ftorek, fetrtek inaoloto iihaja in velja t Maribor« bret pošiljanja nt dom ta vae lato It (1. — k. ta pol lat* . . * ,, — ,, ta .-.trt leta . t .. iO ,,
PO pošli I Za ta« leto 10 (l. - k. la pol leta    S ,,   — ,, ta četrt lata I ,,   60 ,,
Vr«dnUt»o in opravnUtvo je na etolnem trgulDom-platl) bil. it. 179.
Št. 130.
Oznanila i
/a navadno dreatopno Trato ae platoja 6 kr , te ae natiane Ikrat, 5 kr. .'o %» I laki »krat 4 kr. te ae tlike Škrat, ve»'e piimeiik* *e plarn-jejo po proatora.
Ea veak tiiek ja plaćat-kolek (itempelj) laSOk.
Kokopi*! ae ne vratajo, lopiai naj te blagovoljnu frankujejo.
V Mariboru Ci. novembra 1869.
TeoaJ II.
Telegram ,,Slov. Narodu."
V Gradcu, 5. okt. Zbranih 83 slovanskih Studentov vrlima slovenskima zastopnikoma dr. Tonkliju in dr. Žigonu srčno : Živela!
Kratka obramba.
jo tolikokrat v najnevarnejših časih kazal, „kaj je molčanje vredno." — Naš ljubljanski kritik trdi, da sme vsakdo kritikovati, kakor mu drago, a isti hip nam mlajšim pisateljem in politikarjem postreže s čedno sotizo, „naj bi raje kaj druzega sebi primernega počeli, namesti da jezdijo politiko." Dokler nam ljubljanski list ne pokaže pogodbe, da je on sam „politično paro" v najem vzel, in da jo sme le on daljo dajati v najem, bomo hladnokrvno daljo pisarili in politikovali, dokler so bo zdelo nam primerno — oni sovražni kritik pa naj se ozre po drugih narodih in našel bo pri političnem peresu može, kterim bo težko kedaj postal ravnovrsten — Ljubljanski list nam Kdor se bo hotel potezati za darila, ktera so se posebno na dr.lzagotovlja, da spoštuje svobodo tiska, nekoliko vrstic niže pa nam samo-Zamikovo zagovarjanje iz glediščnega zaklada privoščili slovenski dramatiki,'dopadljivo razodeva, Bda mu je za kritiko toliko mar kakor za lanski sneg!" lahko bo pisal in skladal na podlagi komedij vzetih iz domačega življenja — Ljubljanski list nas podučuje, da so si vsi klubovi udjo v Ljubljani dva-najnovejšega časa. Ko smo dobili zadnjo številko sicer toliko zaslužnih krat obljubili, da ima to, kar se v klubu godi, tajno ostati. Pri tej priliki „Novic" v roke, zdelo se nam je, da jih je nekdo zavratno v zlo porabil in i, kot „mož beseda" na prsi potrka, pa brez vseh okolišajev razlaga celo v političnem oddelku ter politični obleki slovenskemu občinstvu v preudarek po- kopico klubovih dogodkov in sklepov, ki bi menda tudi imeli tajni ostati, nudil odlomek prihodnje slovenske šalo — oziroma žaloigre. Trije oddihljaji, In tako gre še dalje sem ter tje, kar je njemu dovoljeno, jo pri nas pregreha, v kterih je neznaten politikar enkrat pod znamenjem polne lune, dvakrat pa kar je njemu čednost, jo nam krivica. In zakaj vso to? Zato ker nektorih brez značaja v konkretnih podobah sceniral svoje politične in narodne na- ljudi no pusti spati zaupnica, ktero so št. peterski farani v Ljubljani poslali
zore, bili bi za prihodnjega slovenskega skladatelja večega stila libreto, da nič tacega.
Naš politični libretist je svoj prizor tako smelo nagromadil in oso-fistil, da smo se že sami vpraševali, kako si mož pač misli konec svoje igre: ali hoče po starogrški šegi v zadnjem aktu na oder postaviti dandenes ne-rabljivo prikazen, ki 9e jej pravi „deus et machina", ali namerava svoj vozal kot pravi moderni Aleksander presekati z ostrim mečem, ali pa dopustiti, da zmaga resnica sama nad lažjo, pravica nad sofizmi in zvijačami, ali pa le končati vse vkup z rekom : rasti trava ali ne , kader mene no boJ Zadnja dva jako resna pomisleka domislila sta nas, da imamo opraviti z resnim listom, starimi „Novicami". In začeli smo šo enkrat resno brati, a našli nismo resnobe v omenjenih treh sestavkih. List, ki nam je tolikokrat razlagal in priporočal objektivno kritiko, dela zdaj kritiko vso odvisno od osebe, ki jo je pisalu, in naravnost tiija, naj vsak kritik podpiše svoje ime, da se bo moglo videti, ali je kritika kaj vredna ali ne. — Torej objektivnost naj se umakne osebnosti, in v narodnem življenji jo potem merodajoa le beseda politikarja, ki more vsak večer s stotinjaki ali vsaj z narodovo srečo ali nesrečo hazardi niti!
Ljubljanski list so nad nami huduje, da smo si dovolili gotovo ne-razžaljivo primero z g. Svetčovo osobo, a v istem trenotku nam očita, da nismo še osebno napadli g. Zamika! — Ljubljanski list nas uči, „naj bi vsak, kdor kritikuje delovanje kake osebe, podpisal svojo ime. „To bi bilo, pravi list z Nemcem — „Mann gegen Mann mit offenem Visir." V istem trenotku pa prinaša naš ljubljanski tovariš no najprijaznejo kritiko o Zarni-kovi osebi, o št. peterskih faranih in celo g. Levstika pri laseh v razgovor pritrese, ali naš narodni modrijan zvesto zamolči svoje ime; isti trenotek pozablja, da je ravnooklical kritikov podpis kot znamenje poguma časnikarskih pisateljev.   Na časnikarski pogum apeluje nam nasproti list, ki
g. dru. Zamiku, svojemu rojaku in narodnemu zagovorniku.
Mi se z „Novicami" ne bomo pravdali o tem, ali jo prilično kritikovati zaupnice med lastno stranko — vsakako ostano to odijozna stvar in zdi se nam, da so so ljubljanski kritikarji na limanice vsedli „Tagblattu", ki je ves čas skušal razdraho delati med Tomanom in Zamikom. Način kritiko-vanja pa se nam vidi popolnoma nesrečen in razžaljiv za g. dr. Zamika in za njegove št. peterske častitelje. Kaj hočemo reči k stavku: Trdno prepričani smo, da je Zamika zaupnica le razžalila." Kakor da bi ne bilo nezaupanja med Slovenci žo dovolj in bi trebalo šo nalašč delati ga? Če so more o žaljenji govoriti, žaljeni so po „Novicah" samo Št. Petcrčani, kteri bo zaupnico podpisali! In tu no pomaga izgovor: „opombo „Novičnc" veljajo samo tistim, ki so zaupnico skladali.1 Št, Peterčanje — in kakor slišimo je med njimi mnogo hišnih posestnikov in obrtnikov— so zaupnico podpisali, kakoršna je, s podpisom so jo za svojo spoznali in kot razumni možjo so vedeli, kaj so podpisali in komu! Ali bodo morali tudi ljubljanski meščanjo hoditi k „Novioam" po dovoljenje, kader se bodo hoteli posluževati no le političnih, ampak tudi izključljivo človeških svojih pravic ? Koliko jo v zaupnici izrečenih Zarnikovih zaslug resničnih, za sedaj šo ne bomo preiskavah. Debata o tej stvari še ni končana. Toliko pa smemo žo zdaj reči, da jo smela zaupnica popolnoma opravičeno pisati: „Da Vam po Vaše povemo, Vi ste stopili kakor blagodejno olje v kolesa, ki so se začela počasneje gibati." Kajti Zarnik je že marsikaj govoril in pisal, in nihče nima pravico Zamika sumničiti, da bi bil on rabil to besede ravno zdaj in zato, da bi sebe povzdigoval iu svoje tovariše poniževal. Gotovo pa jo s temi besedami izrečena istina, kajti ud ljubljansko večine je pisatelju teh vrstic sam pravil: „Od kar je Zarnik v klubu, si mi „manjši" vsaj dihati upamo, prej smo smeli le poslušati."
Naše politično stališče v tej zadevi bomo razodeli prihodnjič, za de-
Mladini.*)
INla tujem, zgodaj ločen žo od doma,
Živim med glasnim hrupom tihe dni; Moj duh pa krog skerban po svetu roma,
Pretekle in sedajne zre stvari; Človeštva gleda trudapolna pota, Terpljenjo, revščina povsod in zmota I
Golobu trudnemu enak, pokoja,
Tolažbe žejen vrača so domu; Al oh! obraz tvoj, domovina mojaf
Tolažbo mu ne daje in miru. Dežela lepa, ljudstvo kropko, zdravo! Pa kdo mu kaže pot do srečo pravo ?
O naj molčim, kaj serce tu mi čuti,
Da huje no raznamom starih ran; Obup zagrinja v tamne me peruti,
Da nam posije kdaj rešivni dan. V tej žalosti me glas tolažit hodi, Slndko priliznen glas: Le miren bodi!
O tebi govori mi, oj mladina!
Da tebe ni okužil smertni strup; Da nato so ozira domovina,
Ti cvet si njen, ti sladki njen si up;
•j Kot priporočilo v zadnjem listu omenjenih Stritarjevih pesem, podajamo tii eno izmed njih avojim bralcem.   Obširno kritiko si pridržujemo za prihodnje liste. Vred.
Za vse, kar lepo, blago jo in svoto, Za dragi doni serce je tvoje vneto.
čuj milo prošnjo brata v tuji zemlji, Dasi neznan, po rodu brat sem svoj;
Nikdar mi upa zadnjega ne jemlji, Ko vso so maja, ti vsaj terdno stoj!
Da ti no vgasne v persih ogenj sveti,
O hrani, brani ga, skerbno ga neti!
Ko um bistriš, 3erco si blaži — v čisli Serce ti bodi vedno in povsod;
Ko ljubiš domovino svojo, misli: Človeku brat jo človek, rodu rod ;
Preganjanja so varuj in razpora,
Sovraštvu v sercu no dajiij prostora!
Pot ravna, vedi, prava jo edina, Nje v vsem dejanji derži so zvesti);
Hinavstvo, laž jo grehu korenina, Resnica naj nad vse ti sveta bo!
Kar misliš v serci, to v dejanji kaži,
No sebi, drugim sc nikdar ne laži.
V katerikoli pride ti podobi
Skušnjava zapeljiva, terdno stoj;
Ko boj divja, no omahuj v zvestobi! To prošnja moja jo, to Tik ni moj.
Pa kaj! saj treba ni ti prošnjo moje,
Serce lo blago vedno slušaj svojo! —
nos pa žo smemo opomniti, da resolucija, ktero „Novice" zdaj reklamirajo za Costo, za Zamika po Novičnih nazorih ne more biti tiikakoršno znamenje nedoslednosti, kajti potem bi „Novice" same morale priznati, da bi nedoslednost zadela tudi dr. Costo kot njenega očeta —in tega menda »Notice" vendar ne bodo hotele!
Dalmatinski upor.
Vsi nemški časopisi pravijo, da uporni kotorski Bokelji grdo ravnajo z vjetimi vojaki, da jim ušosa režejo itd. Kako lažnjivo je to, kaže žo prej oznanjena vest, da so iz trdnjavo Stanjoviča vso vjeto vojako izpustili. „Zatočniku" se piše, da se boja vdeležujejo s spartansko hrabrostjo tudi ženske. Tako je več bokeljskih žensk prišlo po bitvi pri Trojici po svoje ranjence, pa cesarski vojaki so jih s streljanjem odpodili. „če so to kot resnično potrdi — pravi „Zat." dopisnik — in bojim so da so bode, vojska no bo tiste slavo dosegla, po kteri hrepeni. . . Moram vam povedati, da so možki in ženske iz mirnih krajev silijo za vojsko živež itd. v planine nositi—težino kacih 50—50 funtov. To je v izobraženem l!t. veku nc slišano. . . Denes (1. nov.) jo prišlo v Trst 40 ranjenih vojakov, drugih težko ranjenih pa jo v dubrov-niški bolnici ostalo 186 mož. Položaj vojske je zelo nevaren."
Vladni listi pravijo da je cesarska vojska zdaj dobro s kruhom in mesom preskrbljena. „Graška Tagcspost" mora imoti posebna poročila, ker pravi naravnost, da jo ta uradna vest laž in imenuje vojaške oskrbljevnlce kompromitirane ljudi.
V Zadru je 2. nov, zgorel magazin, v kterem so je hranil živež za cesarsko vojsko. Dilo je v tem magazinu 200 centov špeha, več centov kavo in cukra. Nič sc ni moglo oteti, vse je vničil požar. „N. fr. Pr." piše o tem ognji: „Gotovo je, da jo ta požar v zvezi z vstajo, in da sc upor začenja, širiti erez vso Dalmacijo. Živež, ki je bil v tem magazinu skupljen, namenjen je bil precej v kotorski okraj vojski poslan biti. Da je ravno ta magazin zgorel, kaže, kako dobro je upor vredjen in da tudi črnogorskemu knjozu ni zaupati. . . „Imenovani list meni, di je gotovo, ka kotorski upor stoji v zvezi z jugoslovansko vstajo, ki bi utegnila prihodnjo spomlad vsplnmeneti.
V „Augsb. AUg. Ztg." se piše od črnogorske mejo, da ni dvombe. ka bi Črnogorci radi pomagali svojim sosedom v Roki kotorski. Črnogorska vojska ima 18.000 dobro izurjenih vojakov, ki so z najboljšimi puškami na iglo oboroženi. Ima tudi najnovejšo kanone iz ruskih fabrik. Poveljniki so tuji oficirji. Omeniti je tu, da je Cmr.gora v zadnji vojski s Turki štela le 11.000 slabeje oboroženih vojakov, in vendar so jo celo leto upirala turški vojski. Stara „Presse" žo kliči, naj se od avstrijske strani zatre .razbojniško gnezdo" črnogorsko.
Iz Kotora se „Pol." piše, da kader bo avstrijska vojska zmagala, šo prav nič no bo doseženo, kar bi vredno bilo toliko krvi in toliko potroškov, „Uporniki bodo namreč ali vsi v Črnogoro izselili se, ali v Hercegovino, ali pa bodo, kader boj neha, mirno v svoja selišča šli in čakali do prvega novačenja. Kader bi se poskušalo zopet vojake nabirati, prične se nov boj ah pa izselitev. Ta dopisnik svetlijo naj sc Wagner in enaki gospodje opravijo iz Dalmacije.   Domači in rodoljubni možje bi lehko storili mir.
„Narodni Iiisty" pravijo: „Na Duuaji sta vlada iu pa nemško časopisje jnko hvaležna, da je vstanjc v Dalmaciji poknilo. Zdaj imajo tako lepo priložnost eno založiti slovanski opoziciji — kajti Uporniki so slovanske narodnosti, Da kričo tudi črez Črnogoro, to je, ker bi radi enkrat udarili, pa dve muhi ubili." Hvaležno je ustavoverstvo za ta ostanek tudi zatega delj, ker oči obrača od druzih notranji avstrijskih zmešnjav, ki veče niso nikdar bile.
Najnovejša poročila nam prinašajo vest. daje cesarska vojska nekoliko dosegla. Vendar stano vsako napredovanje proti sredi Boke kotorske mnogo krvi , ker so uporniki povsod hrabro vstaljajo. „N. ir. Pr." so tele-grafuje, da vstajniki nimajo enotnega voditeljstva. Glavni poveljnik je nek bogat kmet iz Župe, Paučić po imenu. Zraven njega je še dvanajst druzih ki so voditelji po drugod. — „\Vien. Ztg." poroča. da so cesarski prišli do Sutvare. Brigade Dornius in Fischcr ste 4. novembra mirovali, ker so uporniki iz Sišiča in Vrblaj oznanili, da so udade. Do večera 4. nov. so jim je čas pustil da oddade. svojo orožje. 5, novemora pa sc bode vsa vojska vzdignila proti Pobori. — Črnogorci sc do zdaj ne vdeležujejo. — Turki so ob svoji meji vojsko nastavili.
h deželnih zborov.
Dc/.Hni #.bor štajerski.
(25. seja 28. oktobra, konec). Po nasvetu poslanca Conrada se sklene, da krčmarenjo spada med tiste obrti, ki so smejo šo le potem dovoliti, ako so jc spoznalo, da je v dotičnom kraji še potreba ktere krčme. — Sprejmo sc nasveti finančnega odbora glede naprave posilne delavnico blizo takole: 1. Zidanje posilne delavnico za moške, v Štiriji udomačeno posiljence so ima takoj pričeti na deželnem posestvu Messundorf; 2. deželnemu odboru se nalaga: a) naj so pri prezidavanji in pri novem zidanji bistveno ravna po črtežih in propručunih izdelanih po uradu za deželne stavbo in naj to zidanje kakor potrebno izvrši tako, da ne bo stalo več, nego 100.000 gld.; h) naj ali takoj, ko bo začel zidati, ali kasneje ob potrebnem času imenuje delavnici vodjo, da bo zidanje kot strokovnjak nadziral in pi oskrbel pohištvo, ktero se bo v delavnici potrebovalo; c) naj torej v proračun za leto 1870 postavi 1000 gl. kot plačilo vodji; d) naj napravi delavnici statut in naj ga predloži v potrjenje ; c) naj stavi svojo nasvete o uradnikih in služabnikih, kterih bo treba; f) naj vse stori, da so zavod brž ko brž začne in naj o tem poroča in nasvetujo v prihodnji sesiji. — Brez debate obveljajo nasveti finančnega odbora glede proračuna za zemljiščino — odvezni zaklad.
O nasvetu poslanca Frica Brandstetterja, naj se tudi onim po slancem, ki v Gradcu stanujejo, plačaj* po "> gM. na dan. prestopilo so je po odborovem nasvetu na dnevni red.
Potrdi so proračun zaklada za normalne šole, in sc spremeni nekoliko postava o šolskem nadzoru. — Pri volitvah za državni zbor se izvoli izmed velikega posestva dr. Stremaver, ki svoj program s tem razvija, da on pripada k nemški stranki. Izmed kupčijske zbornice se voli posl. Schlc-gel, izmed kmečkih srenj poslanee \Vintersperg.
(2ti. seja 20. oktobra). Izmed G3 poslancov jih jc nazočih 37. Deželnemu odboru se naloži, naj pozveda in v prihodnji seji poroča, koliko podporo bi bilo enkrat za vselej dati kmetijski družbi, ktera mora deželno poskuševališče iu ziaven stoječe dvorišče zapustiti do 30. nov. 1870. Posku-ševališče pa se ima z vsem, kar zraven spada, prodati, in zato izprositi cesarskega dovoljenja.   Pod fiO.000 gld. sc ne sme prodati.
Moric Schreincr poroča v imenu šolskega odseka o postavi zastran vredjenja pravnih razmer ljudskih učiteljev. Pri generalni debati nikdor ni govoril, samo vladni komisar je rekel, da sc vlada zlagaš premembami v postavi, ktere je napravil odsek. Pri specialni debati se odobrijo §§. 1 — 18 brez besedovanja. Pri §, 19 kise glasi: Najmanjša plača na leto, ktero more zahtevati vsak učitelj , je : na šolah I. razreda 700 gl., II. razreda 000 gl., III. razreda 500 gl. se pridene po nasvetu Kechbauer-jevem, da je to najmanjša plača, in da se zato šo lahko povekša.
Pri §. 22. v kterem je rečeno, da nc smejo več biti pobirke, je K. Seidel predložil, naj sc razjasni, ktero pobirke so prepovedano ; kor bi so znalo pripetiti, da bo marsikteri učitelj tudi, kakor dozdaj mežnar, in bo kot ta pobiral. Poročitelj omeni , da učitelji nc smejo imeti nobene pobirke brez vsakega izjema, in da prihodnjič učitelji no smojo več biti inežnarji Zlo hudo ravnanje z učenci je prepovedano, iu ča se to zgodi, zgubi učitelj službo, — Določba 0 vladnem predlogu, da mora vsak učitelj posebno do-voljenje imeti, če so hoče oženiti, se ni odobrila. Prijela se je vendar določba, da se vsaka učiteljica s tem službi odpove, če se oinoži.
Živahna debata se je podigla pri vprašanji , ali bi sc pri penzioni-ranji učiteljev jim tudi naj rajtala ona leta, ktera so že v javnih šolah in v določni službi odslužili pred majem 180'J, t. j. prej, ko se jo nova šolska postava i/dala V Proti temu, da bi se jim tudi naj rajtala ona leta pri penzioniranju, je govoril Konrad in Syz. Za to pa. da sc jim tudi naj raj-tajo so govorili : Uechbuuer, Petera, F. Brandstetter in k slednjemu prav izvrstno dr. M. Schreiner in če je ravno ta prašal zbornico: kaj pa se bo tedaj zgodilo z učitelji, ki no morejo daljo več služiti, kdo mora dati odgovor na to po denašiijem sklepu, vendar vse tO ni moglo omečiti trdih src nekto-rih poslancev in predlog, da bi se jim (učiteljem) tudi rajtala prejšnja leta pri penzioniranju, je padel. Strašna neusmiljenost nekih nemških poslancev v graškem zboru, soloh moramo reči, da smo se že davnej prepričali, da nemški graški poslanci sploh nimajo srca do ubogih na deželi.
Deželnemu odboru so šo naroči, naj predloži do prihodnje sesijo po-s'avo, po kteri bi se naj napravil zaklad, iz klerega lii teklo penzije učiteljov RoobbftUer šo enkrat predloži, naj se deželnemu odboru naloži, naj zveda in poroča, na kakov način bi se naj učitelji penzionirali , ali bi se jim naj nekaj dalo za vselej, ki več niso zmožni učiti. Po tem se jo prejšnji sklep spet nekoliko popravil.
Feyrcr poroča o kmetijski šoli in zbor je sklenil, naj se za to šolo kupi posestvo pri Gradcu, imenovano Grottenhof, ki ima 114 plugov in nekaj više zemlje, in na kterem se šola že zdaj nahaja, za 100.000 gld, in še daljo neko posestvo, ktero ima šola tudi zdaj v najem, se naj kupi za 18.000 gld. Kmetijski družbi v Gradcu, ktera bo prihodnje leto obhajala petdesetletnico, se dovoli iz deželne kase 5000 gold. Za ude pri deželni komisiji, ktera bode poravnavala gruntu) dačo, so izvoljeni: Plankensteiner, Paierhuber, Konrad in posestnik Kalchberg, za namestnike pa: Wanisch, Žuža, K. Seidel grajski oskrbnik Marx.
(V 27. t. j. zadnji seji letošnje sesijo 30. oktobra) je poročal Syz o prošnji graškega mestnega svetovalstva, da bi so mu naj prepustili deželni grunti na glasiji. Se dovoli s posebnimi pogoji. Lohninger poroča o sredstvih, po kterih bi so naj priskrbeli denarji, s kteri mi bi se naj vse to kupilo in plačalo, kar jo skleiieno , da se mora kupiti in napraviti. (Zidati so mora norišnica, viša tehnika, delavnica za vjetnike, kupiti so mora posestvo Grottenhof za kmetijsko šolo, hiša za bolnišnico itd.) Vso skupoj to znese 1.003,000 gld. Predlog finančnega odseka o toni so odobri. Lohninger je pri tej priložnosti dobro govoril zoper veče deželne naklade na neposredne dače, ker ubogi kmeti šo sedajnih dač ne morejo plačevati, no pa šo vekših.
Stremajr poroča o zidanju više tehtuike in odobri sc predlog, po kterem se naj kupi za ta namen neka privatna hiša za 70.000 gl, v srebru; dalje pa naj še o tej šoli poroča deželni odboi v prihodnji sesiji. Altman poroča o proračuni za 1870. Se ohobri. Posvetovanjo o srenjski postavi za mesto Maribor so preloži na prihodnjo sesijo. Schreiner poroča zastran posebnega časnika, ki bi naj izhajal, dokler bo zboroval deželni zbor in o tem so sklene, da naj deželni odbor o potrebi tega časnika poroča v prihodni sesiji. Stremajrerjev predlog, da se naj vsem okrajnim zastopom pošiljajo Stenografični protokoli vsakega zborovanja deželnega zbora, ni obveljal.
Zdaj je prišlo na vrsto rešenje večih prošenj, med drugimi tudi ena večih kmetijskih srenj, v kteri prosijo, da bi se naj prcmonila šolska postava, in postavilo v njo, da otroci neiii smeli dalje v šolo hoditi, kakor samo do 14. let, kor deklice se o tej starosti žo lehko moralično kvarijo, fantje pa imajo mnogo dela doma. Tudi so prosilo te srenje, da so naj preinači šolska postava v tem, „da morejo učiteljsko službe dobiti tudi taki, ki niso katoličani." Nemški poslanci deželnega zbora so so tej prošnji posmehovati in s° prestopili na dnevni red. To je moral vsak pričakovati, ki pozna tako imenovane liberalne nemško deželne poslance v Gradcu.
Prošnja mariborskega mesta, da se naj preseli viša deželna sodnija iz
Celja v Maribor, se izroči vladi i priporočilo, da naj se to stori. — Pet pro šenj slovenskih srenj zastran  zedincnja vseh Slovencev v jedno kronovino »Slovenijo" se spet vrže pod mizo.
Ne koncu sejo ie le govoril p, k. vladni komisar, se zahvalil za de-lavmst deželnega zbora in  vzel slovo ..d zbora:  ravno tako tudi deželni glavar in potem se je sklenil štajarski /bor s trikratnim „hoch!" na Njih Ve ličanstvo cesarja.
H o p i s i.
Iz Ljubljane 3, novemb. [Izv. đop.] Kakor vsako leto, delali so tudi letos na dan vseh svetnikov popoldan pevci narodne čitalnice svojim ranjkim slovenskim bratom n.t pokopališči tužne nagrobnice. Gonile naših učonjakov in buditoljev so bile spodobno ovenčane in obiskovalcev ter časti-teljev njihovih zbralo se je dokaj , akoravno jo prikrivala gomile nenavadno mrzla odeja. Na kmečkega fanta Rodita, od mmškut irsko silo letošnje poletje v Velčah ubitega, ki ga tudi smrt ni branila pred sovražnim maščevanjem, da mora počivati truplo njegovo na tujem pokopališči, na drugi zemlji nego leže trupla njegovih druzih domačih vaščanonov, se tudi ni pozabilo. Dobil je na prezgodno mu g«.milo krasen venec z napisom: „Slovenskomu mučencu." Marsikomu so je krčilo srce, ko je videl plakajočo prijatelje okoli zakopanega; sramovali bi se bdi pa gotovo tisti trenotek Dežman in njegovi prijatelji tistega lurnarskega izleta, ki jo bil kriv te veliko nesrečei ko bi bili nazoči. Ker sta bila ravno pretočeni teden hudo obsojena g. L" in hlapec J,, ki sta se par dni po tem zares slavnem izletu nekaj zakrivila nad nekim častnikom, smo se ta večer le popraševali. kaj in kako je s tistim žandarjem, ki je brez potrebe zabodel, in kaj z biriči in turnarji, ki so Ro-deta že na pol mrtvega še trpinčili; kakovo kazen nadalje so dobili časti, iki, ki so na večer mesarili pred kazino mirno mimo gredočega lirastnikarja, ki je moral ležati več tednov v bolnišnici. So li tudi c. kr. častniki v preiskovalnem zaporu, mu bodo li povrnili stroške, ki so mu jih prizadele rano itd., kajti L. in J. bosta morala častniku drago plačevati malo prasko na prstu Da boste veleli s kakovim gospođom imate opraviti, kader pride po Vas kak birič , da Vas popelje pred mariborskega sodnika, naj priobčim naslednjo do godbo. Prišel jo nedavno nek Pajkov „leibgardist" na Hrezovico blizo Ljubljano z eksekucijo zarad zastalih davkov za reguliranje Ljubljanice na močvirji in tirjal ob ondotnih kmetov še enkrat tako visoko plačo za zvoj trud, nego so mu jo dajali za časa , ko Slovenci še nismo bili proklamirani za „gulgenvogol." Ko so mu ljudje Ugovarjali, da to no gre, da ta kazen šo ni bila nikdar tako visoka, odgovoril jim je s kratka, da birič ne bo ostal vedno le birič in jim razložil, da dandenes napreduje vso, da torej tudi ta stan ne smo zaostati za birokratskimi napredovanji, Povedal jim je, da potrebuje tudi birič za njegovemu stanu primrno kosilo d v a gold. Ravno tacih misel so bili menda tudi Dcrliičovi „amtadiener-ji" v Kranji, ko so za časa volitev za kupč. in obrt. zbomioo nosili legitimacije okoli revnih obrtnikov, in ljudi morali, naj zapišejo (nemškutarske i kandidate, ali pa naj dajo jim 10 kraje, da jih jim zapišejo , če jih ne znajo zapisati sami, češ da so g. Derbič rekli, da voliti mora vsak.
V ljublj. drevoredu so vsa drevesa polomljena , ker jc tako nenadoma padel sneg. Pa storilo so ni prav nič. Seveda ; če mora mestni za-stop sestavljati spomenico iu druge tako brklarijo , potem že nima časa skrbeti za reči, ktere si jo mesto napravilo pod boljim gospodarstvom z dragimi denarij. —
Iz Maribora, 8. nov. si [Izv. dop.] (Zimn. Kotorska vstaja. Iz Bukurešta. Vernim dušam.) Komaj je letošnji sneg, kije 18. vinot bil zapadel, z naših viuoplodnih goric izginil, glej ga čez teden dni novega, ki pa je našo okolico do dveh črevljev na debelo pokril. Skoda na drevji posebno pa na grozdji je velika; kajti jo velike teže mnogo vej na sadudnosnih drevosih polomljenih, mnogo dreves na tla nnguenih iu grozdje zimi in mrazu ali pa vsaj gnilobi izpostavljeno. Od leta 35. tega stoletja se ne pomni tako ranega snega. Pri trganji in tiskanji grozdja bode mnoge previdnosti treba. Morebiti bode treba v pivnicah grozdje mečkati, no pa na krnicah, kjer bi lehko zmrzovalo. Rana zima bode tudi naše življenje nekoliko predrugačila. Mraz in moča silita k topli peči iu domaČemu ognjišču, ktero je pravo sredo* točje domačega življenja vsaj pri južnih Slovencih. Tako se s prejšnjih let spominjam, da sem potujoč po južnem Kranjskem in Goriškem nekega človeka kije z menoj na „Sveto goro" blizu Gorico šel, vprašal: „koliko ljudi jo v Solkanu", na ktero vprašanje mi mož odgovori: „koliko je ljudi, ne vem J pa ognjišč ima toliko in toliko". Lepa navada , po ognjiščih preštevati ljudi kakega kraja! Saj je družina, ki se okoli enega ognjišča zbira, pravi živolj imroda, pravi steber društva, prava podlaga državi. Samo ne vera, kaj bi naši statistikarji k takemu številjenju po ognjiščih, a ne po ljudeh , ali kakor oni pravijo, po dušah rekli! — Govoreč ob ognjiščih naj omenim tudi naša na-r.dna, dušna ognjišča — čitalnice. V zimskem času po kratkih dneh in dolgih večerih imajo one najlepšo priliko za narod delovati. Naj se ta čas dobro porabil Mnogim ljudem jc treba poduka kakor bilki rose; mnogim je pismeni jezik slovenski še deveta dežela; mnogim jo treba temeljitega poduka o pravicah in potrebah, ktere ima naš narod; mnogim pa jo tudi družbe in razveseljevala treba kakor rožici solnčnega žarka, ako ima razcvesti. Petje in godba imata neizmeren vpljiv q& dušo in srco; naj se slovenski mladeniči v obeh urijo in vadijo; pevska nemarnost naj postane enkrat laž! Posob se nnj po zimi glediščne igro pridno in neutrudo napravljajo ! Gledišče ali kaznlišče nam kaže notranjega človeka v borbi z neugodnimi okolnostmi: gUdiščno igre kažejo najjasneje in najočitnejšo lepoto in čarobnost našega milega jezika; narodno glediščo daje slovenskemu rodoljubu krepko nndejo v boljšo bodočnost, narodnega nasprotnika pa omečnje, kakor solnčna gorkota trdo ledeno skorjo. Zatonajso čitalničarji in vrle slovenske dekleta in gospodično podvizajo, narodnemu petju in igranju krepko na nogo pomagati.   Šo,
lo tedaj bodo čitalnice prava o<»njšča narodno ljubezni postala, no pa po edinem pOlkakaoji in tombolo-igranji; le tedaj bodo živele in se gibalo, a ne životarile, rodoljubom v žalost, nasprotnikom pa v posmeh. Prava dušna in narodna setev ta čitalnice je trda zima. — Kotorska vstaja se ni pomirjena, kar jo na vse strani pomilovanja vredno. Kajti da so Kotorci morajo veči sili udati, posebno če še Turek našim pomagat pride, to je OČividoo, in trpeti bode najprej e Dalmacija morala in pa Slavjani sploh. To je žo stara navada v Avstriji. Nnjmodreje bi bilo. ka bi se cela homatija po mirnem poti skončala. Na drugi strani pa želimo našim ministrom in onim možem, ki hočejo vse le z edinim mečem razvozlati, nekoliko spametovanja. Dne do dne se bolje kaže. ka so teg i punta največ vladni možjo v Dalmaciji sami krivi. Oni z ljudstvom v tujem laškem jeziku občujejo, med tem ko jc v celi Dalmaciji samo meščanstvo laško, drugo ljudstvo pa slavjansko. ali kakor se samo imenuje „slovinsko". Vseh prebivalcev ima Dalmacija malo nud štiristo tisoč in med temi je komaj 40ti80Č Lahov. Pa vendar so vso šolo, vso kanclije in vse vladanje hiško. To draži slavjanske Dalmatince , ki hočejo svoje narodne pravice v cerkvi, šoli in uradniji. Zopet vidimo, kako v Avstriji povsod vladajo manjšino nad večinami, kako se Slavjan zatira povsod , — in vendar so še nekteri Slovenci tako neumni, da držijo z našimi nasprotniki, z svojimi Listnimi ljudini pa no. Da šo enkrat rečemo, mi želimo, naj bi so gospodje ministri iz dalmatinskega punta naučili, da so z narodi mora po pravici in v edinosti ravnati , in jih no k takim rečem siliti , kterih nočojo, ker so jim /operne in škodljive. — lz Bukarešta, glavnega mesta v Valahiji, so poročajo preniombe v ininisteislvii. Knez . ali kakor mu Valahi pravijo „Iiospodar" je snubil neko revno nemško nevesto, ktere ime in lodovina jc šo komaj Nemcem satnim znana. Valahi pa so se nadejali , da bode jim knez bogato in imenitno kraljevsko ali celo cesarsko hčer v Bukurešt pripeljal. Zato so nejevoljni, in to hejevoljnost je brž porabila Bratianova stranka, ktero je moral knez nedavno od vladarstva poklicati, ker so mu drugi vladarji to zap.ovedali. Bratianovo rainisferitvo pa pomenja boj s Turki in razrušenje turškega cesarstva. Mimogrede naj omenimo, da je Lratiano do zdaj bil navadni gost knezov in da ima pri s ■danjom bojarstvu in dvoru mnogo moči in vpljiva.   Zato je prememba ministerstva valaškega prav verjetna novica.
— Pri praznovanji vernih duš smo se v srei spominjali ranjih dveh imenitnih mož: J a n e ž i ča in Jenka, kterih smrt obžalujejo stari in mladi Slovenci. Rahla jima zeniska odeja!  Večnnja jima pamjatl
Iz slov. Bistriško okolice, B. nov. (Izv. dop.] Od Radvanjske poskušnje (5. Bept.) se pripelje truma UStavoljubeznjivih po noči v slov. Bistrico nazaj domu. Ondi so podajo Še v krčmo , veSelivŠi se zgodovinsko politične važnosti RadvanjskegA dne. Kar zagledajo pri svoji kupici mirno sedeti, poštenega kmečkega fanta iz gornjo Butrioe, ueprestrašonega narodnjaka. Naj-korajžniši ustavovernih romarjev bo postavi prod fanta — trama za njim — pa ga jame na odgovor siliti in nadlegovati, kakti tista stvar božja, ktera pod mizo kosti poželjnjoča gostom po kolenih plazi: Kdo si ti V Kaj pa ti misliš V Zakaj pa li HO držiš •/. nami V ampak s tistimi neumnimi bindižari. Itd. ga na vse strani mučijo in prepričujejo, da mora, ako hoče drugače pametim j*, i n t biti tudi on nomškutar postidi. Ker ga pa ni bilo volja, so kar ondi v nemčurja prekrstiti, ampak je — čem sitniši in sihiši so mu postajali
— tem odločniši trdil, da je Slovenec in Slovenec ostati hoče, dokler ho dihal, pride nemškuturskemu misjonnrju srečno na misel, krepkejše zdainišo sredstvo. Kupil jo namreč ljubeznivi oksaminator — kakor so iz tega vidi, eksompl nemškutarske omike iu nepristranosti — nekemu poličanskemu vozniku buteljo vina, naj slovenskega trdovratneža mesto njih na ulico spravi. Voznik nenadoma res mirnega Mihcca — kteri se ni nikoli rad pretepal — zadene in ga pod milo luno postavi. Veselim svojo modro iznajdenosti in junaškega poguma tem prijatlom srček igra. Mislijo si, kakor bi dr. Jug gotovo rekel: „Zdaj smo pa moralično zmago proČ odnesli." Ker pa Miha s tem zadovoljen bil ni, se poda nazaj v ItiflO, ter hoče plačati. Pa v drugič ga izpohajo iu i/.butajo vnnkaj.
Drugi dan gre fant v grad tožit. Spo/.navsi sicer, da se mu jc krivica zgodila ga skušnjo z '2 gl. utolažiti. Kar je bilo ncinškutarjoiu posebno všeč, ker so se drugi dun svojega škandala sramovali, no vem — pač pa bali, ker nekteri od tinte živijo.
Slišati je, da jo inteligencija neki res že tudi tista 8 goldinarja kapitala med saboj nabrala, pa dal jih Še napadenemu nihče ni. pa nočejo jih tudi neki dati , prejda vsaki romar svoj del na oltar neinškutarske silo položi. Pravijo neki, da hočejo - den iiberschiiss mitsammon vorsaufen". V kterej fari je zdaj tožba ne vem.
Nam nikakor na misel no hodi togotiti so nad „verfassungstagi" i kaj še! naj jih vživajo, če jih vesele — šo po dva na dan, pa kaj mislite , nko bi kje taboroi bili »taglerja" tako napadli , kje bi zdaj bili ? Tam kjer so Jančani in Vevčaui !
Tako nemškutarji vozijo prijatelstvo Slovencem. Vašo taglersko pridige tedaj č. g. dr. Jug so sc slabo prijele src vaših poslušalcev.
V Pragi, •>. nov, [Izv. dop.] Zbor nemških poslancev so jo razšel v sahoto, ter porabil zadnji 2 seji k dvema velikanskima činoma. Prvi čin jc, da je zapodil imenovani zbor dcklarnnte iz zbornico, akoravno jih tam ni bilo, pobral jim je namreč mandate, a pripomogel tako vladi zopet k eni blamaži ; poprosil je tudi nainesiništvo, naj brž ko je mogoče razpišo nove volitve, da bodo gospodje nemški poslanci imeli zopet priložnost, novovoljcuini deklarantom vzeti mandate, in tako bi se to ponavljalo, Bog ve kako dolgo, ko bi nc bilo vsake reči enkrat konec. Tako bo konec tudi te komedije, če poprej no čez 3 leta. Do takrat se bo pa spremenilo marsikaj , morda tudi češki deželni zbor, ali pa bolje „generalni zbor češko korone zopet postane, ki bo morda tudi delal adroso na cesarja", gotovo pa nekoliko drugače nego sedanji zbor nemških posluncev, ki je kot zadnji in drugi velikanski čin sestavil v zadnji soji adreso, s ktero je pokazal, da umejo nekteri nemški poslanci dobro sestavljati, smel bi rodi narekovano reči, saj sojo spisali c. k. uradniki, ki v Pragi plešejo , knkor so jim na Dunnji žvižge.   Ta adresa , s ktorn trdijo
nemški poslanci, da hočejo trdno slati za decembrsko vstavo, nima pač najmanjšega pomena.
Da je zbor ustavozvest, vedel je cesar pred adreso in ž njim celi svet, ni mu bilo tedaj treba, tega šo enkrat praviti. Da prosi nj. veličanstvo, da bi ne pripustil, da bi se ustava zmenila, si piše zbor veliko spričevalo ubožnosti, kajti nedavno jo slišala večina nemških poslancev iz ust očeta ustave, d i je ustava prcmorabe potrebna. In vsaka zdrava pamet to vidi, samo zbor na petocrkvenom trgu v Pragi no. Ta zbor, če bo bolj dvorauil ustavi in mil-koval z Herbst-Oiskrom, bolj bo spodkopaval tla sam sebi in onima, nas pa bo krepčal iu opozicijo oesko popolnoma utrdil, tako, da bodo jeli milkovati ž njo tudi drugi, nego stara „Preso".
Opozicija raste, in bo rnstla, dokler so jej ne zadosti. Tako slišimo zdaj iz vseh krajev Češke, da so nikjer do volijo c. k. šolski svetovalci, in kjer so bili voljeni narodni duhovniki, povsod polagajo ti svojo mandate. — Konfiscirana jo bila včeraj „Obrana" v tiskarni dr. Ed. Gregra: pobralo se je pred izdavo 3773 listov imenovanega časopisa. Uzrok konfiskacije je pr« članek: „Kdo je kriv na Češkem — češka opozicija ali vlada?"
Politični razgled.
vcdul, češ „da se noče jeziti s svojim najemnikom." Noben meščan potem ni hotel g. glavarja vzeti pod svojo streho. Konečno se ga je usmilil nek Polaček, n le s tem pogojem , da g. glavar pusti vso staro pohišje t stanovanji. G. Kvčt jo vsled tega prosil, naj ga kam drugam prestavijo. Rado-redni smo, kaj store meščani z njegovim naslednikom !
Da bode v notranji avstrijski politiki morda takoj ko so vrno cesar, gotovo nek obrat na bolje, kaže se iz vsega. Zadnja stara „Presse maha po tistih nemških ustavovernikih, ki nočejo o poboganji z opozicijo nič slišati, skoro tako, kakor so slovanski listi sami. Čehe poživlja naj porabijo čas po sklenenih dež. zborih in naj pretresu pogoje pomirjenja. Obeta jim od nemške strani obširne koncesije.
V gališkom deželnem zboru je zdaj na vrsti za vso Avstrijo važno državopravno vprašanje. Ponovila se bodo prejšnja resolucija. Ker deželni maršal ni pustil Smolkovega predloga (no pošiljati poslancev v državni zbor) še enkrat pred zbor, misli Smolkova stranka staviti ga kot dodatek v speci jalni debati o resoluciji. — V seji 4. novembra je veliko sensacijo napravil, c. k. vladnega zastopnika izrek, da vlada ni protivna ustavnemu obravnavanju resolucije. Ob enem pak je vladni zastopnik svaril, no sprejemati Smolkovega nasveta. Rusin Kovalski jo v imenu svojih tovarišev zahteval nnj se skliče konstituanta, ki bode izdelala novo ustavo. Pri prvem glasovanji je Smolkov nasvet, kterega je stavil Borkovski, padel, in obveljal je nasvet odbora, naj se resolucija zopet sprejme.
Med P o 1 j a k i i n R u s i n i so že dalje časa snuje sprava. V seji gališkega zbora 28. okt. je predlagal Lavrovski od vseh rusinskih poslancev podpisano pogoje, pod kterimi se da spravo storiti. Ako se bodo to zgodilo bode imelo velik vpljiv na vso avstrijsko politiko. Rusini so namreč ravno iz sovraštva do Poljakov vedno z avstrijskimi Nemci glasovali.
Iz vojaško granice se množe protesti zoper raztrganje. Množi so pa tudi nezadovoljnost in sovraštvo do Magjarov. Zato so nomški in ogerski listi polni denuncijacij in ščuvanj do vlade, naj z vojaki zatro vsako gibanje v granici. „N. fr. Pr." ve povedati, da vlada že priprave dela z železno roko pritisniti granico. — Tudi liberalno.
Dalmatinski časopis narodno stranke „Nazionalo", ki je razkladal pravo vzroke upora v Boki kotorski in odvračal sovražne napade nemških listov, bil jo konfisciran (št. 85). Tako se pri nas skrbi, da resnica na dan no pride.
Ruski car je poslanca severo-auierikanskih držav posebno prijazno sprejel. Amerikanski poslanec jc izrekal posebno spoštovanje Amerikancov do ruskega naroda.
Ruski časniki ze že dolgo razgovarjajo o zvezi Rusijo z Avstrijo. Časniki so tej zvezi malo prijazni. „Golos" je bil sicor izrekel misel, da bi bila zveza mogoča, ko bi se hotelu Avstrija dualizmu odpovedati iu spodobno v poštev vzeti želje svojih slovanskih ljudstev. Pa že zarad tega je peter-burški trgovski list hudo napadel Golosa češ, da hoče slednji izdati slovansko stvar. Golos jo hitro zasukal in rekel, da je bil krivo razumljen ; ali ker panslavistična ideja v Avstriji med slovanskimi narodi do zdaj ni še dovolj prodrla, no ostaja druzega, nego pritiskati na avstrijsko vlado, da ona Slovanom kolikor mogoče zadosti in jo prisiliti, da odstopi od dualizma. Drugi časniki hote še manj vedeti za prijateljstvo s protislovansko avstrijsko vlado.
V pruski zbornici je sprejeta postava o obligatoričnem civilnem zakonu. — Osnova postave, naj se vpeljo namestil trirazredne splošna in enaka volilna pravica, ni bila sprejeta.
Itazne stvari.
* („Narodna čitalnic a* V SlOT. Bistrici) ima svoj letošnji občni shud v četrtek 11. novembra t, 1. oh 10. uri dopoldne. Program ! Sporočilo tajnikovo. — Račun za prvo čitalnično loto. — Proračun za drugo leto. — Volitov predsednika in odbornikov. — Nasveti posameznih udov. — Vsi čast. udje so uljudno povabljeni, da so gotovo udeležijo pri občnem zboru.     Slov. Bistrica 1. nov. 1869. Odbor „narodno čitalnice."
* (Iz V ra u s k o g a) nam piše čitalnični odbor: Narodna čitalnica naznanja svojim častitim zuuajnim udom, da bode vsak torek od 9. novem, t. 1. naprej streljanje s pušicami na tarčo, h kteri veselici ve vljudno vabijo vsi prijatli čitalnice.
* (Kupčijska zbornica kranjska) „Wien. Ztg." naznanja, da jo kupcijsko ministerstvo potrdilo g. V. C. Supana kot predsednika in g. Jan. Horaka kot podpredsednika kupcijsko zbornico kranjske.
* (P a s i v na o po z i c i j a). Prebivalci mesta Mnihovi gradeč na Češkem uočejo nepriljubljenemu ondotuemu okrajnemu glavarju, razupitemu Kvetu dati nobenega stanovanja. Dozdaj je stanoval pri mnihograškem županu, kteri mu ju pa zrnivši se od pol. zaslišanja prod tem glavarjem odpo-
St 18.
službi.
Mestno šolsko svetovalstvo v Mariboru je v svoji seji 31. okt. sklenilo, da se na mestni dekliški šoli in na šoli v graškem predmestji razpišite službi za dva učitelja-suplenta in sicer na prvi z letno plačo 400 f. in na drugi z letno plačo 250 f. ter prostim stanovanjem. Službi se bodete za zdaj oddali začasno (provizorično).
Prosilci naj svoje prošnje s postavnimi spričevali vred, posebno z dokazom potrebne učiteljske sposobnosti najkasneje do 25. novembra t. 1. izročd pri mestnem šolskem svetovalstvu v Mariboru.
V Marilbomi 4. dan novem, meseca 1869.
Zupan kot predsednik mestnega šolskega svetovalca:
Bancalari, m/p.
Lepo ultoreniiijone
trsne sadeže (Wurzelreben)
oddam Iz lastne trsnice (fiebensckule) :
1. Vranek ali črnina (blaue Zimmttraube) .... 7000
2. Erjavina (muakirter rotlier Portugieser) .... 3000
3. Traminec (rother Traminer).......... 5000
100O po 12 gol., dobro v mah in slamo zaviti, na železniško postajo „Pragerhof" postavljeni;
4. Malnik ali polipon (weiser Mosler)...... 7000
1000 po 10 gold.
Dr. J. Vošnjak v Slov. Bistrici, via. „Pragerhof".
J
riainina. blago za obleko, sukniiia. jopiči, plašči
se bodo kratko časa v prodajalnici: gosposke ulice it. 113
v izvenredni prodaji
oddajali in se bo vse blago, na drobno in debelo, mnogo ceneje, kakor se v fabrika!) dobiva, prodajalo.
Cena.
Platsiiiia
1 trobela 30 vatlov polplatnine .  .   .  . \   .   .  5 gld. in več.
1    »i     30    „    creas-a........7   „   „ „
t    II      38    „    trdega platna......11   „   „ „
1    ,i     50    „    holandskega.......18  „   „ „
C platnenih robcev..............90 kr.
Chiftbn, Toilleforte, Naturel vatel po........15 „
2flsy Perila ~^(|
mnogo na izbor, zlasti za dame, prav po ceni. Mizni prti in prtioi. Blagu '«'• obleke
največi izbor po 10, 12, 14, 18 kr. do najbolje baze.
f^F" Sukniua za suknje, hlače, kožuhe, double, velour po čudovito nizki coni.
Jopiči in plašči po razni ceni, velika zaloga.
2W Več 10O0 vatlov zavrnikov (kosov platna)
po 6, 6, 8 in 10 vatlov vkup se prodaja po čudovito nizki coni.
Pismena naročila za gotov denar ali proti poštnemu povzetji bomo kar najboljo izvršili.
Jfl^F* Na to izvenredno prodajo P. T. občinstvo posebno pozorno činimopristavljaje, da smo porok za vsako blago, ki se pri nas kupi.
Prodajalnica dunajskega blaga Schne.iclor & Betolhe.im.
Prodaja se samo in edino le
v gosposkih ulicah si. 113, nasproti Pichsovi kavarni v Mariboru.
Irdatelj in vrednik Anton Tomeit.
Lastniki: Dr. Jote VoAnjak in drugi.
Tiskar Kduard JanilA.
6611