili v platneno vrečico, vse skupaj pa prevezali z vrvico; in tako so dobili nekakšno žogo. To žogo so potlej brcali po grajskem dvorišču. Izza zavešenih oken jih je opazovala prestrašena učiteljica in solze so ji zalivale oči. Otroci so se preplašeni stiskali doma. Nihče se ni upal priti v šolo, dokler so bili tuji oikornjani vojaki v vasi. Z ničvrednimi papirnatimi bankovci — okupacijskimi markami, ki so jih sproti tiskali in so jih imeli ko listja — so prestrašenim ljudem plačevali krompir, prašičke in vino, kakor da bi hoteli ustvarjati vtis, da vse, kar vzamejo tudi pošteno plačajo. Vse so hoteli imeti, kar so videli. Od pohlepa in požrešnottl so jim ob pogledu na bel kruh in mlade, debele pujske ter na polne sod« be- lokranjskega vina kar oči izstopale iz očesnih jamic. Pokupili so vse, kar je 'bilo v trgovinah količkaj vrednega in nagrabljeno blago v zavojih pošiljali svojcem v Nemčijo, ki takrat ni imela drugega kakor škornje za vsakega vojaka, letala, topove, tanke in brzostrelke. Belega kruha, mesa, svile, srebra in zlata pa Hitlerjevi podaniki skoraj niso poznali. In prav tega je bilo v naši domovini za trdo prisluženi denar na pretek. Za trdo prisluženi denar? So bile nemške okupacijske marke tudi trdo prisluženi denar? Niso bile! Sproti so jih tiskale nemške divizijske tiskamice. Bilo jih je ko listja in trave. Blaga pa je bilo v zasedenih krajih dovolj. Skladišča in trgovine so bile polne, kajti za trdo prisluženi denar tudi naši ljudje pred vojno niso kupovali svile, zlata in srebra. Zdaj pa so prišli tuji ljudje s tujim, ničvrednim denarjem in pokupili vse. Izpraznili so trgovine, izpraznili ka-šče in zidanice. Ljudem je od groze ledenela kri v žilah. Dajali so, dajali so vse, kar so tuji vojaki zahtevali od njih, samo da bi si rešili golo življenje. Tako se je dogajalo kakšen mesec po zasedbi. Dolg mesec je bil to. Strašen mesec. A minila je tudi ta prva in največja groza. Nekega dne so oškor-njani in očeladenl vojaki odšli. Tovorni avtomobili, motorji, tanki... vsa ta sivozelena ropotija je s svojimi surovimi, podivjanimi in krvi željnimi lastniki odropotala dalje. Dalje, le dalje proti jugu... Takoj za njimi so prišli v Belo krajino drugi tuji vojaki z žlobudrajočo govorico. Ti so ostali v izdani domovini. Zdaj so raz hiš v Črnomlju, Gra-dacu in Metliki in raz hiš v prenekaterih vaseh, ko- der so se nastanili fašisti, visele drugačne zastave: belo-rdeče-zelene in s križem v sredini. In spet je pomlad prišla v deželo. To je bila že druga pomlad s tujimi vojaki v izdani domovini. Sadovnjaki so zacveteli, pašinci zazeleneli, v Veliki lozi pa so se po drevju in grmovju spreletavale ptice m glasno prepevale, veseleč se svobode. ' Da, ptice so bile svobodne! Le ljudje so čutili sužnji jarem na vratovih. Dušil jih je ta jarem, iz dneva v dan jih je bolj žulil. V Dobravicah je stari kovač Mike Starina koval vse dneve od jutra do večera. Kmetom je popravljal pluge, brane, vozove in motike, koval je podkove za konje in vole ter vlival pogum v prestrašena srca vaščanov. Nad vhodnimi vrati v kovačnico so se še jasno poznale velike črke, tiste, ki jih je na kovačnico napisal še njegov pokojni sin Matija. 2e pred meseci je moral stari kovač k tem črkam pripisati samo še eno besedico. Tako so zahtevali karabi-njerji, ki so nalašč zato prišli v vas k Starihovim. Zdaj se na tabli takole bere: MATIJA STARIHA, kovač — fabbro. Pred kovačnico je težko nakovalo. Prej je bilo vedno v kovačiji, a že prejšnji teden ga je stari kovač s pomočjo sosedov prenesel iz delavnice pred vhodna vrata kovačnice. Tamkaj zdaj razbija po njem, da se razlega po vsej vasi in še daleč naokoli, da trdi udarci odmevajo v Veliki lozi. Naj slišijo Dobravčani, da je njegova pest še močna, da so kite v rokah še trde! Naj slišijo, kako veselo prepeva težko kladivo, ki ga ob starem mojstru, ob dedeku vihti njegov vnuk Ti j čeki V kovačnici hrope kovaški meh. Dolgo hrope in cvili v zarjavelih tečajih, ki si s sapo polni prazni trebuh, potem pa prične padati in se sesedati vase: na vigenj, kjer žari železo, pa puha, puha, puha. Stari kovač pograbi razžarjeno železo s kovaškimi kleščami in se z lahkim kladivom v desnici ter s kleščami, ki so se zagrizle v žareče železo v levici, požene k nakovalu. Za njim pride pred kovačnico še Tijče. V rokah drži veliko kladivo. »No, pa ga dajva! Premikastiva ga malo,« za-godrnja stari kovač izpod sivih, visečih brk ter potrka z malim kladivcem po praznem nakovalu, da veselo zazveni po vsej vasi. To je za uvod v kovaško delo, uvod v veselo pesem kovaških kladiv. Zatem prične v igrivem taktu tolči po razbeljenem železu. Spretno ga obrača po nakovalu, v enakomernih presledkih pa nabija po njem še Tijče z velikim kladivom. Nakovalo poje kakor veliki zvon pri farni cerkvi. Vesela pesem kladiv navduši še otice v Veliki lozi, ki zaženejo takšen ščebet, da je namah ves gozd poln svobodnega življenja. Zdaj zapojeta tudi Tijče in njegov dedek. Nabijata po železu In v taktu nabijanja se jima iz prsi utrga vesela pesem: »Kovači smo, in naša sila skovala bo svobode ključ. In iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč,..« 692118