GEOGRAFSKI OBZORNIK KATALONIJA Igor Drnovšek UDK 914.671 KATALONIJA Igor Drnovšek, Gimnazija Tolmin, Dijaška 12 B, 65220 Tolmin, Slovenija V članku so predstavljene osnovne poteze reliefnih enot Katalonije ter nekatere družbene značilnosti, ki določajo samosvoj razvoj prikazane pokrajine. Katalonija je pokrajina na severovzhodu Iber- skega polotoka. Meri 31910 km2. Upravno se deli na štiri province: Barcelono, Girono, Lleido in Tar- ragono ter 38 okrožij (comarcas). Katalonsko avto- nomijo na političnem področju vzpostavlja Gene- ralitat, ki ga sestavljata skupščina in izvršni svet. A dejstvo, da španska vlada vzdržuje enoten monetarni sistem, vojsko, policijo in hierarhično zasnovano upravno delitev, precej zmanjšuje dejansko stopnjo politične avtonomije. Katalonija se v marsikaterem pogledu loči od ostalih predelov Španije. Na 6 % španskega ozemlja živi 16 % prebivalcev, katalonsko gospodarstvo pa daje 20 % španskega DBP. Razlike lahko pojasnijo zgodovinska dogajanja. Katalonijaje bila samostoj- na že pred oblikovanjem španske države. V 14. in 15. stoletju je postala sredozemska trgovska sila z močno razvitim slojem trgovcev in bankirjev. Druž- bena slojevitost se je tako precej razlikovala od fev- dalnega modela v ostalih delih Španije. S poroko Ferdinanda Aragonskega in Isabele Kastiljske leta 1469 so se po stoletjih samostojnosti Katalonci znašli v objemu večje sosede, Španije. Kastiljski centralizem je šel tako daleč, da si je leta 1714 z vojsko podredil Barcelono in ukinil vse privilegije krajevne avtonomije. V 19. stoletju je Katalonija doživela ponoven gospodarski razcvet, ki je vzpod- budil nova gibanja za samostojnost in renesanso katalonskega nacionalizma. Zadnji od tovrstnih poskusov seje končal leta 1934, ko je na oblast prišla desnica, kije Kataloncem takoj odvzela avtonomijo. Ponovno so si jo izborili šele leta 1977, dve leti po smrti generala Franca. UDC 914.671 CATALANIA Igor Drnovšek, Gimnazija Tolmin, Dijaška 12 B, 65220 Tolmin, Slovenia The article presents some basic features of the Catalan relief units as well as some social characteristics, which result in a unique development of the investigated region. Slika 1: Naselje Caslellfollit de la Roca stoji na ter as nem pomolu. Reka je z vrezovanjem razkrila zanimiv geološki prerez stebrastega bazalta, katerega nastanek je povezan s počasnim ohlajanjem magme, ko se ob prizmatski krojitvi stebri s svojo vzdolžno osjo postavijo pravokotno na ploskve ohlajanja. (Foto: I. Drnovšek.) 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Razširjenost katalonskega jezika. Geografska lega Država Pokrajina Upravna enota Otoki Italija Sardinija Alghero Otoki Španija Baleari Baleari Celina Španija Katalonija Girona, Lleida, Barcelona, Tarragona Celina Španija Valencija Alicante, Castellón, Valencia Celina Andora Andora Andora Celina Francija Vzhodni Pireneji Roussillion Ponovni kulturni razcvet je vključeval tudi oživljanje jezika. Katalonščina, katere raba je bila prepovedana prek 40 let, se danes spet poučuje v šolah, prisotna je v dnevnem tisku, književnosti, na televiziji in ob kastiljščini predstavlja drugi uradni jezik. Sodi v skupino romanskih jezikov. Najbližja je provansalščini, ki se govori na jugu Francije. Nekdanjo moč katalonske države pa kaže tudi obseg ozemlja , kjer je katalonščina še vedno živa (preglednica 1). Nesporna zgodovinska prestolnica Katalonije s sedežem Generalitata, katalonske avtonomne vlade, je Barcelona. Njena pomembna prometna lega ji je vseskozi ponujala boljše razvojne možnosti, kar pokaže tudi podatek, da kar 75 % vseh delovnih mest v Kataloniji nudi t. i. Velika Barcelona, ki vključuje še pet večjih okoliških mest, kot sta Badalona in Sabadell, med katerimi vsako šteje vsaj 150 000 prebivalcev, kar presega velikost ostalih glavnih mest katalonskih provinc (Tarragona, Girona, Lleida). V Veliki Barceloni živi približno 2,8 mi l i jona prebivalcev, kar znaša 45 % vseh prebivalcev Katalonije. Poleg razvoja industrije v glavnem mestu je kot magnet za prebivalstveno praznjenje notranjosti deloval tudi razvoj turizma, zaradi katerega so se urbanizirali posamezni deli obale (Costa Brava, Costa Daurada). K podeželsko- mestnim selitvam paje dodatno prispevalo dejstvo, da 0,2 % prebivalcev poseduje latifundije, večje od 1000 ha, kar znaša 27 % celotnega ozemlja, na drugi strani pa 23,2 % prebivalcev razpolaga z minifundiji, manjšimi od I ha (0,6 % površine). Na številnih področ j ih se nam ponu ja jo primerjave Katalonije s Slovenijo. Tudi podnebna Slika 2: Erozija je v trdno sprijet terciarni konglomerat vrezala tipične oblike, ki predstavljajo večen navdih poetom, slikarjem in občudovalcem narave. "V kotu, odprtem med Sredozemljem in Pireneji, se v širokem trikotniku razprostira dežela pestrih reliefnih oblik - Katalonija. Na sredi se visoko dviga nazobčan greben - kot kralj vseh gora. To je Montserrat, sveta gora Kataloncev. " (Pierre Deffontairfes). (Foto: I. Drnovšek.) 15 G E O G R A l ' S K . 1 OBZORNIK pestrost je ena od skupnih značilnosti. Nanjo vpli- vajo prisotnost morja, visokega gorovja v zaledju in reliefna zaprtost Osrednjega nižavja. Obalni predeli imajo pravo sredozemsko pod- nebje, kjer povprečna januarska temperatura doseže 8 °C, letna količina padavin pa ne presega 700 mm. Proti jugu se količina padavin zmanjšuje, podaljšuje pa poletno sušno obdobje. Že v Priobalnem nižavju opazimo povečanje letne amplitude, redno se pojavljajo negativne tem- perature, pa tudi padavine so obilnejše. Todajanuar- ska temperatura je še vedno pozitivna in vplive morja lahko sledimo po rečnih dolinah prav v osrčje Pirenejev. Opazno pa se spreminjata količina in razporeditev padavin, ki se v goratih predelih sprostijo predvsem v obliki poletnih nalivov. Katalonijo lahko razdelimo na štiri osnovne reliefne enote: Pireneje, Osrednje katalonsko nižav- je, Obalno in Priobalno hribovje in Priobalno nižav- je- Na območju Pirenejev je do prvega poznanega gubanja prišlo že v mlajšem paleozoiku, vendar je bilo takratno gorovje že do konca paleozoika močno znižano, nato pa so se pred približno 30 milijoni let, v času alpidske orogeneze začeli dvigovati sedanji Pireneji. Njihova kamninska zgradba je raznolika, tako glede na starost kamnin, saj so najstarejše kamnine stare kar 480 milijonov let, kot glede na način oziroma okolje, v katerem so nastajale. Nižja področja t. im. Predpirenejev, ki v pasovih poteka jo vzporedno na obeh straneh osrednjega, višjega pasu, so zgrajena predvsem iz sedimentnih kamnin, osrednji, višji pas pa tvorijo predvsem magmatske kamnine (granit, bazalt). Ker Slika 3: Aiguestortes, edini narodni park v Kataloniji, sega v osrednji del Pirenejev. Toda zaščita je za večino visokogorskih jezer prišla prepozno, saj služijo energetski izrabi. Sistem, ki ledeniška jezera povezuje z zbirnim umetnim jezerom v dolini, so zgradili v desetletju pred 2. svetovno vojno. Njegovo energetsko vrednost so povečali tako, da vodo s prečrpavanjem ponovno vračajo v višjeležeča jezera. V ta namen uporabljajo odvečno energijo edine jedrske elektrarne v Tarragoni. (Foto: I. Drnovšek.) 16 GEOGRAl 'SK.1 OBZORNIK j e do izlivov magme na površje prihajalo ob pre- lomih, ki so povezani z nastajanjem gorovja, tovr- sten vulkanizem imenujemo sinorogeni. Najmlajši je ta proces v bližini mesta Olot, kjer so zadnji vulka- ni ugasnili šele sredi pleistocena, ledenodobnega obdobja (bazaltu so določili absolutno starost 300 000 let). Hkrati je potekala kamninska preobraz- ba, s katero so se stari peščenjaki spreminjali v kvar- cit, k i j e najbolj razširjena metamorfna kamnina. Osrednje katalonske nižavje obsega ozemlje med Predpireneji in hribovjem ob obali. V terciarju je bilo območje pod morjem in takrat so ob močnem izhlapevanju v plitvih morskih zalivih nastajala bogata ležišča soli (evaporiti), ki so jih do nedavnega izkoriščali v rudnikih Cardona in Suria. Istočasno pa so reke, ki so doline vrezovale v nastajajoče Pireneje, ob izhodih iz dolin skozi daljše časovno obdobje odlagale ogromne količine proda, saj je sprotno dviganje gorstva v povi r ju ohranja lo transportno moč. Debelina terciarnih usedlin znaša do 2,5 km. Obalno in Priobalno hribovje (Montsant, Mon t se r r a t ) gradi p r e d v s e m s t a ro te rc i a rn i konglomerat. Obe hribovji potekata vzporedno s sredozemsko obalo, številne rečne doline pa pote- kajo prečno glede na njuno slemenitev in s tem omogočajo lažji dostop do obale. Priobalno nižavje ločuje Obalno in Priobalno hribovje. Ta pas je precej razširjen s v delti Ebra, kjer je reka z nasipanjem ustvarila obsežna območja z ugodnimi možnostmi za kmetijstvo, ki jih v sušnih mesecih tudi napaja z vodo. Sem se širi t. im. Velika Barcelona, saj Obalno hribovje preprečuje njeno sklenjeno rast. Skupaj z ozkim obalnim pasom Slika 4: Rezultat litoralizacije je viden tudi v večjem delu Pirenejev, ki so ga obšli turistični tokovi. Delo generacij, ki so z gradnjo teras ustvarjale možnosti za preživetje, pospešeno uničuje erozija. (Foto: l. Drnovšek.) 17 FRANCIJA ANDORA Girona Montseny •1712/ u j S H t L J N J t Manresa • v KATALONSKO U e i d a N I Ž A V J E > < S Montsant 1166 GEOGRAFSKI OBZORNIK Badalona Barcelona ~H R I B O VJ E SREDOZEMSKO MORJE AVTOR: I. DRNOVŠEK, KARTOGRAFIJA: D. PERKO, M. RUPERT, GIAM ZRC SAZU Slika 5: Reliefne enote Katalonije. predstavlja območje hitrega gospodarskega razvoja z zgoščanjem prebivalstva, njena reliefna usmeritev pa je povzročila nastanek glavne prometne osi, s katero se Katalonija povezuje tudi z drugimi državami Evrope. 18 GEOGRAFSKI O B Z O R N I K »» '«•« Slika 6: Kalijeve soli v Cardonije izkoriščala tudi oboroževalna industrija. Kljub še neizkoriščenim zalogam so rudnik pred nekaj leti zaprli. Povzročil ga je padec cene, do katerega je prišlo zaradi velike ponudbe soli, predvsem iz rudnikov nekdanje Sovjetske zveze. Ponovno oživitev mesta naj bi zagotovil muzej, ki ga bodo ob podpori Evropske zveze zgradili v rudniških rovih. (Foto: I. Drnovšek.) Slika 7: Ker Španija ni doživela temeljitejše reforme zemljiškoposestnih razmer, večina zemlje še vedno pripada veleposestnikom in cerkvenim ustanovam. (Foto: I. Drnovšek.) 1. Aiguestortes, Guiadel mediNatural. 2. Brunei, R. 1990: Geographie Universelle (France, Europe du Sud). Hachetie. 3. Catalunya, Guide touristique. Generalitat de Catalunya. 1992. 4. Garrotxa i sectors propers. Guia cartografica. Editorial Alpina, 1990. 5. Kruger, C. 1972: Vulkani. Ljubljana. 6. Oriol Riba i Arderiu: El relleu deis paisos Catalans. Barcelona, 1986. 19