296. številka.
Ljubljana, vtorek 29. decembra.
VIL leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Icnaia vsak <Un, ixv*uum ...m.u .jk« m u..\. p- ^.»trnkih, ter ve»ja po polt) pruremaa za anstro-ogerake aezele i.« ceu. umu tb £o,o. -a ,„„ eta 8 *<>id. >a o*i.„ leta 4 g., c. — Za LJubljano brez, poeiijanja na dom za celo leto 13 K")<1.. četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meBec I Koid 10 kr Za pošiljanje na dom se .acuna 10 kraje, m uiciec 30 kr, za četrt leta. — Za tuje dežele za cel«, loto 20 gold., za pol leta 10 mM, — Za gospode učitelje na Iju.lskih šolah •n . i dijake voja znižana c«na m sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 golti. 50 kr., po poeti prejemati za četrt lota 3 gJd. — Za oznanila se plačuje od četiri-. . atop.ie potit vrata 6 kr.. će se oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj ao izvole frankirati. — Kokopiei se ue vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa". U»ravništvo. na katero »aj *e blagovolijo počivati naročnine, reklamacije, oznanila,   . j   .dministrativi .  reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Avstrija in orijentalno vprašanje.
Na Dunaj i 24. dec. [Izv. dop.] Pod Davedeuim naslovom prinaša 1). Zeitung" organ tistih Nemcev tukaj in drugod v Avstriji, kateri se ne morejo nasititi sovraštva do vsega, kar je Slovansko, kate rim i najmanjša drobtinica nij po volji, ki b« vsak vek enkrat ukrade iz drž. očetovske (kakar pravijo) za Slovane skrbeče roke, prinašajo članek, kateri da misliti, da je ali adreso zgrešil, ali pa, da je ideja Jugoslo-vanstva nže tako evidentna, da celo nemšk sofist ne more vprašauja zedinjenja slovanskega juga več iz površja dnevnih in za Avstrijo čarovnih vprašanj izbacniti. — Nemec je pisal članek in zediujen slovanski jug mu nij iz kulturnih in druzih vsakemu otroku jasnih nzrokov potrebnost, ampak nemško srce trepeče pred severnim kolosom. Slovence seveda izpušča, ti bo po nemškem programu, katerega se krčevito vsak Nemec drži „gallafreiseu" nemški narodov lakomnosti; ali ipak je lepo o skrajno nemškem listu, da tako lepo dokaže, da je za Avstrijo združen slovanski jug krvava potreba „Deutscte Ztg.u namrač |)iše; „Nij protislovja, Če ravno nemška stranka avstrijski vladi Bvetuje, da nuj v podonavskih pokrajinah slavjansko politiko dela. Nespametno je, na Češkem samosvestnemu in vpljivnemu nemškemu življu po slovanski politiki brco dati, ali iz tega ne izvira, da se naj v slovanskem jugu enako postopa. Doli imamo na avstrijskih tleh od D.avc do Adrije 3 milijone Srbo-Hrvatov, katerim so sosedje 3 milijoni Srbo-IIrvatov na turško-srbski zemlji; par tisoč Italijanov v Aori-jatskih luk ah je le, ki bi se stvaritvi narodne  jugoslovanske dižave protivili. —
Razumen politik brez narodnih simpatij in antipatij, ki računi z danimi faktorji, bode rekel, da so Slovani, ki bo na severu države nevšečnost, na jugu element moči, katere gojitev in uporabljenje državna korist terja.
Ustanovljenje prve jugoslovanske univerze v Zagrebu mora se srečnim dejanjem v tem ogledu nazivljati, katerega pomen se je v Nemčiji več uvaževa), nego pri nas. — Če se Jugoslovani navadijo, da duševno središče na avstrijskih tleh iščejo, navadili se bodo v politiki tja ozirati. — Ustanovljenje vseučilišča je le polovično dejanje; zraven novega kulturnega doma v jugu mora se ustvariti tudi narodno zastopstvo, v katerem ves srbsko - hrvatski narod vez, edinoBt najde. Če se neče, da Ilirci z Belgradom ljubkujejo, ampak v Zagreb težijo, mora v Zagrebu narodno zastopstvo delavati, katero po štovtlu in upljivu srbsko „skupščino" nadvisuje.
To je lahko mogoče, ker zdajšnja Srbija, — edina, ki teži zraven Avstrije po južnih Slovanih, — združuje le 1 milijon Srbo-Hr vatov v Avstriji sorodnih prebivalcev, katerih je v trojedini kraljevini trikrat toliko. Zdru-jženje Bosnije z avstrijsko Ilirijo pa dela samostojno Srbijo nemogočo ; zgubila se bode in mora se zgubiti v veli kos rbsk i državi, katere  žeslo bode  nosil le avstrijski cesar.
Zanimivo je, da je še pred malo leti Bošnjak katoličan — polovica Bosnije pa je katoliška — v razgovoru z razkolnikom — bratom avstr. vladarja nazival: „naš kralj", gotovo spomin iz onih časov, ko je Rosoiju spadala pod štefansko žeslo. Mej tem časom je kriva orijentalna politika avstrijske vlade to mišljenje prebivalstvu Bosnije pre-drugačila, vendar nij treba dost: ročnosti, da
se ti nazori zopet ožive. — Stvarjenje hrva* ko-slavonsko-dalmatinske države poleg ne pod štefansko krono, zadostuje popolnem (na Slovence si pozabil,) da se enkrat izredno moč narodnega principa za avstrijske • oris t i uporablja.
Taka jugoslovanska aktivna politika se veda nij brez ovir, Magjari sanjarijo o veliki državi sinov Arpadovib, oni ai jugoslovanske dežele le kot „partes adnexae" ne kot ravno-važne jim misliti morejo, ali Magjari bodo uvideti morali, da je še ogersko ozemlje nia-gjarski razprostijoči se moči preveliko ; — miren pogled na njihove koristi bode Ma-gjare prepričal, da nij mogoča magjarska nadvlada nad Ilirijo, da je bolje za nje, ker se uže združenje slovanskega juga ne da opovirati, v Ilircih prijatelje, nego sovražnike imeti." Dalje jiravi „D. Ztg.", da je M ap.j aro m prijateljstvo z Jugoslovani svetovati, ker tedaj jim je ložje delo z malimi narodiči na magjarski zemlji ; združenim Magjarotn, Jugoslovanom in Nemcem je na-sprotivanje vzhodu lože in abiorbcija d nizih podonavskih pokrajin v trgovinskem, političnem in vojaškem oziru je potem le vprašanje ču-ta; Kossuthova misel koufederacije podonavskih držav je v drugem smislu mogoča; dualizcrn t. j. ideja samostojne ogerske države ostaje, „\vcil die, als Bundesstaat organisirte Monar-chie eine weitgehendeSelbsst;iadigkeitder ein-zelnen Keichsthcilo vertriigt." — Nemški list pravi dalje: „Če je n eni š k o-a v s tr i j s k ega dela države narodna skupnost od krkonoškib gora do Adrije osigurjena, (Čehe in Slovence ne iz usti za uobeao ceno ne), izprevidimo, zakaj bi iz našega stališča se protivili federativni osnovi vzhodne, državne polovice, v kateri so naravno trije deli namreč:   Madjari,  Slovani   in Kumuui.
Mladostni spomini.
(Izvirna povest.   Spisal L i boriu s.) (Dalje.) II.
„Valentin, kaj «loniš tu", pravi Pavlina z boječim glasom, ko se mu približa?
„Nič, nič, sedim in premišljujem, če imam še kaj mislij".
„Valentin, to nij ros, in ti si bled, ti si spremenjen."
„Ne, ne tega ne, srečen sem zdaj Če sicer nikdar, kajti govoriti smem s toboj in ljudje me ne vidijo, spremiti te hočem in jeziki me ne obrekujejo."
„Kaj je to, tega ne urnem ljubi Valentin, govori resnico."
„Tega ne smem, tega si skoraj ne upam, dokler  nisem  prejiričan,  da ni vse
zastonj Pavlina, dokler ti nisem več kot navadni drugi ljudje."
Pii tej besedi se srečata njuna pogleda in dekličino oko se pobesi, rudečica jo oblije, beseda ji ne gre iz ust.
Ako bi bil mogel kedo opazovati ta objemljej, ta skriven poljub, ki je združd pri tej priči srečna Človeka; rekel bi bil: „Ijubita se".
Tih- tu nastane po tem. Zimski sneg se taja, iz strmin drči v dolino in jelke se priklanjajo in vrani kričijo in življenje, skrivno gozdno življeuje se razliva po bol-mih, po gozdu in povsod.
„Kdaj se vidiva zopet Pavlina" V pravi Valentin, ko piideta do razpotja, kjer se ločite poti proti Žagarjevemu mlinu in Kavuej vasi, Valentinovemu domovanju. „Ne vem", pravi žalostno d i.lica.
„Vsaj veš, moj oče so ostri, nikamor ne smem brez njihovega dovoljenja in domu —
zdaj še ne moreš priti. Počakaj ali govori z očetom odkritosrčno in možuto potem" —
Zadnje besede ne čnje Valentin, kajti Pavlina prav urno izgine za oglom, kajti od daleč se čuje, kot bi se bližale moške stopinje.
nPotem, potem", ponavlja zavzet Valentin. „Potem potem bomo pili tistega grenkega, rumenega" se krohoče berač Juiko prišedši za voglom, kazaje nagajivo svojci gerjačo na nasprotno stran koder je odšla Pavlina in popravlja svojo vedno Bpn mljc-v.ilko hisago na kljukasto ramo.
„Kdo govori snteboj" ? se čuje res. n, za-povedljiv glas Valentinov. „P"jdi kamor si namenjen, ako ne, pokažem ti jaz pot, da me |)omuiš!"
„Ne, ne Valentin, moje n ge uhero to ►dermino tudi v polnoči, je vae eno. Le ne jezite se in ne kremžite, Če ue vam zapojem
Nasprotno, taka kombinacija je več vs t raj na nego vladanje Marijan*v in je v imenu državne koristi želeti; najvažnejše narodnosti v spod -nih podonavskih deželah dobijo le tako ono organično stalo, katero jim gre.u
FiFatelj Članka pravi proti konca, da Turčija po takem druženji nema škode, ker Srbija iz listnice držav po takem izgine, tekmeca ni i v njej in Rusiji, s katero bode (Nemcem) vsakako enkrat krvavi ples, se lože Avstrija in Turčija zoperstavljati; Galicija se ne more ne strategično, ne narodnostno rešiti.
Politični razgled.
V Ljubljani 28. decembra. Iz vseh   krajev se poroča, da je bil o božiči hud mraz in na vseh železniških progah je bilo zamrzneno  ali   zameteno tako, da so pošte zastale.
đitittijiu'nt je prinesel božič cesarjevo potrjenje v deželnem zboru sklen^ne postave, s katero je Šolnina odpravljena. Tudi mali napredek.
.?#/*»r/o*V/*# so imeli v nedeljo 27. v Pragi shod svoje stranke, v katerem se je govorilo : aH iti ali ne iti v državni zbor. Kako se jo posvetovanje vršilo, tega doslej še nc7":«mo.
lfV».*Vit „Pokrok" piše o propadu vlade pri volitvah velikega p< sestva gornje avstrijskega,  ki pošilja tri konservativne poslance v državni zbor, in o propadu dunajske vlade pii glasovanji o teh volitvah,  knjti pri mi-nolih volitvah v rajhsrat so imeli glasovalno pravico  tudi  užitkarji  duhovenskih posestev in beneficij, kar nekaterim deželnim zborom nij bilo po volji in v rajhsratu tudi v začetku ne dr.   Ilerbatu, katerega je zo| et minister Uuger zavračal, ter branik in zagovarjal konservativce, da imajo duhovni beneflcijanti volilno pravicu ua dalje, — kar je obveljalo. —   „Vlada ima ta svoje uzroke, pravi „Pokrok",  da je naeukrat  konservativcem tako povelj j a ■— znano je to Ungerju, ki jo zagovarja in llrrbstu,  ki  temu navidezno nasprotuje; dokaz, da baš trdno ne stoje de-cembristi,   je tedaj  razpor   mej   vlado in Herbstom, ki res na jako slabih nogah mora stati, ki se poslužuje takih zvitih sredstev, da bi se uzdržala".
TuiaBtJt* .3 rztave. Kaski car je nkazal deti velicega rnskega kneza N.kolaja Konstantinoviča pod kuratelo njegovega očrti zarad znamenj blaznosti, katere so opazovali zdravniki oa tem v Kreftu.
Ruski car jo  prrd  nekimi  dnevi francoskemu maršala   Mac Mshonu   podelil red
sv. Andreja, in prijateljsko pismo, v katerem cesar izrazuje zahvalo in simpatijo k narodu francoskemu, ko je bila carica ruska na njenem slednjem potovanji po Franciji povsodi s tako pozornostjo sprejeta.
V Tomsku je cela filijala ruske državne banke okradena in vzeto 340.000 rabljev!
Francamkem   narodna   skupščina je sprejela  postavo,   vsled  katere si sme M<ir sedle 16 milijonov,  Pariz pa 220 milijonov frankov na posodbo vzeti, potem je pa seje odložila do 5. januarja.
Iz fjoitflftttf* se zopet velika železniška nesreča poroča. Pri Shiptnnu na vzhodni železnici je posebni brzovlak iz tira skočil in več vagonov je palo v kanal. Do 10. ure 25. dec. so našli 30 mrtvih ljudi j, a najbrž je še več sopotnikov življenje izgubilo.
Iz provincije M*evnn»šihišco so je-zuitje izpodeni.
Dopisi.
IZ rl" ril O na Notranjskem 25.
decembra. [Izv. dopis.] „A če se postavne določbe strogo ne izvršujejo nij nemogoče, da i nas zadene strašna nesreča" — tako sem vam vzadnjič pisal. Da bi se to ne bilo vistinilo, kakor se žalibože je! Mesto veselih praznikov došla je tuga i žalost : živinska kuga jo prestopila ister-sko mejo i re v našej vasi prikazala. Ubogaj vdovi (po d< nnče Zahoioi) crknili sto dve kravi, ostnla goveda, tri na številu bila so jej po ukazi komisije za kužno bo-lezeu ubita in z onimi zakopana.
12. t. m. zbolel je vol omenjene vdove. Poklicani izvedenci so se izrekli, ka bolezen nij kužna: vendar nij 10 imeli upanja, da bi ozdravel in za to jej  svetovali, naj vida zakolje, da bo vsaj meso in kožo porabila. Tako se tudi zgodi.   A  ki maj  8 dnij preteče, crkne jej krava — kmalu potem tudi druga in dr. Razpet je  konstv.tovaJ,   da je bolezen kužna. Rila je kuga gotovo iz Istre zanesena, kajti  v omenjeni hiši — oziroma v hlevu je bivalo prenočišče beračev, cunjar jev,   tihotapcev,   železniških   rudnikov itd Sedaj smo zatvoreni — straže povsod okoli vasi.   Jutri  dojdejo vojaci.   Hiša,  kjer se je kuga prikazala, je  naravno   tudi strogo obstražena.   Do zdaj nij Čuti, da bi se bolezen širila.
Iz ItOCOltft pri Trstu 21. decembra.
[ Iz-/, dop. ] Žalost in jeza ste me prešinile po vseh udih, ko zagledam pred cerkvijo katinarsko na zidu katiuarske kmetske šole.
napis v laškem jezika narejen, dasi ravno je to slovenska šola, in učitelj Slovenec in ne verjamem, da bi učitelj sam vedel, kako se po italijansko bob pravi. Čema se dela ta nečast našemu poštenemu slov. naroda. To preziranje slovenščine sem zagledal ravno ko sem iz cerkve prišel, in rekel sem si : kako je to, da naš oče magistrat nema nobenega, da bi vedel slovensko pisali, in da bi za našo slovensko šolo i slovenski napis postavil. — Zakaj naš milostni magistrat naš deželni jezik tako zaničuje, zakaj nam italijanščino sili? Kdaj so bili v Katinari Italijani?
Wt niiiiii.iia 22. dec.   [Izvirni dopis]. Državni poslanci  so šli na praznike domov in   naša   slavna   lesrnjača   pred škotskimi vrati bode do 20  januarja  prazna stala ali morda še dalje, ker poslancem se je plačal pot za nazaj, a se jim reklo,   da bodo pismeno pozvani priti, kadar bode čas, ali kadar se bode gospodu  ministiu Lasserju potrebno idelo.    Ker j'h tedaj   nij tu, smemo jih   malo  soditi,   posebno   na*e slovenske. Tistim izmej njih,  ki so govorili za načela, katera zastopati  imajo  nalog od svojih vo-lilcev  in   od   sloveuske   narodne stranke, hvala.   Tudi onim ne  moremo   nič hudega reči, ki uijso govorili,   ker so menj zrn- žui. AH   to   pa   u:'m   ne   gre v glavo  zaksj je grof HohetiVVJ-rt  gorenjske   Slovence le molče   zastopal?   Zakaj   sploh   še nij   i« č govoril, kakor lani takrat, ko je imel svojo osobo braniti proti Auerspergu?   Ali nož, ki se smatra za vodjo „desn?£-a  centra" in tako rekoč za  v( djo cele opozicije, nič več ne ve, kako so ob njegovem času vstajali v deže!n(h zborih  in v drž.  zboru vodje usta-voverne   stranke:     Ilorbst, Giskra, Granitsch,   K u r a n d a, itd. zaporedom in Hobenvvartovo vlado ljuto  pobijali in več dosegli, k*kor on s svojim molčanjem? Ali jim hoče H. hudo z dobrim povračevati? To so vprašanja,   katera   ni   tukajšnji Slovani, tudi protirajhsratovski Cehi, stavljamo in ne vemo  odgovora  na-nje.   (Mi tudi ne. Ur.)
Iz ].*4»t«Lkl'lilll'g?ll 20. dec. [Izv. dop.] Ce povem, da ne eden iz m-ših velikih časnikov nij odgovoril na znano zajavljenje pruskih Poljakov, pa da so vsi v kratkih noticah brez vsakih komentarijev ponatisnili ga, bode najb lje objašnjeno, kako se naša vsakdanja žurnalistika zadnji čas obnaša proti Slavju no m   nei uskim.   Nasproti  temu so
pesem o vkletem 'graščaku, ki se je tudi jezil in pačil."
Valentiu \ideč, da ne opravi nič z zvitim postopačem, da mu nekaj krajcarjev, da se ga 'zuebi.
Zopet je bilo vse tiho. Solnce, le svetlo solnce je sijalo *6 svojimi žarki, sneg se je tajal, vrani ho kričali in beračeva, hripava pesem se je čnla v dolino, ki je korakal proti bližnji vasi, kjer bode v.-sd, pa le vesel — pri brinjevoo.
III.
Mlinska kolesa Žagarj?vega mlina so počivala, njihov gospodar Žagar pa je hodil 8 koli m v roči okolo nj.h in jezu, ter tu nekaj premaknil, hirn dvignil, odstranil pa postavah svojega uma in tudi srni ter ta nek liko poklei iu porobantii, kajti sne-Žnica, ki je prdrla iz gore, p škodovala mu je mlin za precej grošov, ua tnuko Še «am ni vedel koliko.   „V vodo bodete pali
oče, v vodo", pravi nekdo, ki se zdaj pri bliža in se vsede ni hlod, ki je ležal poleg jezu. „Vsaj bi bilo morda najbolj, da bi" meni jezeč se Žagar dv;govaje in opiraje se s kolom, h o teč premakniti kolesovo os v prejfno lego.
„Pomagana vam", pristavi zopet prišlec. Izgovorivši so pridruži mlinarju, ter uredi kmalu mnoge zapreke.
Crez nekoliko je ropotalo zopet mlinsko kolo, voda je lamela. Žagar in Valeutin, ta je bil numrcč njegi v pomagao, sta sedela na solncu pred mlini m iu starejii je kadil den«s cigaro, kajti dobil jo jo v dur od mladega tovariša.
„Tcžko uža zmagujete Žtgar, kakor vidim, svoje delo", pravi črec nekoliko Valentin. „Pustite toraj m p* čvajte, mnogo ste se trudili v svojem življiuji!-*
„Kuko pa", odgovarjasmejefi se Žagar. „Ue bi bil bogat, kot ti, ali tvoj < če, potem
bi tudi jaz govoril tako, a revež naj se nbija, da mu vterpnejo roke, za drugo ni na svetu."
„Bogastvo nij š<? vse Žagar. Mnogo je bogatih, ki pa vendar uiso zadovoljni in si žele nekaj, kar je več kot zlato in srebro."
„Tacega človeka poznam tudi jaz, to je tisti, ki sedi pri vas, to sem jaz." Pri tej besedi se srečata Valentinov in Žagarjev pogled. „Kaj neki bi si vi želeli, radoveden sem" meni stai tc nvsega imate v obilu."
Valeut u je nekoliko v zadregi. „Smilite se mi oče, ker morate toliko truditi se v svojej starosti, želim si, da hi vam tega ne bilo potreba, da bi ho k meni preselili iu še nekega pridjali s sob j'.
„Kaj"? pravi Ž»gar,'8udev se, da mu cigara pade iz roke.
„Tako je, če stj zadovoljni", odgovarja Valentin „srečni bodomo potem trije: jaz, vi in — Pavlina."
pa posamezni učeni in različne korporacije jele pridnejši izučati „Slavjansko vprašanje" in različne z njim zvezane prikazni; nekateri celo terjajo, da bi ae uvelo kot učni predmet v gimnazije „Slavjanovedenje", to je znanje starožilnoatij, historije, jezika in literature različnih slavjanskih plemen. — Nijso pa Ae daleč tudi tisti časi, ko se je pri nas mnogo pisalo o aporazumljenji s Poljaki in o položenji drugih Slavjanov, ko bo se pojavljale, če ne obširne razprave, pa vsaj kratke notice o tem, kaj se godi pri soplemenikih onstran granice, nekaj časa sem pa je vse utihnilo in še kratke opazke so postale bele vrane. Zato se pa pečajo toliko več b francosko republiko Mac-Mahonovo. Uzrokov nij treba daleč iskati in jih tudi lahko vsak sam ugane.
V našej stolici izhaja do 12 velikih dnevnih političnih ruskih časnikov, nekateri iz mej njih tudi brez cenzure. Na h d j iz vseh se je zadnji čas pečal z avstrijskimi Slav-jani še „Sin otečeatva" in se bo kakor slišim, tudi v prihodnjič. (En članek njegov je bil priobČen tndi v „Slov. Narodu".) Ta časopis je po Rusiji najbolj razširjen in najcenejši. Kar mi je znano, da se tudi v Avstriji naročujejo na naše liste, in ker se bliža novo leto, bi ga vsem z lahko vestjo najbolj priporočal.
V poslednji seji „Slavjanskega komiteta" je tudi po Slovenskem znani, jako marljivi g. Ti ere z in, bivši ruski konzul v Reki, katerima so jugoslovanske razmere dobro znano, prednašal „o mitologičnih verovanjiJKh avstrijskih južtrh Slavjau." Njegov precej ob-fiirni spis je bil sprejet s vseobčo pohvalo.
K.
domače stvari.
— (Potrjena deželna postava.) Cesar je potrdil postavo, v kranjskem dež. zboru sklr.ueno, vsled katere se ne sme nalagati davkaiska naklada za deželno, okrajne in občinske potrebe onim posestnikom, čijih hiše so celo ali nekoliko najemninskega davka oproščene.
— (Ljubljanski mestni zbor) ima denes, vtorek zvečer sejo, v kateri bode sklepal o občinskem proračunu za leto 1875. Določil bode gotovo marsikater goldinar iz davkovskega denarja za menj potrebne iu no nj silne reči, — a ljubljansko mesto ostaue
„Vi se šalite z revščino, tega ni potreba, to ni lepo od vas."
„Ce se hočeš ženiti, dobiš lehko najbogatejšo v fari. Pavlina je revna, ki nema ničesar razun mone in kdo ve kako dolgo, jaz sem se postaral."
„Ne, ne Žagar ne govorite tako, vi se motite, vi me ne poznate! V fari je mnogo dekh t, bogatih, mladih, a le eua Pavlina, le ona kutero ljubim, ljubim bolj kot samega sebe."
„To so lo bolesti za trenutek, verjemi mi, kar govoriš in terdiš Valentin. Jutri se morda sr mujeŠ, da si govoril tako brez pametno dcues ali iiicum ko bi ti jaz verjel: to so neumni ti berači."
„Gorje, na govorite dalje kuj tacega, to je preveč, tega nisem laslniil!"
Nek< liko je zopet vse tiho.
„Jas nemam u.č /oper te Vaieutiu", povzame črez nekolikoginjen Žagar.   „Učen fei,
blatno in zanemarjeno, kakor še nikdar nij bilo tako zelo kot zdaj, ko odločujejo nem škntarski c.  kr. uradniki  in komandiranci. kdo bode z mestom upravljal.
— (Gr. J o s. Ane rs p erg), graščak na Kranjskem je dobil ime in dostojanstvo tajnega svetovalca.
— (Notar Polz) je prest»vljen iz Kranjske gore v Trebnje.
— (Priporočilo.) Vsem učiteljem in prijateljem slovenske ljudske šole, posebno tudi vsem mnogim slovenskim čitalnicam in bralnim društvom po Slovenskem živo priporočamo, da ne pozabijo podpirati in naro-čevati z novim letom časopis „Slovenski Učitelj", katerega izdaje društvo učiteljev za slovenski Stajer. Ta vseskozi naroden in napreden šolski list, ki se tiska v Mariboru v g. Pfcjkovi Darodni tiskarni, in velja na leto tri gld., na pol leta 1 gld. 50 kr. (naročnina ne pošilja blagajniku uč. društva nadnčiteljn .Št. Kovačiču v Središči (Pol-strau) na Štajerskem) — zasluži vse podpore od narodne strani.
— (Čitalnice Metliške) novi zastopniki so: Predsednik g. Navratil, tajnik g. Furlan, blagajnik g. Soretič; odborniki: gg. bar. Vranicani, Ganzel, Kapele, Fleiš-man; namestniki gg. Kamenšek in Cožek.
— (Močna pest.) V Št. Vidu nad Ljubljano so se bili te praznike kmetje stepli. Eden je druzega s tako silo s pestjo udaril po obrazu, da mu je celo zgornjo čeljust skoro čisto odbil, iu dvomi se, da hi se zarasla.
— (Živinsko kugo) v Trnovem konstatira v „L. Z." tudi deželna vlada. (Glej naš dopis.)
— (Ljutomerski okrajni zastop) pokazal je v svojem občnem ehom 21. t. m. svojo veliko prijaznost do šole. Za novo Šolsko poslopje v Ljutomeru je namreč 4000 gld. podpore naklonil. Zidati bode pa tudi treba vsled tega sklepa prav prostorni šolski hram, da bode mogoče v više razrede sprejemati otroke iz vsega našega okraja.
— (Iz Gorice) se nam piše: 23. t. m. ob G. uri zvečer je imela goriška čitalnica svoj letni občni zbor in novo volitev odbora. Predsednik g. Jeglič je bil per acclania-tionem izvoljen. Odborniki so: gg. V. Do-lenec, blagajnik z 34 glasovi; prof. Erjavec z 35 glasovi   (izmej 37 volilcev), Hribar
delaven si, mlad, vse lepe lastnosti imaš, a za mojo Pavlino nisi, ker nisi njene mere, to je edini vzrok, da ne morem verjeti tvojega govorjenja. Tadi tvoj oče še živi. On ima vse v rokah, on ti bode izbral nevesto bogato, imenitno, Pavline bi ne hotel poznati. Pustiva toraj te reči, ki so brez pametne!"
„Ne, ne, to je napačno oče Žagar. Meni, mojemu srcu ne mine, ne sme nihče zapovedovati, nihče iu vsiljevati reči, s katerimi   srj   ne  strinjam, to vam obljubnjem
denes in vselej !"
„Lepo, let o je to. Kakor sem rekel, dober mladenič si, rad te imam, vesel sem če me kedaj obiščeš u!i kaj vež ne smem, ne morem priterditi."
bgovorivli odide Btareo v mlin. Valentin obsedi na klopi sam, sam, tako sam.
V tem trenutku »c zapre malo oknice mlinarjev« sobe.    Žeubka podoba ui zakrije
z 35 gl., Bodal z 35 gl., Vidic z 35 gl^ Ferfila Ant. z 34 gl., prof. Šaotalj z 2f> gl., prof. Vodn«lek z 29 gl. Namestnika sta: Leban Avg. z 25 gl., Jakopič Avg. z 21 g!. Nadejamo se, da bode novo izvoljeni odbor složno in marljivo delal, da ohrani tudi za naprej slavno ime goriške čitalnice, našega edinega narodnega ognjišča !
— (Popravek.) Piše se nam: V dopisu iz Novega mesta natisnenem v 293. št. „Slov. Naroda" se nahaja na prvi polovici zadnje strani odstavek: „Isto tako . .. pritrdili." Ta odstavek je v protislovji z izidom obravnave zoper Fr. Metelka. Stvar je taka: Glede krivnje je bilo stavljeno na porotnike le eno vprašanje, in to so porotniki enoglasno pritrdili. Dalje so bila ua porotnike stavljena 4 vprašanja glede uzrokov, ki hudobni naklep izključujejo, in sicer: 1. Ako se je storilec potrebne hrambe poslniil, 2. ako je meje potrebne hrambe prekoračil, 2. ako je zl< čin v polni pijanosti in 4. ako je dejanje v kaki drugi zmotljennsti misli Rtoril. Vsa navedena štiri vprašauja so porotniki enoglasno zanikali.
— (N o v j u g o s 1 o v a n s k 1 i s t) je začel dvakrat na teden pod imenom „Krajišnik" v hrvatskem jeziku izhajati v Vinkovch v vojni granici. Njegov program je čisto ju-goslovausk. V prvem, programnem članku pravi mej družim. „Brača Hrvati, Srbi, Slovenci i Bugari jesu prirodni i najpreči saveznici. Mi ćemo težiti, da se od sada 3to življe ratvije narodna suglasnost i uzajamnost, izmed i u svih tih j u ž n i h S1 a v o n a. Ponavljajući ovdje ovu svečanu izjavu uvjeravamo Čitaoce svojo, da ćemo kao i do sada, tako i u napredak u svima ma kako težkimi prilikama stajati vjerno uz tu narodnu zast ivu i raditi svom snagom, da se oživotvori velika misao slobode i bratstva — ujedinjenja naroduoga. Krvavo izkustvo potvrdilo je, da usamljeni pokušaji ovog ili onog diela pritisnutih Slavena, nevode željenoj cieli. Vriemo je, da se jeduom započne raditi za onu suglasnost duhova, koja će uči-uiti da svi narodi na jugo iztok u Evrope u isto doba i zajedno prenu za ohću slobodu i budućnost. Sve što bi sijalo neslogu i razdor, izrivalo provalu medju njima, sve to treba na stranu staviti'4.
— (Uradna c. kr. „Laibacher Zeitung",) je prinesla čez dolgo včeraj en „original-artikel"   v katerem psuje „Sloven-
obraz z rokami in sohe, britke solze se ji vdero po nježnim licu in padajo ua belo dlan. Videla ga je, čula jo njun pogovortin to je dovolj, preveč, preveč za njeno neizmerno ljubeče serco.
Zopet je vsa tiho. Le samotno mlinsko kolo se vrti, voda se peni in dela sreberne valove ob jezu in Žsgar hodi z močnatnim obrazom okoli kamnov in stresuje z glavo, kakor bi ne mogel razumeti nekaj, kabor bi premišljeval nekaj posebnega.
Tamkaj po sn^ženej stezi pa stopa proti vasi mlad človek. Mnogo potov postoji, zre tja od koder jo prišel in zre zopet dalje, a ne domu, temuč v vaško kerčnio, kjer hočevtopiti v vinski kapljici, vse, vse, sebe, ves svet, vse to orno g rje, ko bi se le dalo in bi se.
(Daije prib.)
_J±_
aki Narod." Dvomimo sicer, da bi bil ta „or. art.u v slovenskih rečeh ignorantai, pod Ilnhemvartum udiojani i u vsaki vladi služeči medu k M. sam s, i ..1, a mogoče je vendar, da vsaj v psovauji more tudi on „ originalen'' biti, da si sicer njegov posel ue sega črez umetnost: s škarjami izrezovati in redigirati c. kr. nemški uradni list kianjske dežele, kateri se pase iz c. k. in seratov, ki se zopet plačujejo iz davkov-. skega denarja iu izhaja brez štemplja. Tak list, ki ima vsaj dve sto naročnikov m en j nego mi, in še skoro vse naročnike c. k. prisiljene, nema nobene pravica, bro-jiti naročnike „Sloveuskega Naroda." In ako se „L. Ztg." celo uredniku „Sloven-skega Naroda" predrzne reci, da naj bode pisar listovih adres, odgovorimo gospodu glavnemu uredniku ces. kr. „Laibachciice" g. Mftllerju, ker uže osobe n postaje, daje na vse zadnje morda še vendar častnejse biti pisec adres, kar nam on še le privošči in želi, nego pa poleg službe oficijulnega žurnali sta, ki je včeraj Holienvvarta hvalil, dokler mu je ta jesti dajal, denes ga pa sem ter tja grdo napada, ker Auersperg< m služi — biti še preskrbljevalcc | e-itun jskih služeb, podajač brezslužbenih k čl nar i c, p st rešetk ali „dienstmann" vacirajočim deklam, poslužni postrežnik „hauskneclitom", ki službe in raznim solidnim partijam iz ulice, ki kakov kabinet iščejo itd., — kar nam g. glav. uredniku c. kr. „Laibacherice" nij treba svetovati, — ker to jo uže. Taka žurnalistiČna „miidehen t'iir alles" naj bi vendar premislila, predno začne z osobnim i iuvektivami, da sama močno v koprivah sedi.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere iu Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prano, i nu jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtogluvje, silenjo krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shnjSanje, bledičico in prehlajenje; posebno bo priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerju, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda,
Dr. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Urč, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz HO.000 sprieevalov.
Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in tjriži, dalje pri sesalnih iu obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v srnini cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih m mehurji, trganje v meburji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnib in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svčtovalee in člen mnogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrBtna Revalescičre je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. JameB Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angel ste i na.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel stein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. TG.ilUl. Obergimpern, (Radensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je VBled rabe Vaše Revalescičre du Barry po-polnama zdrav.
Viljem B ur kii rt, ranocelnik.
M o n t o n ii, Istra.
Učinki Revalescičre du Barry so izvrstni. Ferd. Clausbergor, c. kr. okr. zdravnik.
&t, 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „ B o r 1 i n c r K 1 i n i s c h o W o e h e n s c h r i 11" od 8. aiprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 64.210. Markizu de Brehan, bolehaj e sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in hipobondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Klenimovo, Dliaseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušni k a, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro Tbreznadcjni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljen)!, nenpanji in bujfianji.
Št. 75.928. Barona .Sigmo 10 letne bramoto na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
V plehaatih pusicah po pol funta 1 gold. 50 kr., t funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.
- ttevaleaciero-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kt B 4 gold. 50 kr. — Rovalesciere-Chocolatče v prahu n v ploščicah za 12 Las 1 gold. 50 kr., 24 t as 2 gold M) kr., 48 ta* 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta LO gold,, za 288 taa 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: BarryduBarry <k Comp. na Ua< »tuji, W»lItUcbg»8ae it. 8, v LJubljani Ed Mi*tir, v Orttdcl bratje Oberanzmeyr, v lna-brokn Diecbtl A Frank, v Celo vol P. B i r u Tachur, v Lonci Ladvig Miillor, v Mnriboru M.. Morič, v Sfern.ii u J. B ' \ ■>c k b k u d n, v Zagrebu v Iekarnici usmiljenih sester, v i'vr-iiovit-uli pri N. Snirhii, v Oneku pri Juh Da-
'jTuJcft.
27. decembra:
Pri slonu: Bamberg^ iz Gradca. — Leban iz Trsta. — Švingshakel iz Stirske. — Kar! .v« k i is Trsta. — Bačič, Sablih iz R ke.
Pri UhIoI: Papa iz Kočevja — Fischer iz Dunaja. — Ludwig iz Litije. — Puckonmavor iz Dunaja.
Pri Zamorut t Sušnik iz Gorke. — Ros iz Ljubljano. — Zadnik iz Krškega. — Asseo iz Soluna. — Samic iz Bistrice. — Laušek iz Gor.ce. — Plasor iz Račjega. — Gorisek iz Ljubljano. — Zupančič iz Gorenjskega.
Sts I i t
^    H. S. r
o   p. p. £
° <£.£.£. E
cro . . ' p,     *i <
* . a i i
-m 0-
JgO -i o; rt
,it S ■ 3 m  & c
- ET
Okrožnica.
Kor smo sledeče specijalitete po prav nizkej OKll nakupili, jo tedaj moremo tuili le
pruv nizkoj ceni
(11)2—11)
7'cizprodavati.
S posebnim BjioStovanjoin
Dunajsko tisko-fovamiška zaloga na kalim,
NAttdl, lCiii>r«M'lil>i>liiix Air. B.
Oexiil3::
1 tii. .it ti.it u-t ni ii rutic otroškili t. barveiiim okrajem 86 kr.
1 tucut liuliHliuh rutic dokliukili z burvuiiim okru-jem in obroljljciio gl. I.
1 tucut butistuiii rutic Uumakih z burvuiiim okrajem in obrobljouo gl, 1.30.
1 tucut jucouut-rutiu UuniHkib /, Ijurvouim okrujettt gl. 1.00^_
1 tucut žepnih rutic zu goapodu barveuiin okrajem m obrobljeno gl. 2.0u. ituvuo isti prvo aorte in elegantni gl. 'i.
1 jeilinu dumuku rutica prvu Horto batiat-clair > različnimi muuugruini črk, (vaito ročno delo) HO kr.
1 tucut belo-plutuuiiilj rutic gl. 'J.
1 tucut anglcBko-zdravihijh frotiruih rutic gl. 3,
pripruvuuju in bolje, nego goba. 1 tucut uugl. |iii|in-i'hri,.il.n  Kl. o. 1 tucut turSk. kopalnih obrittuluv gl. i*. 1 pur (.'i) |ui(iii--i.il.-j u.i puHtulju,   z   l-.i/.lnn i-.-i nuni
j.uiiiiii.uiii iu barvami gl. o. 1 koburec p imun- burvo iu 8trižuegu blagu za prud-
]>oatuljo gl. 2.60. 1 koboieu /.a prodi>outuijo, večji gl. 3.60. 1 bviluata ruta uuuiHka za okolo vratu gl. 1. 1 evilnutu rutu duiuuku večji in iz elegantno roba
gl. 1.60.
1 berol. volu. vruttm rutu ea k»Hpodu gl. 1. 1 berol. volu. vratna ruta La eleguntne robo gl. 1.60. 1 h vil n. vratna rutu za gogpodo gl. 2. 1 bvilu   \iutua rutu iz uluguntuu robo gl. 3—4, 1 i^.u m i ur. i misno uuprave (pri obeduj za 0 osob gl. 1.60.
1 garnitura mimo napravo za 12 ouub gl. 0.
Na |n'M-liii'i zulitevunju ru/.poHitjumo tudi popolni i-ciiik zalogu iiuho, dulju zagotovljumo, da poHiljuino lo dobro blago, tur končno iakruno priporočamo nuio Urmo iu zavod,
Wiener Cattun-Druck - Fabriks - Niederlage t
Slad t, Rupreflilsplal/. Nr. it,
_mi% vcrKvlJo,  llilfi ratt BilUrlNllJ«.
§BI '1,l cenik naj m' blugovoli uhraniti, kur bo lo rodko priobčuje. (H
Za pljučne, srčne in živčne bolezni neprecenljivo!
Libisrov Kumi-izleček.
Kar si;m uže 20 steklenic Vašega Kumi izlečka porabil, se počulim precej dobro, toraj mi zopet pošljite (.sledi naročilo).
E. Hiitliij.
\7aš Kuuii i/.lečok jo mojoj gospčj prav dobro koti-Bal, so bolje počuti, po uživanji treh steklenic Kumi dobil Bom ok rep daj o če spanje a nagnonjo k jedi. Toraj mi pošljite (uledi naročijo).
VV. Diesbach,
hiMink tiskarno.
Blagovolite mi poslati 12 tlaconov, ako mi bodo tako koristili iu lajšali, kot nedavno poslani 4 tlaconi, nij nobenemu peresu moč popisati ta čudež.
J. F. Wend8Chuh,
tovarnik.
Knjižica od dr. W <• i l a lne/plačno in iianco
Vaš izleček je pri prvih 6 tlaconih meni tako izvrstne službo izkazoval, da bo mi nij moč zahvaliti iu v imenu bo-lehnega človečaiiBtva moram le prositi, naj bo vso poskusi, da bodo prav mnogi deležni te dobrote.
S. Lowinsky.
S
K K K
X X X X
1
X
X X
tXXXXXXXXXXXX»XXXXXXXX*KXXXXXXXXXXXXXXXXXX»XXXXXX
Izdajatelj m urerioik Josip Jurčič. ' " - 1 -.---■ 1 ■ -
Ker imam zahvalit t moje ozdravljenju in obran) en j o močij Vašemu eslaiomii Kinui, šo sednj namreč ne morem nič jesti, naročam
tedaj   sledi naročilo). OpO-
menjam, da boleham n/. lo let na želodečui bolezni in da Vas Kumi blugodarno učinkuje,       Franc Rohr.
Cena 1 flaoona 1 gold. a. v., v zabojih n« munje, nego 4 Ihic, razpošilja
Ctlaviia zaloga  IJR»i^ov4^.i lan m i-izlWku,
r/      . Berolin, Friedrichstrasse 196.
tjp    k^ST «S r l"i -ff?iT.enJi fJ1^ blagovoli vpohlati. ker za Avstro-Ogetsko ne pošiljamo poštnin. DOVcetjom, si<<>- <vl» *7,\-T,*t)*i-? "ravniki eo pripravljeni vsaki (al, po vposlanej zdravilnej veBti dotičnomu bolniku podati zdravniške informacije in
v l    i xi —4)
I Btva samega smo pripravljeni, dobro priporoČaniin firmam izročiti prodajo.
iiU8tuiua m tiHk „Ni^rodue iiskarne".