Pavšalni franko v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Posamezna številka stane 60 vinarjev.
17. štev.	Radgona, dne 24. aprila 1920.	II. leto.
Morska Straža
Glasilo obmejnih Slovencev.
¿rrsdnižtvo in «pravalštvo v Radgoni, Murska ulica štev. 184. — Telefonska štev. 31.
...... Rokopisi se ne vračajo. =■-
Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 22 K, za pol ista II K, za četrt lata 5 K 50 vin.
Inserati: Ena petstoipna petitvrsta (prostor 3 m visok in 54 mm širok) 80 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Slavka.
Radgona, dne 22. aprila 1920.
Jutri bó minilo teden dni, kar je pri nas nastopila splošna železniška stavka. Prišla je nepričakovano, nikdo ni vedel in še danes ne ye, kakšen ie njen namen in v koliko je upravičena. Železnice so v moderni državi kakor žile v človeškem telesu; kakor hitro so se ustavile žile, preneha tudi delovanje telesa. Železniška stavka je izzvala pri nas stanje, ki utegne imeti nedogledne posledice, ako bo trajalo še nekaj časa. Izvedeli smo, da so se včeraj zglasile pri deželnem predsedniku dr. Brejcu žene stavkajočih uslužbencev. Depu-tacija je protestirala proti vladni odredbi, da se vsi železničarji od 22. do 38. leta vpokličejo k dvomesečnim orožnim vajam, ter opozarja vlado, da se z vojaško silo stavka ne bo dala ugnati in da naj vlada čimprej stavko zaključi na način, ki odgovarja zahtevam železničarjev. Dr. Brejc je izjavil, da zadeve ne more predložiti osrednji vladi; ker je osrednja vlada že začela pogajanja s stavkajočimi, ki so pa bila brez uspeha. Vlada ne more ugoditi pretiranim zahtevam, ker hoče varovati interes države in vsega prebivalstva. Vpoklic železničarjev je odredilo ministrstvo vojne. Vlada se je trudila, da omili in zatre draginjo, ni pa našla pri občinstvu dovolj podpore. Predsednik je opozarjal, da se bodo posledice te stavke pokazale najkrajšem času; ustavljen je dovoz živil in dežela ter mesta stoje pred lakoto. Po njegovem mnenju so stavkajoči železničarji preveč enostransko poučeni in nočejo poznati resnice. Za namen stavke vedo pač le voditelji, ki naj tudi prevzamejo vso odgovornost.
Kakor je povzeti iz navedenega, so železničarji militarizirani. Kedaj bo stavki konec, ne moremo domnevati. V Bosni so deloma že nastopile redne prometne razmere. Pri nas je včeraj komunistično delavstvo proglasilo splošno stavko. V Ljubljani in Mariboru, kakor tudi drugod po državi vlada v splošnem mir in red. Poročila nemških listov o izgredih niso res' nična. Deželna vlada je prepovedala vsako zborovanje ter točenje alkoholnih pijač po vseh
gostilnah. Poživljamo naše ljudstvo, naj mirno čaka konca stavke in naj se ne pusti motiti od ramih hujskačev.
Prejeli smo že naslednje telefonične vesti.
Beograd, dne 21. aprila. Snoči ob pol 19. uri je ministrski predsednik podal regentu natančno poročilo o položaju.
Sarajevo, dne 21. aprila. Vzpostavitev železniškega prometa se zboljšuie. Jutri se izkrca v Gružu transport 4000 mož, ki prihajajo iz italijanskega ujetništva.
Zakaj mora država preganjati tihotapce?
Veliko pomanjkanje živil v večjih mestih naših sosednih držav, kakor v Budimpešti, Gradcu, Celovcu, Trstu itd , katerih njihove pokrajine ne morejo prehraniti, je rodilo tihotapce. Te nezdrave razmere so namreč pričeli izrabljati ljudje, ki so se v vojni oziroma med vojno odvadili poštenega dela in sedaj izkoriščajo veh-ko razliko med cenami živil v naši državi na eni, in v omenjenih mestih na drugi strani, ter hočejo z malim trudom veliko zaslužiti. In ravno pohlepnost po denarju in bogastvu je ono zlo, ki, odkar človek živi, povzoča neizmerno gorje, ščuva sina proti očetu, brata proti bratu, soseda proti sosedu, narod proti narodu in rodi večno vojno. Miru, katerega si človeštvo navidezno želi, sploh ni in ga tudi ne bo, ker ga človek sam noče imeti.
Če bi država ovirala svoje državljane v stremljenju za zboljšanjem njihovih gmotnih razmer, bi ubila vsako podjetnost, Vsak napredek in samo sebe. Država pa, ktera mora enako skrbeti za blagčr vseh svojih podanikov, tudi onih, ki žive samo od truda svojih rok in možganov, mora zatreti v kali vse one škodljivce, ki poznajo le svojo korist na škodo vseh ostalih. Med take škodljivce prištevamo tihotapce.
Povemo vam takoj, zakaj.
Naloga države je, da zasigura v prvi vrsti prehrano svojih lastnih državljanov, da prepreči
dviganje cen in da nadzoruje izvoz onih potrebščin, ki jih lahko pogreša ter da pobira od njih izvozni davek (carino), ki daje lepe dohodke, ktere država krvavo rabi za svoje gospodarstvo. Tihotapci pa, kterih je nastalo kot listja in trave, se ne zmenijo za to, kar morajo hoteti država in pošteni državljani. Zle posledice njihovega delovanja se občutijo najbolj v obmejnih krajih. Namesto, da bi se živila stekala v domače trge in mesta, kakor je od nekdaj navada, jih pokupijo tihotapci in njih pomagači ter spravijo čez mejo, vsled česar domačini trpe pomanjkanje. Ker računajo s tem, da onstran meje plačajo za živila vsako ceno, jih tihotapci sami lahko dosti dražje nakupijo, kakor domačini za svojo lastno potrebščino oziroma trgovci po poklicu, kojih delovanje in zaslužek oblasti nadzorujejo. S tem toraj povzročajo dviganje cen in domačin mora živila plačati po ceni, ki jo narekuje tihotapec ali pa — stradati. Ker tihotapec ve, da se njegovo početje strogo kaznuje, se seveda izogiba carinaren in s tern državo goljufa za dohodek v obliki carine. —
Človek bi mislil, da stori tihotapec kako dobroto vsaj stradajočemu ljudstvu v sosedni državi. Ravno nasprotno! Njemu in njegovim pomagačem v tuji državi ie le na tem, da kolikor mogoče drago prodajo in dosti zaslužijo in posledica tega nekrščanskega početja je, da so iztihotapljena živila, ki pridejo recimo v Gradcu na tržišče, tako draga, da si jih bedno, stradajoče ljudstvo sploh ne more nabaviti. Tihotapec je toraj, kakor njegov sorodni bratec, verižnik, pravi krvoses, prava hijena, ktero treba pokončati!
Nadaljno neprecenljivo zlo, ki ga povzroča tihotapstvo, pa obstoja v tem, da odyrača mlade, krepke ljudi od poštenega dela, odteguje s tem delavne moči narodnemu gospodarstvu in ga slabi. In kaj bo iz tihotapcev, kadar se svetovne cene izenačijo in ko njihov posel ne bode več »nesel«? Odgovor: odvadili se bodo poštenega dela in hoteli nadalje živeti na tuje stroške pa, bodo nadaljevali svoje nepošteno delovanje kot — sleparji in tatovje!
Zato menimo, da država tihotapce še zmiraj premalo preganja in premilo kaznuje.
Opazovalec.
b. b-o. Bodi mož!
(Dalje.)
Srčna kultura! Ljudje imajo o besedi »kultura« zelo različno pojme. Menijo, da je najbolj kulturen človek, ki največ ve. Toda to ni res: znanje samo nam ne daje kulture, če ni poleg uma izobraženo tudi srce. Mož, ki je večkratni doktor in slovi kot velik učenjak, ki pa je na pr. napram svoji ženi ali svojim učencem surov, robat, neuglajen, ima res mnogo v glavi, v srcu pa je enak konjskemu hlapcu ali drugi pocestni figuri. Ali je najbolj kulturen narod, ki ve zgraditi največje topove? Teh topov pa ne rabi samo za obrambo svoje dežele, marveč za osvajanje tuje zemlje, za vojno s svojimi sosedi. Tak narod, pa naj stoji umsko še tako visoko, naj ima še tako mnogo visokih šol in znanstvenih zavodov, je v svojem čuvstvo. vanju, v svoji kulturi še vedno barbar in ga od
starih Mongolov loči samo doba, v kateri živi in popolnejša sredstva, katerih se poslužuje, 'in da preidemo zopet na posameznike, ali obstoja dejanska razlika med fino oblečenimi, večkrat celo izobraženimi osebami, ki na premetene, zvite in rafinirane načine kradejo, ropajo, ubijajo po mestih — in med navadnim gozdnim roparjem, ki napade in oropa samotnega popotnika na cesti ? Razlike ni; samo da prvi pokradejo stotisoče, dočim se »navadni« ropar zadovoljuje s stotaki. In ali je razlika med po-suroveiim delavcem, ki pretepa svojo ženo in med »učenim« gospodom, ki dela isto, če se že vsled pijanosti ne more domisliti bolj rafiniranega mučenja, ki ga je, hvala Bogu, tudi iznašla sodobna »kultura«.
Ker teh razlik ni, ker je današnji človek lahko navzlic svoji visoki naobrazbi prav takšen barbar, kot je bil pred tisoč leti kak Mongol ali kakor je danes Turok moramo priznati, da se kulturno stanje ne da meriti p6 številu učen-
jakov, šol, modernih stavb in železnic marveč se morajo vzeti na pomoč povsem druge številke in ravno teh statistika večinoma niti ne omenja. Ako danes slišimo vsepovsodi obupni klic, da kultura propada, nas to lahko zapusti hladne, zakaj prava kultura ne more propadati, propada pa tisto, kar je bilo umetno, ponarejeno, lažljivo pod krinko kulture. Da, padajo krinke! Zlasti sedaj po vojni. Laži — kultura se je uprav po sestrinsko oprijela vojne, jo spremljala z roko v roki in pomagala sejati kali zla in nesreče, dokler se nista obe zrušili v grob, odkoder puhti ta smrad še sedaj posvetu! Nobena kulturna vrednota se ni izgubila, narastlo pa je število nekulturnih ljudi pri kulturnih narodih. Narastlo je brez izjeme tako v Parizu kakor y Moskvi; rastlo je že več let tara, kjer je kultura pomehkužila ljudi, kjer se je izrodila in postala gmotna — nekako testo, iz katerega se je dalo napraviti vse, kar si hotel.
(Dalje prihodnjič.)
Tedenske novice.
Volitve na Čehoslovaškem. Minule dni so se vršile volitve na Čehoslovaškem, ki so pokazale sledeči izid: narodni demokrati 12 poslancev, čehoslov. socijalisti 17, čehoslov. socijalni demokrati 44, agrarci 21, obrtniki 1, čehoslov. ljudska stranka 14, čehoslov. napr. socijalisti 1, nemški kršč. socijalci 4, nemška kmetska stranka 6, nemški socij. demökratje 23, nemška meščanska zveza 8, nemški svobodomisleci 2. Nezasedenih je 67 pos). mest. Izid volitev na Slovaškem še ni popolen.
Mirovna konferenca je pričela dne 19, t. m. zasedati v mestecu San Remu v Italiji. Na dnevnem redu je jadransko vprašanje, raz-oroženje Nemčije in turška mirovna pogodba.
Ultimat Nemčiji so poslale skupno I Francija, Belgija in Italija. Zahtevajo, da mora Nemčija natančno izvršiti mirovno pogodbo. Zanimivo je, da ostale države ne nastopajo tako ostr®. Anglija že ubira druge strune, dasiravno še bolj potihoma.
Tudi V Avstriji so železničarji južne železnice stopili v stavko. Od srede naprej pa že zopet vozijo vlaki.
Ustanovitev „Jugoslov. Matice“ bo v Ljutomeru dne 13. majnika, 6e bodo medtem že dovoljena zborovanja. Natančneje v prihodnji številki.
Ostro iztirjevanje davkov. Finančni minister je izdal naredbo, da se takoj prične oziroma nadaljuje in konča odmera dohodnine in davka na vojne dobičke v vseh novih po-kraiinali in za vsa leta, za katera se ta odmera še nt izvršila. Obenem je pozval delegate, naj i z ozirom na težki finančni položaj, v katerem se nahaja naša domovina ukrenejo vse, kar je potrebno, da se na najenergičnejši način pospeši vplačilo davkov na vojne dobičke in drugih med vojno vpeljanih davkov. Istotako je izdal narodbo, da se odmera drugih (starih) neposrednih davkov za leto 1919 nemudoma konča, odmera za leto 1920 pa izvrši v predpisanih rokih. Tudi glede teh davkov je ukazal, naj se z najener-gičnejšo eksekucijo skrbi za vplačilo zapadlih državnih davkov. (Op. ured. To velja v prvi vrsti za Srbijo in Hrvatsko, kjer so z davkom silno zaostali. Davki se morajo redno plačevati, sicer trpi cela država.)
Prvi rženi klas je našel prijatelj našega lista že n. aprila t. L v radgonski okolici. Bog daj bogato žetev!
Koroški plebiscit. Dne 24. aprila odpotuje komisija za nadzorovanje ljudskega glasovanja iz Pariza na Koroško.
Zvesti državljani. öehosiovaki, ki žive v Ameriki, so zbrali v počast rojstnega dne predsednika Masaryka 1 milijon kron ter poslali ta denar v roke predsedniku, da ga razdeli v narodne svrhe.
Knez Nikolaj Esterhazy, potomec stare madžarske obiteJji, je nedavno umrl zadet od kapi v starosti 51 let. Bil je najbogatejši Madžar. Njegova posestva merijo 750.000 oralov. Za mrtvo magnatovo truplo pa je bilo dovolj dva metra počez in navzdolž . . .
Iz Dunaja piše nekdo ljubljanskemu listu: »Psov in mačk je malo videti; vse je šlo že v ponvo in prepečeno v želodec. Pravijo, da se pasje meso nič ne razlikuje od telečjega; mucke so pa baje opražene prav fine kakor kozljiček«, Eve kuhinjski recept za ljudi, ki pri nas samo zabavljajo!
Prekmurje.
Prekmurcem v razmišljevanje!
Ko je prihajal grof Apcnyi od. mirovne konference v domovino na velikonočne počitnice, je objayil v madžarskih časopisih veselo vest, da upa vse najboljše za Madžarsko, češ, da ji je postala ententa prijaznejša. Kakor vemo, delajo Madžari z vso silo na to, da bi dosegli svoje stare meje, ki so jih imeli pred izgubljeno vojno.
Diplomatje so zviti kot lisjaki. Zato nikakor ne verjamemo Aponvi ju, da bi se zadeva na mirovni konferenci res kar čez noč Bogve kako ugodno obrniia za Madžare. Aponyi, na
kterega stavijo Madžari vse upe, prihajajoč pred podpisom mirovne pogodbe v domovino, svojemu narodu pač ni mogel in ni smel povedati resnice, ker bi v istem hipu izgubil zaupanje in bi postal nemogoč. S tem, da trobi v svet, da je postala ententa prijaznejša, še davno ni rečeno, da namerava ugoditi njihovim blaznim željam, ki stremijo za tem, naj bi se Čehom, Romunom in Jugoslovanom zaukazalo, da izpraznijo od njih zasedena ozemlja in vnovič prepustijo milijone Slovanov in Romunov — v hlapčestvo madžarskih grofov, Židov in uradnikov.
Treba samo malo trezno misliti: ravno madžarski mogočnež nečastnega spomina, grof Tisza je bil oni, ki je 26. julija 1914 napovedal vojno Srbiji in s tem zažgal svetovni požar. Madžari so se do zadnjega dneva borili proti ententi, med tem ko ji je bila Srbija najzvestejša zaveznica do zadnjega dne; ko je Romunija vkljub premaganju ves čas trdno stala na njeni strani in ko so češki legijonarji z neverjetno hrabrostjo zadržali najnevarnejšo ofenzivo nemške vojske proti Parizu spomladi 1917 in pustili na bojišču 80.000 mrtvih in ranjenih. Ko so prihajali takrat prvi češki ranjenci od Verduna v Paru, so ustavljale najvišje francoske gospe automobile, poljubovale ranjence in jih zdravile na svoje stroške v svojih stanovanjih. Kako more toraj ententa, ki vse to dobro ve, namesto svojih zvestih prijateljev, nagraditi svoje sovražnike— Madžare? Vidimo toraj, da so vsi upi„* ki si jih delajo Madžari, prazne, svetle pene, ki se bodo razpršile v prazen nič, ko jim bo predložena mirovna pogodba v, podpis. Naduti Madžari, ki jih je doletela zaslužena kazen sicer kričijo na ves glas, da ne podpišejo, če ne bo v njihovo korist. S tem kričanjem se le samo smešijo. Če je morala podpisati mogočna Nemčija, tudi madžarskih grofov ne bo nihče prosil, temveč se jih bo prisililo. Pravijo tudi Madžari, da si bodo s silo priborili nazaj izgubljene pokrajine, Tudi tu delajo račun brez krčmarja, ker namreč Čehoslovakov, Jugoslovanov in Romunov ne vprašajo, če bodo na to — pristali. Naj le poskusijo, če hočejo imeti krvave butice ali pa biti celo pregnani v Azijo, odkoder so pred 1000 leti pridrveli kot roparji in zasužnjili milijone Slovanov.
Madžari kričijo po svetu, »da se jim godi krivica. Kaka kriyica, vprašamo mi? Ali je to krivica, če so pokrajine, v katerih ni niti 10% Madžarov, prišle k svoji pravi domovini ? Ali je to pravica, kar se je godilo v Prekmurju, kjer živijo z malimi izjemami sami pristni, dobri Slovenci in katerim Madžari vkljub tisočletnemu gespodstvu niso mogli vzeti njih jezika in navad, da so madžarski grofi, židovje in uradniki ž njimi delali kot z manjvrednimi ljudmi, izgnali njihov materni jezik iz vseh uradov in šol, jim vzeli skoraj vso boljšo zemljo in jih prisilili, da so morali s trebuhom za kruhom v daljno Ameriko ali pa na madžarske in slavonske marofe, druge pa kot birofe (hlapce in dekle) na posestvih domačih grofov izkoriščali, hujše nego svojo vprežno živino in jim onemogočili, da bi si zboljšali svoje življenje. V uradih in na boljših mestih pa so se šopirili trdi Madžari, ki so se lizali grofom in tako vladali, da se priprostemu ljudstvu niso mogle odpreti oči, da ni moglo spregledati in najti onih krivcev, ki so po Budimpešti, Parizu in Londonu v družbi lepih žensk zapravljali ono, kar jim je delavsko ljudstvo pridelalo s krvavimi žulji.
Prekmurci! recite če ni bilo tako? Neki grof ima v Prekmurju nad devet jezer plugov zemlje. In koliko deeettisočev slovenskega ljudstva nima svoje zemlje niti za svoj grob ali pa toliko, da se ne more preživeti. Verujte trdno y to. da bo Jugoslavija, ko bo tozadevni zakon sprejet, pustila grofom le toliko zemlje, da lahko živijo, ne da bi jim trebalo umazati si z delom svojih nežmih tok, drugo pa od njih odkupila in razdelila med one domačine, ki nimajo nič ali premalo zemlje in ki jo bodo hoteli obdelovati. To niso prazne obljube kakih boljševikov, temveč so vse večje politične stranke v Jugoslaviji edine v tem, da se mora to krivično stanje odpraviti tudi v Prekmurju.
Prekmurci! Ves čas lazijo okrog vas zah rbtni, cd madžarskih grofov plačani agitatorji 1 vas ščuvajo proti Jugoslaviji, vam obečajo zračne gradove, vam grozijo in vas plašijo. Poglejte, kake koristi ste imeli dosedaj od njih?
Opozorimo vas samo na čiste peneze. Ko so se lani žigosali v Prekmurju denarji in sicer pri vas dvakrat, kar v celi veliki Jugoslaviji nikjer ni bilo dovoljeno, so vas madžarski agitatorji pregovorili, da niste pustili žigosati ; ker niste žigosali, pozneje niste mogli kolekovati niti zamenjati. Tako je prišlo, da morajo sedaj oni, ki so poslušali zapeljivce in jih ubogali, zamenjati čisti denar z izgubo 60 od sto. Zahvalite se vašim laži-prijateijem! Tudi med jugoslovanskim vojaštvom in uradništvom niso sami angelji. Ali vendar morate priznati, da so vam Jugoslovani prinesli mir in red v deželo in bi bilo že vse lahko v lepšem redu, če bi vi sami šli jim na roko, ne pa stali ob strani in čakali, kedaj pridejo Madžari nazaj. Vidite da jih ni od nikoder in da jih tudi ne bo!
One ničvredneže, ki vas pa s tem plašijo, pa naženite z batinami in jim odkrito povejte, da hočete biti na svoji zemlji sami svoji gospodarji in jim recite: roke proč od zemlje, ki ni bila ne po božji ne po človeški postavi nikdar vaša in ne bo! —	Opazovalec.
Proti hujskačem. Po poročilu »Medjimurskih novin«, so nedavno zborovali v Veliki K&niži rdzni madžarski agenti, ki so si postavili nalogo, da s šireajem vznemirljivih vesti vzbujajo nezadovoljstvo in nemire med jugoslovanskim ljudstvom. Zborovanja se je udeležil tudi hrvatski frankovec major Stipeti6. Bilo je soglasno sklenjeno, da se propaganda razširi v prvi vrsti po Prekmurju in Medjimurju. Kakor se našemu listu poroča iz D. Lendave, so Madžari vtihotapili večje množine letakov, ki jih njihovi tajni zaupniki razširjajo med našim ljudstvom. V teh letakih trosijo nesramne laži in skušajo z lisičjo zvitostjo zaslepiti poštene a nepoučene Prekmurce. Velik del našega ljudstva se za take letake niti ne zmeni, saj jih pozna še izza časa boljševiške vlade, ki je Prekmurcem tudi obljubljala nebesa na zemlji, v resnici pa ji je šlo za to, da jih zapelje v svoje mreže in potem gospodarsko ter narodno zadavi, kakor pajek muho. Navzlic temu pa bi bilo dobro, če bi se v Prekmurju ustanovilo društvo, čigar namen bi bi! v pobijanju madžarske propagande in ki bi stalo nad strankami. Brez dvoma je, da bomo z mongolskimi Madžari imeli še precej opravka in najiepši klic h krščanski ljubezni med narodi ne izda nič, ako madžarski vojak prisega za maščevanje nad Jugoslovani, Čehi, Rumuni ... Za naše lokalne potrebe bi bilo tako društvo zelo potrebno in če ne gre drugače, naj se osnuje kot odsek »Narodne čitalnice« v Murski Soboti. Priporočamo narodnim krogom v Prekmurju, da razmišljajo o tem, a ne predolgo .. .
Proti draginji.
(Konec.)
Posebno poglavje je 'tvorilo pobijanje tihotapstva. Poročal je načelnik drž. urada zoper verižnike in tihotapce svetnik Kerševan. Sprejeti so bili med drugimi sledeči predlogi:
1.	Dyigniti je treba moralo ljudstva, podučiti ga;
2.	proglasiti tihotapca državi nevarnim zločincem in izvajati iz tega posledice;
3.	postopa naj proti tihotapcem politična oblast poleg dobodarstvene;
4.	kaznovani tihotapec naj izgubi volilno pravico za dobo petih let;
5.	ako izvršuje obrt, naj se mu odtegne obrtni list ali koncesija za dobo dveh let;
6.	tihotapci, ki niso pristojni v našo državo, se izženejo; ako se zasačijo zopet, jih je oddati na prisilno delo;
7.	opetovano radi tihotapstva kaznovani naši državljani naj se predajo za dobo dveh let na prisilno delo;
8.	z isto strogostjo naj se postopa proti sokrivcem,, pomagačem;
9.	društva naj izključjo vse tihotapce iz svoje srede;
10.	vzdolž mej naj se ustvari 10 km širok obramben! pas, v katerem se stavijo pod kontrolo potniki in živina;
H.	sodeluje naj narod, društva, zadruge;
12. pse ob meji ne jemati na polje ali
v gozd.
Na to je govornik predlagal nastopne odredbe proti verižnikom :
I.	Ustanovi se urad za proučevanje vzrokov draginje, ki bi imel s pomočjo izvedencev odločati o primerno ti cen.
2.	Po ostri kazni in sicer: a) kaj ni pristojen verižnik ali navijalec v isti L »pilili je ino-! zeraec. naj se izžene, b) izgubi volilno pravico j za dobo petih let, c) ako izvršuje obrt, naj se
mu odtegne za dve leti, d) društva in zadruge naj ga izključijo iz svoje srede.
3.	Centralna vlada naj z vsem svoji in vplivom deluje na to, da se naredbenim potom prepove vsaka terminska kupčija življenjskih potrebščin, posebno pa žita in moke.
Na predlog Jerebiča, zastopnika Gospodarske Zadruge v Gornji Radgoni Se je obenem z Kerševanovimi predlogi sprejela tudi določba, da ima vlada začasno odpraviti vse trgovske agenture in komisije. Končno se je obravnavalo vprašanje preskrbe z lesom in drvmi in je tudi prišlo do konkretnih sklepov. V imenu Prekmurcev je govoril dolnjelendavski župan Sever, ki je med drugim zahteval, naj se za preskrbo revnejših slojev vsi bogatejši posestniki prisilijo, da oddajo poljske produkte revežem lastne občine po najnižji ceni. Za Prekmurje je zahteval več manufakturnega blaga, usnja in živil ter oskrbo primernega trga, kjer bi lahko Prekmurci vnovčevali svoje pridelke. Važna je tudi izjava, ki jo je ob sklepu podal prehranjevalni ravnatelj Senekovič. Prehrana Slovenije je zagotovljena, ako dobimo dovolj gotovine na razpolaganje. Blaga je dovolj v Banatu in Bački, namreč žita, koruze in živine. Če dobimo dovolj denarja, bomo preskrbeli Slovenijo do bodoče žetve z živili- Cene bodo seveda visoke.
Predsednik dr. Brejc je ob zaključku izjavil, da bo vlada pazljivo uvaževala vse dane nasvete in stavljene predloge ter se je zahvalil delegatom za vztrajno delo.
Gospodarstvo.
Posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji.
Dne 23. marca 1.1, se je pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani vršilo posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji. Navzoči so bili zastopniki tega poverjeništva, kmetijske družbe, vnovčevalnice za živino, glaynega po-yerjeništva za agrarno reformo, živinozdravnikov, živinorejskih strokovnjakov in živinorejcev iz cele Slovenije, vsega skupaj okoli 50 udeležencev.
Na dnevnem redu so bile sledeče točke: 1. Priskrba potrebnSi plemenjakov, 2. Licenco-vanje bikov, 3 Sposobnost tujih pasem na naše razmere •, razdelitev Slovenije y pasemske okoliše, 4. Živinske razstave, 5. Sredstva za zboljšanje vzreje, 6. Plemenski sejmi, 7. Zboljšanje dosedanjih užitkov, 8. Živinorejske organizacije (bi-korejske in živinorejske zadruge).
Posvetovanje je vodil poverjenik za kmetijstvo g. Jakob Jan. Po izčrpnem referatu živinorejskega nadzornika in živahni debati udeležencev se je doseglo zadinjenje na sledeče smernice:
1. (Potrebni plemenjaki) biki, merjasci, ovni naj se nakupujejo načelno v deželi sami od najboljših živinorejcev, ki redijo res dobičkonosno živino. Živinorejsko nadzorništvo naj v sporazumu s kmetijsko Jružbo, s pomočjo svojih inštruktorjev in sodelovanjem živinozdravnikov skuša organizirati posredovanje pri nabavi plemenjakov. Da bomo lažje dobili dobrih domačih plemenjakov, se bodo začela ustanavljati »rejska središča«. Naslov rejsko središče dobijo pod gotovimi pogoji dobri živinorejci, katerih črede so zjednačene in se odlikujejo po gospodarski lepoti (dobra mlečnost, mostnost itd.). Te črede se bodo skušale spopolniti s priskrbo dobrih krav iz okolice in se jim bo dodajalo najboljših bikov. Rejska središča se pa morajo zavezati, da bodo odrejala vse sposobne bičke in jih ponudila državi za pospeševalno akcijo v nakup in da bodo odvišne telice pro. dajala le v oni plemenski okoliš, kateremu pripada središče. Za dobavo merjaščkov naj se na podoben način poživijo ali po potrebi na novo ustanovijo svinjska vzrejevališča in zainteresirajo priznani svinjerejci za vzreja merjaščkov. Dobrih plemenskih ovnov dobimo lahko v zadostni množini iz Solčave in Jezerskega, nekaj čistokrvnih petelinov sulmodolške pasme pa iz Murskega polja.
Za nakup čistokrvnih bikov se bedo v slučaju dokazane potrebe iz državnih sredstev potem Kmetijske družbe dovoljevale subvencije do ene tretjine, nakupne cene, če prosilec vloži predpisani vadij in se pismeno zaveže, da bo bike rabil dve leti za pleme. Razventega se bodo ob priliki Iicencovanja delile dobrim os-
krbovalcem nagrade kot nekak stalni letni vzdrževalni prispeyek, ki se bodo stopnjevale po starosti in dobroti plemenjaka. Namen teh nagrad bo ohraniti dobre plemenjake, ki se glede koristnih lastnosti odlikujejo z močno individualno potenco pri podedovanju čim dalj časa za pleme.
Za nakup dobrih plemenskih merjaščkov se določa subvencija v znesku polovične nakupne cene, če se prosilec zaveže držati merjasca dve leti v plemenske svrhe za jayno vporabo. Isto velja za ovne. Za razširjenje in utrjenje priznano sulmodolske perutnine potom čistokrvnih petelinov se namerava razdeliti v priznanih kurje-rejskih okoliših nekaj petelinov.
2.	Licencovanje bikov naj se izvede v pomladnem roku, letos najpozneje do konca majnika na podstavi starih deželnih zakonov za bivše kronovine, vendar pa veljajo za vse okraje nasledna skupna določila:
a)	ob priliki Iicencovanja so bo vršilo pre-movanje bikov in se bodo delile nagrade za dobre bike, morebitna dokazila o gospodarski dobroti bika kakor izvleček iz rodovnika, zapisnik poskusne molže bikove matere naj biko-rejci prinesejo seboi.
b)	Pokritje potnih stroškov za licencovalno komisijo se uravna za vse okraje na enoten način (živinozdravnik in zastopnik živinorejcev za okrajno glavarstvo h državnega fonda);
c)	Najpotrebnejše tiskovine (seznam in pregled plemenskih bikov) se za vse okraje zjedničijo,
d)	Ob priliki Iicencovanja naj se vrši poučno predavanje o dosedanjem uspehu in ciljih živinoreje v okroju.
Ostale potrebne izenačbe naj sledijo potem, ko stopi v veljavo enoten živinorejski zakon za celo državo; zakona ni prehitevati z naredbami.
Sprožila se je misel, da bi se naj biki ob priliki Iicencovanja tuberkulinizirali; zadevni predlog se sprejme za prihodnost. Nekateri udeleženci zahtevajo poostritve dosedanjih določil v tem smislu, daje vsak bikorejec prisiljen prignati vsako leto vse bike in bičke k pregledovanju in da se nesposobni in ysled tega nelicencovani plemenjaki morajo brezpogojno skopiti. Poverjeništvo pa upa, da bodo bikOrejci iz lastne preudarnosti radevobe sledili nasvetu in vabilu licencovalne komisije, ki bo skušala s primernim poukom in smotreno razdelitvijo nagrad razjašnjevalno vplivati. Drugo leto pa bo nam novi zakon podobna določila itak prinesel.
(Konec prihodnjič.)
Elektrika iz Fale.
Kakor ja bilo že v zadnji številki »Murske Straže« naznanjeno, vršiio se je v pondeljek, dne 12. t. m. v veliki dvorani mestnega doma v Ptuju glavno zborovanje vseh večjih interesentov za dobavo električnega toka iz velike električne centrale v Falu nad Mariborom. Zborovanje, katero je sklical pripravljalni odbor v Ptuju, je bilo zelo dobro obiskano.
Prejšnja štajerska električna družba v Gradcu, ki je do sedaj še lastnica elektrarne v Fali, ki pa bo v kratkem prešla v domače roke, je izdelala že natančen projekt, kako bi se razdelil drugi glavni daljnovod s približno 46.000 voltov napetosti, ki bi bil izpeljan iz Maribora v Ptuj, Ormož, Čakovec, Varaždin, oziroma v Ljutomer, Mursko Soboto in Gornjo Radgono. In da se ta projekt čimprej izvede, je bii ravno glavni namen tega zborovanja.
Ravnateij staj. električne družbe v Gradcu g. inženir Droschel, katerega je pripravljalni odbor kot strokovnjaka povabil na to zborovanje, je predvsem naglašal, da vsi interesenti dravskega kakor tudi murskega okrožja lahko dobijo zadostno tnožino električnega toka, toda samo pod tem pogojem, da osnujejo med seboj posebno družbo, katera mora od Maribora naprej vse daljnovode in transformatorne postaje v to svrho sama postaviti, ravnotako vse posamezne hišne napelj&ve sama oskrbeti in od Maribora naprej električni tok od omenjene štaj. elektr. družbe kupiti na kilowst ure, ki bi po njegovi izjavi stal letno približno 1500 K na uro.
Imenovani je dalje opozarja! na dobavo velikega kapitala — po njegovem mnenju 30—40 milijonov kron — kakor tudi za dobavo potrebnega materijala. Priporočal je, da bi se en del kapitala spravil skupaj potom akcij, drugi potom daljšega posojila pri raznih denarnih zavodih, tretji del pa^ s tem, da bi posamezni interesenti sorazmerno z množino uporabnega električnega toka vplačali takoj primerno deleže.
Zastopniki posameznih interesentov so od g. ravnatelj« zahtevali raznih pojasnil: govorilo se je mnogo *k stvari, pa tudi precej nestvarnega. Končno se je sklenilo, da posamezni okraji, mesta in trgi, kakor tudi industrijska podjetja izvolijo po enega pooblaščenega Zi.itopnika v širji odbor, kateri voli izmed sebe ožji odbor. Ta dva odseka bi potem vodila vsa preddela ter delovala na to, da bi se čimprej pre-
mostile razne težave, ki nas Čakajo še v tem ogromnem delu.
Zastopnik trga Gornja Radgona je med drugim tudi vprašal, ali bi ne kazalo, da bi se za šentlenarski okraj — kateri mimogrede povedano ni bil niti vabljen na to zborovanje — in za okraje ob Muri, tudi za Prekmurje in severni del Medjimurja, napeljal poseben daljnovod, posebno z ozirom na to, da se misli zgraditi električna železnica čez Slovenske gorice v Prekmurje, ob kateri bi daljnovod prišel gotovo ceneje, kakor pa oni z velikim ovinkom nad Ormož. Ravnatelj Drošel na to vprašanje še ni mogel dati jasnega odgovora ter je menil, da bo naloga izvoljenega odbora, da bo to vprašanje temeljito pretresal. Vsekakor pa je nujna naloga vseh interesentov ob Muri, da temu zadnjemu vprašanju posvetijo čimveč pozornosti. Od mnogih se je tudi zagovarjala namera, si za mursko okrožje zgraditi ob Muri posebno elektrarno. Kaj bi bilo bolje, je pač zaenkrat težko dognati, na vsak način pa bi bilo dobro, da bi se v kratkem sešli zastopniki interesentov šentlenarskega okraja in murskega okrožja, recimo v Gornji Radgoni, ter zadevo vzeli resno v pretres.
Domače vesti.
Radgona. (Žrtev tihotapstva). Minulo nedeljo so na radgonskem pokopališču pokopali zopet eno žrtev tihotapstva: mladega fanta iz Starenovevasi, ki se na klic obmejne straže ni hotel ustaviti in je padel smrtno zadet od strela vojaške puške. Kakor smo izvedeli, je fant bil nesrečnega dne šele prvikrat na tihotapski poti. Krivi so njegovi stariši, ki so ga že delj časa silili k tihotapstvu, češ, sestre si zaslužijo lep denar, ti pa ne greš nikamor in nič ne zaslužiš. Slepota starišev ga je spravila na nesrečno pot in ga pokopala v prerani grob. V tem slučaju se vidi, kako globoko je okužila tihotapska strast obmejno prebivalstvo. Sramota za stariše, ki ae uče svojih otrok poštenega dela, marveč jih pošiljajo na nevarna pota. Pripomniti moramo, da je jugoslov. straža ravnala pravilno, po vojaških predpisih; vsakdo, ki prestopa mejo, mora poznati svoje dolžnosti. Tudi na Turškem je tako. Zategadelj se čudimo našim Radgončanom, da postavljajo ta dogodek pred politično ozadje. Pogreb je bil baje nekaka demonstracija proti jagoslov. vojaštvu in Nemci so fantu kupili venec kot »narodnemu mučeniku«. To ni nič manjša slepota kot je bila slepota starišev, kr so silili fanta k tihotapstvu. Tihotapci delajo draginjo tako pri nas kakor v Gradcu, ker so v neločljivi zvezi z verižniki. Tihotapstvo in verižništvo je pojav delo-mržnosti, lenobe in postopaštva ter je nesreča za vsak narod. Škoda mladega življenja, ki je šio v rani grob — gorje pa tistim, ki so pognali na slaba pota in ki tihotapstvo zagovarjajo ter opravičujejo!
Badnfe telefonske vesti.
Rešitev turškega vprašanja. Ministrski predsedniki treh antantnih držav so predvčerajšnjim v San Remu storili odločilne sklepe v turškem vprašanju. Morska ožina se internacijonalizira, v Carigradu pa ostanejo stalne posadke zavezniških voj «k. Samostojnost sicer Turčija ohrani, podrejena pa je nadzorstvu zveze narodov. Sultan ostane v Carigradu.
Revizija nemške mirovne pogodbe. Konferenca v San Remu je sklenila, da se Nemčiji olajšajo mirovni pogoji.
Bunaj pred katastrofo. Vsled železniške stavke v Sloveniji, ki ne mogoča dovoz živil iz Trsta na Dunaj, stoji Dunaj pred katastrofo. Zastopnik ameriške misije je fprosil, da bi se pustil promet vlakov z živili za Dunaj prost.
Znižanje italijanske vojske, italijanski kralj bo izdal ukaz, po katerem se armada zniža na 10 mirovnih zborov in bo štela v mirnem času 150.000 mož. Upeljana bo 8 mesečna, pod gotovimi pogoji tudi 6 mesečna obvezna vojaška služba.
Wilson. Dne 15. aprila je prezident Wilson prvič po svoji bolezni predsedal senatu. Ob prihodu je bil burno pozdravljen.
Sfc prehlajeni? Imate bolečine o prsih? V grlu? fili kašljate? Imate nahod? Dobri prijatelj n takih hudih dneh Vam ¿e ?ei!erjen prani Gsa fluid! 6 dnojnatih ali 2 oeliki špecijalni steklenici 36 K. Zagorski Sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam je poknarila želodec? felierjene prane Ciza kra^.jice ga spranijo »re.l! 6 šhafljic 18 K. Omot in poštnina posebej a najceneje 1 £05^ V. feller, Stubica donja tlza-trg št. 264 flroatsba.	^
r
Mariborska eskomptna banka podružnica Morska Sobota
Centrala v
Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po °|0 oS.£5't:SJbL* te** vloge na tekoči račun po dogovoru.
>	Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem
kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji.
itori v občinski bišl v I. nadstropju.
Miši -
stenice
Podgane
- ščurki
in vsa goUzes mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti ptljgkim Slišim K 8*—, za podgane in miši K 8*—, za ščurke K 8-—, posebno močna tinktura za steni etK 10*—, nni-čevalee moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, preti nšem pri perutnini K 6*—, prašek proti mrčesom K 6’—, mazilo proti nšem pri ljndeh K 4'—, mazilo za uši pri živini K 4*—, tinktura proti mrčein na sadju in jelenjadi (uničevalcev rastlin) K O-—. Pošilja po stju "
po-
vzetju Zavod za ekspert
L Hiter, Zagreb 46, Petruška nllea 3
Posredovalnica vseh služb
posreduje zanesljivo moško -in žensko slnžinead, sobarice za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča
Rozalija Ruscher v Ljutomeru. 13—13
Sobni in dekoracijski slikar
3anko Horvat
v Ljutomeru
se priporoča slav. občinstvu za izvršitev vsakovrstne slikarije, kakor slikanje sob, kapelic, reklamnih napisov ter prenovijanje obcestnih kapelic in križev. Prevzame vsakovrstno oljnato barvanje stavb in pohištva. Delo solidno. Cene zmerne.
Apno
se dobi vedno sveže, vsaka množina po nizki ceni. Apneni prah (umetno gnojilo) 1 kg. po 15 vinarjev; za portlandcement se naročila sprejemajo, pri Vekoslav Bratina, trgovec v Križevcih pri Ljutomeru.
ali pa vzamem v najem lokal za trgovino ali gostilno, če mogoče S posestvom. Ponudbe na upravništvo „Murske Straže“.
Hočete dobro in ceno kupiti? Sajzanesljivejša ura je
Suttnerieva «ra!
Niklasta, jeklena, srebrna ali zlata, vsaka Vas bo zadovoljila! Tudi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne darove in potrebščine, kakor nože, priprave za britje, škarje, denarnice, šibičnjake, diamante za rezanje stekla, vse dobro in ceno najdete v ceniku od
H. SOTTNER, Ljubljana, st. 978.
Jajca
sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed. Suppanz, Pristova, Slovenija.
vseh vrst, posebno tudi ajdo in proso kupuje
Vinko Majdič,
valjični mlin, Kranj. S ponudbami naj se pošlje male vzorce.
Nisva plačitelja za dolgove, katere kdo napravil na ime
Matifa in Franca Kolar.
primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 5 zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je naj višje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju ali pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkdci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino.
Sfaro lito in kovano Želelo
vsake vrste, kupuje po najvišji ceni vagone Vatro Kosi, Makole-Poljčane.
NAZNANILO.
bi
I I lili II
Garje,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 1050 K pri lekarni Trn-kocl, Ljubljana.
Ul lllll MIH
Jam dražba
V nedeljo, dne 25. aprila t. 1. se bode potom javne dražbe prodalo 3 zaplenjene konje in edno zaplenjeno kravo. Čas dražbe ob 10. nri predpoldan pri gostilni Karbaš, v Gornji Radgoni.
Črna moška obleka (6ehrock)
predvojno blago, še skoraj nova, posebno za kakega duhovnika, na prodaj pri HI. Sterle urar, Radgona, Dolga ulica 187.
Zopet
ogromna pošiljatev manufakturo naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka
in sicer volne, cefirja, tiskanina, etamina, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje zaradi nakupa v velikanskih mnežinab po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, klil, ženskih, moških in fantovskih oblek po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.
IlnstroYsni cenik zastonj!	Na debelo samo v I. nadstropja.
Veletrgovina D	Celje it. 303
razpočiljalna -t\* OlGI deCKl Slovenija.
Gospodarska zadrega
za Prekmurje, {Bursko polje in Slov. gorice r. z. z o. z.
ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno mannfakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske Čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke.
Posreduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova u Murska Sobota.
Dolnja Lendava :: Križevci pri Ljutomeru
Jugoslovanskoinženirskopodjetje
družba z o. z.
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje Ljubljana, Sodna ulica štev. 2 Maribor, Viktringhofova ulica štev. 34
Brzojavni naslovi: JIP — Ljubljana, JIP — Maribor.
Oddelek I.
Projekti, proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo,
Oddelek II.
Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija.
Oddelek III.
Beton, železobeton. Železna konstrukcija.
Oddelek IV.
Železnice, ceste, predori, mostovi.
Oddelek V.
Industrijska in gospodarska poslopja.
Oddelek VI.
Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin.
rz
posojilnica v eoRnji Kaosom rcaias 1
U w» n n ■ I n A »# I n tt A sPre3ema od vsakeKa in n3ih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila nrdllimu VlUtlv h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da
•Z bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Izposujuje tudi na zastavo vred-sOSOSŠict nostnih PaPit1*5V* Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik piačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej.
J	Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka
plača le koleke.
Ano lffffl 80 vsa^ pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. are dopoldne. Ako pa pride a a ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob Ur&UllV MIC uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila
se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne.
Hfilrfflf	30 v ,a8tni hiši’ Qlavna cesta,
urauiu pruaign štev. 14, tik kolodvora.
i?
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni
Odogvorni urednik ; Božidar Borko.
Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni.