SLOVENSKI

List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja rak četrtek in velja i poštnino vred in ▼ Maribora ■ pošiljanjem na dom za eci« leto 4t, a pol leta % K in za četrt leta I K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage tcrasavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj. plača na leto same S K. Naročnina se pošilja na: Uprarnižtro „Slovenskega Gospodarja* v Maribora. — list se pošilja ds odpovedi — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva* dobivaj* list brez posebne naročnine. — Posamezni Meti stanejo SO w.
UREDNIŠTVO i Koroška cesta štev. 5.	^^	UPRAVNIŠTVOi Koroška cesta štev.
RakapM se m vračaj«. Nesmakovaim pisma m se sprejemajo.	| ° |	Vsprejema nareisnino, ieserate in reklamacij».
C Za inserate se platoje od enostopne pethvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 T. Za večkratne oglase primeren popust	j
Inserati se sprejemajo do sreda opoldne. — Nezaprte reklamacij» so po&nin* proste.	_ i
Štev. 13.	V Mariboru, dne 30. marca 1905.	Tečaj XXXIX.
Volitev v okrajni zastop ptujski pred c. kr. upravnim sodiščem.
Lanskega leta vršile so se volitve za okrajni zastop ptujski. Stranka ptujskih meščanov ali Ornigova stranka, združena z nekaterimi nemškimi grajščaki in slovenskimi kmetskimi odpadniki porabila je vsako sredstvo, da bi slovensko kmetsko večino iz okrajnega zastopa vrgla, na nje mesto pa posadila Orniga, ptujske meščane in razne grajščake. Ta stranka je prva v volilnem boju rabila sredstva, katera so bila do tistih dob pri nas neveljavna. O tem pa bode prilika še govoriti.
Danes hočemo naglašati le to dejstvo, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju in c. kr. namestništvo v Gradcu imenovano stranko proti Slovencem povsod in najkrepkeje podpiralo, da pa so se slovenskim strankam delale vse le mogoče ovire, da teh pritožb niso marali uslišati niti v Ptuju, niti v Gradcu! Sramota bi bila, če bi bili slovenski možje krivice mirno prenašali, ako bi se ne bili v bran postavili za pravico! Priti je moralo do pritožb in prišlo je! Kar se ne da v Ptuju in v Gradcu doseči, poskusiti se mora pri najvišjih instancah Avstrije, na Dunaju! In tako so se tudi zaradi volitve v okrajni zastop ptujski že lani vložile razne pritožbe na c. kr. upravno sodišče na Dunaju.
LISTEK.
Fa lovu.
P. D.
(Dalje.)
A nič ni hotelo biti. Naj si je Šmitek še toliko napenjal oči in ušesa, naj je še s tako potrpežljivostjo napenjal in spuščal petelina, veverice ni bilo.
Šmitka se je poprijela slaba volja.
„Ej, šmentani Andrej! On tudi misli, da sc mora še bahati z divjačino! Čemu to? Kjer ni nič, ni nič, in pri tem nobena laž ne pomaga ! Na izbiro, je rekel! A, radoveden sem, kaj naj izbiram! Ko doslej še nisem imel nobene stvari pred očmi!"
Bum!
Šmitek je poskočil.
„Je že moja! Je že moja!" kričal je zadaj Janez in skakal sem ter tja s kadečo se puško. „Je že moja!"
„Kaj je, kaj?" sopihala sta onadva.
„Veverica! Lovci sem!" zadere se Janez. „Gospod Šmitek, za Boga, jaz nimam več strela! Ušla nam bo! Gospod Grčar, kje ste?"
„Saj nič ne vidim!"
„Kje jo imate?" vpil je poštar.
Leto dni je minolo, predno je prišlo do razprave na Dunaju. Minoli petek, dne 24. marca t. 1. razpravljalo je to najvišje sodišče v šesterih pritožbah, katere je osebno zastopal dr. Franc Jurtela, odvetnik v Ptuju, deloma kot volilec pritožitelj, deloma kot pooblaščenec drugih pritožiteljev. Upravno sodišče je ustreglo petim pritožbam, le eno je zavrnilo. Po dolgem boju se je pokazalo, da se je Slovencem delala krivica, ne pa Nemcem in nemčurjem, kakor so prej razni sleparji v enomer trdili! Razsodba c. kr. upravnega sodišča je spodnesla celi volitvi lanskega leta pravni temelj ! Glasom te razsodbe se 15 %> oziroma 12 V^/o popust pri pravem davku ne sme odračuniti ali odtegniti nikomur, kadar se določa volilna pravica za volitev v okrajni zastop.
Vsled te razsodbe c. kr. upravnega sodišča dobilo bode zopet veliko število kmetskih posestnikov volilno pravico v skupini velikega posestva nazaj! To velja za okraj ptujski, to velja za vse druge okraje na Štajerskem! Dve leti in več trajala je borba, stala je mnogo dela in truda, povzročila je stroške! Hvala Bogu, da se je dosegel saj ta uspeh ! Slovenski posestniki! Ne pozabite nikoli, kedo vas je hotel ob to volilno pravico spraviti, kedo se je potegoval za vas, in kedo je delal proti vam! To ohranite dobro v spominu !
„Gori držite puške, da ne bo nesreče! Ali ne vidite? Zdaj je pri miru!"
Poštar je ustrelil.
„Zdaj pade! Zdaj pade!"
Ali veverica je samo prožno skočila na drugo smreko in stekla v vrh.
„Moj Bog, kako streljate!" javkal je Janez in razburjen basal puško.
„Jaz nič ne vidim!" zakričal je Šmitek še enkrat.
„Zdaj le!"
Pri teh besedah je Janez z nova pomeril. Glasno je zagrmel strel po gozdu, in vmes se je razlegal divji krik Janezov. Od veje do veje se je torkljalo vitko telo veveričino.
Srečni lovec je priskočil in treščil živalico ob deblo. Potem pa jo je vzdignil za košati rep.
„Samec!" vpil je, kazoč okrvavljeno telesce Šmitku. „Samec! Ta nam ne bo delal več preglavice!"
„Kako je padla!"
„V srce ste jo zadeli!"
< „Pa kako ste jo zapazili?"
„Jaz grem za vama, kar zapazim, da se maje veja. Gledam, gledam in vidim, kako obira veverica žir. Ej, si mislim, ti boš moja!"
„Prav ste mislili! Kako je težka!"
Novi lovski zakon.
Govor deželnega poslanca dr. Jurija Hrašovca o priliki razprave o novem lovskem zakonu v štajerskem deželnem zboru.
(Konec.)
V	§ 66 se imenujejo živali, katere sme lovski upravičenec, od njega za varstvo lova nastavljene osebe ali z njegovim pismenim dovoljenjem tudi drugi ljudje vloviti ali ustreliti in sebi prilastiti, kakor lisica, kuna, dihur, podlasica, veverica, vidra, kragulj, skobec, velika uharica, kavka, črna vrana, sraka, krokar in druge. Mi predlagamo, da se uvrsti med te živali tudi še kos, kadar se nahaja v vinogradih.
§ 74 določuje, da sme vsakdo divjačino iz svoje zemlje sam aH po drugih osebah odganjati na primeren način bodi si s klopotci, strašili, nočnimi ognji ali na drug način, v vinogradih, tudi s praznimi (strašilnimi) streli v času od 1. kimovca (septembra) do 31. vinotoka (oktobra).
Nam se ta doba od 1. kimovca do 31. vinotoka vendar zdi prekratka, če se pomisli, da v vinogradih posebno zajec skoraj skozi celo leto škodo dela. Ni tedaj prav, da bi se smela divjačina iz vinograda s praznimi streli samo v tem času odganjati.
Predlagali bodemo, da se ta določba časa izpusti in dovoli, da se sme sploh divjačina v vinogradih odganjati s praznimi (strašilnimi) streli, tedaj skozi celo leto.
„(Stara žival!"
„To je dobro, da sem še imel patrone! Sicer bi bila ušla!"
Polagoma jih je nehala razburjenost. Šmitek se je nehal tresti in poštar je zopet zadobil mirni svoj glas. Janez pa se je moral vsesti, tako ga je prevzel ta prvi uspeh.
„No, da le prazni nismo!" meni Janez zadovoljno.
„Hvala Bogu, nekaj imamo!"
»Hoj!«
Gospod Čuš kliče! „Hoj!" odzove se Janez.
V	kratkem prilomasti učitelj in zavpije že od daleč.
„Kaj imate?"
„Veverico imamo!"
„Pa streljate, kakor na medveda! Mislil sem, kdo ve, kaj bo!"
„Da je le nekaj !"
„No seveda, boljše nekaj kot nič. Ampak štiri strele na veverico, to je preveč! Kdo jo pa je?«
„Jaz. Koliko ste pa vi prinesli, gospod Čuš?" meni Janez pikro.
„Ničesar. Nisem streljal!"
„No torej!"
(Da]je.)
Še nekaj moram omeniti glede te določbe (§ 66). Kaj se naj zgodi v slučaju, ako lovski upravičenec takega dovoljenja ne da ? Lovski upravičenec sme dati dovoljenje, a prepuščeno je le njegovi prosti volji, ga li hoče dati. Kaj pa. ako ga ne da in to v slučajih, ko naredijo dotične živali posestnikom res veliko škodo, kakor vrane, srake itd. v koruzi, posebno kadar se ta nahaja blizu gozda, ali v vinogradih? Po tem paragrafu ne bi imel posestnik nobene druge instance in bi se moral ukloniti tej prepovedi. Mi zahtevamo, da bi se naj še dodal ta-le stavek :
„Ako se lovski upravičenec brez temeljitega vzroka brani, sme politična oblast prve instance (okrajno glavarstvo) to dovoljenje dati."
Konečno imamo še pri § 69 spremi nje val ni predlog. Sedaj se glasi ta paragraf tako:
„Pse, ki oddaljeni od hiš in čred lovijo, in mačke, ki se klatijo po poljih ali gozdih, sme lovski upravičenec ali njegovi lovci usmrtiti!
Na ta način bi se smela mačka že blizu hiše ustreliti, kadar je prav blizu hiše polje ali gozd.
Mi tedaj predlagamo, da se smejo le ubiti one mačke, ki se najmanje 500 korakov od poslopij oddaljene dobijo na polju ali v gozdu.
To so tedaj naše zahteve. Mi prosimo visoko zbornico, da jih naj sprejme. Za lovca so le malenkosti, a važni za posestnika. Koristi kmečkih posestnikov moram v prvi vrsti varovati; mislim, da jim tudi pametni lovci in lovski prijatelji ne morejo nasprotovati. S temi besedami končam.
Rusko -japonska vojska.
Sin 8«h«m.
Sedaj že Japonci sami priznavajo, da ruske izgube v bitki pri Mukdeuu niso bile tako velike, kakor se je pisalo po njihovih časopisih. Zalog, streliva in živeža skoro nič ni padlo Japoncem v roke, vse so skoro Rusi odpeljali, kar pa ni bilo mogoče odpeljati, so pa uničili. Dne 9. t. m. zvečer ob 9. uri je bilo izdano povelje za umikanje in drugi dan ob 6 uri zjutraj je bilo vse že odpeljano. Vtem času je bilo odpeljanih iz Mukdena 1900 vagonov. Vlaki, ki so imeli po 50 do 60 vagonov, so se peljali v predsledkih po 8 minut. Bilo je to velikansko delo za železnične uslužbence, kajti vlaki so se morali peljati brez luči in niso smeli dajati znamenja s piskanjem. Medtem se je pa 7 vrst od Mukdena vršila bitka, v kateri so odbijali Rusi Japonce, da niso mogli do železnice.
Kar se je tiste dni pisalo o ruskih izgubah, to že presega vse meje. Gotovi vojni poročevalci menda res mislijo, da sestoji čitajoče občinstvo samo iz tepcev in butcev, ki nimajo niti peščice razsodnosti. Ti ljudje so si upali n. pr. z vso resnostjo zatrjevati, da znašajo ruske izgube v celem 300.000 mož in da so Japonci uplenili 2200 topov. Vsakdo pa ve, če je količkaj pazno zasledoval dogodke, da je vsa ruska armada štela komaj 300.000 mož in da so Rusi v celem imeli jedva okoli 1200 topov. Ako bi bile torej gori navedene iz-mišljenosti resnične, bi ne bilo v Mandžuriji niti enega Rusa več in Japonci bi bili uplenili polovico več topov, kakor so jih Rusi sploh imeli!
Umikanje ruske armade se vrši še vedno v lepem redu. Japonci ne pritiskajo hudo za njimi, ker Rusi uničijo za seboj železnico, vse ceste in mostove. Kje se bodo Rusi postavili zopet Japoncem nasproti, seveda nihče ne ve. Nekateri pravijo, da bo novi poveljnik Linevič postopal po stari ruski navadi, da bo vse opustošil in uničil za seboj in se umikajoč zvabil Japonce v nerodovitne severne kraje Mandžurije, kjer jih bo napadel. Dragi zopet pravijo, da se bo vstavil pri reki Sungari, kjer ima močne postojanke. Reka Sungari teče okoli 160 klm južno od Harbina proti severozahodu, se obrne na kitajski meji proti severo-vzhodu in teče mimo Harbina. Desni breg, kjer bi stali Rusi, je višji kakor levi.
Da je bilo japonsko zasledovanje jako slabo, kaže dejstvo, da se Rusi hočejo zopet ustaviti 150 klm severno od Mukdena. General Linevič pa se najbrže tukaj ne bo spustil v bitko, ker ta kraj ni posebno sposoben za bojevanje. Te postojanke, Nančenci, Svanmjavci in Sipingaj leže na vznožju gorovja, ki se vleče zahodno proti mongolski meji. Tukaj hoče Linevič samo zadrževati sovražnika, dokler se čete popolnoma ne uredijo in odpočijejo ter zavzemejo nove postojanke pri reki Sungari.
Pariški listi trdijo, da so ruske utrdbe ob reki Sungari doslej najmočnejše ruske utrdbe. Za obrambo teh postojank je treba baje 250.000 mož, ki so menda že zbrani ondi. Tja prihajajo tudi vojaki iz Harbina in ojačenja iz Rusije. V postojankah so že prej stali težki topovi.
Iz bojišča se poroča: dne 27. t. m.: Po močnih zadnjih stražah krita, zaseda armada nove utrjene postojanke. Danes zjutraj je jezdil poveljnik armade mimo čet ter posebno pozdravil ostanke strelskega polka, ki si je z bajonetom napravil pot skozi sklenjeni obroč mnogo številnejših japonskih čet. Le 126 mož tega polka se je vrnilo s svojo zastavo. Položaj čet je dober. — Poveljnik tretje mandžurijske armade, general Kaulbars, je imenovan za poveljnika druge armade. Poveljnikom tretje armade je imenovan general Bacanov. Poveljnik prve armade je general Kuropatkin.
\a morju.
Drugo tihomorsko brodovje pod admiralom Roždestvenskim je že odpljulo dne 16. t. m. od Madagaskarja. Roždestvenski je rekel, da se pelje nasproti tretjemu brodovju, ki je plulo 24. t. m. skozi Sueški kanal in dospe potemtakem proti koncu marca v bližino Madagaskarja. Po združitvi s tem brodovjem se bo pa napotilo celo brodovje proti Japonski, tako se sumi. Japonske bojne ladije se že prikazujejo pri Vzhodnoindijskib otokih. Bržkone hočejo zastaviti pot ruskemu brodovju skozi morske ožine med temi otoki.
Vladivovtok.
Iz Vladivostoka došli potniki poročajo, da vlada v celem trdnjavskem okrožju živahna delavnost. Nove in stare utrdbe vedno ojaCu-jejo. Oboroženje je silno močno in število topov od obleganja Port Arturja pomnoženo najmanj dvakrat. Najtežji topovi iz trdnjav evropske Rusije se nahajajo sedaj v Vladi-vostoku. Tudi posadka se pomnožuje neprenehoma ter sedaj šteje vsaj 40.000 mož. Vsak dan pride preko Herbovska po železnici okrog 1000 mož svežih čet. Zunaj luke križa iz 11 ladij obstoječe japonsko brodovje. Šestdeset milj južno od trdnjave se je baje, kakor poročajo korejski ogleduhi, izkrcala japonska armada, močna tri divizije. O prodiranju teh čet pa dosedaj ni nobenega poročila. Častniki posadke so prepričani, da pred pozno pomladjo ni pričakovati resnega japonskega napada na Vladi vostok. Železniško zvezo Vladivostok-Harbin ojstro stražijo močni ruski oddelki. Prevoz podmorskih čolnov iz Rusije še ni končan. V trdnjavi je sedaj baje 6 do 8 takih ladjic pripravljenih. Izvzemši „Gromoboja" so sedaj vse ladje ruskega bro-dovja v Vladivostoku sposobne za plovbo in boj.
Dva govora poslanca Žičkarja.
Obravnava o vodnih stavbah na Štajerskem se je vršila v deželnem zboru dne 9. januarja 1905. Razprave so se vdeleževali slovenski poslanci Žičkar, dr. Ploj in dr. Jurtela. Govor poslanca J. Žičkarja:
Visoka zbornica! Tudi pri tej priložnosti si dovoljujem spregovoriti nekoliko besed o potrebnih popravah nekaterih potokov in rek v sevniškem, brežiškem in kozjanskem okraju. Iz prejšnjih razprav je že znano, da se tu gre za potoke Sevnišnica, Gabernica, Močnik in Sromlica; potem za Sotlo in Savo. Želeti bi bilo, da nam da zastopnik dežel-
nega odbora zagotovilo, da se začnejo leta 1905. izdelovati potrebni načrti glede poprej omenjenih štirih potokov. Kar zadeva uravnavo Sotle, se utegne, kakor je naznanil gospod cesarski namestnik, vendar doseči sporazumljenje med našo državno polovico in hrvatsko vlado. Radi tega, ker je pri uravnavi mejne reke med Štajersko in Hrvatsko prizadetih toliko činiteljev, da se mora računati z zastopniki cesarske namestnije, deželnega odbora, ministerstva za notranje zadeve, poljedeljskega ministerstva, potem z zastopniki hrvatske vlade; baš za tega voljo se zavlačujejo tako dolgo priprave za uravnavo Sotle.
Pred vsem je pa potrebno, da se radi nevarnosti, katera preti vasi Gregovce, ležeči ob Sotli, vendar nekaj stori v njeno varstvo. Kolikor mi je znano, so obljubili: minister-stvo, deželni odbor in hrvatska vlada, da se priredi skupni komisijski ogled v tej stvari; samo naša namestnija ima še imenovati zastopnika za ta ogled. Celo gotovo je, kakor sem že večkrat omenjal, da bo zginila vas Gregovce raz obličja zemlje, če se v najkrajšem času kaj zdatnega ne ukrene v njeno obrambo.
Posestniki ob Sotli so vsled zadnjih po-vodenj zopet trpeli velikansko in občutljivo škodo in sicer deloma radi tega, ker je voda pokošeno travo oblatila ali pa odnesla, deloma pa, ker je mnogo poljskih pridelkov, kakor krompir itd. segnilo. Že radi tega je nujna sila, da se vendar enkrat začnejo potrebne priprave za uravnavo.
Slednjič bi še rad podpiral prošnjo, katero je nedavno predložil deželnemu odboru okrajni odbor sevniski. Gre se za varnostne stavbe ob Savi v sevniškem okraju. 90 odstotkov vseh stroškov je obljubila prevzeti država, gre se toraj samo še za pokritje deset odstotkov vseh stroškov. Tu bi bilo pa vendar umestno in pravično, da dežela, katera za te varnostne stavbe še ni prav nič plačala, ta ostanek z 10 odstotki vseh stroškov prevzame. Pričakujem torej, da bo deželni odbor našel pot, da pomaga s podporo sevniškemu okraju, da se zadržuje nadaljno trganje savskega obrežja pri Sevnici. V tem smislu prosim, naj se blagohotno reši prošnja okrajnega odbora in dotičnih prizadetih posestnikov. (Deželni odbornik S t al 1 ne r je na to odgovoril, da se bodo od strani deželnega odbora začele delati preiskave glede znanih štirih potokov v savskem obvodju. Do zdaj ni bilo to mogoče zbog pomanjkanja strovnjakov pri deželnem stavbinskem uradu. Kar zadeva prošnjo sev-niškega okrajnega odbora, da se napravijo ob Savi obrambene stavbe, obeta zastopnik deželnega odbora, da bo deželni odbor glede na to, da je tamošnje prebivalstvo izvanredno ubogo, dovolil primerno svoto za izvršitev teh stavb, ker je vlada že itak odločila, da hoče 90 odstotkov vseh stroškov prevzeti na državni račun.)
V seji deželnega zbora 10. jan. 1905 se je obravnavalo o prispevkih za ljudske šole. Do zdaj so dobivale šolske sestre v Algers-dorfu pri Gradcu 2000 K in one v Mariboru 400 K letne podpore iz deželne blagajnice. Letos je pa socijalno demokraški poslanec Resel predlagal, naj se ta podpora črta in se naj 2000 K daruje kot podpora za šolske vrteče, 400 K pa gražkemu društvu „Schiiler-hort". Temu predlogu se je uprl poslanec Žičkar z naslednimi besedami: „Visoka zbornica! Predlogu, ki ga je stavil gospod predgovornik (Resel), moram odločno ugovarjati. Od te strani se vedno ponavlja trditev, da šole, katere vodi cerkev, delujejo na to, da se ljudstvo poneumni.
No, ta trditev je pač popolnoma napačna. Vsakdo, ki pozna zgodovino, ve, da je cerkev od svoje ustanovitve sem bila prijateljica šole in da je globoko noter v 17. stoletje samo le cerkev šole ustanavljala in vodila.
Pristaviti še hočem, da šole, katere vodijo šolske sestre, nadzorujejo nadzorniki, ki

so postavljeni od države; da se morajo te šole držati učnega načrta, ki je predpisan od države.
Ni torej nijednega razloga, zakaj bi se ta podpora za sestrni šoli v Algersdorfu in Mariboru, ki se je že več let sem dovoljevala, l^tos prečrta.
Predlog za podporo so potem še zagovarjali poslanci Hagenhofer, deželni odbornik dr. Link in poročevalec Fiirst. Glasovalo se je o Reselnovem predlogu po imenih. 45 poslancev se je izreklo proti Reselnu, pet poslancev (Daniel, Einspinner, Resel, dr. Scha-cherl in Sutter) za. Podpora se je torej dovolila,
Politični ogled.
Med štajerskimi nemškimi kmeti sta dve stranki, ena pripada h krščanski ljudski stranki, druga pa k bauernbindlerjem. Bauernbindlerji so, kratko rečeno, med Nemci to, kar so nemškutarji in štajercijanci med slovenskimi kmeti. Kadar krščanska ljudska stranka ne postavi pri volitvah kmeta za kandidata, takrat kričijo: kmet naj kmeta voli! Sami pa seveda ravnajo celo drugače. Zdaj je izpraznjeno mesto državnozborskega poslanca v gornještajerskih kmetskih občinah. Ljudska stranka je postavila za kandidata kmeta Sckvveigerja, Bauernbindlerji pa sedaj naenkrat s kmetom niso bili zadovoljni, pozabili so na svoje geslo : kmet naj kmeta voli, in kandidatom so postavili barona Rokitan-skega. Med obema kandidatoma je sedaj huda agitacijska borba. Poročali bomo, kdo bo zmagal.
Avtomobil in kmet. Na Dunaju so se posvetovali zaradi nove postave za avtomobile. Predsednik posvetovalnega odbora je bil slovenski liberalni poslanec dr. Ferjančič. Pozvali so se k posvetovanju samo častniki, kapitalisti in tovarnarji, a nobeden zastopnik kmetov. Nihče pa pod brezobzirnostjo avto-mobilistov ne trpi toliko kakor kmet, ki bo brez moči proti njihovi drznobitri vožnji tudi po postavi, ki se namerava predlagati. Dokler še bodo ljudje vozili s konji, voli in kravami, mora zahtevati kmet, da si avtomobilisti zidajo svoje ceste, kakor imajo železnice svoj tir. Tam lahko divjajo kakor hočejo in se ubijajo in prevažajo, kakor jim ljubo.
Moravski in češki kmetje pridelujejo mnogo pese, ki služi za pridobivanje sladkorja. Da bi tovarnarji pri nakupovanju pese med seboj ne tekmovali, razdelili so si ozemlje, kjer se prideluje pesa, v okraje (rajone), kjer sme kupovati peso samo eden tovarnar. A ne dovolj, da eo tako izključili vsako tekmovanje, ampak združili so se tudi v ta namen, da so pritiskali cene. Reparji, kakor se kmetje, ki pridelujejo peso, sami imenujejo, so bili tovarnarjem izročeni na milost in nemilost, zato so začeli zahtevati vladne pomoči. Vlada naj prepove pod kaznijo, da bi se smeli tovarnarji združevati v namen, da pritiskajo cene. Vlada je ubogala in predlbžila državnemu zboru tozadevno zakonsko osnovo, da jo sprejme. Dne 26. marcija se je o tem razpravljalo. Tovarnarji delajo z vsemi silami, da bi se osnova ne sprejela. Zato se je posvetovanje o tej stvari odložilo do 3. aprila in se bodo med tem časom vršila pogajanja med kmetskimi zastopniki in tovarnarji.
Nemška kmetska stranka na Češkem čudovito hitro raste. Na njen program sta izvoljena samo dva poslanca, a sedaj pristopajo vedno novi poslanci iz drugih strank h kmet-ski stranki. Naši nemškutarji vedno kričijo, da naj kmet kmeta voli, in mislijo, da s tem varujejo kmetske koristi, a Nemci sami so pametnejši ter si volijo može iz različnih stanov, samo da morajo prisegati na kmetski program.
Nemška kmetska stranka na Češkem razglaša, da bo tudi ona varovala nemško narodnost. Ker nemška narodnost v Avstriji ni v nevarnosti, so to le prazne besede. Tudi Nemcem na Češkem je več za narodne pravice nego za kmetski stan!
Nove utrbe v Pulju. Izkušnje v boju pri Port Arturju hoče uporabiti vojaška uprava pri utrjevanju Pulja. Mornariška uprava hoče zavarovati v pristanišču usidrane vojne ladje tako, da ne bo mogoče zapreti vojnim ladjam izhode iz pristanišča. Zato so potrebne večje zgradbe, da bo vojno brodovje v popolni varnosti v vojnem pristanišču. Obenem so pa tudi potrebne utrdbe ob vhodu v pristanišče, da bo sovražniku onemogočeno zapreti vhod z brandlerji. Pred 800 metrov širokim vhodom v vojno pristanišče leže Brionski otoki. Na zahodu jih loči od celine pristaniški basin, na severovzhodu pa fazanski prekop, ki je pulj-sko vnanje pristanišče in ga varujejo mnogo-brojne dobro oborožene utrdbe. Da bo pa vhod v vojno pristanišče v slučaju vojske popolnoma zavarovan, bodo zožili Fazanski prekop na 400 metrov. V ta namen bodo zgradili dva nasipa. Prvi nasip bode zgrajen od utrdbe Marije Lujize proti sredi prekopa in drugi od otoka Vel. Brionija mimo Perod-skih utrdb proti sredi prekopa. Med obema nasipoma bode prostora le 400 metrov in mogočne utrdbe bodo zabranjevale vsak sovražnikov poizkus, zapreti vhod v puljsko vojno pristaničče. Nasipa bosta široka 60 metrov in ob pričetku in na koncu 90 metrov. Zvezati ju nameravajo z mostom na vrtilo. Poleg teh zgradb pa nameravajo prekopati zemsko ožino pri takozvanih Maksovih lopah, da bo še en izhod iz vojnega pristanišča. Drugi prekop bo zadostno zavarovan po utrdbah Stoja in Bourguignon. Po dovršenih zgradbah bo imelo vojno brodovje v Pulju na razpolago tri izhode in ne bo mogoče brodovja tako zamašiti v pristanišču, kakor je bilo rusko v Port Arturju.
Dopisi.
Iz Slovenjgradca. (Nemška nestrpnost) Dne 18. svečana je vposlalo vodstvo „Narodnega doma" v Slovenjgradcu mestnemu občinskemu uradu v Slovenjgradcu kot stavbeni oblasti v slovenskem jeziku sestavljeno prošnjo za dovoljenje stavbenih sprememb pri poslopju „Narodnega doma" hiš. št. 6 v Slovenjgradcu. To stavbeno prošnjo je vrnil mestni občinski urad z dopisom z dne 5. sušca t. 1. št. 189 z ukazom, isti nemški prevod prid jati, oziroma prošnjo v nemškem jeziku vložiti. Proti temu odloku je vložil znani narodnjak gosp. Jak. Vrečko v imenu „Narodnega doma" dne 11. sušca t. 1. pri ces. kr. okrajnem glavarstvu Slovenjgradec obširno pismeno pritožbo zaradi zavrnitve slovenske stavbene prošnje.
Dne 18. sušca t. 1. smo prejeli od c. kr. okraj, glav Slovenjgradec pod št. 5322 sledečo rešitev:
„Ces. kr. okrajno glavarstvo ugodi pritožbi in razsodi, da je mestni občinski urad slovenjegraški dolžan, v slovenskem jeziku sestavljeno prošnjo sprejeti, o isti poslovati in isto rešiti, ker se ima slovenski jezik v okolišu mestne občine Slovenjgradec kot v deželi navadni jezik smatrati in ker so oblasti in tudi občinski uradi v smislu člana 19 odst. 2. zakona z dne 21. grudna 1867 drž. zak. št. 142 glasom državnega temeljnega zakona dolžni, vloge strank v jeziku, v dotični deželi ali kraju dežele navadnem, sprejemati. K temu se pripomni, da imajo avtonomne oblasti in uradi sicer pravico, gotovi jezik kot njihov službeni jezik določevati, vendar jim ne pristoja pravica, tudi od tretje osebe zahtevati, posluževati se v prometu z njimi izključno tega jezika. Da se mora slovenski jezik v političnem okraju Slovenjgradec kot v deželi navadni jezik smatrati, razvidno je iz zadnjega ljudskega štetja. Iz podatkov je posneti, da se je med 44.011 prebivalci 37.398 slovenskemu občevalnemu jeziku pripoznalo in se isti v prometu tega jezika poslužujejo. Tudi je iz teh podatkov zadnjega ljudskega štetja razvidno, da se je v mestni občini Slovenjgradec sami med 1163 prebivalci 314 slovenskemu občevalnemu jeziku pripoznalo in da se isti v prometu tega jezika poslužujejo. Proti temu odloku je dovoljeno v
smislu § 1 drž. zak. št. 101 v teku 14 dneh, računši z dnevom po dnevu dostave, pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Slovenjemgradcu vložiti priziv na c. kr. namestništvo v Gradec. C. kr. okrajno glavarstvo, dne 18. sušca 1905. C. kr. okrajni glavar Cape k, m. p".
S tem so toraj mestni očetje v Slovenjgradcu zopet dobili dolg nos. Slovenski kmetje, zapomnite si dobro, da so nemški mestni očetje s tem jasno pokazali, kako sovražijo vse, kar je slovenskega.
Z Uršelske gore. (Pust brez kra-p o v.) Kakor veste, g. urednik, stanujem na visoki gori in samotarim. Ker sem rodom Korošec, si kuham tudi koroške jedi, večinoma repno župo, iglice in knole. Za pustni torek pa sem si mislil krapov speči; pa, g. urednik, še videl jih nisem. Nesreča, kaj ne? Ko sem še služil za pastirja, so nam gospodinja na pust spekli cele gare krapov; bili so skoraj tako veliki ko moj nedeljski klobuk. Od takrat vem, da je za krape treba moke in medene. Navadno vse reči kupujem v Kotljah, gortam na Koroškem; letos pa sem šel v pondeljek pred pustom za krape kupovat potrebnih rečij v Slovenjgradec, doltje na Štajersko, ker so tam medence za par krajcarjev bolj po ceni. Pa, g. urednik, kaj se mi je zgodilo? Nosim celo leto coklje in od spodaj „žoke", po zimi volnate žoke. Ko sem šel skozi Žabjigrac, sem dvakrat coklje v blatu zgubil, in s špago sem si jih moral privezati na noge. V Slovenjgracu sem se po navadi oglasil v „Narodnem domu". Tam sem zvedel, da bo na pustni dan huda vojska: bili se bodo v Slov. Gradcu Rusi in Japonci. Smencano, sem si mislil, to bi pa rad videl. Nisem vojak, ker so mi rekli, da imam „pretoust" vrat, in zato sem bil silno željen, videti enkrat vojsko. Pa, g. urednik, kaj sem videl drugi dan ? Otroci, fantalini in ciganice, in bogve kaj še, vse se je mešalo, kakor če so na kakem sejmu komedijantje. Tudi na-širanega osla so imeli v svoji sredini; tovaršija mu je morala biti kaj po godi, ker se je vedno ponosno oziral krog sebe in prikimaval. Pa mene je začelo sram biti, da sem zavoljo take neumnosti ostal čez noč v mestu in poleg tega še pozabil kupiti moke in medene in da tako nisem jedel krapov. Na tihem jo pobrišem v Staritrg k svojemu dobremu prijatelju, Špan-želovemu Lovrencu. Ta je bil prej gortam na gori, zdaj pa je bogat oštir v Starem trgu. Hotel sem ž njim pomarnovati in mu potožiti, kako sem prišel ob krape. Pa nova nesreča. Ko vprašam po Lovrencu, mi reče njegova gospa čisto hladno in resnobno: „Naš birt je v mestu; danes je vendar vse v Slovenjgradcu, ker tam pusta obhajajo." — „A, štak", sem rekel, „šeta reč je tam v mestu; pustov god obhajajo", sem rekel; „pri mojem godu pride „žvabta" skupaj", sem si na tihem mislil; o srečen pust, ki imaš toljko „žvahte", sem dalje mislil. Zdaj pa, g. urednik, z Bogom!
Plešivski samotar. Sv. Jurij ob Sčavnici. (Nemški napisi.) Naš klobučar Postružnik še noče izpre-videti, da bi v njegovih klobukih pač tudi slovenski jezik dobro služil, mesto nemških napisov „Postružnik St. Georgen a/d Stainz". Zakaj pač naši obrtniki ne izprevidijo, da bi bilo primerno tudi slovenski jezik spoštovati in rabiti pri naznanilih in reklami, če na Slovenskem svojo blago prodajajo, kakor naš klobučar. Tudi v Šovjaku je neki mizarski mojster Pfeifer, kateri misli, da mora tudi z nemškim napisom poleg slovenskega kazati, da zna nemško zveličavno „šprabo". Naj pogleda samo v Maribor, Ptuj ali Radgono, kateri mizar ima pač poleg nemškega tudi slovenski napis; nobeden ga nima in vendar tudi marsikateri goldinar zasluži od zaničevanih Slovencev. Mizarju Pfeiferju pa gotovo nobeden Nemec ne da krajcarja zaslužka in mu najbrž tudi ne bo, ker pri nas Nemcev ni. Proč toraj z nemškimi napisi! — Jeden, ki vse vidi.
Iz Stoperc. (Zločinca), ki je napravil dne 8. oktobra 1904 v župnikovem sadonos-niku na najlepših drevesih in brajdah nad 400 K veliko škodo, še c. kr. sodnija do sedaj ni našla, čeravno se nekateri s svojim govor-
jenjem in obnašanjem oblasti tako rekoč sami ponujajo.
Res čudno! Povsod se take hudobije natančno zasledujejo in se pride zločincem na sled, le v Stopercah, kjer se je zgodilo v teku 7 ali 8 let že več hudobij n. pr.: (poškodovale so se cerkvene orgije in cerkvena vrata na kor ob času spremembe orgljarske službe, pobile okna v ž upnikovi sobi in nametalo v njo debelo kamenje; lansko leto so se vzele polke raz farovške kuhinje, zanesle v strani in na kosce razbile, potem se je popipal na župnikovi njivi zeleni fižol, na to se je obelilo v župni-kovem sadonosniku 17 najlepših žlahtnih dreves, ki so vse rodile, in se porezale brajde) — ostane vse — vse prikrito in vse lepo zaspi.
Če smo tudi v Stopercah in še pod Do-načko goro, a na Turškem še pa vendar le nismo. —
Dobrna pri Celju. V srce se nam že smilijo redko nasejani možgani dobrnskih nemčurjev, ki se trudijo in trudijo, da bi stuhtali, kedo izmed nemčurčkov bi bil najvrednejši za županski stol. Sedaj se jasno vidi razloček med slovensko pametjo in ponižnostjo na eni strani ter med nemčursko neumnostjo in napihujenostjo na drugi strani. Pred tremi leti so se slovenski občinski odborniki po vrsti branili županske časti, danes pa nemčurji že komaj čakajo, kdo izmed njih da bo zanaprej župan. Tak počajte no! Vso skrb za to bomo prevzeli Slovenci, in če bo na Kitajskem kje zmanjkalo županov, bomo gotovo najprej priporočali dobrnske nem-čurje. Sedaj res ne vemo, ali so naši nemčurji bolj neumni ali bolj naduti. Najbrž imajo vsega tega enako mero. Je pa res že smešno. Nikdo še ne ve, kedaj bodo volitve, in že barantajo nemčurji s svojimi ,župani' kakor jud s slabim blagom. Po naših mislih ne morejo biti ti župani velike vrednosti. Danes posadijo enega na konja, drugi dan ga vlečejo za noge in roke dol ter tiščijo drugega navzgor, da ga tretji dan vržejo na stran. Sicer je pa menda to tudi nekaj vredno, če je kedo v ,mislih' en dau župan. To veselje jim pa radi pustimo. K vsem nem-čurskim ,radi-županom' sta se pridružila bojda še Nemec Auer in ,tudi-Nemec' Hasenbichl. Če je to res, bo velik križ zopet s tema. Auer je ,Ober-lajtnant' v penzijonu, Hasenbichl pa štacunar. Pa kaka bosta ta župana! Auer mora po letu zgodaj biti v topliški pisarni, čeravno mu je v Gradcu v deželnem zboru bojda nek gospod očital, da večkrat „še le takrat zleze iz perja, ko gostje-topli-čarji gredo že iz kopeli". Hasenbichl pa ima v svoji stacuni toliko dela, da niti za eno minuto na dan ni prost. S tema torej ni nič. Sicer se pa zdi, da gospodje ne vedo, kar ve med Slovenci vsak otrok, da je treba imeti za župana veČino v občiuskem odboru. Odbor pa ne pada iz nebes, ampak se voli. Za to je pa treba volilcev. Kakor pa vemo, so bili gospodje do sedaj vedno nasproti slovenskemu ljudstvu na Dobrni, zato si bo vsak volilec desetkrat premislil, predno bo dal svoj glas ljudem, kateri so po svojem mišljenju in delovanju v nasprotju s celo slovensko Dobrno. Za to pa le bolj ponižno! Slovenski volilci niso kakor na šnops navajeni nemčurski pod-repniki, da bi poslušali na nemčursko komando, ampak možje, ki se ne bojijo groženj nemčurjev, pa tudi ne gredo na lim nem-čurskim zvijačam. Ne zidajte torej gradov v zrak, zakaj, če prej ne, na dan volitve se vam gotovo poderejo na glave.
Arlica pri Ribnici. (Spominčica na dve sveži gomili.) Precej nam je minola zima vzela znancev, mnogo solz se je potočilo, ali od dveh gomil se ne moreme ločiti, da bi njiju ne ozaljšali z otožno cvetko — spominčico.
Tam doli v četrtem stolu v cerkvi v Ribnici ste dolga leta sedevali skupaj ob nedeljah dve blagi mamici, Mica Z a b o v -n i k p. d. L i p u ž n i c a in pa M i c a B o -bnvnik p. d. Pušnica. Obe ste bili po stanu kmetici, ob enem pa vzor blage žene,
ljube matere, vrle gospodinje in kar je največ vredno, prave krščanske hišne matere. Ker so bile te čednosti pri njima tako enake, pridružile so se še druge slične okoljščine. Obe ste že več let bolehali skoraj na enaki bolezni, enako prenašali voljno križ, dokler ga njima konečno ni odvzel ljubi Bog, ko se je prepričal o njuni stanovitnosti, in to se je zgodilo zajedno v par mesecih.
Zadnje leto ste mamici vsled bolezni le z veliko težavo še prilezli v toliko priljubljeno jima cerkev. Posebno je jela hirati M. Za-bovnik. Bolezen v prsih ji ni dala počitka po dnevu, še manj pa po noči. Posebno se ji je shujšalo po novem letu, ravno ko se je poslavljala od ljubljenih sinov, katerih eden je šel nazaj k vojakom, drugi kot dijak v šolo. Skoraj vsi so čutili ob slovesu, da bode ločitev za vselej. In res, par dni potem se ji je bolezen zopet močno shujšala. Toliko, da so jo še v zadnjih urah obiskale sestre, da je sprejela še sv. popotnico, je zaspala med molitvijo, katero je vedno izgovarjala: „Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas ob naši smrtni uri!" Teh prošenj Mati nebeška gotovo ni preslišala in radi upamo, da ji je bila ob sodbi mogočna zaščitnica.
Zapustila je rajna potrtega moža in tri čvrste sinove. Od teh je eden gozdar v Gornjem gradu, drugi vodja pri pijonirjih blizo Dunaja in tretji nadebuden sedmošolec v Celju. Bog jih srečno vodi do cilja sreče, za katerega jim je blaga mati toliko skrbela in delovala!
Kako je bila priljubljena pri rodbini in znancih, pokazal je obilen pogreb dne 7. ja-nuvarja, katerega se je udeležil tudi čez vse ljubljeni starosta rodbine Potočnikove, veleč, g. o. Maks Pivec iz Admonta. Slovo takrat od postelje in groba rajne, pokazalo je, kolika ljubezen vezala je to družino in rodbino, prej srečno in veselo, sedaj pa tako potrto . . .
Minilo je sedaj še le nekaj nad dva meseca, ko je smrtni angel potrkal zopet, to pa na vrata Pušnikove hiše in odnesel seboj ljubo mater. Ta blaga duša je bila vdana vse življenje Bogu in kot gospodinja je mnogo storila v blagor svojih, moža, otrok in družine. Kolikokrat je ona urezala kruha in storila drugih dobrot za „božji Ion", ve le On, kateri ima napisana vsa dobra dela v bukvah življenja! Plačila za vse to pa ji Bog ni odločil veliko tukaj, kjer ji je poslal hudo bolezen, temuč prihranil ji je to tembolj za — večnost! Saj pa je tudi ona dovrševala delo svojih zaslug udano s potrpljenjem, s katerim je bila v bolezni prava — mučenica. Najhujše v bolezni ji je bilo to, da radi bolezni ni mogla v cerkev. Zato je pa tembolj priganjala vso družino k maši in ko se je ta vrnila domov, izpraševala o pridigi, kolikor si je kdo mogel zapomniti. Ali to ni bila gospodinja prav po vzoru slavnega Slomšeka?
Kako potrpežljivo je nosila svojo bolezen, ve le On, ki jo je pokoril. Nič tožbe, nič godrnjanja! In ko je nastopil zadnji boj, zaklicala je še ganljivo: „O ljubi Jezus, sedaj me ne zapusti!" nakar je v kratkem mirno zaspala. Ali si je mogoče še misliti lepše zadnje ure?
Tudi ta pogreb, dne 16. sušca, bil je jako ganljiv. Ko so čast. g. župnik govorili v cerkvi zadnje slovo, jokalo je skoraj vse. Enako tudi na pokopališču, kjer so solze moža, otrok, rejeucev in prijateljev v obiluej meri kazale ljubezen, hvaležnost in žalost za blago rajno.
Naj počivata obe dobri mamici v blagem miru!
Eazne stvari.
Iz domačih krajev.
Osebne vesti. Na mesto rudarskega nadkomisarja Salomona, ki je prestavljen v Št. Pölten, pride v Celje rudarski nadko-mibar Franc Aggermaun pl. Bellenberg iz Briixa na Češkem.
S pošte. G. Vincencu Zorko v Št. Andražu v Slov. gor. se je podelilo ta-mošnje mesto poštnega odpravitelja.
S šole. Okrajni šolski svet celjski je izrekel v svoji zadnji seji zahvalo g. Francu F r i e d r i c h, načelniku okr. šolskega sveta v Libojah, za ustanovitev tamošnje šolarske kuhinje, in tamošnjemu nadučitelj u g. Jožefu Košenina za otrokom podeljene obede.
Prememba posesti. Papirno tovarno v Jurkloštru je kupil jurklošterski graščak za 16.345 K.
Mariborske novice. V mestu, posebno v Graškem predmestju so se zadnji čas množile tatvine. V več stanovanjih je bila ukradena obleka, mleko, žemlje itd. Slednjič so vendar prišli na sled tatici. V Tegettho-fovi ulici so zapazili dne 24. t. m. neko žensko, kako se je hotela vtihotapiti v neko stanovanje. Predno pa je prišla policija, zbežala je ženska ter se skrila v Carnerijevi ulici v klet neke hiše. Tam so jo zasledili in prijeli. Ime ji je Marija L o s che r in je doma iz Gornještajerskega. — V Studencih pri Mariboru so v noči od 26. na 27. t. m. neznani zlikovci spustili voz, nabasan s posodo po cesti, ki pelje mimo cerkve sv. Jožefa proti Dravi. Ne le samo vsa posoda ampak tudi voz je močno poškodovan. Upamo, da bo orožništvo zasledilo storilce. — Pri mariborskem občinskem svetu se sedaj izdelujejo določbe, s katerimi bi se prepovedali slovenski napisi na prodajalnah. Od 24 tisoč prebivalcev so našteli v Mariboru čez 4000 Šlovencev in vendar si upa mestni svet kršiti pravico tem 4000 Slovencem. Višje oblasti so dolžne ta nepostaven sklep preprečiti oziroma istega razveljaviti. — Kje da bo stal novi most, se sedaj še nič ne ve. Nekateri ga hočejo imeti od glavnega trga do Bergstrasse, drugi pa v nadaljevanje Vitrinjske ulice. V nadaljevanju Badgasse, kjer bi bil most najpripravnejši in najcenejši, ker bi ne bilo treba na levem bregu Drave nič odkupiti, na desnem pa samo nekaj hiš, pa nočejo zidati, ker bi s tem prišel „Narodni dom" na prelep prostor. Naši Nemci ne privoščijo Slovencem niti ene ugodnosti. — V sredo, dne 29. t. m. popoldne se je vstrehl O t mar Koroschetz, sin trgovca. Ustrelil s6 je v sence. Ker še ni bil takoj mrtev, prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl.
Umrl je povsod dobro poznan in čislan Janez Lopič, posestnik v Cirknici pri Št Ilju v Slov. gor. Bil je vrl narodnjak! N. v m. p.! — V Št. Ilju v Slov. gor. je umrla dne 27. t. m. gospa Marija Rep p ni g.
Iz Št. Ilja v Slovenskih goricah se nam poroča: Tudi pri nas so, kakor v Slatini, neznani zlikovci položili čez tir debela debla en kilometer od postaje. K sreči je pa poštni vlak do postaje samo tiščal debla in se ni zgodila torej nobena nesreča. Orožništvo je prijelo kočarska sina Franca in Jožefa H a u p t m a n n , ki sta oba na sumu, da sta to storila.
Št. llj v Slov. gor. Pretekli teden so orožniki nekega šolarja iz slavne n e m š k e šole gonili nekaj časa po Šentilju, potem pa so ga odpeljali v Maribor in ga tam izročili okrožnemu sodišču. To je pač nadepolna mladina ! In katero šolo obiskuje ? Slavno nemško šolo! Žal, da so otroci nemške šole večinoma otroci slovenskih starišev. Sprejmejo jih radi v nemško šolo, samo da je večje število! Zato je nekdo prav rekel: „Če jim je samo za to, da imajo polne klopi, jim tudi jaz posodim — par telet, da jih tam pri vežejo, bo pa večje število." Imenitna misel! Ne naučijo se v nemški šoli itak otroci ne mnogo, samo da je večje število. Dela pa otrok, kar sam hoče, saj učitelja ne razume, kadar daje dobre nauke. Zato pa tudi zunaj šole ne zna brzdati svojih strasti, če se tega ne nauči že v šoli, in tako mora kmalu vmes poseči žandar in sodnija. Slovenski stariši, ki ste bili dozdaj tako slepi, ali »e vam še tudi zdaj ne bodo odprle oči! Vi ste pošteni, kakšni pa bodo vaši otroci, če hodijo v take
šole? Ne kopajte prezgodnjega groba sebi in svojim otrokom!
Sv. Peter pri Mariboru. Posestnik A. P. v Malečniku je prodal trgovca K. v Maribor v soboto na praznik Marijinega Ozna-nenja seno. K. pa ni mogel čakati in je še isti dan poslal po seno. Godrnjaje so mu morali domači pomagati pri nakladanju. Ni pa še bilo seno pri kupcu, že je začelo goreti pri posestniku P.
Tatvine v Dogošah. V Dogošah pri Mariboru so se začeli zadnji čas oglašati tatovi pri perutnini in pri žitu v kaščah. Minoli teden so prijeli tri tiče, ki so te stvari odnašali in sicer: Janeza Hazabent, Jožefa Pauko in Frica Auda iz Št. Miklavža.
V	Št. Janžu na Dravskem polju razsajajo med otroci ošpice in škerlatica; umrlo je v kratkem času okoli 20 otrok, toda šolske oblasti vkljub temu ne zatvorijo šole.
V	Vitanju so zmagali pri obč. volitvah posilinemci. Za župana je bil izvoljen dr. Rud. L a u t n e r, okr. zdravnik.
Pri Trbovljah so našli v četrtek, dne 23. t. m. v Savi priplavljeno moško truplo. Sumi se, da je najdeni neki rudar, ki je izginil februarija v Zagorju.
Iz Moravec pri Mali Nedelji. Pri nas se začenja vesela spomlad. Imeli bi se je veseliti, toda pri nas v Novem vrhnje vse drugače. Orožniki so nam spravili same močne može pod ključ. Seme „Štajerca" močno klije. Kajti eden pristaš ga že od lanskega leta pridno zaliva v Mariboru in drugega so mu poslali ta mesec pomagat, tretji pa še mogoče pride.
Murska železnica izdaja samo nemške tiskovine na celi progi Radgona-Ljutomer. Ali res naši poslanci ne morejo opozoriti vlade in je s svojim uplivom prisiliti, da se ta krivica, ki se godi slovenskemu ljudstvu na Murskem polju, odpravi. Tega bi si Cehi ali Italijani nikdar no pustili dopasti, železnica in njeni uradniki, seve po večini Nemci, so za nas, ne pa mi za nje. Muropoljci, kje je Vaš narodni ponos? Železnica, ki smo jo največ mi z našimi prispevki postavili, je dolžna in njeni uradniki nam dajati dvojezične tiskovine, drugače pa v boj, dokler se uradne krivice te vrste ne odpravijo.
V	Žitnicah so zopet izvolili za občinskega predstojnika g. Jožefa Črnčeca in in to desetokrat. Torej je že čez 30 let v tej častni službi. Redka'prikazen. Čast mu!
V	Mezgovcih pri Moškanjcih se je minole dni vršila volitev novega občinskega odbora, ter so bili izvoljeni v odbor sledeči možje: Jožef Cizerl, Mihael Čuš, Jakob Ve senjak, Franc Čuš, Martin Čuš, Simon Puk-šič, Jožef Šešerko in Jakob Brenčič. Pri volitvi občinskega predstojnika bil je zopet izvoljen jako priljubljeni in obče čislani Jožef Cizerl, a ker ta ni hotel več prevzeti tega bremena, bil je izvoljen Jakob Brenčič, sin znanega tovarnarja pri Ptuji. Bivšemu predstojniku Jožefu Cizrlu izrekla se je posebna zahvala za njegov trud in požrtvovalnost, katero je imel v svojem šestletnem delovanju osobito pri stavbi krasne kapelice.
Ogenj. Zgorela je v noči 26. t. m. Ferenčeva viničarija v Krabonoš-k e m vrhu. Viničarka je dobila prav hude opekline.
Bela zastava je vihrala iz Vranskega sodišča od sobote opoldne do 7. ure v nedeljo zvečer, v znamenje, da je bila v tem času jetnišnica brez prebivalcev.
Ukradena krava. V Lesičjivasi pri Poljčanah je bila ukradena posestniku Petru Podgoršeku v noči od 14. na 15. t. m. breja krava. Isto noč je nekdo njegovemu sosedu Juriju Robarju ukradel sena. Takrat se je še splošno sumilo, da je to storil eden in isti tat. Orožništvu se je posrečilo najti kravo blizu Slatine. Tat Štefan Strmšek iz Stanovskega je že zaprt.
Celjske novice. Umrl je dne 23. t. m. nemški trgovec Jožef Hasenbichl. — Minoli teden so hoteli prepeljati posestnico
Evo Podlcšnik iz Brezja v tukajšnjo bolnišnico. Na potu pa je postalo bolani vedno slabše. Blizu Gaberje je naslonila žena svojo glavo na rame svoje hčerke in zaprla oči. Hčerka je mislila, da spi, zato jo je lepo držala do bolnišnice, kjer je še le videla, da je ženica med potom umrla. Mrtvo trupi« so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča.
Talijo za rešitev življenja je prejel Janes Zdovc, kmečki sin v R i f e n -gozdu pri Laškem, v znesku 52 K 50 v., ker je dne 21. augusta m. 1. rešil na Psarjih iz Savinje Eozalijo Sevšek, ki se je že potapljala, čeravno je bil tudi sam v smrtni nevarnosti.
Kmetje in sadjarji, pridite si po cepiče ! Gospod Anton K o 1 e n c, trgovec v Celju ima veliko zalogo cepičev, jabolčnih in hruškovih. Vsakdo, kdor hoče kaj cepiti, se lahko oglasi pri g. Kolencu za cepiče in jih dobi, kolikor potrebuje, brezplačno.
Zakaj je vlada imenovala za cestne komisarje v celjskem okraju same Nemce? Zato, da ti nemški cestni komisarji jemljejo narodnim kmetom zaslužek pri vožnjah ter ga naklonijo takim, ki so, ali vsled zaslužka postanejo „deutschfreundlich". To smo že v zadnjih dneh v več slučajih opazili. Doktor Schurbi je v svojem področju dal vožnje za ceste samim posilinemcem. Tako vladni in nemški bratci — skupaj vozijo!
Iz Laškega. Ob priliki nabora dne 24. t. m. se je vnel med rudarji iz Trbovelj v gostilni Webra ljut boj z noži, čegar posledica je bila par zlomljenih stolov, zdrobljenih sip in precej ranjencev. Nekaj teh bojevitih fantov se je odpeljalo v zapor, nekaj težko ranjenih pa v bolnišnico.
V dobrnskih toplicah je tudi v zimskem času marsikaj veselega. Kar je pa veselo za druge ljudi, ni pa veselo za topniškega vrtnarja Pirtoscheka. Pravijo, da mu nedavno par dni ni dišalo jesti. Gospodinja na Božnikovem, ki je soseda toplic, dala mu je bojda požreti tako debelih, da je imel dovolj. Vzrok temu je bil, ker je Pirtoschek onemogočil pranje na prostoru, kjer se topliška topla voda izteka v potok. Pirtoschek se izgovarja na ravnatelja, pa čudno, da mu nihče ne verjame. Enoglasno mu je vsa Dobrna privoščila ploho, ki jo je moral prenesti. Sliši se, da .se Pristoschekova zvezda pomika na zapad. Sicer se .pa mislimo v kratkem baviti natančneje s toplico.
Neprijaznost uradnikov proti kmetom. Temeljem § 19. tisk. zak. z dne 17. grudna 1862, št. 6 drž. zak. za leto 1863, sprejmite v Vaš gori imenovani list k poročilu v listu št. 11 z dne 16. sušca 1905 pod napisom: „Neprijaznost uradnikov proti kmetom" sledeči uradni popravek: Ni res, da je, ko je vstopil kmet dne 14. t. meseca v sobo št. 23—25 tukajšnjega okrajnega sodišča in hotel izraziti neko željo, — v prvi sobi sedeči uradnik začel kričati nanj in da kmeta niti poslušati ni hotel. Res je marveč, da je uradnik kmeta sicer najprej oposoril na to, da danes ni uradni dan; potem pa ko je kmet omenil, da ne utegne vselej priti, uradnik poizvedoval, kaj da kmet želi in da je uradnik na podlagi teh poizvedeb kmeta podučil, da zamora svojo zadevo opraviti ali pri zemlje-knjižem uradu ali pri kacem c. kr. notarju v Mariboru. — Predsedništvo c. kr. okrožnega sodišča v Mariboru dne 27. sušca 1905. — Perko.
Tako se dela z vinogradniki! Vinarski odsek državnega zbora priredi posvetovanje zaradi novih postav za vinogradnike. Za Štajersko pa je poklican kot izvedenec k temu posvetovanju samo mariborski meščan in trgovec zvinom KarlPfrimer! Kako bo ta zastopal koristi vinogradnikov, si lahko mislimo.
„V boj proti alkoholni kugi" je naslov majhni brošurici, katero je prestavil iz nemščine g. A. Ogorelec, nadučitelj pri Sv. Barbari v Halozah. Brošurico ima v zalogi pisatelj.
Pomladanske orožne vaje odpovedane so pri naslednjih vojnih oddelkih vsled ukaza vojnega ministerstva in sicer bi se morale vršiti za rezerviste bosniškega polka št. 2 (Gradec), lovskih bataljonov št. 5 (Trbiž), št. 17 (Judenburg), št. 21 (Bruck ob Muri) in št 29 (Gradiška) od 15.—27. maja 1.1.; dalje za nadomestne rezerviste navedenih bataljonov v istem času; — končno vaje dragonskega polka št. 4 in huzar-skega polka št. 6 — vsi določeni 3 termini: 1. maja, 15. maja in 29. maja. Za druga krdela določene vaje ostanejo v veljavi. Povod omenjeni odpovedi vaj v ukazu n i n a -vejden. — Tudi ni določen kak drug čas.
Slovenska Šolska Matica v Ljubljani je začela razpošiljati svoje letos izdane knjige. Udje dobijo sledeče knjige: Pedagoški letopis, IV. zvezek, uredila H. Schreiner in dr. Jos. Tominšek; Učne slike k ljudsko-šolskim berilom, drugi del, II. snopič, uredila H. Schreiner in dr. J. Bezjak; Realna knjižnica, I. del, IV. snopič, zgodovinska učna snov za ljudske šole, opisuje prof. J. Apih.
Poljedelska razstava se vrši vsako leto v kraljevem zverinjaku v Pragi. Letos 8e udeležijo te razstave tudi Hrvati. Posreduje češki trgovski muzej, ki je prepustil za hrvatske razstavne predmete dvo sobi. Hrvatski listi z oduševljenjem pozdravljajo stik bratskih narodov na gospodarskem polju.
Kako se od sedaj naprej list naroča? Od sedaj naprej ne bo treba naročnikom več pisati poštnih nakaznic, ako bodo pošiljali naročnino za naše liste. Treba je iti samo na pošto, tam oddati naročnino za celo leto, pol leta ali četrt leta in poštnino 10 v., povedati uradniku, ta in ta list želim dobivati, tukaj plačam naročnino za ta in ta čas, nato da uradnik potrdilo za vplačano svoto in list je naročen. Seveda se lahko pošlje naročnina tudi kakor do sedaj po poštni nakaznici.
Društvena poročila.
Studenice pri Poljčanah. V zadnji številki „Slovenskega Gospodarja" je naznanjeno za prihodnjo nedeljo podučno predavanje, a se bo vršilo šele drugo nedeljo, dne 9. aprila po jutranjem sv. opravilu.
Stara cesta. Pri nas na Stari cesti vrlo napreduje pevsko društvo pod vodstvom g. nadučitelja I. Tomažiča. Prav iskreno se mu zahvaljujemo za njegov trud, katerega ima z nami. Bog daj, da bi nas še mnoga leta podučeval lepih pesmic.
Sv. Jurij ob očavnici. Dne 25. sušca po večernicah je zborovala „Dekliška zveza"; na vzporedu je bilo žensko vprašanje in raznoterosti. — Dne 26. sušca po večernicah je imela shod „Mladeniška zveza"; govorilo se je „o avstrijski ustavi (ministrstvih, delegacijah, o pragmatiški sankciji in o avstroogrski pogodbi 1. 1867)" ter o predmetu: „Redilna in zdravilna moč medu."
Ljutomerska kmetijska podružnica. Na zborovanju c. kr. štajerske kmetijske družbe v Gradcu dne 24. marca je predlagal odposlanec M u r s a v imenu ljutomerske podružnico, naj se izberejo pošteni posestniki ter se jim izposluje deželna in državna podpora za manjše trsnice in uzorne vinograde, iz katerih bi »e za določene cene oddalo trsje deželi in državi, ker njenim zavodom večkrat zmanjka trsja in ne morejo ugoditi vsem naročilom. Nemški poslanec Malik je zopet pokazal svojo ljubezen do Slovencev ter govoril proti predlogu slovenskega zastopnika. Toda družba je pritrdila Mursovemu predlogu.
Iz Škal pri Velenju. Dne 26. marca ob 3. uri popoldan vršilo se je pri nas dobro obiskovano predavanje g. potovalnega učitelja Goričana o umnem gospodarstvu. Povdarjala se je zlasti potreba stanovske zavesti med kmetskim ljudstvom. Naj bi žc zginila tista brezbrižnost in pa nevednost, ki sta glavni oviri napredka. Kot vzroki propada kmetskega stanu so se navajali: Poleg pomanjkanja strokovne izobrazbe in strokovne solidarnosti sedanji davčni sistem, vsled katerega le posestnike zadevajo občinske, okrajne in deželne donlade, dočim jih ne pla-
čujeta ni bogataš, ni uradnik; nadalje to, da je sinovi za previsoko ceno prevzemajo od očetov posestva; pri določitvi desetka se ne gleda, ali ni posestvo že obremenjeno z dolgovi; tudi to, da si kmetje brez nujne potrebe in nepremišljeno izposojajo na svojo posest visoke kapitalije ter zakopljejo tako vedno globlje v dolgove, je vzrok propada. Velik naroden greh je slednjič zapravljivost, zlasti pijančevanje. Glavne panoge gospodarstva, ki se izplačajo dandanes, so sadjarstvo, vinarstvo in živinoreja. Sadi se naj malo, a dobrih vrst, ravnotako se naj redi le malo glav živine, a te dobro zlasti v prvem letu Zemljišča naj se racionelno obdelujejo; kdor na malem zmore dosti pridelati, tisti sme biti ponosen, ne pa kdor ima obširno in slabo obdelano • posestvo. Ker mislim, da bode bralce „Slov. Gospodarja" te misli zanimale, zato jih tukaj priobčujem. Naše bralno društvo že šteje nad 60 rednih članov, ki pridno hodijo prebirat ob nedeljah same dobre liste: Slovenec, Slov. Gospodar, Domovino, Domoljub, Cvetje, Glasnik, Bogoljub, Kmetovalec, Narodni Gospodar. Novi list, Družinski prijatelj, Vrtec, Dom in Svet i. dr. Tudi knjižnica se širi; vsi, ki jim je mar prava ljudska izobrazba, se prosijo, da podpirajo društvo ali gmotno, ali pa s časopisi in knjigami. Česar pa še pogrešamo v šaleški dolini, je mladinska organizacija. Vse spi, toda o tem kaj drugekrati!
Za dražbo sv Cirila in Motoda so darovali
Mohorjani v Ribnici na Poh. 5 K 60 v.
Društvena naznanila.
Sv. Jurj ob Ščavnici. V nedeljo, dne 2. aprila po večernicah zboruje v šoli „Mladeniška zveza". Na vzporedu so govori: o zemljiški knjigi, o avstrijski ustavi (pogodba z Ogrsko, delegacije, zadeve), o zdravilni in redilni močivmedu i. dr.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Pri nas je splošna navada, da se na velikonočni pondeljek stari in mladi vprašujejo: Prijatelj, kam gremo danes ? Za odgovor se ti vsak prav možato odreže, v „Emavs". Ta dan gre se na razne kraje v gostilne popivat, kjer pa navadno ni najti dušne zabave. Naša mladina bralnega društva pa hoče vsem, ki imajo voljo letos romati v trg Emavs prirediti ondi prav pošteno zabavo. Naše bralno društvo priredi toraj dne 24. aprila, to je na velikonočni pondeljek veselico z gledališko predstavo: „Požigalčeva hči". Natančni vzpored objavimo pozneje. Torej, k sv. Jurju na velikonočni pondeljek !
Učit. društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek dne 6. aprila t. 1. po naslednjem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. O najnovejšem slov. pesništvu. Predavatelj g. dr. Komljanec. 3. Razgovor o referatih a) in b) letošnje uradne konference. 4. Društvena poročila in nasveti. 5. Posvetovanje o delegatih k deželni učit. konferenci. 6. Razgovor o zelo zanimivih točkah ljuben-skega učit. društva 1 Začetek ob '/s uri dopoldne, ker g. predavatelj pozneje nima časa. K prav obilni udeležbi vabi J. Kopič, t. č. predsednik.
Listnica uredništva i Luče. Na napade, ki so se pred dobro enim mesecem zvršili, odgovarjati, se nam zdi vendar malo prepozno. Brez zamere! — Gornji Kamenščak. Nič ni treba plačati. Pozdravljeni ! — Vitanje in Velenju: Zaradi pomanjkanja prostora takrat ni bilo mogoče!
Loterijske številke.
Gradec 24. marcija: 83 1 79 47 42 Dunaj 24. marcija: 69 90 61 28 27
Tržne cene
v Mariboru od 15. do 25. marca 1905.
Živila		od		člo	
	10J kg				
		K	b	K	h
		20	_	20	80
rž.......		15	60	16	40
ječmen.....		16	20	17	—
		16	—.	16	80
		17	20	18	—
		19	50	20	50
ajda......		16	HO	17	2 '
		5	—	5	60
		3	60	5	80
	1 kg	.			
fižola ......		—	22	—	28
		—	40	—	48
leča......		—	40	—	64
		—	—	—	9
		—	H	—	72
surovo maslo		2	20	2	80
ma^lo......		1	10	2	40
		1	32	1	40
zelje, kislo ....		—	24	—	32
repa, ki-da ....		—	20	—	¿4
	1 lit				
		—	20	—	22
smeiana, f-ljtilka		—	10	—	48
kHa . . .		—	60	—	70
	J 00				
zel e......	glav	—	—	—	—
	1 kom.				
J'J,e......		—-	5	—	—
«•¿¿««•C.	sc«
ECüiijak Oves
iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9 60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 1 K 5'60.	85 48-7
BENEDIKT HERTL,
posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica.
B. Talento,
prodajalna drv in premoga
Maribor, Mellingerstrasse 12
se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo v trgovinah J. Janžek, F. Hartinger, C. Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berdajs, Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova ulica in v hočki niltkarni Sammerlingova ulica.	62 26—5
(Willkomm).
Ta težka vrsta ovsa obrodi v vsaki zemlji, zori zgodaj, jako bogati obrodi, da visoko, dobro slamo za krmo in se ne poleže. Ker se na redko seje, zadostuje na 1 oral 50 klg. Pošilja se v vrečah po 25 klg za K 9, 50 klg za K 17, 100 klg. za K 32. Vzorci po 5 klg franko za K 3 20 proti predplačilu. 86 8—7
Osferbništvo graščine Golič
pri Konjicah, Štajersko.
Vsem trtorejcem!
Podpisani še imam nekaj tisoč ključev za ceplenje I. vrste oddati. Cena: 1000 komadov 10 K. Kdor jih še potrebuje, naj se Čim preje oglasi pri Antonu Slodnjata;, trtnarju pri Sv. Lovrencu v Slov. j gor. pošta: Juršinci pri Ptuju. 226 2—2
-V	¿spf. - r * 4;"
ZAHVALA.
O priliki smrti našega prerano umrlega soproga iu strica czir. očeta-reditelja, gospoda
Andreja (¿olob
trgovca in posestnika,
nam je došlo od vseh 6tranij toliko pojavov sočutja, da nam ni mogoče vsakega posebej dostojno zahvaliti na tem človekoljubnem činu, ki nam olajšuje prenašati pretežki ud irec.
Izrekamo torej tem potom najprisrčnejšo zahvalo prečastiti duhovščini, ki se je velečasineg;i pogreba v tolikem številu udeležila, zlasti preč. gg. dekanu Verku in župniku Prešernu, sodo. sveln. g. Gelingsheimu in g. sodri, prist. dr. Sribarju iz Kozjega, občinskim odbornikom, ki so nesli svojega rajnega tovariša k večnemu počitku, učiteljstvu z šolsko mladino, p žarni b ambi rajbenhurški, pevskemu zboru in vsem, ki so nepozabnega nam pokojnika spremili na njega zadnji zemeljski poti!
Koprivnica, 15. marca 1905.
233 l—i	Žalujoči ostali.
Poziv.
A 26/5
Posestnica Marija Kašnik, po domače Smolčnik v Podgorju pri Slovenjgraden, ki je umrla dne 11. decembra 1904, je zapustila v oporoki tistim, katerim je bila botra pri birmi ali pa pri krstu, 1600 K
Ker pa niso znani imena in bivališče vseli tistih, ki imajo na to volilo pravico, ne možu rajne in ne drugim sorodnikom, se poživljajo vsi tisti, katerim je bila rajna botra pri krstu ali birmi, da se oglasijo do 1. julija 1905 pri podpisanem ter prinesejo seboj dotična dokazila.
C. kr. notarijat v Slovenjgradcu, dne 19. marca 1905,
Dr. .J. Tomšek,
237 3—1	c. kr. notar in sodnijski komisar.
xxxxxxx: <§> Alofzij Piuter, <§>
trgovec v Slov. Bistrioi 207 5—3
priporoča celemu okraju svojo vedno novo lepo zalogo vsakovrstnega blaga. Za spomladni čas vnake vrste poljskih in vrtnih semen, posebno pravo, čisto, zanesljivo deteljno seme, seme za oves itd. Veliko se proda Bartelnovega prašeka za poklajo živini, svinjam in konjem.
Kupim vse [»oljske pridelke ter druge reči.
v:xxxxxxxxxx xx:
Ädravje je največje bogastvu!
Kafiiss sv. Maria.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Starka se nporabljaj« ca notranje in znuan)e • • • • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roiri ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosro pri želodčnih boleznih,, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, boledlne m krče, pospešujejo in zboljšqjejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in pretila-Jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kaprice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Hlestua lekarna, ¡Ea-«reb, zato se naj naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Marto? trg št. 68, poleg certvs sv. Marta
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajBtorica se ae pošilja. — C e n a je naslednja in sicer franko dostavliena na vsako pošto:
1	duoat (12 steklenlo) 4 K. 4 dnoate (48 steklenlo) 14 60 K.
2	duoata (24 steklenlo) 8 K. 6 duoatov (60 steklen.) 17'— H..
3	ducate (36 steklenlo. 11 M. j
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato na vajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčii, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; liga Mamič. opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	Mt~ Ustanovljena L 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg ¿t. 68, poleg cerkve sv.llarka. 64« 20-13 Zdravje je največje bogastvo! Q
Ti inserati se sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Proda se.
Stampllje ix kavčuka, modele za predtiskarije izdeluje po ceni Earol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.
426 61-40
Zeljno seme (kaps) zanesljivo k* Ijivo edino pravega Kašeljskega zelja, katero naredi lepe, trde glave ter rodi v vsaki zemlji. Prodaja dokler je kaj za loge; navadno žlico (20 gr) za 80 vin. poštnine prosto, Ign. Mercina, posestnik in trgovec v Zgornjem Kašlju, p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročihb sprejemajo se tudi pisemske znamke. Na naro čila brez denarja se na ozira. 803 18-17
Lepa hiia nova, s 6 sobami, 1 ku hinjo, 3 kleti, oddaljena kakih 40 korakov od župnijske cerkve na deželi se proda V njej je dobra trgovina in krčma, zraven nekaj njive in hlev. Cena 6900 K. Kje pove upravništvo.	175 10—4
Cepljene trte na Portalis in sicer: laški rilček, silvaner, traminer, šipon, bur-gunder beli, mali rilček, kraljevina in žlahtnina. VBe trte še so v trsuici, dobro zagrizene, najboljše kakovosti, prodaja I vrste JOO kom. po 15 K, II. vrsto po 8 K Ivan Čuš, župan in posest, trsnice v Hla-poncih, pošta Juršinci p. Ptuju. 176 6-4
Lepo posestvo» tri četrt ure od Maribora v Razvanju blizu šole in blizu cerkve, je novo zidana hiša, zidan hlev za krave, nov skedenj, lepe brajde, mlad sadonosnik, dve njivi, en travnik, vse v lepem stanu, se po ceni proda. Več se izve pri gospodu Martin Pukl, občinskem predstojniku v Razvanju. 213 3—3
Dobroidoča pekarija z vsem k pekariji spadajočim orodjem se zavoljo družinskih razmer proda. Več pove Janez Ševeder, gostilničar, Tezno št. 9.", Ma ribor.	201 3 - 3
Gostilna b hišo, 7 stanovanji, vrtom in lepim sadonosnikom, s popolno k' n-cesijo, tabaktrafiko, na lepem kraju, tri minute od mesta Maribor, se zav Ijo dru žin-kih razmer po ceni proda. Sodi tudi za mesarijo in malo trgovino. Več pove iz prijaznosti Janez Ševeder, gostilničar, Tezno št 99, Maribor.	202 3—3
Lepa hiia s poljem vred ali brez polja, lep vrt, gospodarsko poslopie, se proda. Več pove Janez Levart, Maribor, Gaswerk-strasse 19.	200 3—3
Hiia z gostilno, prodajo tobaka in špecerijsko trgovino se takoj proda ali da v najem. Vpraša se naj: Poberška cesta 46, Maribor.	198 3-3
Lepa zidana hiia se proda v Studencih pri Mariboru, 10 minut od Jožefove cerkve s štirimi stanovanji, rodovitno njivo '/« orala, mesečna najemnina 46 K ; vpraša se pri Francu Cerič, posestniku v Studencih.	230 5—2
Naznanilo. Sedaj se pri A. Strableku, trgovcu v Mariboru, glavni trg št. 20, pri „Angelju" vsakovrstno, 8 reže modno blago cenejše prodaja kakor pri vsaki pro -daji.	'	203 3—3
Vinogradniki pozorl Imam 15. tisoč cepljenega trsja, cepleno na Portalis, šipon rumeni, rizling laški, žlahtnina bela in rdeča, burgunder beli, lepo zaraščene in vkoričene. Prodaja 100 komadov 16 K, pri večjem odvzetju še ceneje Franc Erhartič, trtorejec, občina Zagorec, pošta Juršinci.	220 3—2
Cepljene trte na portalis in sicer laški rizling, silvaner, šipon, žlahtnina, mali rizling, muškat, so debro zarašeni in vkoreninjene prodam 100 kdmadov 10 K
I. vrste. Anton Krajnc, Juršinci pri Ptuju.
231 2—2
Lepa družinska hiia z velikim vrtom se proda. Iliša je posebno primerna za mesarijo in gostilno. Naslov pri uprav- i w ništvu.	174 2-2 I ^
Vinograd blizu 4 orale, a sadonosni-kom, njivo, zidano z opeko krito hišo, veliko stiskalnico, 2 sobama in 2 kletima je na prodaj na Spodnjem Illapju pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Cena 1200 fl. Na-taočneji pogoji se izvejo pri Antonu Zemliču v Murščaku pošta Radenci.
229 3—2
Lepa hiia s stanovanji, vodovodom in studencem, velika klet, vrt, svinjaki hlevi, se takoj po ceni proda. Naplačila je treba 2000 K. Hiša nese mesečno 64 K. Naslov: Likovski Terezija, Koroška ulica št. 106.
228 3—2
Hiia št. 137 v Studencih pri Mariboru v bližini cerkve sv. Jožefa in šole se proda. Hiša ima 4 stanovanja. 100 10—6
Vinogradniki pozorl Naznanjam, da imam za letošnjo spom ad veliko množino na suho cepljenih trt na prodajo, Cepljenih na Rip. poralis in Solonis, večinoma iz lastnih ključic, zato zamorem najceneje prodajati in sicer; Sylvanec, Rulendec, Burgundec beli, Nemški rizlec po 14 K 100 kom. I. vrste, Laški risling in Šipon pa po 13 K 100 kom. I. vrste. II. vrste od vseh imenovanih sort pa po 7 K 100 kom. Imam tudi več tisoč izvrstno lepih, dobro vkoreninjenih divjakov Rip. portalis po 1 K 100 kom. Vse trte so dobro vkoreninjene in lepo zaraščene. ' Tudi ključic več tisoč I. vrsta 12 K. 1000 , kom. II. za vlaganje 2 K 1000 kom. pro- 1 daja se, dokler bo kaj zaloge. Trte se pošiljajo le v od trsne uši okužene kraje, j Vzorci se pošljejo na zahtevanje na ogled, franko. Jarez ŠeguLi, veleposestnik v Hla-poncih p. Juršinci pri Ptuju. 239 3—1
Lepo posestvo oddaljeno 1 uro od Mislinje na prijaznem kraju se proda za 10.500 K. Posestvo je rodovitno in meri 159 oralov. Zraven je tudi 3878 dreves smrekovega, hojkovega in borovega lesa in 300 dreves jamovega, jasevuega, javor-jega in bukovega lesa. Več pove posest. Anton Oršej po domače Pačnik v Tostem vrhu št. 28 pošta Misl nje pri Slovenjem Gracu.	243 1—1
KonJj belec, dobro izučen in krotek, 15 visok, 4 '/s let star, s črno grivo in dolgim črnim repom, se proda ali pa zamenja s težkim konjem. Naslov: Popič, Kamnica št. 16. Maribor.	242 2—1
Lepa prilika za vpokojenega duhovnika! V prijaznem kraju Savinjske doline, tik župnijske cerkve in železniške postaje je na prodaj lepa eno-nadstropna hiia z lepim vrtom, katera je vsled bližine cerkve, lepi legi in zdravem kraji posebno prikladna kakemu vp~ko-jenemu duhovniku. Cena je 3300 gld. Od te svote je izplačati 1500 gld, drugo se lahko obrestuje. Kdor hoče natančneje pozvedeti naj vpraša pod šifro: „Lepa prilika" 27. poste restaate. Ročiška vas na Paki (Rietzdorf).	247 3—1
Hiia s 4 sobami, kuhinja, 2 kleti, ko-vačnica, konjski, kravji in svinjski hlevi, vse v dobrem stanu, domač studenec; tudi lep hišni in sadonosni vrt se proda. Več se zve pri lastnici Ivani Ferk v Kamnici hiš št. 23, pošta Maribor. 234 2—1
Hiia z enim nadstropjem, kjer je že stara gostilna, z velikim hlevom in s krasnim skladiščem za trgovino, z vrtnim salonom j in z dvema vrtoma, ob okrajni cesti in ; ravno zunaj trga, pa še vendar pod tržko občino se proda nekje na Spod. Štajerskem. Naslov pove upravništvo. 238 3—l
Nadstropje visoka hiia, ležeča v sredini trga Sv. Trojice v Slov. gor. in v bližini romarske cerkve, v kateri se že t d starodavnih časov gostilničarski in mesarski obrt izvršuje, je radi bolezni posestnika pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji iz proste roke na prodaj. K hrarnu sliši nekaj polja in velika ter dobra ledenica. Natančneje se izve pri posestniku : Alojziju Ferk, gostilničarju in mesarju pri Sv. Trojici v Slov. gor. 235 2-1
2000 cepljenih trt na podlagi Portalis, dobro ukoreninjene i a zaraščene, vzgojene v hladneui podnebju, sortirani laški rizling, zeleni veltliuec, rudečo žlahtuino, bele žlahtnino, rulandec in špan-jol ima na prodaj Makso Glaser, posestnik v Janževemvrhu, pošta Selnica ob Dravi, 100 kom. I. vrste po 16 K, II. po 8 K. 246 3—1
Lepo posestvo se odda v Nedelišču polek ceste, novozidani hram, velik vrt, 1 oral njiv. Cena 2300 gld. Štefan Kovač, broj 202 v Čakovcu.	250 2-1
•••9SMMM9
Kupi se.
Jabolka kupuje vsako množino kakor tudi vsako vrsto. Ponudbe ua Anton Reja, trgovec v Ptuju.	251 2 — 1 j
Prosta Si&žbe.
Oženjen iafar išče službo, razume poljedelstvo, živinorejo, lesno kupčijo in vinarstvo. Nastopi službo sam ali z ženo. Naslov pove upravništvo. 173 4—4
Ključavničarski pomočnik se
išče; isti mora biti popolnoma ve?č v izdelovanju kakor tudi s popravili vsakovrstnih tehtnic (vag), mora biti tudi trezen in zanesljiv. Delo trajno, plača po dogovoru. Ivan Rebok, ključ, mojster. Celje, Poljske ulice št. 14.	204 3—3
Uradnik z dobrimi spričevali išče primerne službe. Pisati ¿na tudi s strojem. Naslov naj se pošlje uredništvo. 225 2—2
Služba organista se na Gomilskem takoj odda. Več cerkv. predstojništvo na Gomilskem.	222 2—2
Mlad oienjen ekonom išče službo v vinogrsdarstvu, sadjarstvu ali poljedelstvu. Nastop službe precej. Pisma pod „ekonom" na upravništvo. 199 3—2
Učenkaj zmožna slovenščine in nemščine se sprejme v uk v trgovini z mašanim blagom K Zamolo, Fram. 241 1—L
Službo organista brez mežnarije išče mlad izučen cecilijanec, ki je dovršil tudi dva gimnazijska razrada. Je zmožen voditi pevske zbore. Naslov pove upravništvo.	240 3—1
Iia/.no.
Java. Obžalojem in prekiičem vse, kar sem dne 26. marca t. 1. v Krajnčevi krčmi v Št. Jurji v Slov. gor. o učiteljstvu govoril in se zahvaljujem slavn učiteljstvu šentjurskemu, da mi je odpustilo in tožbo umaknilo. J. Rebernik.	252 1—1
Kovači pozor!
Iščem kovača, kateri zna dobro konje podkovati, in težke vozove okovati itd. mora imeti močnega pomagača, kovačija se da v najem, ali pa mesečna plača po dogovoru, kovač, kateri ima kaj svojega kovačkega orodja, ima prednost. Nastop je takoj. Naslov: Janez Svetec, posestnik iu gostilničar Lubečno, pošta Celje. 249 3-1
JVIeisnrMkl ueriirr se takoj sprejme. Kje, pove Franc Cerič, posestnik v Studencih pri Mariboru.	192 5—4
Mlad oženjen ekonom išče službo v viiiogradstvu, sadjarstvu ali poljedelstvu. Nastop službe precej. Naslov pri uprav. 199 3—3
Pet učencev sprejme takoj tovarna za izdelovanje poljedelskih strojev Jožefa Pfeiferja v Hočah pri Mariboru. 206 3-3
Sestero
velikonočnih.
182 5-4	pesmi
za mešane glasove. Uglasbil Ivan Ocvirk. Cena part. in 4 glasom 1 K 50 v, posamni glasi po 10 v. Dobi se še tudi od tega sklja-datelja ,Petero masnih pesmi' za mešane glasove. Part. in 4 glasi 1 K 50 v. — Založil skladatelj pri Sv. Juriju ob juž. žel.
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m n o t i s k u . =====:
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.
K	___A
rt Vsaka beseda	mami m ■ «t mm» ««. Sim mm — — __Vsaka beseda
|	KI A L A OZNANILA	i
Najmanja objava i	I Večkratna objava
45 vla.	•••••••• Vaaka besetla stane » vin. •••••••••	^ dogovoru.
C. kr. vzajemna zavarovalnica proti ognju v Gradcu.
Naznanil o.
V smislu § 92 pravil bode redno letno zborovanje
v ponedeljek, dne 8. majnika 1905
ob 10. uri dopoludne, v dvorani zavarovalnice, gosposke ulice štev. 18/20 v Gradcu. To se v smislu § 94 pravil, zraven osebno povabljenim, vsem zastopnim društvenim odpo-slanikom in p. n. gg. društvenikom s tem pristavkom naznani, da je za nje v smislu § 99 pravil posvetovanje javno in se posvetuje le o posebnili točkah vsled zborovega sklepa v tajnih sejah.
Dnevni red: I. Poročilo o volitvi društvenih odposlancev za šestletno dobo 1905—1911. II. Računsko poročilo in računski sklep za 76. upravno leto 1904. III. Poročilo računskih pregledo-valcev o pregledovanju in stanju letnega računa za 1. 1904. IV. Proračun za upravno leto 1905. V. Poročilo o korakih, katere je storil upravni svet za nakup hiše št. 22 v Sackstrasse v Gradcu in tozadevni predlog. VI. Dopolnilna volitev v upravni svet za člane, ki se izločijo po pravilih. VII. Volitev treh računskih pregledovalcev in jednega namestnika.
V GRADCU, dne 1. aprila 1905.
252 1—1
Upravni svet.
itltOftlMIlIMItlll
Semenje!

Semenje!
vrtna, poljska in gozdna semena, ki zanesljivo klijejo,
priporoča znana trgovina s semenom	188 6—8
IH. Berdajs v Mariboru
na Zofljinem trgu.
Semenje!
Semenje!
Kmetijsko društvo pri Sv. Emi, kakor tudi posojilno in hranilno društvo imata dne 2. aprila 1905, popoldan ob 4. uri v prostorih kmetijskega društva svoj
redni otočnl zbor.
Na dnevnem redu bode: 1. Predložitev računskega zaključka za leto 1904. 2. Volitev načelnika. 3. Volitev na-čelBtva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Volitev razsodišča. 6. Razni predlogi. 7. Slučajnosti.	236 i—i
Alojzij IMnter
trgovec v Slov. Bistrici
136 10—5
priporoča telemu okraju svojo vedno novo lepo zalogo vsakovrstnega blaga. Za spomladni čas vsake vrste poljskih semen, posebno pravo, čisto, ■anesljivo deteljno seme, seme za oves itd. Veliko se proda Bartel-novega pražeka sa poklajo živini, svinjam in konjem.
BC Kupim poljske pridelke in vse druge reči.
VABILO k
rednemu občnemu zboru
hranilnice in posojilnice v Smartnn na Paki
registrovana zadruga z neomejeno zavezo y nedeljo, dne 9. aprila ob 2. uri popoldan v občinski pisarni v Šmartnu na Paki. Ako ne pride ob 2. uri sklepčno število udov bo ob 3. uri popoldan ravno tisti dan drugi občni zbor, pri kateremu se bode pri vsakemu številu
udov sklepalo
Dnevni red: 1. Potrjenje letnega računa za 1. 1904. 2. Pre-memba pravil. 3. Izvolitev načelstva in nadzorništva. 4. Predlogi in slučajnosti.
248 i—i	M. Firtošek, načelnik.
Velika iznajdba!
Nobenega smrada več v pisoarjih in straniščih 1 Isti izgledajo snažno pri porab
„Rragl-f aterloos Urinol".
Od izvedencev priznan izdelek za mazanje pisoaijsv in stranišč. Prodajo ima samo
AlOlZ Jožef Talila, uradno konces. zavod za vpeljavanje plina, in vodo-J	' voda, stavbinski in oriamentalni in galanterijski klepar
v Mariboru, Koroška eesta št. 14. Priporoča se tudi v izdelovanju vseh v njegovo stroko »padajočih del.
Priznan specijalist za napravo kopališčnih sob, klozetov, pisoarjev, za vpeljavo plina (acitelin) in leseno-cementnih streh. Vsa instalacijska in kleparska popravila točno in po ceni.	227 6—2
Proračuni in odgovori brezplafino.
Boitjanska grajšcina pri Radni na Kranjskem
nasproti postaje Sevnice pri Zidanem mostu bode dne 6. aprila letos ob 10. uri dopoldne prodajala na očitni dražbi 40 glav goveje živine kakor bika, krave, vole in mlado živino, l konja, ž velika merjasca čiste jorkširske pasme in 3 velike breje svinje. Za odprodati ima grajščina tudi še dosti krompirja, repe in pese.	253 1—1
za katero jamčijo okraji:
farnjM, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri JeM m Vransko
za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih
721 12—5
Narodni dom
IVnrodni dom
neomejene visokosti, ima sedaj čez e Štiri milijone kron 0
hranilnih vlog.
Hranilnica posluje s strankami vsak torek Hranilne vloge obre-
določeno obrestovanje do
in petek dopoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob uavadnih urah. stuje po 4in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4% obresti. — Izposojuje pa od dne l.prosenca 1905 na zemljiško varnost po 43/4 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev pa po 4:1/2 odstotkov obresti.

Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo".
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila.