ti 5_ tfeio LXXVM It* 14$ Poatnma plačana v gotovini.1 30. Jcadja 1%8-XXI UREDNIŠTVO JM UPRAVA: LJUBU AMA, EBKUTJCNO ZA8TOF811 VO aa n^la— ai KraJjvrtaM UNION« PT7BBLICTTA ITATIANA 8. A-, MILANO rONARIA ESCLUSTVA pcr la prihMJdttl » na Siciliji in Sardiniji: škoda v Livornu je zelo velika, dočim se število irtev meo* prebivalstvom še ugotavlja. Naši lovci ?o sestrelili 9 sovražnih letal: 6 nad Sardinijo in nad Livornom: protiletalsko tepnštvo Pa je uničilo 9 letal: eno nad Sard ni.io. 4 nad Sicilijo in 4 nad Livornom. cd katerih sta dve padli v morje pri Ardcr.zi. eno v bližini Tombola in eno v pozdu Salviano. Neko nadaljnje soua-žno letak, ki so ga zadele obrambne baterije na Jonskem otočju, je treščilo v morje. • Pripomba: /.aradi letalskih napadov. Imenovanih v današnjem uradnem poročilu, je biio doslej ugotovljenih 175 mrtvih in 300 ranjenih v Livornu, 14 mrtvih in 52 ranjen-h v Reggiu Calabriji in 4 mrtvi v Messini. Glavni stan itali iansk'h Oboroženih sil je objavi! 28. junija naslednje 1129. vojno poročilo: Naša letalska skupina je učinkovito napadla pristaniške naprave v Bizerti in tamkaj zasidrane ladje. Včeraj popoldne je sovražno letalstvo odvrglo bombe in zazidalne liste na Cer-bini (Catania). čigar prebivalstvo je utrpelo nekaj izgub, preteklo noč pa na Reg-gio Calabria in nrkatera manjša središča pokrajine, kjer žrtve in škodo še ugotavljajo. Obrambno topništvo v Reggiu je sestrelilo *- letali: tretje letalo so v bojih uničili nemški lovei nad južno obalo Sicilije. 3 sovražne ladje potopljene Lizbona. 28. jun. s. Radijska postaja v mestu Faro na Portugalskem je včeraj popoldne ujela klice na pomoč od treh ladij, ki so jih napadle oborožene si'.e osi v višini rta Sagres. Motorni čoln. ki 3e takoj pohitel na omenjeni kraj. je naše! samo ostanke iladij in tri čolne, polne konzerv, ki jih je odpeljal. Pc K ti* titev s maršala Itala Pfetetate -vezanosti v Rimu in Ferrari na čast veSiftemu narodnemu jt naku Rim. 28. 31 -1 s. Ob priliki tretje obletnice smrti slavnega kvadrumvira maršala Italije Itair. Ba ba, ki je padel pri Tobru-ku. se jo davi p: 1 spominski plošč padlih v r>rostor h letaiskega ministrstva vršila resna vc tška sk>vesnosi v spomin na velikega letalca in njegove letalske tovariše. Slovesnosti so se udeležila zastopstva družin padlih, prekooceanskih letalcev ter \-oj«u5ko ta civilno osobje ministrstva. Častno stra:'..o je imel oddelek letalcev. Na ukaz poveljnika letalske eskadre Tode-schinijn T lilija ie bil odrejen enominutni molk. na.:ar je bil položen lovorjev venec pred spominsko ploščo, na kateri so imena pc.dlih letalcev. Svečanosti v Ferrari FVrrara 28. jun. s. Ob tretji obletnici :nrti kvrdrumvira Itala Balba so se vršile resne slovesnosti tudi v Ferrari, kjer je bil slavni pokojnik rojen. Mesto je bilo v zastaveh na pol droga, dočim je prebivalstvo čutilo bol ob prezgodnji smrt: ju-naike-gfc letalskega maršala. Dopoldne so Mle z vs^mi vojaškimi častmi in ob častnem sprem^nj spreje*a zna mer j a Stranke, ki jih je prebivalstvo udano počastilo. V fašističnem domu. kjer ima svoje prostore 7.vcza borbenih fašijev. ki se imenuje po Itnlu Balbu. so se zbrale vse visoke hijerarhije, ki so za to priliko prispele v Ferraro. Dopoldne so bili položeni !ov»orievi venci v svetišču padlih fa-šis+nr, pred katerim so se zbrali in razvrstili oboroženi oddelki vojske, letalstva. Milice in GILa z znamenji in prapori vseh krajevnih organizacij in združenj. Znamenj* Stranke so vsi navzoči spoštljivo pozdravili. Po enominutni zbranosti pred spominsko ploščo v spomin na vse mučenike slavnega ferrarskega fašizma so se oblasti in hijerarhije nodale v resno krilo fašističnega doma. ki je pred kratkim postalo sedež najmodernejše in značilne fašistične stvaritve: diagnostičnega središča Italo Balbo. odpadajočega zavodu za fašistično medsebojno pomoč. V prostornih dvoranah, ki so opremljene po najmodernejših tera-pevskih sistemih in z najmodernejšim! zdravstvenimi aparati, začenja svoje življenje ustanova, namenjena narodu, kjer bodo delavci vseh kategorij brezplačno deležni pooolne in skrbne zdravniške pomoči Visoke hijerarhije so se dolgo zadržale or: ogledovanju teg3 zavoda. Kasneje so na vseučilišču v slovesni obliki izročili nagrade, ki jih je določil med-umverzitetni zavod za statistiko na pobudo revije »Statistika«. Po pozdravu Kralju in Duceiu. ki ga je odredil podtajn^c narodne fašistične Stranke Della Valle. Je spregovoril Kraljevi komisar vseučilišče »Italo Balbo« prof. Calzolari. Razen ministrov in visokih državnih funkcionarjev, funkcionarjev Stranke in zastopnikov oboroženih sil, zastopnikov zbornice fašijev in korporacii ter senata, zastopnikov vlade, se je zbralo tudi veliko število drugih osebnosti, senatorjev, nacionalnih svetnikov in vseh *kraievn;h oblasti na čelu ? prefektom Dolfinom, zveznim tajnikom in inšpektorjem 'narodne fašistične Stranke Cagsnoll-jem, in naposled v o? vseučiliški senat m akademski zbor. Profesor Calzolari je najprej pozdravil so^te in nato z vznesenimi besedami orisal lik Itala Balba. velikega borca za po-d^ienfe vseučilišča, v £ izvršilo po volji Duceja pred ^tom dni. Za njim je govoril prof. Fortunat, direktor revije Statistika«, ki je najprej P^f-J veliko ljubezen pokojnega ^^»^ glede uporabe statističnih m gospod^rs^ Ob pozdravih zastopstva vFeučiliške fašistične skupine so se hijerarhi nato podali v svetišče Sv. Frančiška, kjer so se udeležili s'ovesnega spominskega obreda. Pred oltarjem je bil postavljen katafaik. ob katerem so imeli častno stražo višji of.Jrji. Slovesnosti so se udeleži: i brat Itala Baiba Edmondo in sestre, nadalje vdova Lin-a Balba ter otroci in bratje Nella QnilHcia ter vdova Enrica Carretti-ja. Na posebnih prostorih so bili Eksc. Teruzzi za vlado, kvadrunvviri De Bono in De Vecchi. predsednik zbornice fašijev in korporacij grof Grandi. podtajnik narodne fašis-ične Stranke Della Valle. ministra Cini in Bareschi, državni podtajnik Goug-hier in Arcidiacono. senator Romei Long-hena v imenu senata, nada.je nemško odposlanstvo na čelu z armijskim generalom ven Lbrzerjern. državni minister Ros-soni, general Ivan Dore v zastopstvu Ekčc. Galbiatija. mnogi drugi generali vojske, letalstva in Milice, nadalje senatorji in nacionalni svetniki ter vse lokalne oblasti in hijerarhije. Obred sta spremljala orkester in cerkveni /bor Po končani maši je nadškof crrof ' Bovcili izvršil blagoslovitev kstafalka. na katerem »e bil Du-cejev venec. Opoldne so si oblasti ogledale Dom GIL-a. k: se imenuje po Linu Balbi. p: čigar spomenikom so se vsi navzoči poklonili. V Milanu Mila:!. 28. jun. s. Davi so v dvorani Zmage V prostorih poveljstva Kr. letalstva proslavili obletnico junaške smrti Itala Baiba s službo hžjo. Obreda so se udeležili poveljnik letalske eskadre Marchessi, razne oblasti in hijerarhije ter veliko število oficirjev vseh vrst 01 ožja. nad'!je zastopniki letalskih sil in številne družine pa llili in pohabljenih s praporom, ki je bil odiik van s 16 zlatimi. 6 srebrnimi in 46 bronastimi kolajnami za let:.Jsko hrabrost. Ob evangeliju je vojaški kaplan, ki je bra.1 mašo. lepo govoril o maršalu ziaka in o vseh letalcih, ki so. k..kor on. darovali svoje življenje domovini. P omaši. ki jo je spiemljal pevski zbor letalcev je kapitan pilot Ma-tucci govoril o osebnosti Itala Balba. poveličujoč njegov<> življenie in njegovo delo kot kvadrumvira revolucije, kot let?.lca pie-ko Oceanov kot kolonizatorja in kot is*:a-novitelja združenja padlih letalcev in ranjencev. Lepa pesem let'lske^a pevskega zbora, ki je pel domovmpkc himne, je zaključila slovesnost. arumvirom »^v.---., ___ Kralju in Duceiu se je sle* ^ost Popolna osamosvojitev italijanskega Silma Rim, 29. jun. s. Minister za ljudsko kulturo je zbral pri sebi k poročilu v navzočnosti podtajnika Stranke narodnega svetnika Della Valle in generalnega dirvktorta za kinematografi io, člane kinematografske revizijske komisije. Potem, ko je obrazložil položaj italijanske kinematografije v sedanjem trenutku, ie podal smernice, ki naj v bodoče določajo delo komisiji, da bi s* postopno in stalno izboljšala proizvodnja, je minister obširno govoril tua: o vojnem filmu, o zgodovinskih filmih in o kinematografskem podajanju leposlovnih umetnin. Italijanska proizvodnja se mora osvoboditi posnemanja francoskega, angleškega in ameriškega filma, katerin bistvo in motivi so daleč od naše miselnosti in morale. Minister je nadalje poudaril potrebo primerne izbire snovi m izrazil željo, da se scenografska dela zaupajo pravim pisateljem. Končno je dejal, da ie kinematograf namenjen širokim množicam in da globoko vpliva na dušo in običaje naroda. Kot izraz italijanske družbe in kot činitelj italijanskega prestiža nasproti drugim narodom mora kinematografska proizvodnja stalno stremeti k višji duhovni . in omeinižki ravni. Odbiti sovražni napadi na vzhodni fronti V zalivu Kole potopljena sovražna torpedovka — 37 tonb- itikcv sestreljenih na za padi' Iz Hitlcrievega glavnega stana. 29. jun. Vrhovno pOveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri Y>l?kih T.ukah južno Stare Ruse je bilo odbitih več sovražnih napadov. Nemški lov« i so v zalivu Kch* z orožjem na krovu uničili sovražno torpedovko. V votlah za;);idne;ra Sredo/emlfa je neka Deaaška podmornica potop-la križarko razreda »FrovOcer«, ki je bila v sestavu skupine sovražnih ve-nih ladij v močnem spremstvu: »sta nem'ka podmornica je torpedirala še neko driuro sovražno edi-nico. Skupina hrzih nemških hojnih letal je včeraj bombardirala letališča na otoku Pantelleriji. v pristanisf'»i zasidrane ladje in pristaniške naprave. Sovražnik je včeraj izgubil na sredozemskem operacijskem področju 18 letaL Britansko letalstvo je preteklo noc izvršilo nov silovit terori'tieni napad na stanovanjske dele mesta Koln. Zaradi velikega števila z:v/ifraTnih in rušilnih bomb. ki so bile odvržene na močno poznane drle mesta, so nrstals veliki požar-. Stolnica v Kolnu je utrpela hudo Škodo, ker so jo z?de'e zaž:q;alne in rušilne bombe. Prebivalstvo mesta jr utrpelo izsrub" Napadi poedinih sovražnih letal so bili usmerjeni na nekatere kraje zapadne in scveroza padne N'civu-ije. Doslej so ugotevili nnieenje 26 sovražnih bombnikov; 11 nadaljnjih štirimotor-nih sovražnih letal je bilo strmoglavljenih na tia v Iet??sk;h dvobojih s skupino se-verncrjfmš.kih bomenikov. ki je skušala nana«-ti neko onorjčr-e oh 3; — OrftoSilea v?r^a letalstva Tckio. 28: jun. s. Generalni major Nakao Ih:gT šef tiskovnega oddelka Imperialnega glavnega stana, je izjavil na ne!;i prireditvi pod pokroviteljstvom Usta Hio to«, da so japonske oborožene sile y preteklem letu izpopolnile spremembo pomembnih oporišč Vzhodne Azije v neza-vzetne trdnjave, pripravljene biti kos novi fazi vojne. Dejal je nadalje, da bodo sovražnosti na Pacifiku odslej imele značaj letalskih bitk za nadvlado v zr::ku ;n za nadvlado bredovja. kakor tudi značaj letalskih napadov proti sovražnemu trgovskemu brodovju. Zmagal bo tisti narod, ki mu bo uspelo do-ečj nadvlado v zraku in z njo tudi nadvlado na morju. Z^to ne smemo podcenjevati pomena kopnih oporišč za vojna letala. Japonsko orožje tvori najboljše jamstvo za obrambo skupnega področja b agostanja, ki je že bilo konsolidirano s tem. da so se zgradile na vsem prostoru Vzhodne Azije nezavzetne postojanke. Vse ogromno področje ki je danes pod japonskim vojaškim nadzorstvom, vključno vse otcčJ2. te opremijeno z nezavzetimi kopnimi oporišči, na k: terih je potrebno število mož in orožja. Lahko rečemo, da so bile vse priprave z japon?ke strani izpopolnjene prav g'cde na nastop nove faze vojne. Glede vojne Osi in možnosti otvoritve drugega bojišča, je šef tiskovnega urada opozoril na odlične uspehe ttalijansko-nemškena orožja in dodal, da je v Aziji Japonska pripravljena, da vzdrži še hui-ši vojaški pritisk Zedinjenih držav in Velike Britanije, dočim sta Cimeking in Avstralija v zeo neprijetnem položaju in -t:.:no zahtevata pomoč. j stan za varovanje pravic in interesov An-gležev in Američanov na Kitajskem, temveč tudi oporišče za anglosaško izkoriščanje in za vse spletke, ki so šle za tem, da se Kitajska loči od Japonske. List *Ašah!« zaključuje svoi uvodnik z ugotovitvijo, da bo Kitajska po vrnitvi mednarodne koncesije in po spremembi občir«-kegn sveta, ki je bil dosle.i od Anglosa^ov nadziran organ, lahko zahtevala novo življenje kot sestavni del področja blagostanja na prostoru Velike vzhodne Azije. Skrbi Avstralije Tokio. 20. jim, s. Tukajšnji vojaški opazovale: pripisujejo velik pomen napadom, i ki so ga japonska letala izvršila na luko i Port Darvin :n smatrajo to dejstvo kot ! znamenje naraščajočega japonskega priti-| Ska proti AvstralHi Dnevnik • Osaka Mai-niči« objavlja pod naslovom Ples na vulkanu članek, v katerem obeležuje polo-; >.v.\. k: ie nastal v Avstraliji, odkar ie av-• stralska vlada vzela v pretres predlog, da ! ?e opusti vse ozemlje severno od Brisba- tah. Ameriški kontrolor v Bagdadu Ankam, 28. jun. Kakor poročajo vl Iraka, so v rusk.h krogih neugodno sprejeli vest o imenovanju Hendersona za pc« oblaščenega n.inistra Zed-D jenih držav v Bagdadu. Henuerson je pred nekaj meseci zapustil ameriško veleposlaništvo v Moskvi, kjer je njegovo pozvedovalno delovanje o sovjetskih namerah glede ustanovitve pro-tipoljske vlade v Moskvi zbudilo nezauoa-nje sovjetske vlade. Misli;o, da je bil odposlan v Bagdad kot strokovnjak za ljudske zadeve z nalogo, da opazuje sovjetsko delovanje na Srednjem vzhodu. Nebrzdan ameriški imperijalizera IJiitnos Aires, '11. jun. s. Zedinjene države se predajajo najbolj nebrzdanemu imperijalizmu. List Xew York Herald Tribune i poudarja, da je izolacijonizem v Severni Ameriki mrtev. Stari izolacijonisti so spremenili taktiko in se strinjajo z z vsemi ostalimi Američani, da bo stric Sam, 60 mislita Velika Britanija in SSSR razdeliti svet po svoje, z dobro nabrušenim nožem odrezal zase lep kos. Pogrešan ameriški letalski general Lizbona, 25. jun. s. V Londonu objavlja-t jo uradno, da se brigadni general Nathan neia japonskim četam, ki bi poskušate , Botford ForreStl poveljnik 8. skupine se- vdor v Avstralijo Ta položaj pomeni sa- \ mo poostritev latentne krize, ki ie že do!-« go gr;zla avstralsko vlado, nnjmanj pa od j volitev leta 1940 dalje, in ki se je očitno kazala v nes+alnn?ti vladne kombinacije vernoameriškega letalstva, ni vrnil lz letalske bitke, ki je bila 13. t. m. v zraku nad Kielom. Upr ?*v!ia reforma na Janonskeni T°k o. 28. jun. s. Po izredni sej: vlade it " Bo fzčaiao uradno poročilo, ki napoveduje sklep vlade, da se poenostavi birokratski sistem in prilagodi vojnim časom, zlest1 v gospodar .-kom prgledu. Pokrajin?1.-:^ vlade. k: in je 47. bodo odslej vodili direktorji ki lo imelj posebna pooblast'la. Po novom sistemu sr ho država razdelda v 9 vel kih pokrajinskih prdrcčij. od ka-lerih bn vsako prevzelo od 2 do 6 sedanjih prefektur. Razen tega bo ustanovijo-, poseben l\Oordinnci;s!^i svet z nalogo, da v-"'"> p^-kraj;nsko upravo vodi po enakih "ner-nicah. Kitajska se ?c otresla 3t?glrr,2£kega jarma Tokio, 28. jun. s. Li?t«"Ašah: objavlja t:vodr.ik. v katerem komer.'""ra \Tnitev mednarodne koncesije v Šanghaiu. o čemer se sedai vodijo zade\ma pogatanja, in piše. da je Kitajska s tem nele pridobila staro anglpimeriško eitadelo. temveč, da bo V kratkem rešena tudi vseh krivičnih pogodb in postala zares neodvisen nr.rod. Pred izbruhom sedanje vojne za veliko szhodno Azijo je bil Šanghaj nele glavni ! L'st zaključuje s pripombo, da so v Av-} straliji razpravljali o obrambi proti mare-Vtnemu japonskemu vdoru že davno pred sedanjim konfliktom. Danes se vlada krije za polit:čno in voinško tajnostio. ko re-šuie to \-orašanie. To znova dokazuje nestalnost :n negotovost avstralske vlade nasproti resnim dogodkom. Rekviriranje avtomobilov v Siriji Ankara, 25. jun. s. Po vesteh Iz Bejruta so začele vojaške oblasti tudi v Siriji kakor že v Iraku in Iranu naglo rekvirirati zasebne avtomobile. Razen tega so ustavili nadaljnje razpečavanje bencina za zasebno uporabo. Angleške intrige in jugoslovanski spori Knez Pavle in kneginja Olga odvedena z vso rodbino v Johannesburg v Južni Afriki Lizbona. 26. junija. Odnosi med angleško vlado in imensko jugoslovansko vlado v Londonu se vedno bolj zapletajo. Voditelji raznih strank, ki so se stvorile med jugos'ovanskimi ubežniki v Londonu, so se danes sestali in ker pogajanja prvega ministra Milana Grola za sestavo nove vlade niso uspela, so nesvetovali bivšemu kralju Petru, naj podeli mandat Milošu Trifunoviču. voditelju radikalne stranke, ki se je ustanovila med Jugoslovani v Londonu. Angleška vlada je posegla v spore med Jugoslovani z nenavadnim sklepom, da osvobodi kneza Pavla, bivšeca kraljevega namestnika Jugoslavije, njegovo soprogo kneginjo Olgo in oba sinova iz konfinacije. v kateri so bili od julija 1941 dalje v nekem kraju v Keniji in iih pošlje v Johannesburg v Južni Afriki. Kakor je znano, so agenti angleške tajne službe izzvali v Beogradu hišno revo- lucijo, ki je odstavila kneza Pavla in ga zamenjala v mladim kraljem Petrom, kar je imelo za posledico tudi spremembo vlade in vse ostalo, kar je sledilo. Od tedaj dalje so smatrali kneza Pavla in kneginjo Olgo ki je sestra vojvodinje Kent-ske. za ujetnika Angležev. Sedanja na pol osvoboditev je očitno dejanje angleške vlade, ki skriva kak prikrit namen. (Cor-riere della Sera.) komisarja za Nizou Berlin, 27. junija, s. Med svojim službenim potovanjem v Francijo je postal žrtev hi urinega incidenta komisar narodno-socU alistične stranke na Nizozemskem ln generalni komisar za zasedeno nizozemsko ozemlje Fritz Schmit. Hitler je odredil pogreb pokojnika na stroške stranke. f Stran 2 »SLOVENSKI N A R O D«, sreda. 30. Junija 19«-XXI. Sfev. 145 Menjava straže v zvezi borbenih Sašijev Ljubljana. 30. junija. Tiskovni urad zveze borbenih fašijev poroča: Po predpisanem obredu v skladu z navodili rajnika Stranke se je v ponedeljek, 28. junija, ob 13. uri v domu zveze borbenih fajijev pred spominsko ploščo, v katero so vklesana imena naših slava'h mučer.ikov. vršila resna slovesnost menjave straže med Eksc. Giuseppejem Lom-brasso. Vi.-okim Komisarjem za Ljubljansko pokra uno. ki prevzema tudi posle zveznega tajnika, in odhajajočim zveznim tajnikom Orlandom Orlandinijem. Navzoči so bili tudi člani zveznega direktorija in ljubljanskega fašija, zastopniki družin v vojni in za revolucijo padlih in pohabljencev. Pred tem obredom in po njem je Eksc. Lombrassa obiskal sedež zveznega poveljstva GILLa, pokrajinskega Dopolavora. ljubljanskega fašija, vojaške okrepčevalnice in urednišštvo lista »Prima linea«. Sadovi smotrne glasbene vzgoje Cb sklepnih produkcijah Glasbene akademije v Ljubljani Ljubljana. 30. junija. Na letošnjih sklepnih produkcijah naše Glasbene akademije so se pokazali lepi sadovi vztrajne, smotrne glasbene vzgoje, ki so jo nadarjeni gojenci ter gejenke deležni v našem najvišjem prlasbenem zavodu. V splošnem lahko rečemo, da se je maicdane pri vseh nastopajočih opazil napredek v občutju in igri, pa tudi plemenita težnja k izpopolnjevanju se je vidno uveljavljala. Po večini so imeli sklepni nastopi tako glede izvajanih skladb kakor glede stopnje izvajanja vprav koncertni značaj. To velja za vse dosedanje produkcije, predvsem pa za četrto, ki je bila predsnoCnjim v dobi o zasedeni veliki unumski dvorani, ki sicer zahtevam zadovoljive akustike manj ustreza. Najprej nam je ob mojstrski klavirski spremljavi prof. A. Trosta zapel bari-tcnLst Fianc Langus, ki poteka iz šole izredne pref, A. T ros t o ve. Langusa že precej dobro poznamo z njegovih dosedanjih nastopov. Razpolaga s svež:m baritonskim materialom, ki se mu najlepše, najbolj pclno spi ščuie predvsem v srednjih in bolj zmernih višjih legah. V solističnem izvajanju kaže lep napredek. Marljiva prizadevnost mu bo pomagala odstraniti nekatere pomanjkljivosti, kakor je n. pr. delna neizčiščenost glasu, mestoma mitna izgovorjava. Kaže dokajšen smisel za čustveno podajanje. Majda Petelinova iz šole prof. M. V o g c 1 n i k o v e se lahko ponaša z zdravim glasbenim čutom in vneto klavirsko igro, kar se je pokazalo ob Čistem izvajanju Griegovega Not turna* in ^Seherž:." . Mali Igor O zim (šala prof. L. P f e i f e r j a) nas zmerom iznova preseneča s svojo dognano, sproščeno igro. s svojo nežno, tenkočutno izvedeno interpretacijo. Dečim je zaigral Grečaninovljevo r Romanco« z nekim nadihom poglablje-nesti, se je ob Paganinovi zahtevni in z blagozvenečimJ pizzicati prepleteni x Sonati op. poslh.< pokazala za izvajalčevo starest nenavadna, odlično preizkušena tehnična spretnost, ki mu bo prinesla še zelo lepe, izpodbudne uspehe. Občinstvo mu je izrazilo posebno toplo priznanje in je moral mali k umetniškemu podajanju težeči Iger Ozim večkrat na oder. da se s poklonom zahvali za izrečeni aplavz. S sigurno kretnjo, s prožno ročnostjo in toplim zanosom je interpretiral zelo nadarjeni Dimitrij S o v r e iz šole docenta M. L i p o v š k a Beethovnovo nelahko ^Sonato v G-duru op. 79-jr. Pri Janji Stritarjevi smo opazili v primeri z njenim ne- davnim nastopom neko večjo glasovno pre-čiščenost, bolj ustrezno določnost v izgo. varjavi. Njen prožni sopran, ki se najbolj učinkovito razvija v nižjih in srednjih legah, se jc zelo lepo uveljavil ob Bohmovt »Tiha kot noč > ter ob Franzovi >Devi z rožnatimi ust mi \ Na klavirju jo je lepo spremljali Ciril Cvetko. Janja Stritarjeva je učenka rektorja J. B e t e 11 a. Ivan V i d r i h iz šole prof. V. L a u n e je že zelo izvežban klarinetist. Odlično podaja nelahke prehodne, oblikuje polno, sočno zveneče tone, ki pričajo o izvajalčevih zrelih odlikah. Kot klarinetist bo žel še zelo lepe uspele, če se bo z vso ljubeznijo, pa tudi vztrajnostjo posvetil svojemu instrumentu. Dana Peruškova, ki je učenka prof. A. Trosta, se poglablja in oživlja ob Bcrtkiewiczevem sPreludiju op. 33c ter se sijajno razmahne v brzoročnem izvajanju Sanenjeve > Koncertne etude«. Glabeno občutje se ob njeni igri dopolnjuje z že odlično klavirsko tehniko. Pa tudi Ivan Zupančič iz šele prof. A. Ravnika je ob obeh Skrjabinovih »Mazur-kah« (v cis-molu in gis-molu) ter ob čaj-kovskega l Karnevalu« izpričal svojo dozo. levajočo preudarnost, svojo interpretacij-sko ustreznost ter poglobljenost. Na sporedu sta bila tudi godalna kvarteta in trio za klavir, violino in čelo. Zelo zadovoljivo stopnjo skladne soigre, skupnega muziciranja je pokazala interpretacija Petričeve »Fuge za godalni kvartet v a-molu« ter Pahorjevega zanimivega drugega stavka iz njegovega prvega godalnega kvarteta. Odlike prve violinistke Jelke Staničeve so nam dobro znane, pa tudi pozitivne strani igre čelista Ivana Poljanska. Pridružila sta se jima z lepim uspehom drugi violinist Srečko Draži č in violist Janez 2 i ž m o n d , ki ga tudi že dobro poznamo. Staničeva in Poljanšek sta se skupno s Peruškovo zelo uspešno uveljavila tudi v sklepnem V. Novakovem »Triu za klavir, violino in čelo op. 27«. Prav je, da se gojenci ter gojenke uvajajo tudi v lepote komorne glasbe, ki si jih stopnjema prisvajajo v šoli kompozicije prof. L. M. Škerjanca in v šoli komorne glasbe prof. J. Slaisa. Z vnetim sodelovanjem se bo njihova vigranost stopnjevala, njihova soigra poglabljala. Vsi nastopajoči so želi za svoje uspehe prisrčno priznanje občinstva, ki se je s tem hotelo oddolžiti njihovim idealnim glasbenim prizadevanjem, pa rudi plemenitemu trudu glasbenih vzgojiteljev. negami tako obdelal, da je b-1 ves krvav. Ko se je Veberšek pobral, je odšel Zwikart iz hiše in da počakal v bližini. Veberšek mu je kmalu sledil. Pograbil je na hišo naslonjeno smučko in udaril Zwikarta po glavi, ta.ko da mu je prebil lobanjo. Kar je pcvzroč;'o sm:-t. Veber^ek se j'e moral zagovarjati pred dež. sodiščem v Grazu, kjer je bil obsojen na 2 leti težke ječe. — Težka nesreča. Med podiranjem dreves je padlo v gezdu pri Gornjem gradu I drevo na 49 letnega nameščenca gozdne uprave Josipa Kerznarja in mu zmečkalo ledvice. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. — Novi grobovi V Mariboru sta umrla mehanik K^rl Saletinger, star 18 let in za-sebnica. Marija Reich roj. Kodre stara 71 let. V Celju je umrla zasebni ca Dora Kun-stek roj. Trstenjak, stara 67 let. V Šmarju pri Jelšah je umrla zasebnica Marija Enci roj. Aškerc, stara 69 let. — 80letnico rojstva je praznoval oni dan vodja rudnika v Štorah dipl. inž. Anton Hruška. Slavljenec je še čil in krepak in še vedno vodi podjetje, ki je prevzel njegovo vodstvo 1. 1913. Rejci malih živali v Trebnjem Trebnje, 26. junija. V nedeljo popoldne bo v osnovni šoli v Trebnjem ustanovni občni zbor društva »Mali gospodar«. Ob tej priliki se bodo sestali v Trebnjem dolenjski rejci malih živali, ki bodo z ustanovitvijo društva s>Mali gospodar« skušali pomagati sebi in drugim. Prav za prav bo novoustanovljeno društvo nekakšna samopomoč malega človeka, ki si hoče z dohodki reje malih živali izboljšati položaj. Pripravljalnemu odboru z gg. Kobalom, Vidmarjem in Ostrovršnikom gre za koristno pobudo vse priznanje. So^alnega in vzgojnega pomena rejskega udejstvovanja menda ni po. trebno še posebej poudarjati; ugotavljamo pa. da je zamišljena samopomoč, v kateri naj se mali ljudje krepko združijo v slogi in skupnosti za ublažitev gospodarskih razmer v današnjih časih za malega človeka največjega pomena. Z ustanovitvijo društva »Mali gospodar« v Trebnjem bo v dolenjskem gospodarstvu storjen velik korak naprej, ki bo prišel nedvomno v korist tudi splošnosti. želimo, da bi dosegli dolenjski rejci malih živali v svojem prizadevanju čim več uspehov! O&ssfem? ker so kupičilf blago OfcsJdba v procesu proti trgovcu z usnjem Aisdrefu ččkadi in njegovim sofcrivcem Ljubljana, 30. junija. Vojaško vojno sodišče v Ljubljani je v p'nrdeljek m na praznik dopoldne razpravljalo preti 14 obtožencem, ki so bili cbtezeni zaradi kupičenja in skrivanja različnega za življenje potrebnega blaga, usnja, kož. tobaka in drugih živil. Ker je zadeva že ob odkritju zbudila po vsej Ljubljani veliko zanimanje, so razpravi prisostvovali številni poslušalci. Glavni obtoženec je bil trgovec z usnjem Andrej če-kada, star 55 let in po rodu iz Ivanjega sela pri Rakeku. Stanoval je v Ljubljani na Sv. Petra cesti. Vseh verižnih poslov sta se udeleževaa tudi trgovec z usnjem 401etni v Rupi rojeni Emil Jakil iz Prisojne ulice in tGietni usnjar Marko Jakil iz Dcv. Mar. v Polju, stanujoč v Zalogu. Ostali obtoženci so se morali zagovarjati, ker so pomagali skrivati blago. Osem je bilo zaprtih, šest pa na svobedi. Med njimi so bili tudi trije mesarji in trije posestniki iz oWne Dev. Marija v Polju. Po zaslišanju obtožencev, prič, govoru vojaškega državnega tožilca in branilcev je predsednik razglasil naslednjo sodbo: Cekada Andrej je bil obsojen na 11 let zapora in 160.000 lir zaradi kopičenja blaga z namenom, da ga odtegne normalni uporabi, da povzroči na trgu pomanjkanje blaga in dvig njega oene, to je zaradi kršitve uredbe Visokega komisarja od 24. oktobra 1941, zaradi opustitve prijave živil po uredbi Visokega komisarja od 27. junija 1941, zaradi kršitve uredbe glede zbiranja izdelanih kož od 11. septembra 1941, zaradi kršitve uredbe o maščobah od 16. julija 1941 in zaradi kršitve uredbe o teksti-lijah od 8. novembra 1941 ter naposled zaradi kršitve uredbe o soli in tobaku od 24. septembra 1942. Voneina Julij, rojen 22. aprila 1910 na Jeličinvrhu pri Logatcu, trgovec v Ljubljani, na 3 leta zapora in 50.000 lir denarne kazni zaradi kopičenja blaga in nepri-jave 3278 m manufakturnega blaga. Jakil Emil in Jakil Marko, vsak na 7 let zapora in 100.000 lir denarne kazni zaradi kopičenja blaga in kršitve predpisov o zbiranju in prodaji izdelanih kož. Novak Jernej, rojen 22. avgusta 1898 v Svibnem. stanujoč v Ljubljani, Miklošičeva cesta, zaradi kršitve uredbe o soli in tobaku od 24. septembra 1942 na 2 leti zapora in 4000 lir denarne kazni. Drugi obtoženci so bili obsojeni na manjše zaporne in denarne kazni. Sodišče je hkratu pravomoćno izreklo zaplenitev vsega pri obtožencih najdenega blaga, ki predstavlja vrednost nad 300.000 lir. Staršem v premislek Ljubljana. 29. junija. Najdragocenejše, kar ima kateri koli narod, je njegovo morala. V narodovi morali je njegova duševna in življenjska sila. Le n ravno zdravi narodi so sposobni, da se uspešno borijo za obstanek in napredek, kar nas uči zgodovina. Morala se pa mora vkoreniniti v mladini. Brez zdrave mladine ni zdravega, moralnega naroda. Krepostna mladina jo jamstvo naše srečne prihodnosti, pokvar. jena mladina bi nam pa morala buditi največjo skrb. Primeri so, ki kažejo, da se vsi roditelji ne zavedajo več svoje velike odgovornosti kot vzgojitelji ter da niso znali vcepiti svojim otrokom dovolj čuta za lepo in plemenito, ne samozavesti in značajnesti; niso jim znali pokazati pravih življenjskih vzorov in jim oplemenititi dovolj srca in duha, da bi jih smeli brez skrbi poslati na življenjsko pot. Živilski trg Ljubljtina, 30. junija. Danes se ni mnogo poznaio na trgu da je bil tržni dan; po prazniku je vselej slabši promet na živilskem, trgu, danes je pa tudi vplivalo slabo vreme. Prav v času, ko sicer dovaž.ijo živila na trg, je najbolj deževalo. Kljub temu je bil trg sorazmerno g kupčijo še dobro založen. Ob koncu meseca nekatere gospodinje ne zahajajo na trg al; vsaj tok ko ne kupujejo. Včerajšnje lepo vreme je omogočilo, da so ljudje nabrali še precej borovnic. Po tem blagu je bilo davi tudi sorazmerno največ povpraševanj a. — Kakor navadno je tudi danes prevladovala domača zelenjava. Salate je še vedno na izibro. Letos je je mno-go več kakor lani in je doslej ni primani-kovalo že dolge tedne. Vedno več je zelja in ohrovta. Da»nes ni bilo zelja skoraj nič. manj kakor salate. V jutranjih urah je bilo tudi precej cvetače, ki jo navadno precej hitro razprodajo. Zjutraj lahko kupite tudi kumare in buče. Branjevci so bil danes dobro založeni z lepo uvoženo čebulo. Imeli wo tudi precej stročjega fižola, ki je menda zdaj najcenejše blago na trgu, čeprav ni najboljši. V splošnem pa tudi branjevci prodajajo domače pridelke. Spodnja štajerska — Uradni list še£a civilne upr. na Spod. štajerskem je priobčil 19. t. m. naredbo o zaplembi in prijavi premoženja sovražnikov. Vse premoženje so\Taznikov mora biti prijavljeno po stanju z dne 15. junija 1943 v primeru poznejših napadov pa po stanju z dnem napada. Razpolaganje s tem premoženjem ni dovoljeno. — Smrtna nesreča. V četrtek popoldne so je v državni popra vi jalnici v Mariboru ponesrečil 37 letni pleskar Valentin šter-ban iz Nove vasi pri Mariboru. _ Novi grobovi. V Mariboru sta umrla posestnik Anton Trgolič. doma iz okolice Gor. Radgone, star 47 let in viničarjev sinček Mihael Markuš. V Spod. Radvanju je umrl upokojeni železniški poduradnik Franc Ktirbos. star 77 let V Grazu je umrl upokojeni strojevodja Karel Radič, star 74 let. doma iz Ptuja. _ Odlikovanje. Za hrabrost na vzhodnem bojišču je bil odlikovan kmečki sin Janez Lsh iz Podvincev pri Ptuju, dobrovoljce pri letalstvu z železnim križcem II. stopnje. — Razstava štajerskih narednih noš. V okviru poletnih mladinskih tekem nemške mladine je priredilo zvezno mladinsko -vodstvo v štajerskem Heimatbundu v Nemškem domu v Cellu razstavo štajerskih narodnih noš. Vodstvo so prevzele gojenke državne ženske poklicne šole v Grazu. J — Dve smrtni nesreči. Oče vodje bloka v Rogatcu Rochus Strem je zadobil v tovarni med delom tako hude opekline, da mu zdravniki niso mogli rešiti življenja. Nesrečnež je v silnih mukah umrl. — Druga smrtna nesreča se je pripetila v Bukovju. Cestni delavec Josip Pust se je peljal z motornim kolesom z dela proti Slovenj-gradcu. Ko je prispel do železniškega prelaza, kjer ni zatvornice, je prezrl iz Velenja prihajajočo lokomotivo, ki je zgrabila motocikel in ga vlekla 9 m daleč za seboj. Pust je zadobil tako hude poškodbe, da je kmalu umrl. — Požar. V hiši Jakoba Fischerja v Žalcu je izbruhnil ponoči požar. Gospodar je z domačimi preprečil večjo nesrečo. Med gašenjem ognja je pa zadobil tako hude poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Obsojena tatova koles. Henrik Lor-bek in Leopold Jančič iz Maribora sta se morala zagovarjati pred vojaškim sodiščem, ker sta ukradla 12. maja kolo. Lor-bek ie bil že večkrat predkaznovan in obsojen je' bil na šest mesecev ječe. Jančič je bil pa obsojen na šest tednov. — S smučko gn je ubfl. Letos 7. februarja sta se mudila pri nekem posestniku v Sulenthalu kmečka sinova Gregor Veberšek iz Liboj pri Celju in Franc Zwikartt kjer st*. z drugimi fanti pila mošt. Zwi-kart ga je imel že precej pod kapo in spri se je z Veberškom. Začela sta se ruvati. Z\viiiart je Veberška vrgel na tla in ga % Iz pokrajine Trieste — Dela slikarja Karla VVostrvja v trie-stinskih muzejih. Dediči nedavno umrlega triestskega slikarja Karla Wostryja so podarili mestnemu muzeju veliko kolekcijo njegovih slik. Prav tako Je pomembnejše delo dobilo mesto Zara v Dalmazii. — Praznik bersaUerjev v Triestu. v soboto so po vsej Italiji praznovali 107. obletnico ustanovitve prvega bersaljerskega polka. Tudi bersaljerji v Triestu so slovesno obhajali svoj praznik. Po maši na odprtem so bili na pokopališču odkriti spomeniki na grobovih padlih bersaljerjev. Kasneje so bile med skupnim obedom razdeljene zaslužnim bersaljerjem številne nagrade. Zvečer je Dopolavoro priredil za vojake zabavno predstavo. — N°vi grobovi. Prejšnji teden je v Triestu umrl odvetnik Oscar Staffieri, predstojnik legalnega urada triestske hranilnice. Pokojni je bil odličen jurist. Zelo je ljubil gore in življenje v naravi. Bil je tudi predsednik pokrajinskega društva za zaščito živali. V nedeljo. 13. t. m., je umrl od v. Parida Pampana. ki je deloval v Triestu od konca prejšnje vojne. Bil je dober odvetnik. Zelo so ga cenili tudi v lovskih krogih. — Menjava straže. Novi Zvezni tajnik v Triestu Mario Macola je prevzel te dni svoje posle od dosedanjega Zveznega tajnika G. Spangara v navzočnosti prefekta, članov Zveznega direktorija, triestinskega fašijskega ravnateljstva ter zastopnikov rodbin padlih ter vojnih ranjencev in pohabljencev. — Ljudsko gibanje. Dne 26. junija je bilo v Triestu deset rojstev, trinajst smrt* t nih primerov m trt pereke, , čas kretanja v pokrajini Ekacelenca Visoki komisar je z odredbo, ki bo objavljena, odreiil, da. se prič en £i z 29. junijem uveljavi na področju pokrajine čas kretanja od 5. do 22. ure. Javni loKali in prostori, kjer se vršijo javne predstave, morajo biti zaprti ob 21.30. „Prima linea" Izšla je 34. številka glasila zveze borbenih fašijev za Ljubljansko pokrajino. Uvodnik se bavi z vprašanjem oigovomosti plutokratske demokracije, ki je izzvala sedanjo vojno. Naslednji članek se spominja obletnice prernirja s Francijo. Sledi poročilo o prevzemu poslov novega Visokega komisarja in Zveznega tajnika Eksc. IiOmbra-sse. Daljša razprava je posvečena, razpustu Kom in teme. Ostale strani so odmerjene kulturnim in organizacijskim vprašanjem, vsebujejo pa tudi precej čtiva za vojake. List je k^kor vedno opremljen z zanimivimi slikami. Sprememba železniškega voznega reda S 1. julijem t. 1. se razveljavi na vseh dolenjskih progah dosedanji vozni red in uveljavi novi. Vozni red vlakov s potniškim prometom na dolenjskih progah bo od 1. julija naslednji: Ljubljana—Metlika in obratno: vi. 9215 — odhod Ljubljana ob 7.50, prihod Metlika ob 11.42; vl. 9217 — odhod Ljubljana ob 14.00. prihod Metlika ob 17.58; vi. 9214 — odhod Metlika ob 6.05, prihod Ljubljana ob 9.54; vl. 9220 — odhod Metlika ob 15.00, prihod Ljubljana ob 19.25; vl. 9215 in 9220 imata zvezo za oziroma iz Karlovca. Ljubljana—Novo mesto in obratno: vl. 9219 — odhod Ljubljana ob 18.00, prihod Novo mesto ob 20.30; vl. 9212 — odhod Novo mesto ob 5.05, prihod Ljubljana ob 7.20; vl. 9232 — odhod Novo mesto ob 13.37, prihod Ljubljana ob 15.56; vl. 9232 je mešani vlak. Ljubljana—K°čevje in obratno: vl. 9311 — odhod Ljubljana ob 6.12, prihod Kočevje ob 8.50; vl. 9315 — odhod Ljubljana ob 12.31, prihod Kočevje ob 15.12; vl. 9319 — odhod Ljubljana ob 18.20, prihod Kočevje ob 20.53; vL 9312 — odhxl Kočevje ob 6.00, prihod Ljubljana ob 8.28; vl. 9316 — odhod Kočevje ob 12.47, prihod Ljubljana ob 15.12; vl. 9318 — odhod Kočevje ob 16.32, prihod Ljubljana ob 19.01 . Trebnje—st. janž in obratno: vl. 9432 — odhod Trebnje ob 7.00, prihod Št. Janž ob 7.55; vl. 9434 — odhod Trebnje ob 14.20. prihod St. Janž ob 15.15; vl. 9433 — odhod St. Janž oh 8.39, prihod Trebnje ob 9.35; vl. 9435 — odhod Št. Janž ob 16.15, prihod Trebnje ob 17.10. N°vo mesto—Straža-Toplice in obratno: vl. 9513 — odhod Novo mesto ob 6.20, prihod Straža-Toplice ob 6.38; vl. 9533 — odhod Novo mesto ob 14.10, prihod Straža-Toplice ob 14.28; vl. 9532 — odhod Straža-Toplice ob 7.00, prihod Novo mesto ob 7.18; vl. 9534 — odhod Straža-Toplice ob 15.37. prihod Novo mesto ob 15.55. Na progi Postu m »a G.—Ljubljana preneha voziti z 2. julijem t. 1. brzi vlak 704 in vozi namesto njega brzi vlak 704 b, ki odhaja iz Postumia G. ob 11.55 in prihaja v Ljubljano ob 13.10. Nakazovanje usnja v juliju Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani bo nakazoval usnje čevljarjem na deželi od 15. julija dalje do konca meseca, čevljarjem v LJubljani pa od 10. do vštevši 20. julija t. 1. Izven stavljenih terminov morejo dobiti usnje oni čevljarji, ki zaposlujejo preko 3 pomočnike. Vsak čevljar mora prinesti s seboj: a) Izkaz o porabljenem usnju. Na izkazu mora čevljar potrditi, da je porabil vse nakazano usnje. Izkazi morajo biti točno izpolnjeni. Onim, ki bi predložili pomanjkljive ali netočne izkaze, se usnje ne bo nakazalo. b) Zadnji plačilni nalog zavoda za socialno zavarovanje. Tega dokazila kakjna druga potrdila ne morejo nadomestiti. c> Čevljarji izven Ljubljane morajo predložiti potrdilo pristojne karabinjerske postaje, da je kraj njihovega obratovali-šča pod štabno kontrolo italijanske vojske. To potrdilo ne sme biti starejše nego 14 dni. Nakazano usnje se mora porabiti v prvi vrsti za popravila. Čevljarjem, ki bi popravila zavračali, bi Pokrajinski svet začasno ali trajno ustavil nakazovanje usnja. Izdaja nakaznic za tekoča goriva in mazila Urad aoa cfvilno motori zari jo Vteokega Komisarijata opozarja, da pocenil z mesecem julijem t. 1. dalje morajo biti prošnje za tekoča goriva in mazila za motorna vozila iti v industrijske svrhe predložene temu uradu najkasneje do 5. vsakega meseca. Prošnje, ki bi bile predložene po tem roko, se ne bodo upoštevale. b Hrvatske — Razširjenje obstoječih in gradnja novih bolnišnic. Po novi uredbi z zakonsko močjo o bolnišnicah je zagotovljeno njihovo delo. Obstoječe bolnišnice bodo razširjene, zgrajenih bo pa tudi več novih. Zdravniki, ki je njihovo zdravje v izvrševanju poklica v nevarnosti, bodo dobivali Dosebne doklade. Rentgenologi in fiziologi bodo pa imeli vsako leto 50 dni dopusta. Za razširjenje obstoječih in gradnjo novih bolnišnic je določen 10-le-tni načrt. Denarna sredstva se bodo črpala deloma iz državnega proračuna, deloma P3 *z posojil, ki jih bodo morale dati ustanove za zdravstveno in socialno zavarovanje. Mesta, ki nimajo bolnišnic, odgovarjajočih Številu prebivalcev, bodo morala plačevati posebne doklade za bolnišnice. Na bolniško preskrbovalne pristojbine se bo pobiralo 10°/» za razširjenje in ureditev bolnišnic, m— Spričevala k vojakom vpoklicanim dijakom. »Narodne novine« so objavile uredbo z zakonsko močjo o izdajanju šolskih spričeval dijakom srednjih in strokovnih .Sol. vpoklicanim k vojakom. Uredbu določa, da morajo izdati upravi-teljstva šol spričevala o opravljenem zaključnem izpitu absolventom IV. razreda trgovskih akademij, srednjih tehničnih šol in pomorske trgovske akademije, dalje absolventom III. razreda moških obrtnih šol in drugega razreda dvorazredne trgovske šole, ki jim je bilo v šolskem letu 1941 42 dovoljeno polaganje popravnoga zaključnega izpita, pa ga niso polagali, ker so bili vpoklicani k vojakom. KOLEDAR Danes: Sreda. 30. junija: Sp. Sv. Pavli. D A n A S n ,1 e PRIREDITVE Kino Matica: Ples na dvoru. Kino Slo£a: Živa sika. Kino 1'nion: Dv.boj. Teta sklepna produkcija Glasbene akademije cb 19. v moli filharmonični dvorani. UtiZIKNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; Ramor. Miklošičeva cestjj 20; Murmaver, Sv. Petra ces-ta 78. S p cd s* S 1 pregled Športne prireditve na Hrvatskem Med binkoštnimi prazniki je gostovala v Zagrebu sofijska »Slavij a«. Bolgari so bili v obeh tekmah z Gradjanskim poraženi, vendar so zapustili dober vtis. Prvi dan so »purgerji« zmagali 2:1 (1:1), drugi dan pa 1:0 (1:0>. Istočasno je Concordia gostovala v Sofiji. V celoti je igrala tri tekme. Dvakrat je zmagala, enkrat pa je ostala tekma neodločena. Prvič so se Concordiaši pomerili z mošivom ASO 23. Tekma je bila zaradi slabega igrišča izredno naporna. Concordia je zmagala 6:4 (2:2). Drugi tekmi je prisostvovalo nad 10.000 gledalcev. Lev-ski je imel več sreče in se je tekma, kakor smo že kratko poročali, končala 1:1 (1:0). V sredo po bmkoštih so Zagrebčan: igrali z ligaškim »Benkovskim«. Bili so ves čas v premoči in dosegli visoko zmago 4:0 (2:0). V binkoštni kolesarski dirki na 36 km s startom in ciljem v Zagrebu je bil vrstni red na cilju naslednji: 1. J. Pokupec (Orao) 1:09:34 (31.035 km na uro), 2. Horvatič, 3. Solman (oba Gradjanski). 4. Rebrovič, 5. Sagud (Zagreb), 6. Prosenik (Gradjanski) itd. Skupno je startalo 22 dirkačev. Končni lahkoatletski dvoboj za pokal Haška med Concordio in Haškom se je končal s tesno zrnato Concordie 145:143. Hašk ima boljše poedince. Concordia pa boljše povprečje. Med rezultati je omembe vreden predvsem oni na 100 m, kjer je Medved (C.) izenačil hrvatski rekord 11.1. Zaključno stanje: 1. Concordia 4 točke (313:253), 2. Hašk 2 točki (307:264). 3. Zagreb 0 točke (234:337). V Osijeku je za binkošti nastopil sarajevski Sašk. Prvi dan je zmagal oslješki »Gradjanski« 3:2, drugi dan pa je izgubil 2:4. Hrvatske igralke nam:7nega tenisa so vrnile obisk Rumunkam. Nastopile so kot reprezentanca v Bukarešti in izgubile 1:5. Edino točko za Hrvatsko je dosegla Peč-nikova proti Mavrocordatovi. Istočasno sta v Bukarešti gostovala na moškem turnirju Žarko Dolinar in Slavko Crnič. Slednji je kmalu izpadel. Dolinar pa je zmagal v finalu nad Rumunom Uršičem 21:17, 21-18. V nedeljo 20. junija je bilo v Zagrebu odigrano zadnje kolo podzveznega prvenstva. Gradjanski je premagal Hašk 2:0 (2:0), Ličanin Redarstvenega 4:2 (3:1). Železničar Concordio 3:2 (1:0)! in Ferraria Zet 5:0 (3:0). Ker je zveza razveljavila tekmo med Haškom in Železničarjem, ima ta možnost doseči četrto mesto v tabeli in s tem kvalifikacijo za končno državno prvenstvo. Kot m;boliša strelca sta se v prvenstvu Izkazala VVdlfl in Lešnik od Gra-dianskega, ki sta oba dosegla po 18 zgo-ditkov. Gradjanski je dobil novo vodstvo. Predsednik je Slavko Prevendar, vodja nogometnega odseka pa Braco Babic. Zagrebške plavalke BO postavile na tekmovanju r>Zagreba« na Savi tri nove hrvatske ženske plavalne rekorde. Dva rekorda pripadata Korpesovi: na 100 m pr?no 135 in na 200 m prsno 3:24.6; na 100 m prosto je Superlnova dosegla 1:22.6. Hrvatski lahkoatleti so se pripravljali na dva mednarodna nastopa, in sicer proti Slovakom in Rumunom. Dvoboj s Slovaki, ki bi moral biti 26. in 27. junija, je bil odpovedan. V Bukarešti pa bodo nastopili 10. in 11. julija. OGGI AL CINE DANES V KINU UNION Dvoboi ' Sfcv. 145 »SLOVENSKI N AR O D«, sreda, 30. junija 1S43-XXL Sfran 3 Gradnikova „Moderna španska lirika" »Marskteri romar gre v Rim, v Kompo-atelje.c Ze iz teh Prešernovih besed izluščiš, da so predniki češće »romali« na jug, nego »komposteiali« na zapad. — »V Rim je šla« se sliŽi za otročnico. ki se je zaradi poroda urcraknila iz občestva. To se godi pogosto, dočim je Lepa Vida zgolj enkrat pobegnila na Mavrsko. Pri vsem tem sem mogel v tedniku 2;S-u 16. XII. 1934 nanizati dokaj zgledov ibersko-slovenskih stikov v preteklosti. Lahko bi jih znatno iz-porjolnil. Na razstavi v Barceloni 1929 so se pokazali naši umetniki, tako oba Kralja. S te prireditve so posamezniki križali vso Ka-stiljo: prof. filozof Boje. ki se je pozneje izdal v radiu, Niko Kuret, ki je priobčil svoje vtise v dnevniku S. pod jesen. Domovino slavne Carmen je obiskal književnik Javornik. madridski PEN pa Izidor Cankar, a razna božja pota dedek Lavti-žar. »Evrafriško* deželo sta nam v listkih slikala pomorec Epih in visokošolec Mil-činski ml. Zase hranijo svoje pojme in dojme inž. Skubic in Suša, knjižničar V. Zorman, iezuit Kobi pa še marsikdo. Med temi P. Sušnik, ki se ie ogreval za Cer-vantesovo govorico nič mani nego domala vsi slovenski romanisti: Breznik (prevajalec španskih novel). Sanda (dramski oblikovalec španskih snovi). Leben (naiširše in najgloblje), itd. »Zametno« kastiljščino si je osvajal moj pokojni rojak Zbačnik-Servus. prof. Terseglav ml.. O. 2upančič ^odlični prevodnik španskih iger), sloveni-telj Kalan in še tol:ko drugih. Kako- je bil portugalski konzul v Ljubljani naš človek (pokojni S*rucelj). tako je zastopal Primoderivcrovo področje naše gore list Hieng. V falango umskih delavcev, ki seznanjajo te kraje z duhovno vrednoto arabsko-romanske zemlie (Nedeljko. Flere, Sorli, Jehart, Lampe. Dobida. Moder), je že davno vstopil neutrudni prvak naše besede, dr. Alojz Gradnik, krvni sorodnik argentinskemu, torej španskemu pesniku: sin izseljencev. Eduardo A. Dughera v Rosa-riu, ki v svojih pismih imenuje Gradnika »primo* (bratranec), je v nekem smislu tekmec ljubljanskemu rojaku F. Ebru, vrtnarju in častilcu muz v Salti pod Kor-diljerami. V morebitni drugi nakladi Španske lirike naj vplete nekaj vzorcev iz Du-gherovih snopcev, kakor je storil v Italijanski liriki za imenjaka Gradeniga. Okusna izdaja Bibliofilske založbe (Umetnost), opremljena s 15 Maleševimi sugestivnimi ilustracijami (glej zlasti roke s. 38 in smrt s. 103) zasluži častno mesto sleherne knjižnice. Predočuie pa 10 moških in 1 ženo: Unamuno, Machado (ma-čado). Jimenez (himenes). Salinas, Diego. Garcia Lorca. Cernuda (sernuda). Jorge Guillen (horhe giljen). Villalon (viljalon), Villanova. Josefina de la Torre — po naše Gradnikova. Izrazite osebnosti, ki vam i m približa Borkov strokovniaški Uvod. Ob tej razpravi se zaveš, kako visoko se je dvignila razina slovenskih novin. katerih poročevalci morejo — kakor Božidar Borko — neposredno zajemati iz 8 do 12 pro-svet obenem. Kolo nam otvarja svetovnoznani modrijan Miguel de Unamuno (1864—1937). Bask po poreklu kakor dolga vrsta znamenitih Kastiljcev s sv. Frančiškom Haverom. apostolom Indije in Nipona, vendar goreč domorodec. Preberimo drobec iz verzov o življenju: Dež. ki jezero namaka. Veter vrh planine. Senca v globeli. Solze so dež neba in veter brez slovesa je ihtenie, bridkost je senca, ki u'eh ne da, in dež in veter in senca so življenje. Največ prostora je dobil Antonio Machado (1875—1939). vseučiliški profesor francoščine. Takoj uvodni stihi razodevajo mrkega barda: Dvanajsta odbila je ura . . . Bilo udarcev dvanajst je z lopato v zemljo. Rodna pokrajina se neredko zrcali v njegovem delu: Jagnedi bele ceste, jagnedi ob reki, pena planine, pred daljno sinjino, luč dneva, vedrega dneva! O, španska ti zemlja prelepa! Se odlomek Izpovedi vere: Jaz te ustvaril bom. moj Bog, kot si me ti ustvaril, in da ti dušo dam. ki si mi dal jo, te v sebi bom ustvaril. Milosrčja naj reka čista, ki na veke teče. že v moje srce teče. Bog. osuši studenec motni vere brez ljubezni! Prav malo mani od Machada je zastopan panteist Juan Ramon Jimenez. Prečita jte si njegov APRIL Ščinkavec na topolu. — In kaj potem? Topol na siniem nebu. — In kaj potem? Sinje nebo v vodi. — In kaj potem? Voda na mladem listu. — In kaj potem? Mladi list na roži. — In kaj potem? Roža na mojem srcu. — In kaj potem? Moje srce na tvojem srcu. Mar ne veje iz tega dvogovora narodni duh kot iz 2upančičevega Medveda z medom? Moža. ki se je bavil tudi s čopičem, ceni naš slikar MušiČ. veščak za španske reči. Opazil je. kako je Gradnik zadel ritem na pr. v Oberonu: No t« he tenido mas en mi que el rio tiene al arbol de la orilla; jo, pasando, me estaba siempre en tu alma; tu, estando en mi alma siempre, nun ca te venias... Bastaba un cielo ciego, un pobre viento, para que desaparecieras de mi vida. O, samo toliko sem te obdržal v sebi, kot reke val drži vejevje vrbe v bregu; mimogredoč sem dan m noč bil^v tvoji duši in tudi ti si v moji duši bila vedno, a vendar nisi nikdar moja bila; slepo nebo zadostovalo je in reven veter, 4* « **g^q* iz mojega življenja. Poleg ritma je pogodil tudi »španski stik« ali asonanco: ujema se poudarjeni samoglasnik, v izvirniku i, v prelogi e. Tako sozvočje srečujemo že v najstarših romancah kakor pri najsodobnejših modernistfh Asonanca obsega včasi več sto besed! Glede priljubljenosti obeh načinov sem primerjal cvetni k. držeč od slovstvenih poče tkov do 19. stoletja: Mesa y Lopez. An-tologia de los mejores Poetas Castelhanos. Londres, 1912. Tu našteješ 65 rimanih in 41 asoniranih primerkov. Tuji prelagatelji asonanc običajno ne upoštevajo: premalo jih čutijo. Nam je moral na pr. šele Korš urediti Turjaško Rosam u ndo v tem oziru. V pričujoči zbirki tudi niso vse prišle do veljave. Slikarstvo in glasba sta vplivala na ustvarjanje prof. G. Diega. ki nastopa le z enim primerom kakor surrealist F. Vil-lalćn, G. Guillen in Luis Cernuda. — Med najmlajšimi prvači Federico Garcia Lorca. Ko so si na polotoku levičarji prilastili vlado, je preroško zaslutil: »Razdejanje, kri prihaja na Španijo.« In res. že po prvih m mesecih državljanske vojne ga je vihar "odnesel, še ne 30 letnega! Nekaj let prej sem se bil že lotil prevajati neke Lorcove ciganske motive, objavljene v por-tenjskem (= buenosairskem) dnevniku La Nacion. Iz Gradnika si prečitajmo tale zgled: LOVEC Smrečje visoko! Štiri golobice po zraku lete! Štiri golobice lete in se vrnejo. Nosijo rane ni:h štiri sence. Smrečje nizko! Štiri golobice na zemlji leže! Ko so izšle Lorcove Poesie v italijanščini (Carlo Bo. Modena 1940), je 3. XI. poročal Meridiano di Roma m. dr.: »Španski poet se je naveličal resničnosti. V odmišlja-nju svojega duha zagrabi neverjetnost ko lačen deček obložen kruhek.« Da spoznate njegov način, se zatopite v značilno »Vitezovo pesem«. Josefina de la Torre — s Kanarskih otokov kakor premalo znani romanopisec Be-nito Perez Galdos — sodi nič manj ko Go-mez de la Sena med ^ultraiste*. pokret podoben italijanskemu futurizmu ali nemškemu ekspresionizmu. Največia »rška pe-snikinia. Sapfo. je mnogo stoletii pred Kristom tožila: Ego de mirna kathevdo (iaz pa sama spim), prav tako na glas kriči sodobna Španjolka: Nočem mrtvih verig, negibnosti. ki je kriva. Prosta, prosta, onroščena! Svoja, edino svoja! Cisto mladih, ki so jim vzorniki simbo-list Mallarme. predhodnik nadrealizma Rimbaud. knjižni kubist Apollinaire *( = Kosiro\visky). v tem zborniku ne najdete. Vendar že ta enaisterica utegne plodno in izpodbudnn vplivati na naš naraščaj, si obeta uvodničar. Ob zaključku bežnega poročila prosim stavca, naj mi ne izpušča Španskih na^las-kov. Obvezni so kakor v grščini, nič manj ko strešice na čšž. M: hitro zamerimo, videč v tujem besedilu: Jurcic. Sustersic. Ata Zuzamaza. Nešpano' greše v tem pogledu na debelo, zagrebški leksikon Minerva na pr. je zatajil vsaj štiri petine diakritičnih znamenj, nekatere tudi pričujoči cvet^ber. Dr. A. Debeljak. DNEVNE VEST — Otvoritev umetnostne razstave treh Venesij. Iz Benetk poročajo; Dne 27. junija je bila otvorjena v Benetkah IV. umetnostna razstava treh Venezij. Na pomembni razstavi je zbralo nad 300 likovni humetnikov okoli 800 umetnin. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali grof Vol-pi di Misurata, predsednik Biennale. prefekt, nac. svetnik Maraini ter predstavniki cblastev in umetnostnega življenja s področja treh Venezij. Iz Tne.-ta se je udeležilo otvoritve nad 30 umetnikov raz-stavljalcev. Zbrani odličniki se si ogit-dovali razstavljene umetnine nad .ro rn pol ter so se o njihovi kvalile:i zeic pohvalno izražali. — Italijanski novinarji na fovaškem. V slovaško prestolnico je prispelo na povabilo slovaške vlade zastopstvo italijanskih novinarjev z nac. svetnikom G^ig.i-e'mottijem na čelu. V Bratist-ud so jih sprejel zastopniki slovaškega propagandnega urada in drugi predor.'.-mki. Polno-£tev?lno so bili zbrani zastopniki posameznih slovaških listov. — Doživel Je častitljivo starost 101 leta. Kakor poročajo iz Forlija, je umrl v naselbini Pieveacquedotto :x»sestnik Alojzij Giottoli. Pokojnik je bil rojen dne 8. aprila 1848 v Forliju. Vse svoje življenje je delal. V zadnjih letih sta mu sicer pričela pešati sluh. pa tudi vid. vendar pa §e do zadnjega ohranil svojo duševno bistrino in umsko prožnost, delovno vztrajnost in telesno trdoživost. Zelo rad -e pripovedoval o dogodkih, ki so segali v njegova mlada leta. — Prihod nemškega poslanika pri Vatikanu. V četrtek je prispel v Rim novi nemški poslanik pri Vatikanu bviron Weiz-saecker. Sprejeli so ga uradniki nemškega poslaništva in zastopnik vatikanskega državnega tajništva. — Ita'ijanske šole v tuj'ni. Konec Junija lani je delovala v tujini or>d nadzorstvom Glavnega ravnateljstva za Italijane v tujini 95 osnovnih šol s 697 razredi in nad 25.000 učenci. Na novo ie bilo otvorjenih 11 osnovnih šol s 112 razredi in nad 3000 učenci. V srednjih So ah je lani poraslo število dijakov na 468r> Delovati so začele lani trgovska šola in gimnazija v Zagrebu gimnazija v Dubrovniku in gimnazija v Barceloni Italijanski ku-tumi zavodi so priredili 879 tečajev ki jih je obiskovalo 26.484 oseb. Na inozemskih univerzah je predavalo na lektoratih za italijanščino 211 docentov Tujim dijakom ie bilo odobrenih nad 380 rednih študijskih podpor — Anncno mleko je v b-.hi proti peronospori učinkovitejše kakor preparati brez bakra. V okoici Bologne so preizkusili 47 raznih mešanic preparatov p?,oti pero-nosDori Poskuse so izvršili v razmerah, ki so bile za razvoi peronospore zeo ugodne, tako da ie bila možna točna ugotovitev učinkovitosti posameznih preoara-tov. Pokazalo se je ponovno, da je baker v boju Droti peronospori nenadomestljiv*. Preparati, sestavljeni brez bakra so ?e izkazali za skoro popolnoma neučinkovite. Boljše se je obneslo apneno mleko, ki so mu primešali nekaj bakrenega sulfata, pa tudi brez bakrene primesi. Učinkovitost apnenega mleka je bila tem večia. čim več je bilo v njem bakra (od 1 do 8°'»)- — Delo državnega fi'mskega podjetja Luce. Italijanski filmski zavod Luce je najmodernejše opremljen za snimanie filmov, zvočnih in nemih. Lani je izdela! 100 tednikov s posnetki aktualnih dogodkov v dolžini 220.000 m. Pred'anskim je dolžina znašala 144.000 m. V tujino ie bilo prodanih 2286 kopij v skupni dolžini 779 016 m Podjetje je lani doseglo 7.695.675 lir dobička. Njegovo premoženje je vredno okoli 50 milijonov lir. _ Zadružno gibanje v Italiji. V zadnjih letih se je v Italiji zelo povečalo števi o konzumnih zadrug, ki so se ze v preišnji svetovni vojni obnesle in zelo olajšale aprovizacijo in razdeljevanje pride kov potrošnikom. Konec lanskega leta je bilo v Italiji 11.474 zadrug, 2.807 več kaksr pred enim letom. Med njimi je bilo 287« kmetijskih. 2.8S4 proizvajalnih. 1 455 gradbenih in 1452 kreditnih zadrug. — Pes rešil potapUaJočo se starko. V kraju Carpane pri Loreggio'.i le prala 60-letna gospodinja Antonija Caron ob potoku Musone. ki 1e zaradi nalivov v zadnjem času občutno narastel. Pri pranju ji je nadel komad perila v potok, ki ga je odplavila močnejša potočna struja proti drugemu bregu. Caron ova si je parnega »a na ta način, da je segla po drogu m se nagnila čez nabrežje, da bi z drogom dosegla odplavijeno perilo in ga spravila k sebi. Pri tem pa se je preveč nagnila. Revioe je podla V potok m se je J upirala močni struji, ki jo je potegnila proti sredini. Ker m znala plavati, ;e pri- I čela klicati na pomoč', ob nabrežij je bi! domači pes volčjak. ki se je pognal v vodo in pričel tako vztrajno lajati, da je privabil Caroninega sina. Takoj je zaplaval proti potapliajcči so materi, ki jo je že zagrinjaia voda in ki jo je potegnil na kopno. Nedvomno pa bi bila utonila, ko bi ne bil pes volčjak s svojim lajanjem priklical Domeči. — 400.000 lir vredno ogrlica je izginila. Lastnik mehanične delavnice v drevoredu Sabottno v Milanu Luigi Vigano je po končanem deu zapr! svojo obratovalnico in se je poda! v bližnji lokal. Ko je odhajal, je pustil na mizi listnico, v kateri je bila zlata ogrlica s prstanom iz platine z vehk'm draguljem, vredna okoli 400.000 lir. Ko se je vrnil v deiavničo, ker se je spomni! na Ustnico, pa je s presenečenjem opazil, da je ogrlica s prstanom vred izginila. Kvestua razčiščuje zadevo. — Ncvi eratorij mons. L. Perosija. Agencija »La Corrispondenza* poroča, da je sloveči glasbenik mons. Perosi. italijanski rkademik, dokončal svoj novi oratori i Dod naslovom »I! Nazarenov«. V tej svoji najnovejši oratorijski skladbi je povezal glasbene prvine, ki so v sklsdu z liturgičnimi obredi na Veliki četrtek, petek in soboto. — Or:?ška keča zajeta. Iz Ferrare poročajo: V kraju Salvatonica di Bodeno ie prevoz preko reke Po. ki služi promeTu čez reko. Bron* oskrbuje že več let brodar Ivan Casini, ki je te dni ob prevozu opazil, da se pnbližuje čolnu orjaška riba. V naslednjem trnutku se je čoln že močno zazibal. B ba se je zagnala vanj. bro-darju r>a ?e je ob pomoči neknterih ribt-čev DO = reči!o. da so orinško kečo zajeli in potegni i na konno. Tehtala ie 180 kg. — Posmrtno odlikrVanje. Kapitanu pilotu Mnri'u d"Aso=tin:ju iz Nogara pri Udmu ie bila podeljena zlata svetinja. V utemcliitvi posmrtnega cdlikovgnia se na-vaia, da ie pokojnik hrabro vdržal proti sovrržni leta'skj premoči na cireriaiškem nebu. dokler gn ni doletela junaška smrt. — Pcreka vojnega slepra. V kraiu San Trrvaso pri Verbaniii -ta se poročila vojni ranienec Giulano Mohnari in gdč Ebe Zeni Poročnemu obredu so prisostvovali 7!vozni nodtninik, ki ie sporočil novopo ročencema pozdrav stranke In n^varskesa Zveznega tajnika nodpred'-ednik pokra-iinske sekciie vojnih raniencev. ki jima ie izrazil voščila Karla DeVro?xa ter vseh italijanskih voinih rsnipocev. in druei nred-tavniki s polkovnikom Odasscm ki je bil novel mik m'ode«« ženina na grško- i'ban*kem boii«ču — Ovca ubila petletne deklico. Kakor porcfaio iz Porf;in se ie netlefna Tva^-lo Oasperin} iz frakcie Montenove di Mon liano ierala 1 drugimi otroci, ko se le ne^doma zpennla vanjo domača ovca s tnkš^o silo. dn le rp-reHn dek^tce rb'e-žalo s smrtnimi o*HiW*dnaf«i Kmalu zatem i° umrla v bližnji h^1ni5":,,,i — TtpMjanski umetnostni kritik predava v Zarrehn. V H^-or--"" »Evrdpe« ie predaval od'ični i*aliiar>=ki umetnosti kj-i-tik r»rof. Luiai Secira r»a pobi •d" i+^'i'^n-jfeOPl ku!t"rre**a ■*-**od'> o 0'0♦^,',"^ freskah v RSIŠki H->7tiiki. Sv^^ i^-ai^nja je Donraoril z !ep:mi projekcijskimi p"> snet'-; _ V-»«* rr»p; v lir i n^id*'- k} vaipiv« vrtov. Tz P:na Dorr^nir. dn ob-s^gr- i o 'c'o; \ri^: ^*rtovi nov^nn 50 milijonov kvadratnih metrov. L^^a proi7-vooVif* nrp^fa vrednost Wfl m:,i'"mov lir. V^eh koncert''-k!h ^zr^jišč ^e 4*» 000 kur. r»ikcv nq 40 7"o Oboie v okviru ocbude 0 N D Le*na vzrei^ kuncev odgovarja tret:i"^ celotne it^l"ionske vzreje. — Ne«re^. V liubiiarsko bo'mSnico so zatekli zdravit naredni i ponesrečene': Iff^rilan Zorman net'etni sin uradnika iz 1 it bliane. je nri igri nadel ter si z-onrl 'evo r»r:go. — Cveta Seme. 5-letna hči nn-rpe-ilv^i iz Žalne si ie nri nad^u z'om»la lovo nego. — Petru Volkinu 49-letnemu delavcu iz LJubljane, je padel tram na levn nogo in mu in zlomil. — Andrej No« v-k. 57-letni zasebnik iz Liubljane. si je nri padcu z voza zlomil desno no?o. — .Tože Globokar. 20-letni sin nosestnice iz Zagradca. se je nri oadcu ? črešnje nobil na glavi. — Fr. Mavec. 65-letnl upoko-ieni ie'ezničar iz Liubljane. si je pri oadcu s stola zlomil levo nogo. — Terezija Papež. 56-letna -posestni ca iz Za gradca, je padla s črečnje in si zlomila levica SLUTNJA — Kadar preldem k nevesti, me boža po licih. Kaj je to mogoče vaja za poznejše klofute?. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Foaco GiuchetM in Laura Solaii v njunem najnovejšem filmu pretresljive vseb'ne Živa slika Film je bil sneman tudi v Triestu Drugi soigralci: Čamilo Pilotto, Lauro Gazzolo Poleg še dokumentarij: STRAŽA NA NEBU Radi velike dolžine filma predstave ob 14.. 16.15 in 18.30 KINO MATICA Priljubljena Marinka Ročk v duhoviti komediji iz avstrijskega dvora. Petje, ples, sijajna glasba Ples na dvoru Soigralci: Wolf Albach Retti, Lucle F.nglisch Predstave ob: 13., 17. in 19.15 uri KINO UNION Z ozirom na veliko zanimanje, ki ga je vzbudil pri prvem predvajanju, ponovno prikazujemo film po Puškinovem romanu Dvoboj V glavnih vlogah: A*Ma Noriš, Fosco « Giachetti Predstave: ob 15.30. 17.30 in 19.30 I IZ LJUBLJANE —Ij Zadnja pot Otmarja Friča. Včeraj smo se poslov i. i od Otmarja Friča; pogreb je pokazal, da je imel Frič mnogo prijateljev — ne le med poklicnimi tovariši in športniki, temveč tudi med mehčani. Mncgi so ga vzljubili zaradi njegovega vedrega značaja, številne znance si je pa pridobil tudi v dolgih letih novinarskega dela in vsi so ga spoštovali. Pogreba so se udeležili številni ljubljanski novinarji na čelu z zastopniki Novinarskega društva. Z 2al se je razvil zelo lep žalni sprevod, Preden je pokojnik nastopil svojo zadnjo pot z Zal, so pevci pomnoženega Trnovskega kvinteta zapeli pred mclilnico žalostinko »Človek, glej«. Zbor ;e tudi zapel v pokopališki cerkvi »Usllši nas«< in končno še ob grobu na novem delu pokopališča >V:gred se povrne«. Slovo pri grebu je bilo tiho; dolgo jc pa padalo cvetje in prst na krsto. —1 j Lepo vreme na praznik, danes pa ... Včeraj smo se po dolgem času veselili lepega vremena; zdaj so redki dnevi, da bi sence sijalo ves dan. Motili so se pa tisti, ki so včeraj mislili, da je zdaj konec deževja. Bilo je soparno in nebo je bilo tu in tam zamreženo s tankimi, visokimi ob.aki, ciri, ki napovedujejo poslabšanja. Tudi zračni tlak je včeraj popoldne popuščal. Kopalci so izkoristili lepo vreme in kopališča so bila zelo dobro zasedena. Ponoči se je zopet pooblačilo in davi je začelo pošteno liti. Nujbolj je deževalo ob 0. — Maksimalna temperatura je včeraj dosegla 24.6". Zdelo se je, da Je bilo topleje, ker je bilo popoldne soparno. Minimalna temperatura je znašala davi 12.1°. Zračni tlak je ponoči zopet naraščal, zato upamo, da se bo sonce kmalu pokazalo. —ij Nova h'ša ob Celovški cesti. Na levi strani dolge Celovške ce?te, v Šiški, zido-jo novo trenadstropno stanovanjsko hišo. Xova stavba je že v surovem stanju pod streho, in stoji v ravni črti tesno ob obstoječih tronudstropnicah. Dea lepo napredujejo in bo nova hiša v kraTkeh dograjena. —Ij Popravljeno cestišče. Cestišče Igriške ulice na odseku med Gregorčičevo in Erjavčevo cesto je bilo prejšnja leta lepo urejeno in kr>tranizirano. Na tem delu ulice sta na obeh straneh tudi asfa'tirana hodnika, obrobljena s kamnitimi robniki in speljana je ludi kanalizacija. Pred kratkim so cestišče, ki se je časoma občutno obrabilo — naredile so se mnoge kotanje, popravili Kotanje so zalili z zmesjo asfnta in srr.moza. Sedaj je cestišče spet sladko Ostali del IgriSke ulice še ni ureien in ima ssmo desni pločnik ter ozko cestišče, ker je še nekaj starih stavb, ki b"do nekoč odstranjenec. —Ij Ravnateljstvo I. mo$ke real. R»mna. zije v Ljubljani javila, da se s 1 julijem preseli v la^r.o šolsko poslopje v Vegovi ulici 4 Od tega dne se bodo vsi izpiti tn vse 5o!-ko delo opravliali ram. Vsi ra^- £las* ravnntelistva bodo nabiti na glavni deski v avli ali pa pred ravnateljeve pi- «arn>» — Ij Sprejem v 1. razred drl. vadnlee. Ravnateljstvo drž. učiteljiščn v Liubliani porrča staršem, ki so priglasili svote otroke za spreiem v 1. razred tukajšnje deške in dekl.ške vadnice. da bo zdravniški prep'ed v Higienskem zavodu (prej Šolska poliklinika). Aškerčeva cesta, v mesecu iuliiu. in sicer za dečke 5. julija in za deklice 6. iulija. obakrat od 8. ure dalje. Starši, ki želijo svoje otroke Še prijaviti za sprejem v 1. razred tukajšnje vadnice, naj to store 2. julija dopoldne v pisarni učiteljišča. Ravnateljstvo pripominja, da je dečkov že dovolj prijavljenih, pač pa je prostih še nekaj mest za deklice. —I j Najnovejša dela* ki jih je mladi slikar Miloš Sušteršič postavil na ogled v izložbo Kosovega salona v prehodu nebotičnika, so bila zelo ugodno ocenjena. Uapeli motivi iz Velikih Lašč in drugih krajev Dolenjske so vzbudili splošno pozornost. Občinstvo opozarjamo, da bodo najnovejša Sušteršičeva o'.ja razstavljena le kratko dobo. —Ij Poiar v Gradišču. V nekem stanovanju v Gradišču št 11 v prvem nadstropju je včeraj okoli 10. dopoldne izbruhnil požar. Na pomoč so poklicali poklicne Rasilce, ki jim na ognja ni bilo treba gasiti, ker so ga bili pogasili že prei domači sami. —Ij Obvezno cepljenje pr»t| tlfuau je v Ljubljani končano in se sedaj nadaljuje oddaja zaščitnih tablet proti tifusu vsem dru. g im, ki se se Žele cepiti proti tifusu. Kakor smo že objavili, deli mestni fizUcat te tablete brezplačno od ponedeljka 28. t." m. do ponedeljka 12. julija vsak dan od 8. do 9. ure v mestni ambulancl v pritličju Mah-rove hiše na Krekovem trgu št. 10. V časnikih je mestni fizika! že večkrat priporočal in poudarjal veliko važnost tega cepljenja ter zato tudi upravičeno upa, da bo ljubljansko prebivalstvo v velikem stevUn prišlo po zaćčltne teblete zoper tifus tn s s tem zavarovalo svoje zdravje pred to nevarno bolezr: *o. —Ij žejroza—M»N g.oftpodar obveščata svoje člane, da bo organizacija razdelila ta teden v sredo, četrtek in petek dopoldne in popoldne samo nakazila za junijski obrok krmil. Vrstni red je: sreda. 30. junija, dopoldne črk*» a. B. C. C. D. popoldne E, F. G, H. 1. J. četrtek. 1. julija, dopoldne črke K. L, M, N. popoldne O P. R; petek. 2. iulija. dopoldne črke S. S. T, U, popoldne V. Z. 2. Kdor zamudi, mu zapade junijski obrok krmil. Blugo samo se bo delilo šele s 5. julijem po že določenem redu, ki je objavlien v oknu društvenega lokala. Zaradi izrednega izdajanja nakazil odpade ta petek sprejem volne in kož ter vsa ostala prodaja. —Ij Peta sklepna produkcija t*. mri i drugi mož pa eno leto DRVA Lrtcatelk LJUBLJANA Bohoričeva milem i Telefon 90-89 ALI KES dE NE VESTE, da vam oglam v »Slovenskem Narodu« oo> traame vse Vade skr-01T Ce Iščete slutbo atl stanovanje, če želite Karkoli kupiti, m abrnite na oglasni od* delen »Siovenakegm Naroda« ki Vam bo m :encn«m oglasom tn« polnil tel jo. ± Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« sreda. 30. junije I£43rXXL^ Razlaga zanimivih običajev o kresu Iz razprave Fr. Kotnika „Blagoslov zelišč in čar kresnic44 v „Etnologa44 Ljubljana, 30. junija. V enem prejšnjih člankov smo omenili nekaj kresnih običajev. Opozorili smo na tehtno razpravo v XV. knjigi »Etnologa*. Blagoslov zelišč in čar kresnic- (Fr. Kotnik). To poročilo je treba še izpopolniti z razlago pisca nekaterih kresnih običajev. Pisec pravi, da se je »o naših običajih s kresnicami ohranilo toliko raznovrstnega .narodnega blaga*, da je treba vsaj glavne stvari spraviti v kategorije. Toda potrebno bi bilo raziskati vsak običaj posebej, da bi se lahko dokopali do zadovoljivih zaključkov. To delo še čaka raziskovalce. Skakanje čez kres Povsod kjer kurijo pri nas kresove, je navada, da skačejo čez ogenj. Temu zdaj več skoraj nihče ne pripisuje kakšnega posebnega pomena, kaj šele. da bi kdo pomislil, da se v tem ?kriva ostanek čaranja v davnini. Piscu omenjene razprave se z Vatra u cbičajima i životu srpskoga naroda«: »Grški cesar Justinijan je 568 poslal Zemar- ha za odposlanca na dvor turškega kneza na Zlatem brdu Ektata v Aziji. Zemarh je na kratko opisal ceremonije ob svojem in sprejemu grških spremljevalcev. Slovesno so jih pričakovali in po svojem običaju: lupaše u bubnjeve, zvoniše i vatrom razgoniše sve moguće zle duhove s posia-nika, pratnje i njihova prtljaga i tek ih potom primiše. pošto prodjoše kroz čisti-lišta.« Ko je bil knez Mihajlo Cernigorski odposlan k Tatarom, se Rusi niso hoteli podvreči obredu očiščevanja ter iti skozi ogeni. pa so jih Tatari pobili Čaranje z bezgom Običaj, ki pri njem uporabljajo bezeg, se je ohranil na Koroškem v Podjuni. Rožu in 2elezni Kapli. Tam otresajo dekleta bezeg in pojć>: Bez beza, daj moža! Dekle pa. ki to počenja .mora biti oblečeno le v srajco. Z bezgom govori kakor s človekom ali duhom. V starih časih so namreč verovali, da prebiva v drevesu drevesni duh. V davnini so v bezgu častili človeku prijaznega duha olodovitosti in ga ogovarjali s čarovnimi obredi. Bezeg je bil kot plodonosni simbol v ljudski erotiki velikega pomena. Kotnik omenja, da &o na Turin-škem zatikali bezgove veje ob binkoštih nečistim dekletom za okno. V davnini je bila deklica pri obredu pod bezgom povsem naga. v novejšem času je pa oblečena vsa i v srajco. Pisec pravi, da je o nagon' mnogo teorij in po eni »golota povzroči, da se obleka v kultskem dejanju ne tabuira, ker s tem je za vsakdanji, rabo nesposobna. Golota, da povzroči tudi večji plodovitni čar — v tem primeru z dotikanjem z bezovcem. ki je v njem skrit plodonosni duh«. Zakaj nastiljajo s praprotjo Omenili smo. da v nekaterih krajih nastiljajo s praprotjo po tleh v hišah, v ve- ži ir» izbi. Tu in tam trosijo praprot m razne kre-nice tudi pred hišo. Po ljudski razlagi trosijo to steljo, da bi Janez Krst-nik dobro počival, ker prihaja v kresni prenočevat k ljudem. Kotnik pravi, da Se nehote spomnimo na podoben običaj o božiču, ko nastiljajo tla v sobah s slamo ali jo pa polagajo pod mizo ali namizni prt. O božiču pač ni svežih rastlin, zato trosijo slamo in ker ljudje razlagajo, da to spominja na slamo v betlehemskem hlevu, se je običaj ohrani! do dandanes, v resnici sta si pa običaja tako sorodna in izvirata iz davnine, ker je o božiču zimski solsticij, o kresu pa letni solsticij, in mnogi običaji so prehajali, n. pr. umivanje z vodo o kresu in božiču, od tega časa na drugega ter bili povezani med seboj. — Običaj nasti-Ijanja so razlagali kot krščanskega, vendar ;e starejši, k-.kor pravi Kotnik. Omenja poročilo Herodota o Perzijcih in Ski-tih. da so polagali meso na posebno pripravljeno daritveno našteli iz mehke trave, ki naj bi na njo sedli tudi bogovi. Stari Indi so tudi darovali bogovom jedila i na daritveni naštel j i. -barhis«. ki je bila iz sveže pokošene trave. Barhi? je sorodna z »blazino«, kar pomeni s perjem nadevano odejo, staronemško bolstur. Ljudje so v starih časih sedeli na naštel j i. pa tudi bogovi, ko so jih povabili, da bi sprejeli človeške jedi. Zato je tudi pomembno, da so Grki trosili najprej Hestiji, pozneje pa tudi drugim bogovom zelišča na oltar, Rimljani pa so devali na oltar rušo; to je bila praznična daritvena nastelj. Božična slama bi bila po tem takem ostanek te nastelji. Kotnih- opozarja tudi. da pri nas imenujejo nekatere rastline stelja, n. pr. v Beli Krajini praprot. — Tako bi bilo torej pojasnjeno, kako se je razvil običaj nastiljanja s praprotjo ali drugimi rastlinami in spoznamo, da je silno star V nekem kraju severne Italije: prebivalstvo »Cuneo«, ki ae Je vrnil Je priredilo sveten sprejem vojakom polka z mskejja. bojišča- Švica bo gradila nove elektrarne Z gradnjo velikih elektrarn bo morala počakati do konca vojne Na letošnjem mednarodnem velesejmu v Basi u je vzbujala posebno pozornost razstava švicarskih elektrarn. Pomisliti moramo, da izvzemši vodne sile Švica nima omembe vrednih J si rov in. čeprav je močno industrializirana. Lastne vodne sale je zač■ .a Švica v veliki meri izkoriščati šele med prvo svet ono vojno, ko ji je primanjkovalo premoga. Potem se je elektrifikacija Švice naglo nadaljevnla. Dočim je znašala 1. 1912 proizvodnja eleJrtrične energije v Šv»cj komaj 500 milijonov kwh, se je med prvo svetovno vojno že pode-setorila. zdaj pa znaša že blizu 8 mililerd kwh. torei 16krat toliko kakor L 1912. Tudi sedanja svetovna vojna je dala izkoriščanju vodnih sil v Švici nove pobude. V mirnem času je uvažala Švica letno 3.7 milijonna ton premoga iz inozemstva, lani pa je znašal uvoz samo 1.9 milijona ton. Posledica tega je biLo občutno pomanjkanje energije. Zato je zvezni svet sprejel v svoj gradbeni načrt tudi zgraditev novih elektrarn v vrednosti 405 milijonov frankov. V nasprotju s prvo svetovno vojno so zdaj skoraj vse švicarske železnice elektrificirane. V zadnjih treh letih in pol je bilo elektrificiranih še 100 kilometrov železnic, tako da je zdaj elektrificiranih že 95 fi/o. Zdaj je obrnjena pozornost švicarske javnosti na gradnio novih elektrarn. Od začetka sedanje svetovne vojne so bile zgrajene že trL Ker ima Švica v izobilju poletne energije, na drugi strani pa trpi občutno pomanjkanje na zimski, je prisiljena omejiti ali pa povsem ukiniti električno segrevanje stanovanj in lokalov čez zimo. Zdaj proučujejo vprašanje, ali ne bo mogoče po popolni izrabi vodnih sil premog sploh opustiti kot kurivo po stanovanjih in pisarnah ter ga uporabljati samo še v industriji. Če bi hotela doseči ta cilj, bo morala imeti Švica na razpolago še 20 milijard kilovatnih ur. Toda po načelih bi megla dobiti iz novih elektrarn letno največ še 13 milijard kwh. Po sedanjem stanju tehnike Švica ne more opustiti uvoza črnega premoga. Odprto ostane vprašanje, ali bo to morda mogoče pozneje, ko se bo tehnika še izpopolnila. Gospodarsko še ne izkoriščanih vodnih sil ime Švica na razpolago okrog 72 milijard kwh ali lOkrat toliko, kolikor jih že izkorišča. Sedanje pokol en je se mora zadovoljiti z načrtom, ki sam po sebi ni posebno ob-s .^en. Na 10 let preračunani načrt grad- nje elektrarn obsega v celoti deset, in sicer jih nameravajo zgraditi pet od Reni med Bodenskim jezerom in Baslom. tri pa ob gornjem toku Rhone. Poleg tega ima pa Švica v načrtu še več velikih jezov in umetnih jezer, iz katerih bi črpale vodo velike elektrarne. ' Gradbeni stroški bi znašali 600 milijonov frankov. Med drugim namerava zgraditi Švica veliko elektrarno z mogočnim jezom pri Ander-mattu. ki bi bila poleg one v Coloradu-River in Dnjeprostroja največja na svetu. Ti načrti pa zadevrOo na odločen odpor prebivalstva, ki bi moralo preseliti iz svojih dosedanjih bivrdišč. če bi se uresničili. Toda gradnja novih velikih elektrarn mora ostati zaenkrat še na papirju, kajti graditi jih bodo lahko začeli šele po vojni, ker so potrebne v ta namen ogromne množine cementa, bakra, aluminija in jekla. Vsega tega pa Švica med vojno ne more dobiti iz inozemstva. Zato se bo morala zadovoljili z gradnjo manjših elektrarn. vili s prednjimi deli kraetač. če čita človek te recepte, mora rx>misliti, da so uporabljali ljudje okrog leta 1810. krastačji prašek in razne druge preparate zunanje in notranje. V starih Časih so Igrale v zdravstvu zelo važno vlogo tudi kače. Naši predniki so pa morali imeti presneto zdrave živce, kajti če je hotela žena pospešit; porod. Je morala nct'ti na trebuhu modrasovo kožo. Prav tako čuden je tudi recept zdravljenja bolnega očesa, ki je bilo treba položiti nanj desmo oko zave kače. Zp v čisto tehničnem pogledu ta način zdravljenja ni bil lahek. želva Je v vseh joz'kih simbol odpornost; in počasnosti. Italijani prav.jo o počasnem dekletu, da. hMi kakor želva. Tudi a kuščarjem ponekod primerjajo ljudi odnosno poedine njihove lastnosti. Urnemu dekletu pravijo Italijan lucertolina ali |u« certolett.a. Spanci pa originalne je, da je sestavljeno iz samih kuščarjevih repko\. Otok mrtvih v Vei Venezia ima pofeopalBče na otoku San Mtchele Venezia je mesto protislovij. Dočim so Markov trg. Canale Grande ter vsi slikoviti kotički med tesno skupaj stoječimi hišami polni življenja, želja, nad in razočaranj, je nanizana okrog mesta vrsta otočkov, kjer kraljujejo molk. mir in samota. Med ternj otočki je tudi San Mi- chele. podoben iz morske pene porojenemu biseru sredi lagun in na tem otočku ima Venezia svoje pokopališče. V senci vitkih dreves se vrste tu grob za grobom, križ za križem, spomenik za spomenikom, celo morje žalosti v morju. Ze več stoletij snivaj o tu pokolenja Venezianov svoj večni sen. Težko si je misliti kaj bolj ganljivega in pretresljivega kakor to osamljeno pokopališče na mor j ti. V tem mestu smrti ugasne vsaka želja in utihne vsako hre- penenje. Tu je konec sveta, čas je tu ustavil svojo pot. Samo molk, neskončen molk kraljuje tu. zasanjana večnost, mir in tišina. V gondolah vozijo pokojnike k večnemu počitku in v gondolah prihajajo na otok tudi njihovi svojci, prijatelji in znanci, da jih spremijo k večnemu počitku. Zato pa se lepo vidijo hišo v mesti:, motorni čolni drse po kanalih, tu pa tem se zasliši klic gondoljerja ali glasen bonski smeh. Tam na oni strani leži Venezia, polna življenja, dela in veselja, ta prekrasna simfonija kamenja, kupol, zvonikov, stolpov in stolpičev. Tu na San Michelu pa kraljujeta samo tišina in večnoe in smrt spoznamo šele, če ju motrimo skozi prizmo takih proti slovi: Zdravila Iz živalskega kraljestva Uporaba zdravil iz živalskega kraljestva sega daleč nazaj v zgodovino človeštva Najbolj so ljudje zaupali živalski maščobi kot zdravilu proti raznim boleznim. 7 živalsko imstjo so se mazali in masirali. Zdaj takim zdravilom pretežna večina ljudi ne veruje več. Med 30 letno vojno so pa poznali pribMžno še 190 različnih zdravil iz živalskega kraljestva. Najpomembnejšo vlogo v primitivnem zdravstvu starih časov je igrala žaba. Njo so uporabljali proti mnogim boleznim, če so človeka boleli zobje, si je moral preskrbeti več žab in jih skuhati v olju, potem pa namazati z njim boleči zob in ga tako dolgo masirati, da se je začel majati, čim je bil zob omajan, si ga je lahko človek sam izdrl. Ta način tečenja zob pa ni bil posebno priljubljen, ker je bil združen s hudimi bolečinami. Žabe so uporabljali tudi pri omedlevict. Ce je človek omedlel, so mu privezali žabo na tek>. Proti pegam so pa uporabljali žabja jajca. Priljubljeno m zelo razširjeno zdravuo so bile krastače. Na odprto rano so polagali krastače, proti kačjemu strupu pa na soncu posušene krastače. Opekline so zdra- ItalijansKa rarstava v Budimpešti V vojni službi stoječi italijanski umetniki so razstavili svoja dela že v Rimu, Berhnu in na Dunaju. Zdaj jih pa razstavljajo t BuJimpešti. Razstava, obsega 424 slik in skulptur. Za njo je vladalo v madžarski prestolici veliko zanimanje. Svečani otvoritvi so prisostvovali mnogi dostojanstveniki, med njimi ministrski predsednik grof Kallav, ministra Szynyi-Mersa in An tal, predsednik parlamenxa pl. Taenacu-Nagv tjar poslaniki Italije, Nemčije, Finske in Bolgarije. Otvoritvene besede je gvvvoril umetniški vodja razstave Antoni o Morera. Nagovoru italijanskega poslanika in stalnega naonestnika vojnega ministra je sledil ogled razstave, ki bo zaključena 30. t. m. Gradbena delavnost vsakoletne poplave. StrosTci bodo zoaflal: 150 milijonov levov. Poleg tega bo ."zgrajenih več novih vodovodov za preskrbo prebivalstva mest in vasi z dobro i pitno vodo. V nekaterih dolinah bodo zgrajeni jezovi. Tudi letos v Bolgariji mnogo zidajo in grade. Med drugim nameravajo v Bolgariji letos zgraditi 12 novih železniških prog v skupni dolžini 484 km. Gre v prvi vrsti za, nove železniške zveze v Makedoniji in Traciji, ki naj bi bile zgrajene do konca tekočega leta. Pri gradnji bo zaposlenih 27.100 delavcev. Dnevno bodo porabili 18 vagonov železa, lesa in cementa. Ves ta gradbeni materijal je že na razpolago. Za zboljšanje starih in gradnjo novih cest je pripravila letos Bolgarija dve miljardi levov. Pri cestnih delih bo zaposlenih 40.000 delavcev. Pripravljajo se tudi nekatera osuševalna dela zlasti pri Videnu, kjer bo pridobljenih 6600 ha rodovitne zemlje in Svištovu, kjer bo pridobeljenih 9000 ha zemlje. V okolici Bitolja so se pričela velika regulacijska dela, da se preprečijo Kulturno sodelovanje med Slovaško in Bolgarijo V Bratislavi je bila nedavno ratificirana bolgarsko-eflovaška kulturna pogodbo. Pogodba bo omogočila dalekosežno pcjrlobitev kulturnih stikov meti obema državama. Slovaška vlada bo skrbela za to, da-se bo poučevala na bratislavski imiverzi v okviru slovanske filogogije bolgarščina in bolgarska hteraitura. Bolgarska vlada bo^ pa skrbela za pouk slovanšcine. in slovaške literature na univerzi v Sofiji. ObeTvlodi ustanovita na univerzah doktorate z^l sIo_ vaščino in bolgarščino. Vse bolgnrske%.znan-stvene ustanove bodo izmen javalp svojle' izkušnje m dognanja, s slovaškimi. . ^se^t«. delo bo vodila in nadzorovala posei^na? kulturna komisi ta. Mednarodni veterin V sredo, 23. t. m., se je priče; v..Bratislavi mednarodni veterinarski kongres,' ki bo trajal 8 do 10 dni. Prisostvujejo I nrv.i poleg slovaških nemški, madžarski, bolgarski, rumunski in hrvatski delegati ter zastopnik nemške vojaške uprave v Srbiji. Na dnevnem redu je zlasti vprašanje zatiranja živinskih kužnih bolezni in določitev enotnih smernic za to važno deli. Tako naj bi se pospeševala živinoreja te.* poživila prodaja mesa iz držav jugovzhodne Evrope v Nemčijo. I P. g. MODEHOUSeTI 11 Humoristi cen roman Prav nič se ne slepim zastran tega, kakšen je bil moj značaj, ko sem prvič srečal Audrevo Blakovo. Xarava mi je bila dala dušo zveri, in okoliščine so bile dopc <;ie delo narave. Ljubil sem potovanja in sem si jih tudi lahko privoščil, ker sem bil premožen. Od trenutka, ko sem postal polnoleten in sem lahko odvezal varuhe vseh nadlog z upravljanjem mojera imetja, sem se zavijal v lagodnost kakor v udobno haljo. Valjal sem se po svoji sebičnosti kakor prasec po blatu. In če sem imel med enaindvajsetim ir. ; etindvajseum rojstnim dnem le eno misel, ki ni bila sebična, moram vsekako reči, da me pušča v tej zadevi spomin na cedilu. Nekako na vrhuncu tega razdobja sem se zaročil z Audrevo. Zdaj, ko jo bolje razumem in nepristransko \idim samega sebe v tistih dneh. šele lahko presodim, kako nepopisno žaljiv sem moral biti. Moja. ljubezen je bila iskrena, a mojemu nastopu to ni jemalo njegovega neznosno zavetniškega značaja. Bil sem kakor kralj Kofetua, in dasi nisem »njegovimi besedami govoril: Ta beračica bo moja kraljica,« sem vendar jasno kazal, da tako mislim in čutim. # Audrev je bila hči nekega slikarja, zanemarjenega in dokaj nepriporočljivega človeka, s katerim sem se bil seznanil v nekem bohemskem klubu. Preživljal se je a tem, da je kdaj pa kdaj naslikal kak portret ali ilustracijo za kako revijo, največ pa z reklamnimi risbami. Lastnik patenta za neko otroško hranilo, ki ni bil zadovoljen s tem, da je pisal na zavojčkih svojega proizvoda in v časopisnih oglasih: >Bebica joče, ker bi rada hranilne moke Xc, je bil začutil potrebo, prepričati občinstvo s pomočjo umetnosti, in gospod Blake je dobil naročilo, naj napravi ustrezno sliko. Mnogo dobrih primerkov njegovega dela na tem področju lahko še dandanes vidiš na zadnjih straneh ilustriranih mesečnikov. S Tftfr&nfmf sredstvi si človek sicer lahko zasluži toliko, da* živi, a jasno je, da bo z veseljem za jahal bogatega zeta, ako mu je usoda naklonila zalo hčer. In tako je gospod Blake za jahal mene. To je bilo eno njegovih poslednjih dejanj na zemlji; kajti teden dni po tem, ko je, kakor zdaj upravičeno mislim, prisilil Audrevo, da me je sprejela za ženina, je umrl za pljučnice Njegova smrt je imela razne posledice. Povzročila je odložitev poroke; moje zavetniško nastopanje je pognala v vrhunec, kajti izgin jen je nevestinega hranitelja je bilo izbrisalo edini razloček, ki je še utegnil obstajati med menoj in napuhnjenim Kofetuo; Audrevi pa je dala mnogo večjo p: v neodvisni izberi tovariša za življenje, nego jo je imela dotlej. Prav o tej izpremembi položaja sem se moral kmalu prepričati. Do tistega trenutka nisem bil niti pomislil na to; nekega večera pa mi je odprlo oči njeno pismo, ki so mi ga prinesli v klub, med tem ko sem srebal črno kavo in premišljeval o dobrotah življenja na tem najboljšem iz vseh mogočih svetov. Pismo je bilo kratko in brez ovinkov. Audrev se je bila tisto jutro poročila. Če bi rekel, da je pomenil ta trenutek obrat v mojem življenju, bi povedal vse premalo. Mirno lahko zapišem, da je vplival name kakor vzbuh dinamita. V nekem pogledu me je tudi res ubil. Moj dotedanji jaz je tisti večer umrl, in mislim, da je le malokdo jokal za njim. Kakršen koli sem zdaj, vsekako nisem več samozadovoljen opazovalec vna-njih dogodkov, kakor do tistega večera. Zmečkal sem pismo v roki in nekaj časa srepo strmel v papir. Ves nravstveni svinjak okrog mene se je podiral, in bridka resnica, da za denar^ ne moreš vsega kupiti, niti na najboljšem mogočem svetu ne, mi je gledala iz oči v oči. Spominjam se, da je, ko sem tako sedel, ves skrušen od dobljenega udarca, prišel k meni neki znanec iz kluba, priskutnež, ki sem se ga dotlej najrajši ogibal. Prisedel je k meni in jel čenčati. Postave je bil majhne, a glas je imel tak, da ga ni bilo moči »reslišati. Govoril je, govoril brez konca in kraja, srca sem ga preklinjal, ko sem pod ploho besed skušal urediti svoje misli! Danes Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tistem pa vidim, da me je rešil. V nekem smislu me je prisilil, da sem se vzdignil nad samega sebe, čeprav mi je bil v tistem trenutku neizrekljivo zoprn. Sama bolečina me je bila, vse v meni je krvavelo, z naporom vseh moči sem se skušal ovedeti neverjetne stvari, ki se je bila zgodila. Moja vera v Audrevino neizpremenljivo vdanost je bila slepa. Bila je naravno dopolnilo moji sliki lagodnega življenja: potreboval sem jo, izbral sem si jo bil, bil sem z njo zadovoljen — po tem takem je bilo vse v najlepšem redu. Zdaj pa sem se moral sprijazniti z nemogočim dejstvom, da sem jo bil izgubil. To pismo je bilo zame zrcalo, v katerem sem videl svojo pravo podobo. Audrevine besede so bile skope, toda razumel sem jo; in vsa prevzetnost, ki me je delala zmerom tako samozadovoljnega, je v krpah odpadla od mene hkratu z nečim drugim, še važnejšim. Zdaj mi je jasno, da sem ljubil Audrevo bolj. nego sem kdaj mislil, da sem zmožen ljubiti. In priskutnež, ki je sedel zraven mene, je ves čas govoril, govori, govoril . . Zmerom sem mislil, da govorjenje, posebno če je vztrajno, v žalostnih in hudih trenutkih več zaleže od nemega sočutja. Do neke točke te dela skoraj blaznega, tako da misliš: ne bom trpel in ne bom; ko pa prekoračiš tisto točko, se jame izpre-minjati v tolažbo in blažilo. Vsaj z menoj je bilo tako. Polagomo sem čutil, da mi je tisti človek čedalje manj mrzek; nato sem jel poslušati in nazadnje celo odgovarjati. Votčic! mmmm Vfcl ▼ LJubljani