k hp PREHRAMBENA INDUSTRIJA n.sol o PORTOROŽ INTERNA IZDAJA »Naš glas« izdaja delovna organizacija HP DROGA, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednik uredniškega odbora Sonja POŽAR. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska Železniška tiskarna Ljubljana 1979, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXI PORTOROŽ, APRIL 1979 ŠTEVILKA 1 Poslovni pogled v leto 1978 S prvo bilanco po združitvi, delovna organizacija HP Droga Portorož izkazuje uspešno poslovanje. Vse temeljne organizacije so zaključile poslovanje v letu 1978 brez izgub, razen tozd Kmetijska proizvodnja Lucija, ki je zaradi odpisa zalog in nedokončane proizvodnje izkazala izgubo. Izgubo so krile temeljne organizacije solidarno iz sredstev rezerv brez obveze vračila. Tako so tozd Kmetijska proizvodnja zagotovljeni pogoji za uspešno poslovanje v bodoče. Delovna organizacija kot celota je ustvarila naslednje rezultate v 000 din stavki poslovnega sklada, ki pa se mora primerjati skupaj s postavko dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti. Če te dve kategoriji skupaj primerjamo znaša ustvarjeni čisti dohodek za poslovni sklad 43.245 tisoč din ali 80 % letnega plana. Ekonomska kategorija dohodka kot rezultat izjemnih ugodnosti se ne more planirati in se ustvarja iz razlike pri recepturi predelave khve in povečanja cene za jedilno sol. Faktorji, ki so negativno vplivali na poslovanje v letu 1978 so nam več ali manj dobro znani, saj smo jih ugotavljali pri obravnavi poslovnih rezultatov. Elementi Plan 1978 Ustvarjeno % plana Celotni prihodek 2.124.394 2.398.449 113 Porabljena sredstva 1.727.616 1.915.260 111 Od tega amortizacija 24.135 28.657 119 DOHODEK 396.778 483.187 122 Pogod. in zakon, obvez. 58.610 64.612 111 Za DSSS in BI. promet 108.347 115.863 107 Amort. nad pred. str. Dohodek, ki je rezultat 8.116 8.034 99 izjemnih ugodnosti — 35.766 — Čisti dohodek 289.987 263.249 91 Osebni dohodek 193.753 214.287 111 Stanovanjska gradnja 13.500 14.455 107 Skupna poraba 19.280 17.153 89 Poslovni sklad 53.474 7.479 14 Rezervni sklad 9.920 9.875 100 IZGUBA 3.238 — Kljub temu, da je veliko objektivnih faktorjev vplivalo na rezultate poslovanja v letu 1978, so ti v okviru planiranih. Nekoliko večja je le razlika pri po- Za ilustracijo navajam le nekatere: pomanjkanje surovin, zlasti kave, izpad ulova rib zaradi nepravočasne dobave ribiških ladij, izpad pri odkupu ze- lišč in gozdnih sadežev in ne nazadnje organizacijski problemi, ki so nastali ob združitvi, zlasti na področju evidenc in REZULTATI TOZD obračunov. Pričakujemo pa, da bo v letu 1979 manj organizacijskih problemov kot v letu 1978. v 000 din Iz zbora sovlagateljev za novo tovarno soli, govori direktor tozd Soline Ciril Somrak TOZD Plan 1978 Ustvarjeno % plan: SOLINE, Seča Celotni prihodek 58.800 60.581 103 Porabljena sredstva 23.064 24.266 106 DOHODEK 39.448 36.315 92 Za poslovni sklad — 15.418 — Čisti dohodek 27.933 15.243 55 Osebni dohodki 14.149 12.634 90 Za sklade 13.784 2.609 19 ZAČIMBA, Seča Celotni prihodek 838.236 768.730 92 Porabljena sredstva 744.680 658.186 89 DOHODEK 93.556 110.544 119 Za poslovni sklad — 15.605 — Čisti dohodek 28.835 23.564 82 Osebni dohodki 12.561 11.226 90 Za sklade 16.274 12.338 76 SUDEST, Gradišče Celotni prihodek 80.761 124.579 155 Porabljena sredstva 65.235 97.604 150 DOHODEK 11.934 26.975 226 Čisti dohodek 7.362 10.916 149 Osebni dohodki 6.175 6.060 99 Za sklade 1.186 4.856 410 GOSAD, Središče Celotni prihodek 181.015 197.103 109 Porabljena sredstva 136.782 165.797 122 DOHODEK 38.243 31.305 82 Čisti dohodek 24.405 17.545 72 Osebni dohodki 15.236 14.558 96 Za, sklade 9.169 2.987 33 DELAMARIS, Izola Celotni prihodek 386.245 458.173 119 Porabljena sredstva 261.434 365.275 140 DOHODEK 105.038 92.898 89 Čisti dohodek 77.717 57.998 75 Osebni dohodki 44.867 48.652 109 Za sklade 32.850 9.346 28 RIBA, Izola Celotni prihodek 42.215 49.975 119 Porabljena sredstva 19.787 16.523 84 DOHODEK 22.428 33.452 150 Čisti dohodek 17.224 26.908 157 Osebni dohodki 15.960 24.826 156 Za sklade 1.264 2.082 165 ARGO Izola Celotni prihodek 317.334 262.563 83 Porabljena sredstva 259.857 214.357 83 DOHODEK 46.608 48.205 104 Za poslovni sklad — 4.743 Čisti dohodek 30.854 17.996 59 Osebni dohodki 12.200 12.946 107 Za sklade 18.654 5.040 (Nadaljevanje na 27 2. stran Poslovni pogled v leto 1978 (Nadaljevanje s 1. strani) DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Celotni prihodek 40.064.415 45.878.119 114 Porabljena sredstva 12.999.598 19.625.234 151 DOHODEK 27.064.577 25.808.457 95 Čisti dohodek 23.414.337 23.484.573 100 Osebni dohodek 23.414.577 21.107.485 100 Za stanovanjsko izgradnjo 1.473.384 903.703 Primerjava rezultatov pri realizaciji plana za leto 1978 po posameznih tozd je zelo različna. To pa zaradi tega, ker so zgoraj navedeni vzroki vplivali na realizacijo plana, pa tudi osnove planiranja so bila v letu 1978 nedefinirana zaradi združitve in neizvedene organizacije poslovanja. V letu 1978 smo spreminjali določene organizacijske metode, plan pa je ostal nespremenjen. Za leto 1979 so osnove planiranja bolj razčiščene in plan postavljen na bolj realna tla. Čisti dohodek po zaključnem računu za DSSS in po planu za leto 1978 sta praktično enaka. To je logično saj se pri DSSS ta kategorija najlaže planira (na podlagi znanih vrednosti iz obračuna OD in skladov, ki jih DSSS lahko ima). Vzrok, da so OD nižji kot so bili predvideni po planu, je v tem, da je bil s planom predviden porast zaposlenosti v DSSS (OD so bili vkal-kulirani), ki pa je bil med letom 1978 manjši od predvidenega, saj je bilo sodelavce za določena dela in naloge praktično nemogoče dobiti, kar je tudi negativno vplivalo na izvrševanje skupnih del in nalog DSSS v okviru delovne organizacije. Tane Jelič Predstavljamo vam TOZD Blagovni promet Predstavile so se nam naše proizvodne temeljne organizacij e, katerih delo, vsaj nekaterih, smo v grobem že prej poznali. Toda proizvode teh tozd je potrebno posredovati potrošniku. Za opravljanje prodajne, nabavne funkcije, izvoza, uvoza in marketinga je bila ustanovljena temeljna organizacija Blagovni promet. Ta temeljna organizacija ima v svoji sestavi skladišča, teh je 16, lastnih in tujih ter avtoprevozna sredstva za prevoz blaga. Sedež ima Blagovni promet v Portorožu v nekdanjem hotelu Istra, to je blizu avtobusne postaje. To povemo za tiste, ki bodo iskali kje je uprava. Skladišča pa so v tozd Začimba, tozd Argu, v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Reki, Splitu, Železnikih, Fu-togu, Zrenj aninu, Raški, Selu Mi-jatovcu, Belotinacu pri Nišu in Skopju. Nekatera od teh skladišč so naša (6 skladišč), ostala pa imamo samo v souporabi. Prodajna področja so razdeljena med potnike, v tozd jih je zaposlenih okrog 50. Tako bi lahko na kratko opisali, kako organizacijsko izgleda sedaj ta tozd, ki je bil kasneje ustanovljen. Služba marketinga ima v tem tozd pomembno nalogo, saj je potrebno trg raziskovati, nove proizvode pa predstaviti potrošniku. Kaj planirajo v tem tozd? Kako bodo uredili odnose, kako prešli k še boljšemu delu? O vsem tem sem se najprej pogovar jala z v. d. direktorjem tozd Blagovni promet Ivom Krajncem. »Naše želje so velike. Razširi- TOZD Plan 1978 Ustvarjeno % plana 1 ŽIVILA, Izola Celotni prihodek 207.679 229.228 111 Porabljena sredstva 185.251 201.230 109 DOHODEK 22.429 27.998 125 Čisti dohodek 19.024 23.662 125 Osebni dohodki 18.018 20.187 112 Za sklade 1.005 3.475 346 KMETIJSKA PROIZVODNJA, Lucija Celotni prihodek 11.953 13.098 110 Porabljena sredstva 5.746 7.281 127 DOHODEK 6.207 5.817 94 Čisti dohodek 5.781 3.974 69 Osebni dohodki 5.588 6.558 118 Izguba — 3.238 — TOZD BLAGOVNI PROMET Celotni prihodek 103.230.520 188.538.745 182 Porabljena sredstva 65.832.510 149.039.230 226 DOHODEK 37.398.010 43.867.545 116 1 Čisti dohodek 29.529.927 38.283.126 129 J Osebni dohodek 27.167.674 35.530.622 130 1 Skladi 2.362.253 2.752.499 116 nja delavcev v tozd in zagotovitev potrošniku kvalitetno blago, to so vprašanja, ki jih želimo čimprej rešiti. Nekatere lahko rešujemo samostojno, druga pa so vezana tudi na reševanje ostalih tozd. Npr. temeljna organizacija Blagovni promet ima svoj plan, ki je zbir planov vseh proizvodnih tozd. Tako je bilo tudi v prejšnjem letu. Toda, ker tozd svojih planov niso izpolnili, tudi Blagovni promet ni mogel svojega. Velik izpad beležimo pri kavi in tudi v bodoče ne vidimo jasne rešitve. Planirajo se novi izdelki, toda njihova realizacija kasni in to vpliva na delo tudi pri nas. Za vsak nov proizvod moramo pripraviti dobro propagando, kot smo že omenili opravlja pri nas služba marketinga. Omeniti moram tudi nagrajevanje delavcev v našem tozd. Že precej časa se govori, da niso dobro nagrajeni naši delavci — šoferji in potniki, pa seveda tudi ostali delavci, saj je delo, ki ga opravljajo posamezniki odgovorno in niso temu primerno nagrajeni. Skupaj z delovno enoto za organiza- Direktor tozd Blagovni promet Predsednik delavskega sveta tozd Blagovni promet Milan Hojnik cijo dela pripravljamo predlog nagrajevanja, vendar se nam zdi, da to le prepočasi poteka. Iz teh naših »domačih problemov« se preselimo na tržišče. Tam za naše notranje probleme nič ne vedo. Blago mora biti na trgu, tedaj ko ga potrošnik potrebuje, v toplih dneh osvežilni napitki Fla-vor-aid in Gringo, v mrzlih dneh čaje, čez celo leto pa ostale izdelke. Če ni naših proizvodov na trgu, potrošniki kupujejo proizvode drugih delovnih organizacij. Torej trg moramo založiti z našimi izdelki v pravem času. Tako moramo paziti, da v zimslkih mesecih, ko lahko pričakujemo slabo vreme, neprevozne ceste (dež, meglo, led in sneg) predhodno oskrbimo oddaljena območja z izdelki. Kave bi lahko največ prodali, toda v lanskem letu, je bilo že pomanjkanje, ki se nadaljuje tudi v letošnjem letu. V letu 1978 smo dobili 1146 ton kave manj, v Sloveniji pa smo jo prodali za 168 ton več. To seveda pomeni, da so ostala območja dobila manj kave. Naš največji odjemalec kave je bila Vojvodina in skupaj s kavo smo prodajali tudi ostalo blago. Trg moramo vedno znova osvajati. Najbolj pa ga bomo osvojili, če bomo ponudili kvalitetne izdelke, bogato izbiro in nove izdelke. Domače probleme moramo reševati doma, navzven pa moramo nastopati enotno. Poleg domačega trga prodajamo naše izdelke tudi v tuje dežele. Največ izvažamo izdelke tozd Delamaris, Gosada in Sude-sta, ostali tozd so manj zastopani. V uvozu predn jači tozd Delamaris, nato Začimba, Sudest n Argo, ostali tozd pa manj. V podatkih, ki ponazarjajo uvoz ni upoštevana kava, ker v prejšnjih letih nismo potrebovali deviz za uvoz kave. Letos pa bo del sredstev porabljen tudi za nabavo kave. Ko omenjamo nabavo kave, pa omenimo še našo nabavno službo, saj se ta tudi vsakodnevno srečuje s problemi. Tako kot nam, kljub vsem prizadevanjem ne uspe zagotoviti vsega blaga, tudi ostali prodajalci odstopajo od dobavnih rokov. V našem tozd upamo in pričakujemo, da bomo čimprej in čimboljše rešili probleme, ki se nam danes zastavljajo.« V takem tozd, kjer so delavci na različnih krajih je družbeno- V TOZD Kmetijska proizvodnja Predsednik sindikata Blagovni promet politično in samoupravno življenje oteženo. Tako imajo npr. samo pri delegacijah, skupine delegatov v Piranu in Izoli, njihovo delo pa je terensko in se zato le težko sestajajo npr. šoferji, skladiščniki, potniki. O tem sem se pogovarjala s predsednikom osnovne organizacije sindikata Janezom Pečarjem. »Zavedam se, kakšne naloge ima sindikat, pa tudi tega, da smo premalo naredili, da bi se naloge izvršile tako kot je prav. Pri nas sprejmemo vse samoupravne akte, toda ka j smo sprejeli se zavemo včasih šele tedaj, ko se začnejo ti samoupravni akti izvrševati. Sindikalne skupine so začele delovati, toda prepozno dobimo gradivo v razpravo, da bi jih kvalitetno obdelali in dali pripombe na gradivo. Delegacije formalno delujejo, delegati se udeležujejo sej, toda prisotnost delegatov se v tozd ne pozna. Delegati niso dovolj seznanjeni z gradivom, tako da ne morejo z ostalimi delavci o njemu razpravljati. Premalo smo tudi seznanjeni s sklepi in stališči posameznih skupščin, pa naj bo to zbor združenega dela ali za samoupravne interesne skupnosti. Stanovanjskih problemov imamo v našem tozd kar precej. Zavedamo se, da jih bo potrebno reševati, toda sedaj nimamo dovolj sredstev za njihovo reševanje. Ker smo temeljna organizacija, ki je nastala z združitvijo služb iz več organizacij, je bilo pričakovati, da bodo medsebojni odnosi slabši. Danes pa ugotavljamo, če so odnosi slabi, so samo zaradi tega, ker pri nas še nimamo dokončno urejene organizacije. Tudi v ostalih tozd tega nimajo, vendar tam ni tako opazno, ker so bili v glavnem tozd že prej formirani. Ker nimamo urejene organizacije dela, se pojavlja tudi problem nagrajevanja.« Hotela sem vedeti, če misli, da so njihovi delavci dovolj obveščeni o delu delovne organizacije, predvsem zato, ker so krajevno ločeni med seboj. Njegovo mnenje je, da so premalo obveščeni, tako kot je že v navadi, več zveš drugje kot doma. Pomanjkljivosti so tudi pri povezavi s krajevno skupnostjo. Uprava je premalo časa v Portorožu, delavci so iz vseh občin, zato ne čutijo povezave tam kjer delajo. Sicer pa, moje mnenje je, da so problemi po tozd povsod približno enaki. Strinjam se z njim, saj če ste prebrali vse predstavitve tozd, ste ugotovili, da nam še precej »šepajo« delegatski odnosi, da smo še premalo aktivni v družbenopolitičnih organizacijah in da nekje tudi samoupravljanje še ni na takem nivoju, kot bi moralo biti. Morali bomo končati z besedami, da se odnosi še vedno urejajo in začeti trdo delati. Povrnimo se v tozd Blagovni promet. Pogovarjala sem se še s sekretarjem tozd in sekretarjem Zveze komunistov Nikom Varežičem. »V našom tozd je 30 članov Zveze komunistov. Ker pa imamo delavce na različnih krajih, se tudi že pojavljajo vprašanja o tem, da bi ustanovili svojo osnovno organizacijo. Tak primer imamo v Izoli, kjer je 10 članov Zveze komunistov, ki stanujejo in delajo v Izoli, povezani pa so v osnovno organizacijo v Blagovnem prometu, ki ima sedež v občini Piran in so tako povezani na Občinskem komiteju v Piranu, bliže pa so jim problemi občine Izola. Prav tak primer imamo v skladišču v Zagrebu, kjer so štirje člani Zveze komunistov. Osnovna organizacija Zveze komunistov ni v celoti prevzela vloge, ki jo ima kot politična organizacija. Prav tako pa tudi naša osnovna organizacija sindikata ni izkoristila vseh možnosti za delovanje. Nedelovanje vodstva sindikata se odraža na celotnem delovanju. Tako nam sindikalne skupine premalo delujejo, kar pa bomo morali čimprej popraviti. Na zadnjem sestanku Zveze komunistov smo se dogovorili, da bodo odslej naši sestanki dogovor za bodoče delo, ne pa samo kritiziranje na katerem potem nič ne gradimo. Če bo kritika, potem mora slediti tudi dogovor in akcija za bodoče. Osnovna organizacija ZK mora prevzeti idejno nalogo za delovanje vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij. Dobro delo in lepi uspehi nam bodo zahvala za porabljene ure.« Spomladi so izleti zelo priljubljeni. Vemo zakaj, zato ker se v naravi sprostiš, naužiješ svežega zraka in tako pozabiš na vsakodnevne skrbi. V temeljni organizaciji Kmetijska proizvodnja pa je »sprehod« združen z delom. Ko sem prišla v ta tozd so mi govorili o njihovem delu na urejanju kmetijskih površin v sečoveljski dolini in na kmetijskih površinah v občini Izola. Po kratki predstavitvi njihovega dela sem si tudi sama ogledala potek dela. Direktor tozd Stane Černe je sicer dejal, da delo dobro poteka, saj so uredili hidromelioracijo v večjem delu sečoveljske doline. S tem so dobili površine, kjer bodo nasadili breskve, zgodnja jabolka in pozne hruške. Po ureditvi melioracije so prešli k nadaljnjemu delu: oranju zemlje in pripravi za saditev. Ob vseh pripravah za nove nasade pa morajo skrbeti za nasade breskev in vinogradov, ki jih že imajo. Breskve so previsoke, zato so jih obrezali. Tako so sedaj pripravljene najprej za cvetenje nato pa za sadeže. Preden pa bodo sadeži dovolj debeli jih bo potrebno nekaj odstraniti in tako omogočiti ostalim lepšo rast. Novembra so opravili prvo škropljenje, sedaj pa končujejo z drugim. Drevesa še spijo Pa povrnimo se nazaj k njihovemu začetnemu delu, to je melioraciji doline v Sečovljah. Zemlja je tam težka in mokra, zato nasadi niso dobro uspevali. »Nasajena drevesa, so največkrat v začetku uspevala, potem pa jih je »vrglo« ven, ker je bilo preveč mokrote. Že prej smo sicer imeli kanale, v katere je voda odtekala, toda nismo imeli speljanih cevi v zemlji. Sedaj pa smo z melioracijo dosegli, da se voda zbira v ceveh, nato pa se odteka v zato pripravljene kanale. Postavili smo dva kanala, eden je zaprtega tipa, drugi pa odprtega. Pri obeh imamo svoje dobre in slabe lastnosti. Pri zaprtem kanalu prihranimo na zemlji, toda v slučaju zamašitve je napako težje ugotoviti. Pri odprtem kanalu je poraba zemlje večja, toda tudi možnost ugotovitve okvare je lažja. V mrtvem rokavu reke Dragonje pripravljamo načrt za izgraditev črpališča kjer se bo zbirala odvečna voda, ki se bo koristila v poletnih mesecih za namakanje nasadov. Udor morske vode na del zemeljske površine je sedaj precejšen. Morje se dviguje, in morska voda po odtočnih kanalih, ki imajo funkcijo odvajanja priteka v zemljo. Istočasno pa ne more voda odtekati, ker je morje previsoko in seže celo čez postavljene cevi. Z izgraditvijo črpališča pa do tega ne bo več prihajalo. Za melioracijo je predvidenih 660 ha, v letu 1978 smo izvedli melioracijo na 220 ha, ostalih 440 ha, ki se razteza med dolino reke Dragonje in Drnice še nismo uspeli meliorirati. Tu je precej zemlje v privatni lasti. Na tem delu zemeljske površine predvidevamo gojenje vrtnarske in zelenjavarske proizvodnje. Omenili smo že, da pripravljajo zemljo za sajenje breskev, hrušk in jabolk. Zemljo je potrebno najprej preorati. Letos nismo utegnili vse zemlje preorati, zato bomo nekaj zemlje pripravili za sejanje kasneje. Najprej bomo zasejali pitnik, ka- terega bomo v jeseni zmleli in tako dobili gnojilo za zemljo ...« O tem in še o drugem, mi je med ogledom govoril Zdenko Rebernik, vodja Kmetijske proizvodnje in obnove v Sečovljah. V tozd so torej izkoristili naravne pogoje, sonce in milo podnebje z mehanskimi pripomočki in dobili zemljo katera bo po skrbni negi delavcev morala dajati dobre rezultate. Naravne pogoje torej imajo, nakup in ureditev mehanskih pripomočkov pa jim je omogočila nekaj območna vodna skupnost in republiška vodna skupnost. Sečoveljska dolina, kjer je bilo dosedaj precej površine zapuščene ali zasejane s pšenico in deteljo, bo spomladi razcvetela, poleti in je-(Nadaljevanje na 4. strani) V TOZD kmetijska proizvodnja (Nadaljevanje s 3. strani) seni pa bo prijeten pogled na dozorele sadeže. Medtem ko so se v sečoveljski dolini odločili za melioracijo in za zasaditev nasadov breskev, hrušk in jabolk, pa se na zemljiščih v izolski občini pripravljajo na saditev trt. Predvsem naj bi tukaj gojili plemenito grozdje za vino refošk, saj je pobočje, ki se razteza od Izole po obronkih Malije, Šareda in Jagodja ustvarjeno za pridobivanje grozdja. Delo v tem tozd je zanimivo, čeprav je zelo odvisno od vremenskih razmer. Letos imamo primer slabih vremenskih razmer, zato že sedaj pričakujejo, da bodo težave. Toda način in njihovo delo pa zaslužita, da si jih ogledajo tudi drugi delavci naše delovne organizacije. V LGO 4 so sistematično zbrane tudi vse potrebne psihofizične zahteve, vpliv delovnega okolja kakor tudi možnost poškodb za vsak delokrog. V tem delu ima svojo vlogo psiholog, ki mora ugotoviti vse potrebne psihofizične zahteve delokroga, jih okvantificirati, stalno dograjevati ter končno izvajati testiranje z namenom pravilnega izbora in razporeditvijo delavca za opravljanje del oziroma nalog v procesu dela. DE varstvo pri delu oceni in vgradi v LGO 4 vplive delovnega okolja, možnost nezgod ter eventualnih poklicnih bolezni. Cilji projekta mikroorganiza-cije so: — natančna opredelitev del in delovnih nalog — potrebno znanje in praksa za opravljanje del — opredelitev odgovornosti in pristojnosti delokroga — nujna povezanost delokroga v informacijskem sistemu — osnova za ocenitev delokro-ga — psihofizične zahteve delokroga — vplivi delovnega okolja na delokrog. Mirko Škoda Dosežki TOZD Riba in Delamaris Po delu počitek Mikroorganizacija Organizacija dela je splet različnih aktivnosti v vsakem procesu, ki jih uravnava tako, da nastopijo pravočasno in skladno s potrebo posamezne funkcije v procesu. O dobri organizaciji dela govorimo, ko z najmanjšimi vlaganji v sistem dobimo najboljše rezultate. Takšne izide nam omogoča le usklajeno nastopanje vseh aktivnosti. Vsaka organizacija poslovnega procesa ima statično in dinamično pojavno obliko. Statični vidik pojavne oblike (pravimo ji tudi »skelet organizacije«) oblikujemo z makro in mikroorga-nizacijskim projektom. Dinamični vidik organizacije poslovnega procesa rešujemo z organizacijskimi predpisi. Pojavlja se vprašanje smiselnosti projektiranja mikroorgani-zacijskega modela v DO »Droga«, ter razmeroma velikih stroškov v tej zvezi. Glede na velikost DO, heterogenost dejavnosti, lokacijske razdrobljenosti ter najrazličnejših zasnov posameznih TOZD- je projektiranje mikro-organizacije življenjskega pomena za DO. DO Droga v obstoječem sistemu organizacije nima enotnega koncepta komunikacijske mreže, ki je osnova za obstoj vsakega sistema. Prav tako niso izoblikovane nekatere pomembne funkcije za DO kot celoto, iz česar sledi, da je projekt (v normalnih okvirih stroškov) ne le potreben, temveč nujen. Projektiranje mikroorganizaci-je DO je v teku; pravkar smo v zaključni fazi najširšega dela projekta, in sicer pri izdelavi delovnih postopkov, ki so osnova za vso nadaljnjo obdelavo. Pristop k izdelavi delovnih postopkov je zaradi svoje širine izredno zahteven, vendar se bo v doslednem razčiščevanju pri projektiranju v praksi bogato obrestovalo. Dosedanje delo projektiranja organizacije obsega: — razčiščevanje proizvodnih programov — formiranje področij dela — šifriranje TOZD, DE in DG — izdelava mikroelementov (elementi dela) — projektiranje povezav (osnova komunikacijskega sistema) — izdelava posrednih elementov dela (sodelava) — izdelava delovnih postopkov Omenjeno je, da je izdelava delovnih postopkov obsežno delo, saj zajema vse opise del, potrebne za oblikovanje celotne dejavnosti DO do najmanjše možne podrobnosti. Ta del projekta je osnova za izdelavo »linearnega grafikona obveznosti« LGO 3, oziroma za natančno sestavo delokrogov, definiranje vseh opravil za vsakega udeleženca v poslovnem procesu po količini, kakovosti, odvisnosti ter je podlaga za sestavo razvida za vsak delokrog (obrazec LGO 4). LGO 4 je sinteza vseh zahtev in opravil po kvaliteti in količini dela, potrebnem znanju, vsebini dela, povezanosti z drugimi delokrogi, vplivu na ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Bilo je že pred novim letom, ko so v tozd Riba in tozd Delamaris proslavljali svoje dosežke. V tozd Riba so dobili težko pričakovano ladjo Intermaris I, katera sedaj čaka na svojo dvojčico Intermaris II. Ladja je bila zgrajena v Veli Luki v ladjedelnici »Greben«. Ladja ima naslednje karakteristike: dolžina 23,15 m, višina 3,70 m, širina 6,86 m, zgrajena je iz armiranega poliestra v sendvič konstrukciji. Glavni motor ima moč 340 KS pri 1.800 ob/min. z reduktorjem 4,5 : 1, hitrost ladje 10,5 navtičnih milj na uro. Ladja ima sodobno elektronsko ribiško opremo, ki zajema radio-postajo, ra-diotelefon, ekosonder, sonar, net-sonder, ter navigacijsko opremo, to je radar in avtomatski pilot. To so podatki o ladji. Prevzela jo je posadka, ki je prej imela ribiško ladjo Knežak. Njen poveljnik je postal Jože Hamer-šek. V času odkar so ladjo prevzeli, 23. 12. 1978 do sedaj so ulovili 5579,10 kg ribe. Slovesno je predala ladjo v uporabo »botra«, predsednica izvršnega sveta obalne skupščine, Tatjana Kosovel. Ladjo so nato predali predstavnikom Intertrade Ljubljana, katera je sofinancirala izgradnjo ladje, ti pa so jo predali naši delovni organizaciji. Zbrane je nagovoril med drugimi tudi naš glavni direktor Nova ladja — težko dočakana Marcel Kralj ter predsednik SO Izola Bruno Podreka. V besedah govornikov se je odražalo veselje, ker smo čeprav z veliko zamudo dobili novo ladjo in z njo tudi upanje, da se za našo ribiško dejavnost bližajo boljši časi. Slovesna otvoritev ladje Intermaris I. je bila tako opravljena. Vse povabljene in delavce delovne organizacije pa je čakala še prijetna dolžnost, da prisostvujejo otvoritvi hladilnice v tozd Delamaris. Trak sta prerezala delavca Palmira Božič in Vojnič Jure, ki sta polagala tudi temeljni kamen. Bila sta zelo dobra graditelja, saj je bila hladilnica končana v roku enega leta. Uvodne besede je imel direktor tozd Delamaris Evgen Fer-luga, ki je v besedah izrazil ponos nad pridobitvijo tozd. To je seveda tudi obljuba, da bomo ostale programe, ki smo si jih zastavili pravočasno in dobro izvršili. Z otvoritvijo hladilnice, ta slovesen dan še ni bil končan. Osnovna organizacija sindikata tozd Riba je pripravila za vse delavce zvečer sindikalno srečanje v hotelu Simonov zaliv. Na srečanje so povabili tudi delavce, ki so bili v Ribi pred 25-leti, takrat odkar se šteje nastanek podjetja, sedanje tozd Riba. Ti delavci so bili: Zajc Norma, Gia-chin Bruno, Gombač Karlo, De- Cipli so končali svojo pot pase Vittorio, Perentin Sergio. V tozd Riba je tudi že tradicija, da obdarijo ribiške ladje, ki so imele najboljši ulov v tistem letu. Priznanje za dober ulov so dobile ribiške ladje Knežak, Zla-toperka in Deklica. Sindikalno srečanje je otvoril Ivan Stipančič, predsednik osnovne organizacije sindikata tozd Riba. S skromnimi darili so se spomnili na prve delavce v tedanjem podjetju Riba, ter obdarili najbolje ribiške ladje. Vso slovesnost pa je zaključil Vlado Požar, direktor tozd Riba, ki se je vsem zahvalil za sode- Delo odbora Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne organizacije se je dne 29. 1. 1979 sestal na svoji seji pod vodstvom predsednika odbora — glavnega direktorja tov. Kralja Marcela. Razpravljal in sprejel je pomembne sklepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tako je razpravljal o dosedanjem poteku obrambnih priprav, o stanju in problemih družbene samozaščite in o konkretnih nalogah, ki s tega področja stoje pred delovno organizacijo v tem letu. Podano je poročilo o delu odbora med dvema sejama in sprejeti sklepi za konkretne naloge. Za organizirano in učinkovito izvajanje nalog ljudske obrambe in družbeno samozaščito v delovni organizaciji, pa je odbor sprejel svoj program dela in nakazal osnovne naloge tudi odborom za LO in DSZ TOZD. Istočasno pa je odbor obravnaval začrtane naloge, ki sta jih programirala štaba CZ za delo in angažiranje obveznikov civilne zaščite delovne organizacije po svojem načrtu za zaščito in reševanje delavcev in materialnih dobrin ob .vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. Odbor je sprejel tudi program izobraževanja in izpopolnjevanja delavcev o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v tekočem letu. lovanje in nato povabil na zabavo, ki je sledila po uradnem delu sestanka. ULOV RIBE Vsako leto v portoroškem za-lizu zajamejo naši ribiči ribe — ciple. Tudi letos so konec februarja zaprli portoroški zaliv, pri lem so pomagali tudi privatni ribiči s svojimi čolni in zajeli štiri vagone ciplov, ki so pribežali v naše tople morske vode. Toda ostali niso dolgo, ker so svoje potovanje končali v mrežah naših ribičev. LO in DSZ Na seji je potekala razprava o konkretnih prioritetnih nalogah v nadaljnjem organiziranju in izvajanju obrambnih priprav v delovni organizaciji ter vključevanju v široko obrambno akcijo, ki jo organizira Socialistična zveza delovnega ljudstva v teku tega leta pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti«. Namen te akcije, ki bo potekala več mesecev, je poleg splošnega preverjanja obrambnih priprav in varnosti, tudi stalno usposabljanje delavcev za obrambne in samozaščitne naloge, kjer živijo in delajo. Z organiziranim vključevanjem v to akcijo bo tudi delovna organizacija preverila svoje naloge, pomanjkljivosti in sposobnost za delo v primeru vojne. Poudarjeno je, da mora akcija postati del vsakdanjega življenja in dela vseh delavcev, organov in organizacij v delovni organizaciji. Udeleženci v razpravi so med ostalim poudarili nujnost organiziranega pristopa k izobraževanju delavcev o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter njihovem rednem informiranju o obrambnih pripravah, stanju in problemih družbene samozaščite, o nalogah in obveznostih, ki jih imajo delavci, organi upravljanja, poslovodni organi in družbeno politične organizacije na tem področju. V namenu podružbljanja LO in DSZ pa je bilo poudarjeno, da je potrebno tudi v bodoče posvetiti posebno skrb rednemu informiranju vseh delavcev v delovni organizaciji o obrambnih pripravah ter o potrebi nenehne mobilnosti in angažiranosti v oceni dogajanj ter pravočasnega ukrepanja zoper vse pojave, ki bi bili usmerjeni zoper našo samoupravno socialistično družbo, še posebej glede na obstoječa dogajanja v sve- Kako pridemo do Iz tozd Sudest so nam poslali prispevek pridobivanja brinjevca. Brinjeve jagode najprej zdrobimo oziroma zmeljemo v mlinu, nato pa zdrobljene brinjeve jagode destiliramo, v zato pripravljenem kotlu, s pregreto vodno paro. Izdelek, ki ga tu dobimo, se imenuje brinjevo olje. Preostale brinjeve jagode ne zavržemo, pač pa jim dodamo nekoliko vode ter jih ob vsakodnevnem mešanju pustimo 15 do 20 dni fermentirati. Fermentirano zmes V naši trgovini v Piranu, ki je sicer zelo dobro založena z raznimi izdelki, smo najprej vprašali po poslovodji Ivanu Ukoviču. Ker ni imel časa za pogovor z nami, mudilo se mu je na upravo tozd Živila v Izolo, smo se pogovarjali z ostalimi delavkami. Najprej vam jih moramo predstaviti. V trgovini delajo še: Anica Pišelj, Gina Strgar, Nataša Šuligoj, Metka Druškovič, Duška Pintar, Miranda Belac, Teja Pevec, Verica Kosič, Mirela Grži-nič, Nevenka Stariha, Jože For-tek, Franko Sao, Danijela Benčič. Pogovarjali smo se o njihovem delu. Povedale so nam, na delu so bile takrat samo delavke, da imajo precej dela. V primeru bolezni se med seboj nadomeščajo, prav tako tudi v drugih primerih, posebno v poletnih mesecih, ko promet naraste. Tovarištva med njimi resnično ne manjka. Za opravljeno delo izven rednega delovnega časa, nimajo plačanih nadur. Prav tako tu. Ta terjajo nenehno budnost, skrb in resno odgovornost vseh in vsakega posebej za krepitev ljudske obrambe in uresničevanje nalog družbene samozaščite kot najpomembnejšega zaščitnega faktorja naše družbene skupnosti. Veselin Kezunovič brinjevca? se ponovno destilira — dobimo še preostalo brinjevo olje ter Žonto, ki se jo še enkrat destilira in tako končno pridemo do brinjevca. Brinjevec pustimo nekaj mesecev zoreti v sodih ali steklenih balonih. Pakiramo ga v 0,71 steklenice ter etikiramo in vlagamo v transportne kartone. To je celoten postopek pridobivanja odličnega brinjevca, ki ga proizvajamo v tozd Sudest v Gradišču. Nevja Juriševič nimajo nedelje posebej plačane (te sicer praviloma niso delovne, razen izjem). Pogovarjali smo se tudi o tem, da premalo poznajo delovno organizacijo kot celoto. Premalo so informirani o uspehih in težavah ostalih temeljnih organizacij v delovni organizaciji v kateri delajo. Nadalje smo se pogovarjali o nagrajevanju. Njihovo delo je zahtevno. Delo s strankami je včasih težavno, in sami tudi vemo kako smo včasih sitni, ko gremo nakupovat. V poletnih mesecih je delo še težje, saj prihajajo kupci od vsepovsod in vsakega moraš prijazno sprejeti in mu pomagati pri izbiri blaga. Toda »plača« je vsak mesec enaka, če prodaš en kilogram ali pa deset. Vprašala sem jih tudi, če dobivajo informacije, ki jih izdajamo v naši delovni enoti, pa so povedale, da niso seznanjene z izdajo nobenih informacij. Njihov poslovodja pa je povedal, da dobivajo informacije, saj jih on prinese iz uprave v Izoli ter pusti v svoji pisarni, da lahko vsak (Nadaljevanje na 6. strani) Obisk v trgovini TOZD Živila Metka Druškovič pri svojem delu Obisk predstavnikov ZIS Obisk predstavnikov ZIS Predstavniki zveznega izvršnega sveta so bili na obisku v Sloveniji. Med drugim so obiskali občino Sežano, nato pa še obalne občine, kjer so posebno pozornost namenili obisku delovne organizacije HP Droga Portorož. Poleg predstavnikov zveznega izvršnega sveta so bili prisotni tudi predstavniki republiškega izvršnega sveta, obale, predstavniki Intertradea Ljubljana in naši vodilni delavci. Razprava je potekala o razvoju ribištva, kjer so se neposredno dotaknili nabave novih ladij s katerimi je napredek ribištva tesno povezan. Ob tem se je razvila razprava ali naj se ladje uvozijo ali naj se jih naroči v naši ladjedelnici Greben v Veli Luki. Podprli so predlog HP Droge, da se ladje nabavi v inozemstvu. Razprava je bila nato tudi o celotni rešitvi ribje predelovalne industrije. S tem je bila mišljena sanacija v tozd Delamaris, katera se je začela z izgraditvijo nove hladilnice. Obravnavali so tudi načrte, ki jih ima tozd Soline pri izgradnji nove tovarne soli, ker so sedanje soline, kot smo že pisali neekonomične. Predstavniki ZIS so v celoti podprli načrte naše delovne organizacije. Organizacijske spremembe Na referendumu v mesecu februarju so se delavci v nekaterih tozd odločali za sprejem samoupravnih aktov. Med drugim so bile predvidene organizacijske spremembe, saj so odkupne postaje organizacijsko sedaj pod tozd Sudest. Postopek za izpeljavo referenduma pa ni bil popolnoma v skladu z našimi pravili o informiranju delavcev, saj delavci predhodno niso bili obveščeni o čem bodo odločali na referendumu. Ob vseh papirjih smo pozabili na delavce. Pripravljeni so bili volilni odbori, glasovnice, okrašeni prostori, toda delavci niso vedeli kaj bodo sprejemali. Ko bi morali delavci na odkupni postaji v Ljubljani glasovati niso hoteli. Želeli so najprej zvedeti o čem bodo glasovali in kakšen bo njihov status v bodoče. Njihova želja je bila popolnoma razumljiva, mar ne? Tako je bil lavcev. Nadalje so bile pripombe, da informacije največkrat pridejo le do sedeža posameznih temeljnih organizacij, od tam naprej pa ne najdejo poti do poslovnih enot. Če pa pridejo so ponavadi že prepozne, včasih pa tudi že spremenjene. Delavci na nekdanji odkupni postaji v Ljubljani, bodo sedaj organizacijsko razdeljeni med dva tozda. To pa vsekakor ne bo vplivalo na nadaljnje delo in sodelovanje med njimi. Na samem sestanku so bila postavljena tudi vprašanja glede osebnega dohodka, kar seveda zanima nas vse, vendar odgovora za sedaj še ni, vsaj dokončnega ne. Delavci pa pravijo, da je esebni dohodek tudi eden izmed pogojev za dobro vzdušje. To je eden izmed pogojev, ostali pa so še delovni pogoji, pravočasna informiranost, pogovori med vodji Obisk v trgovini TOZD Živila (Nadaljevanje s 5. strani) vzame, če želi. Delavci pred združitvijo niso dobivali nobenih pismenih informacij, zato na tako obliko niso navajeni, nobeden od nas pa se ne potrudi, da bi jim povedal, kaj lahko preberejo v pismenih informacijah. Toliko smo se lahko pogovorili med njihovim delom o nji- hovem delu. Želeli smo zvedeti tudi mnenje poslovodje, toda tedaj časa ni imel, pozneje pa se tudi nismo več dobili. Pričakujemo pa, da se bodo razmere spremenile in da bomo našim delavcem zagotovili dobre pogoje dela in primerno nagrajevanje. Z izidom zadnjega referenduma je tozd Sudest organizacijsko močnejši. Pod ta tozd spadajo sedaj tudi odkupne postaje. Na sliki: Ob volitvah v tozd Sudest pripravljen sestanek z delavci na nekdanji odkupni postaji v Ljubljani. Na sestanku so bila obravnavana razna vprašanja, na katera so delavci želeli odgovor. Predvsem so bili mnenja, da pri pripravi samoupravnih aktov premalo upoštevamo stališča de- in delavci itd. Če se ti pogoji slabo izpolnjujejo, potem začne slaba volja in razna nezadovoljnost. Delavci so izrazili mnenje, da so taki pogovori prepotrebni, saj tako ne bo prihajalo do nesporazumov, ki vodijo v slabe odnose. Oljarna Gorgo V trgovini tozd Živila Bivša Kmetijska zadruga Lucija je leta 1947 prevzela stroje za predelavo oliv od nekega privatnega predelovalca iz Lucije. Montirala jih je v prostore bivše privatne oljarne poleg mlina na Gorgu. Stroji so bili že takrat stari, vendar so bili za tedanje čase dobri. Danes je seveda tehnika predelave oliv že močno napredovala, tako da imajo nekateri privatni predelovalci že moderne stroje, ki zahtevajo zelo malo delavcev. Naša oljarna obratuje torej že neprekinjeno od leta 1947, začne pa z delom okrog 15. decembra, predelava pa traja približno me- sec dni. Začetek predelave je odvisen od dozorelosti oliv. V tem času se predela približno 80 ton oliv, včasih tudi preko 100 ton. V oljarno vozijo olive okoliški kmetje, pa tudi pridelovalci oliv iz Hrvaške Istre, čeprav imajo le-ti na njihovem območju svoje oljarne. Naša oljarna ima namreč kljub zastarelosti strojev dober izplen olja, in sicer okrog 15 do 20 litrov olja iz 100 kg oliv. Delo s temi stroji je zelo naporno in zahteva precej fizične moči. Zato prihajajo delati v oljarno fizično sposobni delavci, ponavadi je to že stalna ekipa, ki je za to delo že izuče- na. Pojavlja pa se problem delavcev, ki bi opravljali to delo, saj je starostna struktura zelo slaba. Zato bomo morali začeti misliti na nove predelovalne stroje, s katerimi bo delo lažje in bo zahtevalo manj delavcev. Franc Rupnik Ko si ogledamo okolico stopimo še v zgradbo. Tu pa se pozna, da so potrebna popravila .V pritličju je manjša kuhinja in jedilnica, sanitarije, shramba in ena soba. V prvem nadstopju pa je šest sob in v podstrešju tudi nekaj ležišč — mansard. Zavedamo se, da so te kapacitete za naš kolektiv premajhne. Razmišljamo zato, da bi dom razširili z dozidavo, saj je okrog sedanje stavbe še polno prostora. Verjetno bi morali razmisliti tudi za ogrevanje stavbe, saj bi tako lahko koristili dom vse leto — tudi v zimskem času. Kot nam je povedal oskrbnik — La-zo se bo že v letošnjem letu pričela graditi ob Krnskem jezeru, dobri dve uri hoje od našega doma, nova planinska postojanka. Pravi planinci to obžalujejo, saj bo okrnjen spet del planinske lepote, toda za našo delovno organizacijo je to zelo ugodno. Planira se namreč, da bi na Krnu naredili smučišča in mi smo za to tudi zainteresirani. Naj še dodamo, da je bil 28. februarja sklican sestanek referentov za družbeni standard, članic SOZD HP o možnostih medsebojne izmenjave letovanj delavcev. Ugotovljeno je bilo, da nima nobena članica na razpolago toliko ležišč, da bi jih lahko nudila ostalim, vsaj v polni sezoni ne. Možnosti bi bile le zgodaj spomladi in v jeseni ob morju ali v planinah. Predstavniki HP Kolinske so izrazili pripravljenost sofinancirati razširitev dozidavo doma v Lepeni. Dogovorjeno je bilo, da naša delovna organizacija prouči možnost razširitve doma, pripravi predračun in o tem obvesti vse članice SOZD HP. Zato naj vsi sindikalni odbori čimbolj odgovorno ravnajo pri delitvi sredstev sklada skupne porabe, saj je popravilo doma interes vseh nas delavcev. Marija Bratina Delo v organizaciji ZSMS TOZD Mlini v Gorgu Počitniški dom v Lepeni Počitniški dom v Lepeni pri Bovcu je praktično zaprt že od leta 1976. Do tega je prišlo zaradi neurejenih dokumentov o imovinski pravici uporabe. S sodbo Občinskega sodišča v Tolminu je bila v letu 1978 lastninska pravica prenesena na našo delovno organizacijo. Konferenca sindikata je dala pobudo in sprejela sklep s katerim se je zadolžil oddelek za investicije, da uredi vse potrebno za adaptacijo doma. Škoda namreč, da bi bil tak dom zaprt, mi pa brez počitniškega doma. Opravljen je bil ogled doma v Lepeni dne 9. 2. 1979. Ugotovilo se je ,da je dom potrebno temeljito popraviti. Nujno je potrebno izolirati stene v prostorih pritličja zgradbe, ker je prevelika vlaga. Ocenjeno je bilo, brez predhodne izdelave predračuna, da bi stroški za popravilo doma bili približno 450.000,- do 500.000,-dinarjev. O tem je bila podana informacija na seji konference sindikata dne 26. 2. 1979, na kateri so bili prisotni delegati iz vseh osnovnih organizacij sindikata naše delovne organizacije. Prisotni so se strinjali, da je potrebno k sanaciji doma takoj pristopiti, še prej pa zagotoviti potrebna sredstva iz sredstev sklada skupne porabe TOZD. Zato naj temeljne organizacije ob delitvi sredstev sklada skupne porabe namenijo določena sredstva tudi za adaptacijo počitniškega doma v Lepeni. Prepričani smo, da večina članov kolektiva ni seznanjena, kje se dom nahaja in kakšne so njegove kapacitete. Oddaljen je približno 17 km od Bovca proti izviru Soče. Od odcepa asfaltne ceste za Vršič se odcepi makadamska cesta za Lepeno. Po nekaj kilometrih poti prispemo do bolj strme poti, ki jo obdaja gozdič in takoj zatem na travnati planjavi uzremo stavbo, z značilnimi lesenimi balkoni, katero obdajajo prekrasni vrhovi med njimi tudi Krn (2245 m). Čudovit je pogled na okolico, še lepše pa je, ko preživiš v tem mirnem skritem planinskem svetu del svojega dopusta. OO ZSMS tozd Delamaris je sprejela v svojo sredino Dušana Skupka, člana sekretariata Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in predstavnike občinske konference ZSMS Izola. Našo osnovno organizacijo so izbrali za obisk, ker je v zadnjem času pri delu precej aktivna. Delovno organizacijo in tozd Delamaris je predstavil direktor tozd Evgen Ferluga, nato pa so svoja mnenja o delu OO ZSMS podali sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Rade Mladenovski in eden od predsednikov osnovne organizacije sindikata Miro Petelin. Pohvalili so delo osnovne organizacije, povedali pa so tudi, da je premalo vsebinskega dela med mladinci. Mladi so po reorganizaciji osnovne organizacije pa tudi po reorganizaciji delovne organizacije, ki je pogojevala njihovo delo, saj je precej mladih odšlo v druge tozd ali v druge delovne organizacije, takoj začeli z delom. Toda, ker je precej članov, ki je sedaj aktivnih v ZSMS, šele začelo z delom so začeli najprej z akcijami. Iz akcij in razprav pa je nastala potreba, da se seznanijo z delovanjem delovne organizacije, samoupravnih organov, delegacij in družbeno- OBISK KITAJSKE DELEGACIJE političnih organizacij. Tako so pripravili seminar, ki naj pomaga mladim pri nadaljnjem vključevanju v delovanje v delovni organizaciji. Predstavnika republiške konference je zanimala tudi povezava s krajevno skupnostjo, katerega pri nas še nismo izpeljali in o povezovanju v okviru delovne organizacije. Povezovanje je sedaj izpeljano v okviru konference sindikata, medtem ko mladina še ni posebej povezana. Na seje konference sindikata pa so obvezno povabljeni tudi predstavniki osnovne organizacije mladine. Predsednik osnovne organizacije ZSMS Prutki Siniša je nato podal predlog programa dela za bodoče obdobje. Poleg izpeljave seminarja, so sklenili, da bodo izdelali svoj lasten Informator. K sodelovanju bodo povabili tudi ostale osnovne organizacije ZSMS v okviru delovne organizacije, dobrodošli pa jim bodo tudi prispevki od zunaj. Prav tako se pripravljajo na izpeljavo lokalne delovne akcije v svojem tozd, na občinskih delovnih akcijah in nato na republiških in zveznih akcijah. V svoj program dela so sprejeli tudi ostale akcije, katere želijo izpeljati v naslednjem obdobju. Skupen sestanek se je tako končal. Mladim v tozd pa je ostal program dela, ki ga bodo morali v bodoče tudi izvršiti. V začetku februarja je našo delovno organizacijo obiskala mešana jugoslovansko-kitajska delegacija pri zveznem komiteju za kmetijstvo. Delegacija je obiskala našo delovno organizacijo, kjer so se pogovarjali o bodočem sodelovanju. Zanimali so se predvsem za preventivno preprečevanje onesnaževanja okolja (obiskali so tudi Luko Koper) za kmetijsko proizvodnjo, ribjo predelovalno industrijo in za naše začimbe. Ogledali so si proizvodnjo v tozd Začimba, nato novo pridobitev tozd Riba Intermaris I, v tozd Delamaris pa so poskušali proizvode tega tozd in tozd Argo. Gostje so si povsod z zanimanjem ogledali našo proizvodnjo in Naš dom v Lepeni se pogovarjali z delavci, ki so jih sprejeli in jih vodili po proizvodnji. Mladinske delovne akcije in mi Pravimo, da narava pozimi spi ter da se s pomladjo začenja prebujati. Pravimo tudi, da narava vpliva na nas — družbo, ne, dvomno pa je, da tudi mi — družba, vplivamo na naravo. Jo namreč spreminjamo, prilagajamo svojim interesom — marsikdaj v svojo škodo, a to je poglavje, o katerem danes ne bomo spregovorili. Želimo spregovoriti o tistem spreminjanju družbe in narave, ki jo prispevajo mladinske delovne brigade — spregovorili bomo o tistih bogatih žuljih, ki prispevajo k hitrejšemu razvoju in splošnemu napredku v naši družbi. Ne nazadnje, želimo reči besedo ali dve o prijateljstvu in bratskemu sožitju naših narodov in narodnosti, ki jih dosežemo s skupnim delom mladih rok. Da pa bo uvod še bolj nenavaden kot je že, bomo najprej spregovorili z našimi delavci, ki so se MDA udeležili v času, ko je bila naša domovina najbolj opustošena, kmalu po NOB. V TOZD Začimba, skladišče surovega materiala, smo poiskali tovariša Jesenko Vincenca, ki se je udeležil MDA na progi Šamac—Sarajevo leta 1947, torej ravno akcije, na kateri so sodelovali naši mladinci tudi v letu 1978. Naš glas: Tovariš Jesenko, povejte nam, kako ste prišli v MDB leta 1947? Jesenko: Takrat sem živel v Ideršku pri Idriji. Bil sem član mladinske organizacije v našem kraju, kjer so me tudi kandidirali za Šamac—Sarajevo in tako sem »odrajžal« na delo. Naš glas: Koliko mladincev je štela vaša brigada in kako ste imeli organizirano delo? Jesenko: Bilo nas je približno 400 do 500 mladincev. Delali smo v »trojki«, kar je pomenilo dve samokolnici in deljeno delo, eden kopa, drugi naklada in tretji vozi ter menjava. Najboljši trojki (največ nakopanih samokolnic) je zvečer pripadala čast, dvigniti zastavo. To smo hiteli! Naš glas: Gotovo je bila pri vašem delu kakšna posebnost, saj ste bili v brigadi kar celih devet mesecev, oziroma celo akcijo? Jesenko: Že prvi mesec sem se prijavil za minerski tečaj in sicer je ta potekal v prostem, popoldanskem času. Uspešno sem ga opravil in začel z minerskimi nalogami. Ta tečaj mi niso pozneje priznali, čeprav sem delal v rudniku. Naš glas: Življenje v brigadi je baje zelo zanimivo in koristno tudi v prostem, popoldanskem in večernem času — dokaz za to je nedvomno vaš tečaj za minerske naloge, kaj pa ostali mladi? Jesenko: Razen minerskega tečaja smo imeli še raznovrstne koristne krožke, od kuharskega, šivilskega, fotokrožkov in podobno. Zvečer smo imeli kulturne prireditve in plese, saj smo bili mladi! Naš glas: Vam je bilo delo, mogoče proti koncu, težko, dolgočasno? Jesenko: O, seveda — konec akcije prinaša nestrpnost, pričakovanje proslave. Naš glas: In proslava? Jesenko: Še danes vidim pred očmi maršala Tita, ki nam je prišel čestitat k doseženemu uspehu. Bilo je enkratno doživetje. Naš glas: Tovariš Jesenko, povejte nam prosim, na koncu še, kako se pogovarjate danes z mla- dimi, kadar se pripravljamo na MDA in kako danes živimo po vašem mnenju? Verjetno drugače kot takrat? Jesenko: Mladim povem kako je bilo, povem jim, naj gredo v MDA, da jim ne bo žal — človek spozna nove ljudi, sklene poznanstva in prijateljstva. Kako živimo danes? Menim, da dobro. Tudi v brigadi nam ni bilo slabo — hrano smo imeli, zabavo smo si organizirali, gradili smo domovino, bilo je lepo! Marsikaj smo se naučili, posebno je prav prišla disciplina, ki smo se je morali »nalesti« — bilo je tudi takih, ki se je niso mogli, bili so odpuščeni, domov so morali predčasno. Naš glas: Lepa hvala, tovariš Jesenko. Jesenko: Ni za kaj! Štafeta mladosti v Ormožu Natanko dva meseca pred predajo štafete predsedniku TITU za njegov 87. rojstni dan, so jo zjutraj 25. marca 1979 po prenočitvi v Lenartu prenesli v Pomurje, kjer so se v občinskih središčih Radgoni, Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru, kot po vsej poti skozi Ormož, Maribor, že od 24. 3. 1979 stekale lokalne štafete. Tako se je dne 25. 3. 1979 v Ormožu priključila lokalna štafeta iz Središča ob Dravi, katero so ponesli delavci »HP DROGA« Portorož, delavci podjetja »SLOGA« Maribor ter učenci osnovne šole v Središču ob Dravi. Štafeto mladosti so ponesli mladinci »HP DROGA« Portorož TOZD »GOSAD« Središče ob Dravi, in sicer: Lašič Miran, Čurin Marta in Krajnc Danica. Nositelj štafete Lašič Miran je pred osnovno šolo v Središču ob Dravi, kjer je bila proslava prečital pismo tovarišu Titu naslednje vsebine: »Ob tvojem prazniku se pridružujemo tudi mi z najiskrenejšimi čestitkami in željo, da ti bodo tvoj rojstni dan in vsi ostali dnevi srečni. Starejša generacija je pod tvojim vodstvom v narodnoosvobodilnem boju izbojevala svobodo in nadaljevala z delom v povojni izgradnji naše domovine in samoupravnih odnosov za lepši jutri delovnih ljudi po vsej naši domovini in v svetu. Pri tem si vedno imel in tudi danes imaš v mislih našo sedanjost in bodočnost. Boriš se za mir v svetu z željo, da živimo v svobodi in miru. Boriš se za razvoj in vsestranski napredek človeštva. V svetu si si pridobil velik ugled v mednarodnem sodelovanju. Zavzemaš se, da povezuje prijateljstvo narode in narodnosti in da njihovo vzajemno sodelovanje doprinaša k hitrejšemu napredku ekonomsko nerazvitih dežel. Mladi še posebej cenimo pridobitve naše revolucije in ti obljubljamo, da bomo sledili tvojo začrtano pot — pot mira, bratstva, enakopravnosti in svobode. Prav tako ti obljubljamo, da bomo ohranili bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti in da bomo z našo aktivnostjo onemogočili preizkus rušenja pridobitve naše revolucije. Z delom in učenjem bomo obogatili vse vrednote našega samoupravnega in socialističnega sistema. Za tvoj rojstni dan ti želimo mnogo sreče in zdravja in ti obljubljamo, da bomo sledili tvojo začrtano pot OOZM in kolektiv »HP DROGA« TOZD »GOSAD« Središče ob Dravi« Ob zaključku proslave je lokalna štafeta nadaljevala pot v Ormož, kjer je bilo zbirališče vseh lokalnih štafet krajevnih skupnosti, kot je Središče ob Dravi, Ivanjkovci, Kog in še drugih. Tukaj je nositelj štafete Lašič Miran, delavec »HP DROGA« Portorož TOZD »GOSAD« Središče ob Dravi predal sporočilo tov. Titu, oziroma se je sporočilo z najboljšimi željami priključilo k zvezni štafeti, ki je nadaljevala svojo pot preko Ptuja,^ Maribora, po ostalih krajih naše Slovenije. Dne 24. 3. 1979 je krenila na pot po Jugoslaviji štafeta mladosti z najboljšimi željami predsedniku republike tov. Titu. Jekleno štafetno palico so prvi ponesli železarji Jože Jurak, Maks Kragelnik in Vinko Krajnc, vsi delavci železarne Ravne na Koroškem. Zvezna štafeta je v razdobju dveh dni večkrat prečkala Dravo in Muro, mejni reki, čez katerih mostove so se valile 1941, leta prve horde okupatorjev. V bogato okrašenih obmejnih mestih je bilo zaznati pravi vrvež mladine, delovnih ljudi, vseh prebivalcev teh krajev, ki so hoteli s svojo navzočnostjo pridružiti se k najboljšim željam ob rojstnem dnevu predsednika Tita, vsak je ob teh trenutkih, ko je spremljal zvezno štafeto mladosti v mislih imel najboljše želje, željo, da bi predsednik še dolgo ostal in nas vodil, vodil naše narode in narodnosti k boljšemu jutri, s takšnimi željami smo se tudi delavci »HP DROGA« Portorož TOZD »GOSAD« Središče ob Dravi, pridružili. Danica Krajnc Vsem sodelavkam in sodelavcem Jesenko Vincenc Zaradi zdravstvenih razlogov sem prisiljena zapustiti naš kolektiv v katerem sem delala skoraj dvajset let. Čeprav v pokoju, se bom še dolgo čutila član te delovne skupnosti in upam, da me bodo tudi kolegi, s katerimi sem vrsto let delila vse dobro in zlo, ohranili v lepem spominu. Zahvaljujem se vsem kolegom iz Pločevinke za izrečene ganljive besede ob slovesu in za darilo, ki mi bo v trajen spomin od vas. Iskreni pozdravi! Marija Šverko Poslavljamo se od naših delavcev Je že tako življenje, nekateri delavci odhajajo v pokoj, drugi prihajajo. V zadnjem času nas je spet zapustilo nekaj delavcev, ker so odšli v pokoj. Za vse nismo zvedeli, zvedeli pa smo za Kristino Jakomin iz tozd Delamaris, Roziko Strah tudi iz tozd Delamaris in Doro Marge-tič iz delovne skupnosti skupnih služb. Slovo od svojih sodelavcev, s katerimi preživiš del dneva in tako del svojega življenja ni lahko. Rozka Strah se je od svojih sodelavcev poslovila ne samo s stiskom roke, temveč je za njih napisala tudi tale sestavek: Dragi sodelavci! V veliko veselje mi je, da okrog mene zbrali ste se, da v resnici dokažete mi pravo prijateljstvo vsi. Četrt stoletja sem med vami živela in vse povrsti vas rada imela četudi denarja včasih ni bilo zadovoljstvo med vami je vedno bilo. Če koga sem kdaj ujezila naj mi vse oprosti, ker večkrat so usta izgovorila, o čemer srce nič vedelo ni. Zato, se danes ob slovesu vsem zahvaljujem za vse kar dobrega ste storili zame spomin na mene naj ne zamrč jaz bom vedno mislila na vse Vaša Rozka ZAHVALA V letu 1977 je bil postavljen temeljni kamen za novo hladilnico v tozd Delamaris. Že v naslednjem letu, to je v letu 1978 je bil prerezan trak in tako izročena v uporabo nova hladilnica. Temeljni kamen je polagala in nato tudi prerezala trak, skupaj z Vojnič Juretom, Palmira Božič. Za naš časopis nam je poslala naslednji prispevek: «Zahvaljujem se delavcem v tozd Delamaris, ker sem imela to čast, da sem polagala in prerezala trak nove hladilnice. Nova hladilnica ni v ponos samo meni, ki sem sodelovala pri njeni graditvi in otvoritvi, temveč je v ponos vsem delavcem v tozd. Preveč časa smo se ukvarjali s problemom, kam z ulovljeno ribo? Danes tega problema ne bomo več imeli. Tako smo v naši delovni organizaciji rešili še en problem, za kar se vam v svojem imenu zahvaljujem.« Zahvalo nam je poslala že pred novim letom. Toda tedaj je bil časopis že pripravljen, zato smo s prispevkom počakali do sedaj. Menim, da je kljub temu lepo izzvenel v vseh nas. Takih prispevkov delavcev še pričakujemo. decilitri, kolikor znaša vsakokratni odvzem je to precej, s tem pa je rešenih tudi precej človeških življenj. Jankotu ni potrebno govoriti, da mora na krvodajalsko akcijo, ker to že jemlje kot svojo dolžnost. Zjutraj, ko prideš na delo ga ni, pozneje pa že pride in pove, da je daroval kri. Njegova kri 0+ rešuje življenje ponesrečencem in bolnikom, ki potrebujejo njegovo kri. Janko, mi pa ti želimo še obilo krvodajalskih akcij. Priprave na živilske igre Še enkrat ponovimo to, o čemer smo že pisali. V lanskem letu je bil sprejet sklep na letnih igrah, da bo letos nosilec tekmovanj — športnih seveda — delovna organizacija HP Droga Portorož. Organizacijski komite, ki ga je imenovala sindikalna konferen- Ajdovščina, Agrokombinat Maribor, Splošno trgovsko podjetje Radeče, Kmetijska zadruga Trebnje, Tobačna tovarna Ljubljana, Kmetijski kombinat Vipava, Kit Storitve Ljubljana, Peks Škofja Loka, Mesna industrija Primorske Nova Gorica, Slovin Ljubljana, Mlinotest Ajdovščina, Hme- Iz lanskih letnih športnih iger živilcev Predstavljamo vam... Ko kličete upravo Portorož na telefon 73-151 se vam oglasi telefonist Janko. Tako Jankota poznamo le preko telefona ali pa na videz, ko pridemo po svojih delovnih dolžnostih na upravo Droge. Mi pa ga poznamo tudi drugače. Tako vam ga tudi predstavljamo. Predstavljamo vam ga kot krvodajalca, ki je daroval kri že 41 krat in če to pomnožimo s tremi ca se je že drugič sestal. Prvič smo se med seboj spoznali, pripravili program nadaljnih del in sprejeli vsak svojo nalogo. Takoj po prvem sestanku smo poslali po delovnih organizacijah razpis za prijavo na Živili-ado. Prejeli smo prijave iz naslednjih delovnih organizacij: Tališ Maribor, Ljubljanske mlekarne, Eta Kamnik, Tima Maribor, Center Celje, Pivovarna Laško, Agraria Koper, Kolinska Ljubljana, Emona Ljubljana, In-tes Maribor, Tovarna olja Slovenska Bistrica, Fructal Alko zad Žalec, tozd Emba Ljubljana, Merkator Ljubljana, MIG Škofja Loka, Kmetijsko živilski kombinat Kranj. Po pregledu prijav so zadolženi za posamezne panoge v naši delovni organizaciji poročali o opravljenem delu. Dogovorili so se že za igrišča, ki bodo v Izoli, Luciji, Portorožu in Piranu, za izvedbo krosa pa naj bi uporabili okolico jezera v Fiesi. Dogovarjajo se tudi že za sodnike za posamezne panoge, saj bomo tisti dan potrebovali »ta (Nadaljevanje na 10. strani) Naš telefonist Janko Priprave na letošnje Priprave na živilske igre Razpis Štipendij (Nadaljevanje z 9. strani) prave sodnike« ne pa naših delavcev — volonterjev. Dobro pa potekajo priprave za propagandno dejavnost. Izdelan je bil znak, ki bo na dopisih, kuvertah in značkah. Tako se pri tem delu vidi največ konkretnega opravljenega dela. Za informiranost se trudimo in upamo, da boste tisti dan vsi navijači na svojih mestih poleg igralcev. Delo pa mora potekati naprej, saj nas samo še dva meseca ločita od izvedbe iger. Pripraviti je potrebno žrebanje vseh prijavljenih ekip. Opozarjamo pa, da se člani naših ekip premalo zavedajo, da čas hitro poteka. Če smo gostitelji potem bi morali vsaj kakšen pokal ali pohvalo zadržati v Portorožu. Preselimo se za trenutek na 9. junij. Otvoritev Živiliade bo v Portorožu, zaključek pa naj bi bil predvidoma v Fiesi. Točen kraj zaključka bomo še določili, ker so mnenja deljena. Našim tekmovalnim gostom bomo ponudili naše domače specialitete — ribe in našo domačo glasbo — ansambel Oktavio Braj-ko iz Izole. Ob tej priliki bomo izdelali tudi posebno številko časopisa Naš glas ali pa posebno izdajo Informatorja, kjer se bodo gostje seznanili z zanimivostmi naše obale in spoznali delo naše delovne organizacije. figi SOZD IUIvt*u> UUflUAN/ FAlHRAMBfNA INDUSTRIJA' KONFERENCA OCZS j(y! 66320 Porto«?? OtKJio V talefsv) 10661 7J-tJt 610««. a.tlMV 73-«6 kit* w »koeo St•< 4l41kt&i I01V TOZft »MIAMA*!«« r. < TOtb »KMETIJSKA H*OttVOO«JA» TOŽB #30DE6T» 112. Ponoret t066> IJ 131 TOZD itlVILA« n ■i.ŠPOItTNE JCiiE 7MLGEV POOTOSiOŽ '79 30. let članstva v zvezi komunistov V letu 1978 je Občinski komite Zveze komunistov Izola pripravil sprejem za vse tiste komuniste, ki so že 30 let člani ZK in za tiste, ki so postali člani ZK v lanskem letu. Od naših delavcev so dobili knjižno darilo za 30 let članstva naslednji delavci: Ličen Jože — TOZD RIBA Ljubivoj Krstič — TOZD Blagovni promet Renato Božič — TOZD Delamaris Amalija Trčelj — TOZD Živila Novosprejet pa je bil tov. Ru-gerij Fičur iz tozd Delamaris. STROŠKI ZA IZDAJO ČASOPISA Po zakonu o informiranju delavcev (Ur. list SRS 7/73) je potrebno vsako leto objaviti stroške tiskanja. Stroški tiskanja čašo pisa za leto 1978 so bili 44.500,-dinarjev. Prav je, da so naši delavci še posebno obveščeni o razpisu štipendij za naslednje šolsko leto 1979/80, ki so jih razpisale posamezne TOZD, saj ima marsikdo otroka, ki bo letos končal šolsko obveznost ali pa srednjo šolo in se odločil za nadaljevanje šolanja, denarja pa je v družini premalo, da bi ga vzdrževali posebno še, če je šola daleč od doma. Razpisane štipendije za letošnje leto, ki ste jih lahko zasledili v časopisu DELO dne 7. 3. 1979 so: DSSS je razpisala: srednje šole kemijski tehnik 6 štipendij živilski tehnik 4 štipendije višje šole ekonomist računovodska smer 1 štipendija smer, analiza in planiranje gospodarskega razvoja 1 štipendija poslovne finance 1 štipendija visoke šole diplomirani ekonomist finančna smer 2 štipendiji načrtovalno-analit-smer 1 štipendija TOZD GOSAD živilski tehnik 3 štipendije dipl. ing. živilske tehnologije 1 štipendija TOZD RIBA 15 učnih mest za poklic ribič Kandidati morajo pri prijavi za štipendijo predložiti: — izpolnjeno Prijavo za štipendijo na obrazcu 1,65 (dobite ga v knjigarnah) — zadnje zaključno spričevalo učenci osnovnih šol spričevalo I. polletja 8. razreda; učenci srednjih šol spričevalo I. polletja zadnjega letnika; kandidati, ki so že študenti, priložijo potrdilo o opravljenih izpitih — potrdilo o premoženjskem stanju. Prijave sprejema kadrovska služba v Portorožu do maja meseca, ko bo izvršen izbor. Prednost za dodelitev štipendije bodo imeli prijavljenci: — katerih starši so zaposleni v naši DO — s stalnim bivališčem v bližini TOZD, ki razpisuje štipendijo — kandidati z boljšim učnim uspehom — kandidati s slabšim materialnim stanjem v družini. Prijavite se! Vesna Šabec Skrbi za izobraževanje ni nikoli preveč V skladu s programom potreb po TOZD, so bile razpisane kadrovske štipendije na srednjih, višjih in visokih šolah. Štipendije so bile podeljene na podlagi javnega razpisa v maju mesecu. 0 razpisu in podelitvi štipendij je odločal odbor za družbeni standard in kadrovsko politiko. Prednost pri podelitvi štipendije so imeli kandidati, ki so se prijavili na razpis in so izpolnjevali naslednje pogoje: — z boljšim učnim uspehom zadnjega letnika oziroma dokončane šole — s stalnim prebivališčem v bližini TOZD — otroci staršev, ki so zaposleni v naši delovni organizaciji Za šolsko leto 1978/79, je bilo podeljenih 13 kadrovskih štipendij, s kandidati so bile sklenjene pogodbe o štipendiranju. Potrebe TOZD za štipendiranje za to šolsko leto so bile: TOZD DELAMARIS 1 štipendija na Živilski tehniški šoli v Mariboru TOZD GOSAD 2 štipendiji na Živilski tehniški šoli v Mariboru 1 štipendijo na Biotehniški fakulteti — smer živilska tehnologija TOZD KMETIJSKA PROIZV. 1 štipendijo na Živilski tehniški šoli v Mariboru 1 štipendijo na Biotehniški fakulteti — smer agronomija TOZD SOLINE l štipendijo na Visoki tehniški šoli v Mariboru — smer elektrotehnika 1 štipendija na Fakulteti za elektrotehniko — smer industrijska elektrotehnika TOZD SUDEST 2 štipendiji na srednji šoli — smer kemija DSSS 1 štipendijo na Višji tehniški varnostni šoli 1 štipendijo na Pravni fakulteti — smer gospodarsko pravo 1 štipendijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — smer kemija Sklenjenih je bilo tudi 12 pogodb z učenci v gospodarstvu. Čeprav je bilo v javnem razpisu 47 kadrovskih štipendij, je bilo podeljenih 35 štipendij. Na nekatere štipendije ni bilo odziva. Tako ni bilo nobenega prijavljenega kandidata za po-ldicno ribiško šolo. S štipendisti iz preteklih let, za vse TOZD in letošnjega šolskega leta, brez učencev v gospodarstvu, je število štipendistov kadrovskih štipendij naše delovne organizacije 34. Po posameznih srednjih, višjih in visokih šolah ter poimenski seznam je naslednji: SREDNJE ŠOLE: EAŠC KOPER I letnik Sluga Milena III letnik Čeligoj Lorela IV letnik Bembič Tanja Dodič Herman Babič Miranda TŠKMR — kemija I letnik Prunk Ingrid III letnik Grižon Franko Pribac Damir TPSEŠ — strojna IV letnik Radovac Valter ŽIVILSKA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR I letnik Malec Jožica Meško Miran II letnik Ivanuša Marjeta Radojkovič Feručo IV letnik Markežič Josip VIŠJE ŠOLE VIŠJA TEHNIŠKO-VARNOSTNA ŠOLA I letnik Jereb Gorazd VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE absolventka Tomažič Saša VISOKE ŠOLE VEKŠ MARIBOR II letnik Kaligarič Flavij absolvent Štanta Gery EKONOMSKA FAK. III letnik Bertok Ljubo Grgurovič Branimir PRAVNA FAK. I letnik Bebec Edmond II letnik Živkovič Dragana III letnik Vovk Tanit BIOTEHNIŠKA FAK. smer živilska teh. I letnik Rudolf Lidija III letnik Sušelj Ljubo IV letnik Cerkvenik Vlasta absolventka Sonja Starc absolvent Križaj Stojan smer agronomija III letnik Rojac Bruno IV letnik Buser Stanislava FAK. ZA ELEKTROTEHNIKO smer industrijska elektronika V letnik Lušida Danilo Sinčič Vladimir VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR smer elektrotehnika absolvent Korelič Jože FAK. ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO smer kemija I letnik Keber Armand Srečanje upokojencev Pod pokroviteljstvom HP Droga Portorož s svojimi temeljnimi organizacijami je bilo v decembru 1978 organizirano srečanje vseh upokojencev imenovane organizacije. Tako je tudi TOZD GOSAD pripravil srečanje upokojencev Vrhnike, Ljubljane, Novega Mesta, Mosta na Soči in Središča ob Dravi. Srečanje je bilo dne 22. 12. 1978 v gostišču Turšič na Vrhniki. Udeležba je bila zadovoljiva, pr,leg upokojencev so bili povab- Upokojenci v tozd Sudest. Ob sprejemu upokojencev je bilo v vseh temeljnih organizacijah prijetno vzdušje. XII. zimske športne igre ljeni tudi vsi vodje poslovnih enot in odkupnih postaj v TOZD Gosad. Navzoče je pozdravil tov. Jože Kenda, jim zaželel dobrodošlico ob prvem snidenju, z željo da bi se taka srečanja nadaljevala. Izročena so jim bila tudi darila z Droginimi izdelki. Ob dobri zakuski in pristni kapljici, so se obudili mnogi spomini iz njihovih delovnih in skupnih let. Ob odhodu pa še stisk rok in želje, da se čez leto dni zopet vidijo. Upokojenci v Vrhniki Športna srečanja delavcev živilske panoge Slovenije s področja industrije, kmetijstva, tobačne industrije in blagovnega prometa postajajo tradicionalna z vedno večjo udeležbo tekmovalcev. Namen zimskih športnih iger je, da se delavce vključuje v masovno rekreativno športno aktivnost. Z občasnimi tekmovalnimi srečanji se obuja tekmovalni duh v vsakem delavcu in prispeva k večji delovni vnemi delavcev. Letošnja zimska živiliada, ki jo je organizirala SOZD »Dobrina« Celje je bila na Slovenjegraškem Pohorju, — po lepoti pomembnem delu Koroške — Kopah. Ne bom opisoval, da je to posebno doživetje, ko se srečaš s tem gorskim turističnim centrom, ki leži na skrajnem zahodnem in naj višjem delu Pohorja (1543 m). Na kratko — pravi raj za vse vrste smučarjev. Na letošnji XII. zimski živili-adi je sodelovala tudi naša ekipa kot ena izmed ekip iz 24 delovnih organizacij živilske stroke Slovenije. Za štart se je prijavilo 420 tekmovalcev in tekmovalk in sicer v veleslalomu in teku na smučeh. Mi smo prijavili 12 tekmovalcev v veleslalomu. Tekmovalci so bili razvrščeni v različne tekmovalne kategorije — jakostne skupine in sicer po starosti A, B, C in D. V najtežji, naj mlajši A kategoriji smo imeli 4 tekmovalce. Od teh sta se dva uvrstila, dva pa sta odstopila. V tej skupini »A« je štartalo 109 tekmovalcev od katerih se jih je uvrstilo 66, ta podatek delno opravičuje naša dva tekmovalca, ki nista bila med uvrščenimi. DO HP Droga se je uvrstila na 37 in 55 mesto, kar je velik uspeh, če gledamo na udeležbo kot so Žito, Union, Kolinska, Eta, Tališ, Emona itd. se pravi udeležence, ki imajo vse pogoje za redne treninge na snegu. V drugi jakostni skupini B smo prijavili 2 tekmovalca. Štartalo je 120 tekmovalcev od teh se jih je uvrstilo 75. Zasedli smo 21 mesto. Drugi tekmovalec je bil diskvalificiran. V C kategoriji se je udeležilo 65 tekmovalcev od katerih se jih je uvrstilo 45. Zasedli smo 27, 33 in 36 mesto. V D skupini to so tekmovalci nad 50 let smo prijavili enega tekmovalca. Štartalo jih je 18, uvrstilo se jih je 12. Zasedli smo 7 mesto. Čestitke! Malo slabše je bilo pa z našimi ženskami. Prijavili smo jih v A in B skupini. V A skupini je bilo prijavljenih 46 tekmovalk, uvrstilo se jih je 38. Mi smo zasedli 38 mesto. Brez čestitk. V B skupin je bilo prijavljenih na štartu 27, uvrstilo se je 22 tekmovalk. Naša predstavnica je bila 22, ali zadnja. Ni kaj reči k temu. Če bi na živiliadi poleg medalj in pokalov delili še polžke za zadnja mesta bi naša delovna organizacija lahko povečala izvoz polžev. No, kljub slabi uvrstitvi žensk je HP Droga pri moških ekipno od 19 zasedla 12 mesto, kar sploh ni majhen uspeh. Vedeti moramo, da ostale delovne organizacije skrbijo za zimsko rekreacijo. Pred zimskimi športnimi igrami imajo organizirane priprave pod strokovnim vodstvom, kjer se resnično pripravljajo na tekmovanje pod strokovnim vodstvom. Tako pripravljeni lahko seveda »žanjejo« u-spehe oziroma pridobivajo priznanja. Toda tudi mi upamo, da bo pri nas v bodoče boljše, saj se kažejo že prvi znaki razumevanja za športno aktivnost tudi pri nas. Kakorkoli, sodelovali smo na letošnji zimski živiliadi, slišali in spoznali so nas živilci iz vse Slovenije in še zadnji nismo bili. Obljubili smo si, da moramo biti v naslednjem letu na zimski živiliadi boljši: Kdo pa smo bili mi, ki smo se udeležili tekmovanja. Bili smo: Božo Kužel, Marko Dolinšek, Franc Kranjc, Danica Kranjc, Matija Lulik, Malovašič Janez, Valentinčič Bojan, Robert Lipovšek, Janez Kovačič, Cveto Ros, Jože Kovačič, Giorgina Re-bol, Emil Ferfolja. Božo Kužel MOŽEM ZA 10. MAREC Le vkup mučeniki vsi, svoj dan slavimo danes mi, 10. marec naš je dan, naj bo dostojno praznovan. Zdaj vsak si naj olajša vest in tragično pove povest, kako na limence je šel, ko vse ženskam je verjel. Kako je b'lo prej vse voljno, ponižno, nežno in lepo, a ko izrekel si svoj da, je pokazala, kaj vse zna. Če bil si prej še tak junak, sedaj copati si enak. Ubogat moraš na migljaj, pestrosti izgubljeni raj. Zdaj zate nima časa več, za dinarje pa vsak dan vpraša, prijazna je ko rabi d’nar, sicer si ji prav malo mar. Vsak dan ti žepe vse pretakne, da ti še tisočaka zmanka, al’ ko plača vsa skopni, kdo kriv je drugi kakor ti. Da bila bi lepa in po modi, kot prav nališpana zdaj hodi, lase si barva in topira in nohte skrbno si lakira. Še šminka pudra vsaki čas, da bil bi lepši ji obraz, da je vsa lepa, da dehti, ko k strankam na klepet leti. Tam vsem zaupno govori, češ kakšen rogovilež si, da nočeš likat, kuhat, prat, da boljši bil bi ji en mlad. Vsak horoskop skrbno prečita, če kje ji zvezda srečna svita, kar piše v njem vse verjame, čeprav reči na moč neslane. Skrbno nadzira vsako pot, da ji ne skočiš, kje čez plot, al’ zanjo je nedolžna reč, če nekdo drug ji je ušeč. Vsak listič ti skrbno pregleda, ker ljubosumnost jo razjeda, za hrbtom pa se ti krohoče, saj sinku si le krušni oče. Če hočeš da bo v hiši mir, navadi njenih se manir, svobodo si zapolni zlato in prišel ženi pod copato. Še to edino te tolaži in bridke nam spomine vlaži, da srkne včasih ga skrivaj, če le nanese kak slučaj. Zato pa danes naš jc dan, za hip prav vse skrbi na stran, »Do vrha kupo si nalijmo, na zdravje mučenikov pijmo«. JUGOVIČ NEVENKA KONTRA ZA ŽENO Dajmo še besedo mučenici, ženi »ofrnaženega» ata in povejmo po pravici, kdo v zakonu je copata, kdo trpi in kdo gara, kdo na puklu koga ima. Treba seči bo nazaj, v tisti predzakonski raj, preden eno je ulovil, mučenico z nje nardil, Trudil se je okrog nje, grulil kakor star golob, vlačil jo povsod okrog, kamor le hotela je. Rožce nosil je na randi, vdajal njeni se komandi, ko je končno le pristala, da mu žena bo postala, z barvo je prišel na dan, dolgo skrivani TIRAN. Prej v nebo kovana Ema je postala prava reva, kuha mu in pere ga, s čajčki raznimi crklja, kadar stakne kje prehlad, ga sram je dolgih gat. Kino plesi in zabave, niso več za »stare krave«, sam sedaj okrog flankira, z sotrpini debatira, in poseda pozno v noč, kot da fant je ko nekoč. Ona pa doma bedi, jo razjeda od skrbi, če se morda ni zabil, ko kozarček več je spil. Za zahvalo jo nadere, da naj k vragu se pobere, da svoboden je ji tuli, z vsem mogočem jo nahruli. Potlej se na kavč zvali, zmagoslavno zasmrči, in ko pride spet nedelja, za družino dan veselja, sam se smučat zapodi, ženo pa doma pusti, saj je reva zmatrana, le kako bi smučat šla. Naj s pingvinčki se ubada, to najlepša je nagrada, pred odhodom se zadere, naj še štumfe mu opere, naj na mizi bo večerja, pa seveda brez krompirja, le meso mu še diši, ko potem več dnarja ni, ženo zmerja in preklinja, da je slaba gospodinja. Ko ji plačo izroči, brž nazaj jo zmami ji, pod pretvezo — za bencin in da avto je že hin, popravilo pa košta, naj še sama kaj doda. Praznike vse sam praznuje, oštarije obiskuje, kdo bi vlačil s sabo babo, ki ni za nobeno rabo, Potlej pa na moč se čudi, če se žena več ne trudi in da je vseeno nji, če nikoli več ga ni. Hšni red je zanj tabu, dela kar pač paše mu. vse doma mu gre na živce, vedno išče druge krivce. Vzgojo vso prepušča ženi, saj otroci so le njeni, kadar tečni so, bolani, umazani ali zaspani. Kadar pa so polni zdravja, rad se z njimi okrog postavlja, in razlaga znancem vsem, da so vrgli se po njem. Tak je torej ta naš ata, lažni revež in copata, to je torej prava slika, tega naž’ga mučenika. JUGOVIČ NEVENKA O kulturnem življenju Pogosto slišimo kritike s strani izobraževanih krogov (ali četverokotnikov, v kolikor niste ljubitelji krogov), češ da se široke množice naših občanov nezadostno vključujejo v kulturno življenje ter da je nasploh opaziti površnost, ki je za človeka prosvetljenega dvajsetega stoletja nedopustna. Upam si trditi, da so take in podobne izjave grdo natolcevanje. Le ozrite se okrog sebe, pa boste videli, da so vse oblike kulturnega življenja neločljivi sestavni del vsakega občana. Kar začnimo pri glasbi: prva podjetnost v življenju novorojenčka je že bolj ali manj posrečen poizkus, da bi izuril pevske sposobnosti in od tu dalje ga glasba spremlja na vsakem koraku. Kadar jo ZAGODE ljubim staršem, POJE šiba ali pa mora poslušati kozje molitvice, da o vzgojnih LITANIJAH niti ne govorimo. Ko se vključi v družbo, začne PLESATI kot IGRAJO njegovi predpostavljeni, razen ako on sam ni na nadrejenem delovnem mestu in v tem primeru on sam drži TAKTIRKO v roki. Ob vsakem poizkusu napredovanja bistro UBIRA PRAVE STRUNE, da čim lepše zvenijo v ušesih tistega, od katerega je odvisen rezultat takih naprezanj; bolj ubrano kot zvenijo strune, prej bo pririnil do cilja. Ako se mu ne posreči, se nadaljuje stara PESEM. Brž ko ZAGODE kakšno žaltavo, gre jest ričet na stroške skupnosti in tamkaj ODBRENKA svoje mesece. Skratka, glasba nas spremlja vse življenje. Enako je s slikarstvom. Kar oglejte si zidove mestnih hiš! Na njih se zrcalijo duše anonimnih umetnikov, stvaritve, ki niso zmeraj sad otroških notranjih doživetij. Pri tem naj še posebej opozorim na freske v javnih straniščih, kjer ima menda človek več časa in prilike, pa tudi inspiracij in potrebnih tehničnih pripomočkov, da v kar se da pestrih podobah izrazi svojo fantazijo. Vendar nerazumevajoči svet ni vedno najbolj naklonjen tej vrsti umetnosti. Prav tako je rezbarstvo dokaj priljubljena oblika umetniškega izražanja. To dokazujejo šolske klopi, sedeži v kinodvoranah, klopi in drevesa v parkih, često pa zasledimo kakšno tovrstno umetnino celo na vhodnih vratih svojega stanovanja, kar nam seveda ne sme zatreti ljubezni do upodabljajoče umetnosti. Žal so tudi ti umetniki skromni in ostajajo anonimni, tako da jih družba ne more niti primemo nagraditi. Tudi ljubezen do knjige in čtiva nasploh je zelo pomemben faktor v kulturnem življenju. Poštno knjižico, na primer, ima vsaka družina, prav tako knjižico za obmejni prehod, da o hranilnih knjižicah niti ne govorimo. Knjiga dolžnikov je neizbežna v vsaki trgovini in jo prodajalci marljivo prebirajo velik del službenega časa. Nekatere knjige obrtnikov ali občanov svobodnih poklicev so celo tako zanimive, da nemalokrat izzovejo radovednost raznih inšpektorjev (nesramni jeziki trdijo, da je ta radovednost zgolj poklicna). Zanimive so tudi druge, na primer leposlovne knjige, katerih liste je moč uporabljati v različne namene, kadar nimamo pri roki drugega papirja. Ponavadi so lahko prav čeden okras novi opremi v dnevnih sobah, zlasti ako so lepo ohranjene, najraje kar nedotaknjene, da ne izgubijo oblike. Resnici na ljubo moramo povedati, da so nekatere tudi precej nepriljubljene; v mislih imam šolske knjige in tiste, iz katerih je razvidno, da smo, v smislu raznih predpisov, kaj zagrešili ali napak izvedli. Vendar so to dejstva, ki so dovolj neznatna, da jih lahko zanemarimo in trdimo, da je knjiga neločljiva spremljevalka človeka, iz nje črpa svoje prepotrebno znanje jezika. Jezik pa je, kot vemo živa spremenljiva stvar, zato je za njegovo poznavanje treba skrbno spremljati vse spremembe, tujke, vrinke in podobno; če vas torej kdo prav prijazno po srbsko pošlje tja, kamor veste, potem ste lahko prepričani, da imate opravka s človekom, ki se ne omejuje na ozke domače jezikovne razmere ampak je njegovo obzorje široko tja do naših najbolj južnih meja. Po vseh naštetih resnicah je torej več kot jasno, da nikakor nismo upravičeni tarnati o pomanjkljivem kulturnem življenju občanov. Nasprotno — morali bi biti veseli, da v naši deželi kultura ni cokla družbe. Sonja Požar FILMSKI SPORED NAŠE DO ZA LETO 1979 NEVARNE ZVEZE — Docela nerazumljiv film o kooperaciji BOJ ZA OBSTANEK — Dogajanje filma je postavljeno v čas ribiškega praznika KOMU ZVONI — Nadvse zabavna komedija o zaspancu, ki sleherno jutro dobi rdeč svinčnik TAJNI TOVOR — Napeta kriminalka o detektivu, ki skuša odkriti, kaj vse izgine iz tovarne na ta ali oni način KAKO UKRASTI 1,000.000 S — Srhljivka o čisto zakonitih krajah ZGUBLJENI V VIHARJU —Dokumentarni film o naši ribiški floti SEDEM VELIČASTNIH — Film primeren za zelo resno občinstvo, saj govori o sestanku direktorjev 12 JEZNIH MOZ — Psihološka drama o delu komisije za osebni dohodek TISTEGA LEPEGA DNE — Tragikomedija o plačilnem dnevu PREPOVEDANE IGRE — Družbeno kritična drama o vsem, kar se dogaja med delovnim časom (neprimerno za otroke) IZGUBLJENE ILUZIJE — Drama o ljudeh, ki so vložili prošnje za stanovanja Sonja Požar Neizrečeno vprašanje predsedniku odbora za kadrovsko politiko: KAKO DOBITI VISOKOKVALIFICIRANE SODELAVCE ZA MAJHNE OD, DA BI ZARADI POVPREČJA LAHKO POKRIVALI VISOKE OD SODELAVCEV S PRENIZKO IZOBRAZBO? Najboljša rešitev bo nagrajena. Lojze Eržen