ra PRIMORSKI DNEVNIK _________ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE j*> IX. ■ Stav. 245 (2555) Zahtevamo preklic prepovedi političnih zborovanj! Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 17. oktobra 1953 Cena 20 lir IE Z LASTNIM ODLOČNIM BOJEM SI KUJEMO NAŠO BODOČNOST ^osečani: V znak protesta proti prodajanju naše zemlje bomo izobesili še več ^renskih zastav * Novi protesti iz raznih krajev proti prepovedi političnih zborovanj TUd ,!>vanjeSmo^! Je množično zbo. »speli) ■Bna Proseku dobro ll že nPw ?n.° razpoloženje, v«lnimi n vlada med za- ^ Prihaif-0SeČani’ sili 1iudi’ * to Si?. na ostanke, saj sproti ^b0!lse. sredstvo, da se se sp,Iesc.až° 0 položaju in u v teh 5an]ai° z dogodki, ki Hagiico d sledijo z veliko Na ' - Prišel tVdeia)šnji sestanek je tovoril • dr- Dekleva, ki je •Potne r Predvsem o nujnosti 25vednihr°Qite vseh Poštenih in te na ^-u vencev' ne oziraje tolitičnn strankarsko in Prot; •nnhiI>!'epričariie. ' v borbi terializma PU italiianske§a im- V Poznate«, je začel NcreriI“L‘,°v- Dekleva, «kot v»m ---a' °f. Toda jaz Oredsprine govorim kot pod-temveč i/ neke organizacije, Slovenn^ ,! navaden tržaški vsi Slov«.* - tuti to’ kar cutii° let itI?X cl’ ki sp okusili 25 SDrejtni*Jan,ske vladavine. Zato "t knt udi vi moje besede S|°venei ian' OF’ temveč kot la itaiiV kl noče jo več povrat-'ažno ir v ,te kraje. Danes ni Sli sov r* kdo elan OF al’ komintormistične SlovenA v?žno je, da se čuti ta, da a’ “a se čuti demokra-Pripravi- £uti človeka, ki je 'ati zatien. tUtii nekaj žrtvo-Stvu n °’ oa se našemu ljud-i« hto z8odi krivica, ki nam 'olji vsiliti proti naši tike« t Anglije in Ame- več zastav in nadaljevali z napisnimi akcijami naših gesel v tej odločni borbi za naš obstoj: »Nočemo Italije! Hočemo biti svobodni! Živela JLA!». Predvsem se naša mladina dobro zaveda, da je v prvi vrsti od nas samih odvisna naša pri. hodnost in da se s sedanjim bojem vključuje v široko fronto vsega demokratičnega ljudstva. Navzoči so nadalje skle- tb,J: tem uvodu, katerega !?v' dr tn topl° pozdravili, a ,.kleva prikazal po-^gltje in /Amerike v k?' «1 , ki 4^° tržaškega vprašanja, t-j/c . 1«. poudaril vse tiste !%orn men jeni h držav, ki so ik o? , do današnjega sta-V v't pa z dne 8. okto-lin: ®m Položaju, ko so na tili! tj l PROTESTNA IZJAVA ZVEZE PROSVETNIH IN KULTURNIH DELAVCEV ERS V TRSTU Prosvetni in kulturni delavci najodločneje protestiramo proti sklepu Angležev in Američanov od 8. oktobra t. 1., ki nagrajuje povzročitelje druge svetovne vojne, in najodločneje zahtevamo, da se ta sramoten sklep za angloameriško demokracijo umakne in prekliče. Zahtevamo, da se spoštujejo sklepi mirovnih pogodb in odločbe OZN ter Varnostnega sveta. Zahtevamo tudi, da se spoštuje kri, prelita v zadnji svetovni vojni na strani demokratičnih sil, in da se kaznujejo a ne nagrajujejo tisti, ki so zločinsko prelili toliko krvi najboljših slovenskih očetov in mater, sinov in nčera. Prosvetni in kulturni delavci smo odločni na strani vseh tistih, ki sta jim pravica in demokracija globoko v srcih in ne samo na jeziku. Skupno z brati iz matične domovine bomo branili pridobitve zadnje vojne in ne bomo dovolili, da se povrnejo časi pred letom 1945. katere ,, - spada tudi JVsko ltadjanske kominfor-tfba ' p°družnice v Trstu, je ?rePree-i eti vse 4i'e, da se i ‘ bi na Uvedba te odločitve, ‘lite j1 prinesla nepoprav-9baijf fmdice. Zato moramo večjo -i, 1 našo borbo z vedno »Ušati tako da bo naš glas v trstu ,'sam° na Proseku in N rt„,!emveč po vsem svetu, muznost j( na pragu Trža- da v tem tre- Sa n® st°P nt lSerHu .,etn*js Italija, povemo m1 kaliiBetj’ da mi ne mara-Tviswt ’ j hočemo našo ne-\ Pustit; ’ a ne bomo nikoli da da bi se Italija še i a v naše kraje. ^a^ih p°Vl'n i cl Sl s ^0Vanju so nato pri-SluciiA1 kaniem izglasovali 'iartjo-’ ki io v celoti ob-,,«Na ‘ Sni .aaa^nJem zborovanju Slovi-n isti Pozdravljamo 'L^ročk? ‘2- Ilalitene naae‘ lil1 borili ’ kl se ‘kupno z s» v te l proti Povratku Ita-DtMdstaviinaje’ ki zahtevajo, da ^Seio , Flmsk> emisarji in Pi londonskih in fS0 kun* h mešetarjev, ki SSlen^^U našo, s krvjo k. Vse zeailj°. Pozdravljati n« ne, ki C ‘n zaV‘snos‘. za "aso svo-H,%li nat,. ’ a si bomo sami i "a naP: Us°do in gospoda i. r»tesiii 1 zemlji, C Proti odločitvi 'bstva nra°na' ki Jemlje ania Prav‘čo se borijo za . svobodnega • n.,, a tem možnost C zioefa eno Protestiralo tt?„s in w\sIV'n oklepom Lon- 1? b, Ur,; m L.OU- hnm!!l"8t?na V ZnaR ■tuei|skih°2!°, 'zobestt' še več tako h„, av’ ki bodo vi-t^Skemu 8£?,nt°velu govoril fronte tiv: Stok* ^sv°bodilne _______ Član Sesta‘lk“ »aiak- k$iit;'*h v f v OF o naših i/-nCm zSodovinskem daniHm znuva Pret> % ■ni' v' - omo še enkrat lv?Periam,n:’stV0 italijan-^)akau l -Stov- «Ne more- >7 Stok‘Zenurok,>' ie de’ 'šdi ?nizan2u «°buditi l)ti tlo1Jlnf, L83 dulla ^ rižarno r^e* niouuu,r 'tis.^hiukr., Vse Slovence in t C Pripon ne Klcde na P°- a0rt?v2oči - dn°st». bodo ‘preklicani sklepi angle- o položaju, ki je nastal na LONDON. 16. — Danes se je v Londonu začela konferenca zunanjih ministrov An. glije, ZDA in Francije. Poleg ministrov Edena, Dullesa in Bidaulta se je udeležuje tudi manjše število izvedencev treh vlad. Ministri so se danes dvakrat sestali; popoldanska seja je bila zelo dolga in je trajala skoraj pet ur. Zvečer je Eden priredil svojima kolegoma večerjo. Po današnji popoldanski seji je bilo izdano kratko poročilo ki pravi; «Ministri so začeli' razpravljati o odgovoru, ki ga je treba poslati na sovjetsko noto od 26. septembra o tržaškem vprašanju in - ~ ' ki je nastal mora-naše mobilizi- da > b0U^anovihat2 skl<-'nili in °dil ,dkciJski od , b* ‘kLni4ehiu i10 ,akcii° Pro' Ni -, Pa. K? anSloameriške- Vt^SkWili pa 80 že Edinci bodo ~ Pred-: izobesili še Hn Cauot Longe voj pn Ipavicu sšJfc* ‘ffiSi ZUHAMKPOUllČMfl DEBATA V IHLIHNSKEM SEIMIII Kominformisti prednjačijo v imperialističnih zahtevah lfels^.sta £Pra^stavnik Cabot ,!a ie r- * glh 'g g ki p;Nf.ra' udeležila ju. Hi.5« v ?,ad!>Veavni* lajnik 7-a tcs0,lov evv VnN Popovič, Xki>,Ska del?11 kot ™>ia Glavne iPkaciie na za- skupsčine OZN, RIM 16. — Zunanjepolitična debata v rimskem senatu se je tudi danes nadaljevala v nekako pridušenem in negoto' vem ozračju, obenem pa je po. tekala ob očitnih poskusih zavlačevanja. Rella, katerega govor so napovedovali še za danes, bo tako nastopil pred senatom šele jutri, morda.pa bo svoj govor zavlekel do začetka prihodnjega tedna, ko bodo že znani sklepi londonske konference treh zunanjih ministrov. Čeprav govori senatorjev m izražajo nič manj nacionalističnega in imperialističnega duha kot nedavni nasto. pi njihovih kolegov v poslan ski zbornici, je vendar čutiti! da je odločni nastop Jugosla^ vije napravil v Rimu velik vtis in spravil rimske politike v negotovost, Pn nacio. nalističnih izjavah pa so tudi danes prednjačili kominformi stični senatorji Po včerajšnjih šovinističnih izjavah «socialista» Lussuja in kominformista Serenija (ki je med drugim dejal, da KPI «ni odsvetovala vladi, naj sprejme angloameriški sklep« o prepustitvi cone A Italiji«) je bil danes na vrsti senator Donini (KPI). ki le obtožil italijanske vlade od leta 1947, da so s svo-nolitiko med drugim «po* očile izgubo italijanskega )0 prebivalstva, ki bi sicer lahko prišlo pod Svobodno tržaško ozemlje« in pri tem očitno mislil na ostale kiaje Istre in Slovenskega li tako po ki bi bi kominformovskem receptu p"“av tako kandidati za priključitev k Italiji kot^je za KPI sedanje ozemlje STO. Nadalje, je ^jalDon.m.jepoh-. tika teh vlad krl,va'.da •1{emIet|" lija izgubila kolonije , tem ko celo fašisti, skozi zobe priznavajo, da je «č- k°lon,a- ključeno llvmn nrf*šel» tOCl KPI SOiZC za Mussolinijevim imperijem!).! zavlekla, meji med Izraelom in Jordanijo Razgovori se bodo naaa. Ijevali jutri«. Podrobnosti o razgovorih, tudi iz neuradnih virov, sko-iaj ri. Ve se le, da je tržaško vprašanje popoldne proučeval tudi poseben delovni odbor: v političnih krogih zatrjujejo tudi, da izdeluje francoski zunanji minister Bidault kom. promisni načrt, ki bi omogočil nadaljnjo prisotnost angleških in ameriških čet v Trstu, obenem pa nekako rešil prestiž velesil. V političnih krogih nadalje trdijo, da se a-meriška delegacija zavzema za pristanek na jugoslovanski predlog za četvorno konferenco, medtem ko da angleška še koleba. V londonskih uradnih krogih so danes v zvezi s Trstom zanikali vesti, di sta angleška in ameriška vlada sklenili okrepiti svoji posadki v Trstu; prav tako so tudi zanikali vesti, da sc je umik angloameriških čet iz Trsta že začel. O položaju na meji med Jordanijo in Izraelom so razpravljali zaradi zadnjih incidentov na tem področju, če prav sicer to vprašanje m bilo predvideno na dnevnem redu Prav tako so nastale nenadne težave v zvezi z odgovorom na sovjetsko noto, ker je kancler Adenauer nujno zahteval, naj se ne postavi ponudba varnostnih jamstev Sovjetski zvezi. Adenauer se boji, da bi ta ponudba je oolj zavlekla francosko ratifikacijo pogodbe o evropski skupnosti; obenem se v Nemčiji tudi ’ bojijo, da bi Francija utegnila slediti italijanskemu vzgledu in zahtevala posebne koncesije za Posarje v zameno za ratifikacijo te pogodbe Pričakujejo, da se bo konferenca zunanjih ministrov jutri končala in da bo nato izdano obširnejše uradno poročilo, ki bo pojasnilo stališče treh vlad do vprašanj, ki so na dnevnem redu. Ni pa izda se zaradi raznih zapletliajev konferenca ne bi Medtem ko v angleških uradnih krogih še vedno vztrajajo pri sklepu angleške in ameriške vlade glede Trsta od 8. oktobra, se laburistična opozicija vedno ostreje postavlja proti temu sklepu in zahteva njegov preklic. Predvčerajšnjim je bivši državni podtajnik Wyatt izjavil, da je angloameriški sklep zaslužil prvo nagrado za največjo neumnost tega leta in zahteval, naj se prekliče. Danes pa je bivši laburistični zunanji minister Herbert Morrison dejal v govoru po televiziji, da sta London in Washington v tržaškem vprašanju zagrešila hudo napako. Dodal je; «Ne gre samo za napako, temveč za hudo napako, izvedeno na še slabši način.« Morrison je nato ostro kritiziral angloameriški sklep, zlasti pa način, kako je bil sprejet. Tudi sicer se angleška javnost, na katero je odločno jugoslovansko stališče naredilo globok vtis, vse bolj orientira proti sklepu svoje vlade. To se odraža tudi v številnih pismih britanskih javnih delavcev pa tudi preprostih državljanov. raznim časopisom. $e bolj pa se to razpoloženje javnega mnenja odraža v pisanju britanskega tiska, ki je spočet, ka branil sklep vlade frontal. no in v celoti, potem pa, ko je začel čutiti, da izgublja stik z javnim mnenjem, poskušal u-brati nekako srednjo pot in o-pustil vsaj stališče, da v an-gloameriškem sklepu ni treba ničesar spremeniti. Medtem ko je bil jugoslovanski predlog za konferenco štirih spočetka sprejet zelo hladno, je zdaj tisk do njega mnogo bolj naklonjeno razpoložen. Laburistično glasilo «Dailv Herald« pa poleg tega ugotavlja da Italija ni prav ničesar prispevala k popuščanju napetosti, ker odklanja jugoslovanski predlog in še nadalje postavlja ekspanzionist.ične zahteve. "'. ' ’ Jovanovič prt Stefanopulosu ATENE, 16. — Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Jovanovič je danes obiskal grškega zunanjega ministra Stefanopu-losa, Razgovarjala sta se o novem položaju, ki je nastal v zvezi s Trstom. in nas ne bodo iznenadili. Mi se zavedamo, da je to. kar se sedaj dogaja, prvi korak k obnovitvi italijanskega imperija. Italijanski imperiali.i zem izkorišča svoje sodelovanje v atlantskem paktu, da izsiljuje zahodne države. Jutri pa bo v neki arugi pregrup*-ciji sil našel neko drugo obliko za dosego svojih osvajalnih ciljev. Spričo tega se je za nas postavljalo in se postavlja vprašanje; ali naj se že sedaj upremo temu imperializmu in to kljub temu. da ameriška in angleška vlada podpirata ta imperializem, ali pa kasneje. Toda izkušnje iz preteklosti nas uče, da je treba čimprej stopiti na prste vsakemu imperializmu. Zaradi tega naj vedo na Zahodu, da se bo prav danes Jugoslavija z vsemi svojimi silami uprla italijanskim osvajalnim težnjam. Vendar jim mi še poudarjamo: Ce hočete sodelovanje, tu smo, če ga pa nočete, mi nismo krivi. Mi smo dolžni braniti svojo zemljo. Nam vse bolj pogosto govore: to stališče bo izkoristila samo Sovjetska zveza, ki ribari v kalnem glede tržaškega vprašanja. Morda je res, da ribari in da morda včasih tudi nekaj vlovi, toda mi ji nismo niti vaba, niti trnek. Ona samo ve, da lovi in to ne prvič, Mi pa upamo, da ne bo nihče izkoristil te priložnosti za svoje sebične cilje. Nam so prav tako govorili leta 1948, da bo naš spor z ZSSR izkoristil Zahod. Vsekakor je Zahod ta spor res izkoristil, toda mi temu nismo bili krivi. V Italiji provokatorsko pišejo, da bi se moral Tito odločiti za Zahod ali za Vzhod. V njihovem lopovskem jeziku pomeni to; ali da mirno damo cono A, ali da se upremo. Toda, gospodje, mi razumemo vaš jezik, mi vam ne damo, kar zahtevate. Mi se ne opredeljujemo za nikogar razen za našo socialistično Jugoslavijo. Mi imamo svojo neodvisno linijo v vsem. To pa je linija sode. lovanja na osnovi medseboj nega spoštovanja in enakopravnosti. Mi vodimo politiko neodvisnosti in miru in ne politiko te ali one sile, te ali druge grupacije, za katero se skrivajo ekspanzionistične za. hteve. To je bistvo vse naše politike«, je zaključil tov. Mi' lovan Djilas. B. B. Ze pripravljena aitcija italijanski* vlade za okupacijo cone A je bila zaustavljena s takojšnjim nastopom jugoslovanskega ljudstva in vlade. Osemdeset tisoč pravili državljanov našega področja, Italijanov in Slovencev, je na zadnjih volitvah glasovalo za neodvisnost Trsta. Po neodgovornem in samovoljnem angloameriškem diplomatskem aktu lahko prištejemo k zagovornikom neodvisnosti Trsta še nove tisoče in tisoče meščanov. Spričo tega zločinskega sklepa, spričo škode in nevarnosti, ki jo pomeni za Trsi in Tržačane, morajo prebivalci nase cone, ki so na tem najbolj zainteresirani, nujno odgovoriti z aKci-jo, danes in ne jutri, ko bi lanko bilo že prepozno. Na kakšen cilj naj se koncentrira politična akcija prebivalstva, ki no±e Italije? U-čitno si je treba zastaviti za cilj preklic samovoljnega in protizakonitega sklepa, Ki ga velika večina prebivalstva našega področja odklanja. V kakšnin oolikah naj se izraža volja in odpor irza-tanov, se pravi onih, ki imajo za' to najuecjo pravico? V vseh oblikun, od protestov posameznikov, skupin, kolektivov, do resolucij, brzojavk in itjav stranic, in gibanj, od tisku do izjav raznin predstavnikov, občinskih svetnikov in posameznih me.tunov, predvsem pa s kolektivnim aemonsii ativnim dejanjem, z zbiranjem množic-z v-eljudskim protestom. Potrebna ,,e enotna akcija skupna jronta vseh gibanj in strank, hi se strinjajo v tem, naj Italija ostane tam, kjer je, naj Trst pripada tivaškemu prebivalstvu, naj se ljudstvo na tem področju sam o vlaaa m samo odloča o svojih interesih, o svojih problemih. S temi zahtevami pa se strinja večina italijanskega in slovenskega prebivalstva našega področja. Sklep strank in gibanj, ki se zavzemajo za neodvisnost, da se sklice veliko protestno zborovanje na Trgu Garibaldi, je bil konkretno dejanje, da se protianeKsioni-stično prebivalstvo spodbudi k akciji, obenem pa je določil tudi formalno in organizacijsko enotnost akcije. Kai se je zgodilo? General Winterton je prepovedal javna zborovanja. To je bilo tudi logično: da se poskusi izvest i angloameriški sklep je bilo treba preprečiti, aa bi se žrtve lahko uprle. Toda spričo tega, za kar gre. je bilo razumljivo, da so se k l.uo t emu na Trgu oo-nbaldi zbrali tisoči in tisoči meščanov, obeh narodnosti in raznih političnih prepričan j. 1 si pa so se strinjali v tem, da morajo ostati karabinjerji in kar še spada zraven, onstran Stivana. Bilo jih je dovolj, da so dali ono spodbudo, ki je potrebna, če naj volja Tržačanov in njihova pravična stvar ne ostane mrtva trka, temveč za dobi svojo tezo. Kdo je moral in mogel bt ti pred vsemi in v vezjem številu kot ostali na Trgu Garibaldi? Na,bolj borbeni delavci, komunisti, bivši partizani, ljudje, ki so se upirali nacijasističnemu okupatorju, Slovenct, ki so okusili dvojno trpljenje pod italijanskim režimom. Prav ti, ki bi bili v vsakem primeiu prvi pred vsemi, so bili tam, da so pokazali s svojo navzočnostjo vso veličino krivice, ki jo je pomenila odklonitev dovoljenja, in da so v imenu velike večine prebivalstva potrdili, da je sklep angleške in ameriške vlade diktatorski in izredno nevaren za mir. Množica je. pričakovala vzgled, spodbudo, vodstvo. Ob tem konstruktivnem razvoja dogodkov pa so se nepričakovano pojavili vodi- Stevilnj prostovoljci se javljajo pri vojaškem odseku v Kopru in izjavljajo, da so pripravljeni z orožjem braniti Trst pred italijanskimi imperialisti, Pred sestankom Popovič-Gruber BEOGRAD, 16. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bo jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič prve dni novembra vrnil obisk avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Karlu Gruberju. Kot je znano, je bil obisk Koče Popoviča svojčas odložen zaradi njegove nenadne bolezni. BOSTON, 16. — V bostonski ladjedelnici je na 27-ti-sočtonski nosilki letal «Ley-tes« nastala eksplozija, pri čemer je bilo 27 mrtvih in 40 i ranjenih. telji Fronte za neodvisnost. Tržaškega bloka, Slovenske demokratske zveze m vsem na čelu aCorr iere di Trie-ste«, in poskusili v popolni skladnosti s fašističnim uMessctggero Vene to«, s kle-rofašisthnim uGiornalc di Triesten in z glasilom fašističnega hierarha in liktorja «Davida Lajola uničevati osnove, na katerih se je začela graditi širša enotna akcija; napadli so samoobrambno akcijo štiritisoč meščanov, ki so na Trgu Garibaldi zgovorno pokazali naju-cinkovitejši način za rešitev Trsta. Toda kaj hočejo pravzaprav ti gospodje? Ali hočejo ostati udobno v naslanjaču in filozofirati, napisati kakšno brzojavko, dati kakšno osebno izjavo, do pičice v skladu z zakoni in paragrafi, in čakati, da nevarnost italijanske okupacije Trsta odvrne oni Varnostni svet, ki je molčal kot grob, ko so oni, ki jim je poveril zaupni mandat, prodajali interese in pravice Tržačanov za druge interese, s katerimi nimajo nasi ljudje nobenega opravka, oni Varnostni svet. kjer imajo besedo vsi, le Tržačani ne? Tajnik Fronte za neodvisnost dr. Giampiecoli je s svojimi nepolitičnim^, izjava_ mi, ki žalijo najaktivnejši del ljudstvi}'ki hoče nVodvisnost, dokazal svoje političho nera. zumevanje. vCorriere di Triestes, Agneletto in Giani. piecoli, katerih dolžnost je bila, da bi prišli na Trg Garibaldi in pripeljali tju cim večje število svojih pristašev in simpatizerjev, da bi bil glas Tržačanov, ki hočejo biti svobodni, čim mogočnejši, so začeli dan po manifestaciji uganjati dlakocepstvo. Ti viditelji, polni neodločnosti, preplašeni zaradi resne odgovornosti, ki so jo prevzeli pred prebivalstvom, ki jih je izvolilo na vodilna mesta, so dejansko dokazali, da nočejo opraviti svoje dolžnosti. Ali so ti gospodje previdnih pojasnil, ki smrdijo že po ovadbi, pozabili, da bo- dočnosti Trsta, njegovega go. spodnrstva, njegove vloge in njegove svobode ne ogroža Jugoslavija, temveč Italija, kajti italijanski karabinjerji ■c pripravljajo na prihod v Trst, in ne Jugoslavija, ki jih je ustavila pri Stivanu,. _ Na platformi neodvisnosti Trsta od Italije, Trsta Tržačanom, spoštovanja mirovne pogodbe, odločnega odpora proti angloameriškamu sklepu se je med ljudskimi mno. " icami najrazličnejših slojev >n tendenc Že ustvarila enot. nost Bilo bi izdajstvo, zaradi katerega bo treba polagali račune ljudstvu, če. stranke in gibanja, ki kakor koli predstavljajo te težnje in voljo do odpora proti diktatu, ne bi tolmačile te enotne volje. Nevarnost je točno označena in cmejenc.' grožnje italijanske okupacije conc A STO. Tej nevarnosti se mora prebivalstvo Trsta in o-koliških občin upreti, preprečiti mora gospodarski propad Trsta, uničenje njegove važne, vloge, prenehanje nje. geve zgodovinske funkcije, preprečiti mora. da bi se Trst namesto tega spremenil v akcijsko oporišče italijanskega iredentizma. Tajnik Fronte za neodvisnost Giampiecoli, ravnate l) aCorriere di Trieste» Beli-har, gospodje odvetniki A-gneletto in drugi bi morali ne natolcevati tistih, kj so bili pogumno v prvih vrstah v imenu vseh, ki imajo enake težnje kot vsi, temveč so imeli in imajo dolžnost, da se okoristijo s tem, kar se je zgodilo na Trgu Garibaldi in da razširi jo akcijo Predlagamo jim, Če se mislijo, da predstavljajo ta gibanja in te težnje, da dajo pobudo za predlog za splošno stavko z zaporo trgovin, v zna k pTOtcstn proti dikta-tu, v znak zahteve, naj se tu diktat prekliče tn naj se dosledno spoštuje mirovna pogodbe. Opozarjamo jih Je, če je že treba, da jc takšna akcija «popolnoma zakonita». Obenem pozivamo delavce in vse Tržačane, ki pripadajo tem gibanjem ali z njimi simpatizirajo, komuniste in delavce Enotnih sindikatov. indipendentistično mladino, Slovence iz SDZ in o-stalih skupin, naj odločno nastopijo, da popolnoma o-sebni računi nekaterih ljudi ali njihove zveze onkraj Soče ne bi uničili velikih možnosti, ki jih imajo Tržačani, da prestrežejo grožnjo in o-stanejo neodvisni. SrOMUSKI 1),\EV1 Na današnji dan se je leta 1943 pričel I. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze na osvobojenem ozemlju. 3 J n 111^ j HTl K J { \ K|g1 j" m nu n| f1""" m* c MB j 1' il.., J Danes, sobcta 17. oktobra Hedviga, Mira , Sonce vzide ob 6.34 in zat L 17.17. Dolžina dneva 10-34 o vzide ob 14.35 in zatone ° Jutri, nedelj? 1«-. c‘rtobr* Luka, Travica - Nadaljujmo z nepomirljivo borbe proti ponovnemu zasužnjen Ju naše zemlje PO PODATKIH TRŽAŠKE INDUSTRIJSKE ZBORNICE ZA AVGUST JUGOSLOVANSKA CONA NENEHNO PROTESTIRA Tržaške ladjedelnice izkoriščajo USTANOVITEV PRVEGA BATALJONA povprečno komaj četrtino naprav PROSTOVOLJCEV ZA OBRAMBO TRSTA Za bodočnost še bolj žalostno kaže, posebno če se uresniči sklep o izročitvi naše cone v popolno upravo Italiji Podatki, katere prinaša redni mesečni gospodarski pregled tržaške trgovske in industrijske zbornice, dokazujejo, da se je v mesecu avgustu onovno naravnost katastro-_alno znižala proizvodnja \ največjih tržaških industrij- Fi skih podjetjih in zlasti v ladjedelnicah. Poglejmo, kaj pravijo številke. Obrati CRDA so bili pred letom dni slabo zaposleni, vendar so izkoriščali več kot polovico naprav. V letošnjem avgustu pa so izkoriščali komaj dobro četrtino naprav Točni podatki so naslednji; Ladjedelnica Sv. Marka je izkoriščala v letošnjem avgustu 34,4 odstotke naprav, lani 58,2. Delavnica mostov in dvigal je bila vsa zadnja leta izredno dobro zaposlena tako. da so tam delali v veg izmenah z nadurami in so tako lani izkoriščali v avgustu 200 odstotkov naprav, sedaj pa izkoriščajo komaj 73,3 odstotke. Tovarna strojen Sv. Andreja lani v avgustu sicer ni bila najbolje zaposlena, vendar je vseeno izkoriščala 37,3 odstotke naprav, sedaj pa jih izkorišča komaj 23,3 odstotke. Položaj ladjedelnice Sv. Roka pa je bd vsa pretekla leta zelo žalosten in se je sedaj še poslabšal. Ze lani so tam izkoriščali komaj 26.0 odstotkov naprav, sedaj pa jih izkorišča-ja komaj 23,8, i Podatki o dejavnosti največjih tržaških ladjedelnic so katastrofalni in nam zgovorno pričajo, kakšna usoda bi zadela ladjedelnice, še bi prišla v Trst Italija. Ti podatki namreč tudi jasno govore, kdo je kriv za nastali položaj. Ladjedelnice niso bile po vojm najbolje zaposlene, vendar niso niti preživljale hude krize. Cim pa so prišli v Trst italijanski funkcionarji, se je položaj ladjedelnic močno poslabšal tako, da na primer največje tržaško industrijsko podjetje ladjedelnica Sv, Marka izkorišča sedaj komaj dobro tretjino svojih naprav. Vse to se je zgodilo, kljub raznim zakonom in obsežni pomoči iz fondov ZVU, katero so dobile v preteklem letu tržaške ladjedelnice. Ne smemo namreč pozabiti, da so v avgustu dokončavali v ladje- delnici Sv. Marka dve večji petrolejski ladji, gradnjo katerih je v veliki meri finansirala ZVU. Samo ti fondi so gradnjo sploh omogočili, ker bi drugače v ladjedelnicah ne mogli graditi nič. Previsoke cene italijanskega materiala in italijanski birokratski sistem namreč onemogoča tržaškim ladjedelnicam borbo za naročila na svetovnem trgu. Bodočnost pa se obeta še bolj žalostna. Poročilo se nanaša na avgust. Od takrat so splovili veliko petrolejsko ladjo in končujejo tudi drugo petrolejsko ladjo. Pričeli pa so graditi samo eno ladjo srednje tonaže za Lloydovo progo proti Belgijskemu Kongu. Tonaža ladjevja, katerega bo gradila ladjedelnica Sv. Marka, se bo tako še močno znižala in bo padla v prihodnjih mesecih na okrog deset tisoč ton. To pa je seveda za tako velik obrat, kot je ladjedelnica Sv. Marka, smešno malo. Sličen je položaj tudi v Tovarni strojev. To je razumljivo, saj dela ta obrat po- gonske stroje za ladje, katere grade tržaške ladjedelnice. Prihod italijanske administracije in raztegnitev še nekaterih italijanskih zakonov nad Trst bi položaj v ladjedelnicah še bolj zaostril. Tako naprimer ne plačujejo tržaška podjetja davka na plače za znani fond, s pomočjo katerega namerava Italija dvigniti zaostali Jug. Ta davek in nadaljnje še ostrejše vmeše-vanje italijanske uprave bi še bolj onemogočili vsako konkurenčno borbo za tuja naročila. Tudi upravi CRDa postaja namreč sedaj jasno, da v Italiji skoro ni mogoče dobiti naročil za gradnjo ladij. Italija ima sama dovolj ladjedelnic, ki so vse izredno slabo zaposlene in preživljajo že vrsto let vedno ostrejšo krizo. Na svetovnem trgu sicer polagoma padajo brodnine, vendar je še vedno mogoče dobiti naročila. Q tem nam pričajo naročila, katere so dobile jugoslovanske ladjedelnice za Turčijo in dobro zaposlene nemške in angleške ladjedelnice. Protestno pismo slovenskih katoliških duhovnikov Organizaciji združenih narodov z zahtevo, da se krivični sklepi Angloameričanov prekličejo Danes opoldne so v Kopru I zborovanja poslali pismo glav- formirali prvi bataljon, ki ga j nerau odboru OF Trsta, v ka- sestavlja 400 prostovoljcev, bivših borcev partizanov, žena in mladincev obeh narodnosti. Prostovoljne enote so bile ustanovljene tudi v drugih obalnih mestih koprskega okraja. Stab brigade pa je organizirala Zveza borcev že prej. Ta brigada bo štela skupaj 9 bataljonov, v vsaki občini po enega. Podobne enote organizirajo tudi v bujskem okraju. Skupaj se je v prostovoljne enote vpisalo 5300 prebivalcev jugoslovanske cone. Seveda pa to število še narašča, ker se skoraj po vseh zborovanjih prijavljajo novi prostovoljci. Včeraj zvečer so bila zlasti velika zborovanja po vaseh občin Šmarje in Marezige, kjer je bila udeležba nenavadno visoka. Samo v Novi vasi se je po zborovanju vpisalo 70 prostovoljcev. Na zborovanjih sprejete resolucije izražajo ogorčenje prebivalstva teh vasi, ki so bile za časa fašizma večkrat do tal požgane. Prebivalci Momjana so z KAKŠNE DOBROTE NAM OBLJUBLJA ITALIJA POSTOPNO ZVIŠANJE STANARIN V PRIHODNJIH TREH LETIH Po načrtih italijanske vlade bi se stanarine zvišale za tridesetkrat v primeri s predvojnimi - ..Giornaie di Trieste" poroča o tem, kot da bi bila tu že Italija in niti ne omenja, da bi morali tak zakon šele raztegniti na to ozemlje «Giornale di Triestea je včeraj objavil članek v katerem piše, da italijanska vlada proučuje zakon za povišanje stanarine. List piše, da v Rimu pripravljajo zakon, na podlagi katerega naj bi do leta 1956 povišali stanarino za 30-krat v primeri s predvojno. To novo povišanje stanarine (ki po pisanju lista bi moralo stopiti v veljavo tudi v Trstu), naj bi stopilo v veljavo s 1. januarjem 1954. Povišanje sicer ne bo takojšnje ampak bo postopno tako, da se bo stanari. na v roku treh let, kot smo to že omenili, povišala za 30- miM JE SAMOSTOJNA SINDIKALNA AHC1JA SUMLJIVO OZADJE odpovedi stavke v industriji Razen za izboljšanje mezd se morajo delavci tudi boriti v obrambo tržaškega gospodarstva Prihodnji torek bi morala biti v Italiji in seveda tudi v Trstu splošna stavka vseh industrijskih delavcev. To bi bila že druga stavka, napovedana zaradi tega, ker delodajalci trdovratno odklanjajo vsa pogajanja za delno izbolj. sanje delavskih prejemkov oziroma za njihovo poenotenje. Tu moramo ponovno poudariti dejstva, da je stavka odpadla tudi v Trstu zaradi tesne sindikalne povezanosti z Italijo, ki jo pravzaprav res_ nična podrejenost. Že vsem je namreč znano, da v Trstu zaradi šovinistične politike sindikatov sploh ni več mož na kaka večja samostojna ak. cija, čeprav jo narekujejo posebni interesi in razmere delavstva v Trstu, Poudariti pa je treba tudi škodljivost take avtomatičnosti v tržaškem sindikalnem življenju. V Italiji so dali za sedaj glavni poudarek zahtevam po poenotenju delavskih prejemkov. Delodajalci so pogajanja o tem vprašanju gladko odbili. Zato so delavci 24. septembra stavkali. Med tem ni nastala nobena sprememba, Industrijci so ostali pri svojem Nujno je zato bilo, da delavci ponovno stopijo v stavko, zlasti ker so njihove zahteve zelo skromne. Sindikalne organizacije so se že domenile o dnevu stavke, ki je bil določen za 20. oktober. Sedaj pa je posegla vmes italijanska vlada. Stvar je sumljiva, Jer je minister za delo že prej izjavil, da ne bi moglo njegovo posredovanje nič koristiti. Cernu se je torej tako nenadoma premislil? Ne motimo se, če iščemo razloge za ta preobrat v političnem položaju Vlada namreč noče, da bi se delavci sedaj boriti za uresničenje svojih mezdnih zahtev, ker bo to odtegovalo pozornost Italijan, skega javnega mnenja od vnete gonje okoli Trsta, Sindikalne organizacije so predlog italijanskega ministra za delo o posredovanju takoj sprejele, čeprav nič ne kaže, da bi industrijci med tem spremenili svoje mnenje Zal pri vsem tem pa je, da so v ta manever pritegnjeni tudi tržaški delavci, ki zaradi sindikalne podrejenosti Italiji avtomatično ne bodo stavkali. Torej je ravnanje Enotnih sindikatov in Delavske zbornice še enkrat ne le v ekonomsko marveč tudi politično škodo tržaškega delavstva, ki je subjektivno v veliki ve. čini protiiredentistično u-smerjeno. Ekonomski položaj tržaškega delavstva je vedno slabši, ker naraščajo odpusti, ki posredno vplivajo tudi na zaposleno delovno silo. S tem se manjša tudi kupna moč de. lavskih mezd. Uresničiti bi se morala zato žimprej vsaj zahteva po poenotenju mezd, ki bi ugodno vplivala na akordne dodatke in razne nagrade, izražene sedaj v odstotkih, nanašajočih se samo na osnovno mezdo. Zato bi morali vsi delavci začeti stavkovno akcijo, ki ne bi bila odvisna od volje in imperialističnih računov raznih sindikalnih central Tu so posebni pogoji in jih je treba upoštevati. Poleg tega pa bi morala sindikalna akcija tržaških delavcev težiti za reševanjem specifičnih vprašanj, zlasti za obrambo tržaškega gospodarstva, ki ga spletkarjenje italijanskih imperialistov stalno ogroža. Izboljšanje gospodarskega stanja pa bi gotovo tudi ugodno vplivalo na vprašanje delavskih prejemkov. Da pa delavci dosežejo vse to, morajo prisiliti sindikalna vodstva, da se odpovedo svoji politiki podrejanja Italiji ter da začnejo tu na kraju samem samostoj ne akcije Mesini aktiv OF Danes, v soboto ob 19 30 bo sestanek mestnega aktiva OF, na katerega so vabljeni člani okrajnih in sektorskih odborov. Na dnevnem redu poročilo in diskusija o politični situaciji in bodočih nalogah. TAJNIŠTVO OF krat. To povišanje naj bi veljalo za vsa tista stanovanja za katera plačujejo stanovalci staro stanarino. Za poslovne prostore pa bo zakon določil povišanje za 50-krat več kot pred vojno Tudi to povišanje bo postopno in se bo začelo s I. januarjem prihodnjega leta. List omenja, da bo zakon verjetno vseboval tudi poseben člen, s katerim bo zagotovlje. na zapora nad stanovanji najmanj do 1956. leta. Znano je, pravi list, da sta v proučevanju dve različni lestvici za povišanje stanarine. Ena predvideva povišanje stanarine s 1. januarjem za 25 odstotkov; za 1955 leto, 50 odstotkov; za 1956. pa 75 odst. Oslanjajoč se na sedanjo sta. narino, ki je devetkrat večja kot pred vojno, bo povišanje stanarine v prihodnjem letu 11,2-krat večje kot pred vojno: 1955. leta. 17-krat večje; 1056. pa bo povišanje sko. čilo ha 30-krat več kot pred vojno. Druga lestvica pa predvideva za prihodnje leto 13,5-krat večjo stanarino kot pred vojno; 1955. leta 20-krat večjo; 1956 pa 30-krat večjo. To so glavni podatki ki jih «Giornale» objavlja o zakonu, ki ga pripravljajo v Rimu za povišanje stanarin v Italiji. Toda Alessijevo glasilo objavlja ta članek tako, kot da bi moral biti omenjeni zakon av. tomatično veljaven tudi za Trst brez vsakršnega uradnega ukaza ZVU, Tendencioznost lista se vidi že v naslovu, kjer na tržaški strani piše; »Ukrep v proučitvi pred ministrskim svetom«. V Vsem članku pa ne omenja, če bo ZVU ta zakon raztegnila na Trst ali ne. Niti se ne sprašuje, kaj ZVU o tem misli. List enostavno objavlja vest tako, kot da bi bila v Trstu že italijanska republika. V zvezi s tem smo se obrnili na tiskovni urad ZVU. ki nam je pojasnil, da ZVU o tem zakonu še nič ne ve da pri ZVU ni še v proučevanju povišanje stanarin in da noben italijanski zakon ne more biti raztegnjen na Trst, ne da bi o tem ZVU izdala poseben uraden ukaz Kljub temu pa ne bi bilo odveč, če bi odgovorni uradi ZVU vso zadevo bolj podrobno pojasnili m pravočasno povedali, če nameravajo tudi v Trstu povišati stanarino, kot to pripravljajo v Rimu za italijansko republiko. V Trstu vlada danes še vedno velika stanovanjska kriza, ki gotovo ne oo odprav-ljena do leta 1956, če bodo nadaljevali z zidanjem stanovanj tako. kot so delali do danes. Predvsem pa se čuti potreba izključno po ljudskih stanovanjih, po stanovanjih za delovne ljudi ki na osnovi sedanjih plač in cen predmetov široke potrošnje gotovo ne morejo plačevati višjih stanarin, Zato bi bilo nujno da bi odgovorni uradi upoštevali tudi značaj stanovanj, socialni položaj posameznika itd., da ne bodo tu. di s tem povišanjem, v teh časih resne stanovanjske krize prizadeti posebno še delovni ljudje. Opozorilo jugoslovanskim državljonom KI SE NAHAJAJO V ANGLO-AMFRISKI CONI SVOBODNE-GA TRŽAŠKEGA OŽEMI TA. K zvezi z bližnjimi volitva- mi v republiško in zvezno skupščino Federativne ljudske republike Jugoslavije se pozivajo vsi jugoslovanski državljani, da se najkasneje do IS, oktobra t, I, vpišejo v volilne sezname, na podlagi katerih bodo vpisani lahko volili. Vpisovanje Je v prostorih Gospodarske delegacije FLRJ -trgovinski oddelek - Trst, Ul. Cicerone 6 - pritličje med 10. in 12. uro in 17. in 19. terem pravijo, da ne bodo pustili, da bi italijanski fašizem zopet teptal naš živelj v coni A. Prisrčna manifestacija je bila zlasti v Momjanu, kjer so po zborovanju domačini skupno s pripadniki JLA še dolgo rajal; in prepevali na mestnem trgu. Splošnim protestom ljudstva našega okraja proti poskusom barantanja s slovenskim ozemljem se je pridružila tudi skupina duhovnikov, ki je poslala OZN naslednje protestno pismo: itKrivična odločba vlad Anglije in Amerike o izročitvi Trsta Italiji je izzvala med jugoslovanskimi narodi val ogorčenih protestov. Podpisani slovenski katoliški duhovniki jugoslovanske cone STO, ki smo sami okusili krivice in nasilja 25-letne italijanske okupacije, ne moremo mirno gledati, da bi novi desettisoči Slovencev postali žrtve italijanskega imperializma. Zato zahtevamo, da OZN prisili vladi Anglije in Amerike da prekličeta to svojo krivični odločbo«. Protestno pismo so podpisali; Dominik Pegan - župni upravitelj v Krkavčah. Milko Margon, župni upravitelj v Tru-škah, Alojz Kocjančič, župni upravitelj v Koštaboni, Karel Esig, župnik v Kortah, Anton Požar, župnik v Marezigah, Avgust Zlobec, župnik pri Sv. Antonu ter Franc Šibenik, župnik v Lazaretu. RoDota izdajalcev «Unitd», ki se nikakor ne more sprijazniti z odločnim stališčem našega ljudstva v borbi proti povratku Italije, napenja vse svoje sile, da bi zmanjšala pomen raznih akcij, ki so odraz ljudskega razpoloženja Ne mine dan, da ne bi označili eno ali drugo akcijo kot nesramno »provokacijo«, pri čemer se poslužu. jejo vseh tistih argumentov, ki smo jih vajeni citati v drugih fašističnih in iredentističnih časopisih. Marsikdo je op a. zil, da je «Unita» pred nekaj dnevi označila izobešanje slovenske zastave v Padričah kot eno izmed tolikih «p rovoka- cij» ter se pri tem celo jezila na Amerikance, češ kako morejo kaj takega dopustiti, in kako to, da zastave ne sna_ mejo. Amerikanci zastave niso sneli in ta je plapolala vse do predvčerajšnjim ponoči, ko so se namesto Amerikancev našli drugi «junaki», ki so zastavo sneli ter tako zadostili zahtevi lista «Unita». Ponoči so namreč Vidalijevi agenti splezali na topol, strgali zastavo in se s plenom junaško umak_ nili v temo. Toda podležem ni bilo dano, da bi se svojega dejanja veselili dolgo časa. Domačini so zvedeli, kdo je pri akciji sodeloval, pa so se odločili, da bodo zastavo zopet postavili na staro mesto. In tako zastava zopet vihra! Tej se bodo pridružile še druge, pa naj bo to Vidalijevim agentom prav ali ne! Kdor smatra slovensko zastavo v teh dneh za provokacijo, ta ni prav nič boljši od najslabšega fašista. To naj si Vidalijevi agenti dobro zapomnijo! Olajšave koristnikom ACEGAT Acegat opominja svoje koristnike, da so še vedno v ve_ ijavi olajšave za čiščenje glavnih plinovodov ter notra. njih plinskih naprav. Koristniki lahko poskrbe za čiščenje glavne cevi in notra. njih naorav po zasebnem inštalaterju s posredovanjem Acegata. Vsak koristnik bo moral plačati za to 1.200 lir, plačljivih v 12 mesečnih obrokih« Vsakemu koristniku bodo podelili nagrado v višini 25 odstotkov osnovne cene Dlin.-., pomnožene z viškom letne potrošnje v primerjavi s prejšnjim letom m sicer od dneva čiščenja naprav za dobo enega leta. Ace. gat nudi nadalje olajšave pri nakupu plinsk'h pečic v njegovi trge vini Podjetje priporoča, da se zaradi bližani? zime čimprej poskrbi za čiščenje cevi, ker bo le tako zagotovljena učin. kovita dobava plina. Informacije se dobe pri podjetju Acegat v Ul Genova 6-II., so ba št. 27, tel. 28-790. Izjava Valerije Sudlik o namišljenem napadu na V. Krečiča Preteklo sredo je «L’Unita» objavila članek, v katerem je obtožila Valerijo Sudlik iz Barkovelj, da je napadla nji-hovega aktivista Venčka Krečiča ter mu hotela prisoliti klofuto. S to vestjo so hoteli očrniti Sudlikovo, kajti Krečič je oslepel in bi seveda tak napad na slepca naletel na upravičeno splošno obsodbo in ogorčenje. Včeraj pa se je zglasila v našem uredništvu Sudlikova in nam precej drugače opisala dogodek ter dejala da je «L’Unita» popačila resnico. Sudlikova nam je izjavila: «V nedeljo je šel po Ul. Bo-vedo mimo naše hiše Venček Krečič. Ogorčena nad izdajstvom kominformovcev sem mu zakričala: izdajalec! Tedaj me je udaril s palico čez prsi in mi dejal: «Ciapa rospo!» Naslednji dan je hodil njihov sekretar Elo Pertot po bližnjih hišah in iskal priče, da bi me tožili. Seveda ni mogel nihče pričati tega, kar ni bilo res. S.la sem na dom k Elotu, ki ga pa ni bilo doma in sem zato govorila z njegovo ženo. Vprašala sem jo. zakaj je njen mož povpraševal po hišah in ji rekla: Ce je pošten, naj pride k meni. da mu pripeljem pričo, ki bo povedala. kako je bilo v resnici. Tako so se stvari dogajale, vse ostalo je izmišljotina. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo IS. oktobra 1953 ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU z Žižkovo ljudsko igro i < c MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA organizira izlet v Maribor 30. X.. 1. in 2. XI. t. 1. Vpisovanje do 20. t. m. IV. OKRAJ OF IV. okraja organizira 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje na sedežu v Skednju vsak dan od 19. do 21. ure. MOTOKLUB uADRIAn MILJE-DOLIN A organizira 1. in 2. novembra t. 1. dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje v večernih urah na sedežu v Dolini do četrtka 22. t.m. MOTOKLUB «AMATORI» sporoča vsem članom, ki so se vpisali za izleta v Pulj ter Vipa-vo-Branik-Komen, da sta bila odložena za nedoločen čas. Za vse informacije je v tajništvu odprto vsak dan od 17. do 19. ure. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA PESTRA PRETEKLOST PUSTOLOVSKEGA TATU Razna obvesti MLADINA IZ MEDJE VASl^ obvešča svoje prijatelj«, 6 p, imela v nedeljo 18. t. »• uri prvi nastop, ki zaf»*j, t, *. ga vremena ni mogel MJb, ,y. Na sporedu sta ;aloigrl“ žizdravnika« in »Trije tj* L Vabimo k številni udel« MOTOKLUB «JADHA" OPČINE p,, sklicuje odborovo sejo ^ 16. t. m. ob 21. uri na sen TRŽAŠKI FILATELI KLUB »L. K OSIR* j, Prihodnji sestanek bo V t f 18. t. m. od 9. do I*-običajnih prostorih, „ RODITELJSKI SESTANE V DIJAŠKEM DOM c ^ Uprava Dijaškega doma i(1 F vse starše rednih in zuna i^ jencev na prvi roditelj® j p nek. ki bo jutri //».A Ur ob 9. uri zjutraj v DrJ3* mu. Ul. Buonarroti 30. ( GLEDALIŠČE VEJ Danes ob 21 uri bo skuP'0*^ lindri - Zoppelli - Yolpi;k) »Tri-nastopila z novo kome®J |i. najst ljudi pri mizi«. J“Ir jnupi' uri poslovitvena pr edst a v el05i. ne s Fodorovo komedijo ni izpit». Kljub mnogim prejšnjim obsodbam je bil zaradi nove tatvine obsojen samo na 11 mesecev zapora, ker so mu priznali delno slaboumnost Pred IV. odsekom tržaškega sodišča se je moral zagovarjati 32-letni Ubaldo Indelicato iz Ul. Scuola Nuova 22, katerega prekršek ni tako hud, pač pa, je izredno zanimiv njegov «eurriculum vitae«. Indelicato se je rodil pod nesrečno zvezdo. Ze zelo miad-Iskl. za.vod je.-ostal v zelo je izgubil očeta in tako so ga kot predzadnjega osmih otrok sprejeli v zavod občinske podporne ustanove. Tu pa ni dolgo zdržal, kajti izključili so ga predvsem zaradi njegove nedisciplinirane narave, po obsodbi na sodišču za mladoletne so Indelicata zaprli za 2 leti in pol v milansko poboljševalni-co. Toda ljudje, ki so mislili, Izognil se je psu a se je prevrnil z lambreto Da ne bi z lambretto, s katero se je vozil po cesti, ki pelje mimo openske železniške postaje, povozil psa. ki mu je tedaj prekrižal pot, je 20-letm Edvard Pegan doma iz Ealeža št. 38, zavil na stran, zaradi česar je izgubil ravnotežje in padel na tla. Smola je hotela, da je nerodno padel, pri čemer se je ranil ter se je moral zato zateči z rešilnim avtom v bolnico. Po zdravniškem pregledu, med katerim so mu ugotovili rano na desni strani glave in več prask na licu, so Pegana pridržali na I, kirurškem oddelku. Motociklist podrl starko Kmalu po 11. uri se je sama predstavila v bolnici 79-letna Marija Carlevaris vd. Beri-Subic iz Ul, Revoltella. ki se je pritoževala nad bolečinami v zapestju leve roke. Ker so zdravniki takoj ugotovili zlom, so jo tudi poslali na ortopedski oddelek, kjer so jo pridržali s prognozo okrevanju v 30 dneh. Zenska ie pojasnila, da se je med hojo po Ul. delle Campa-nelle zaletel vanjo motociklist ki je vozil v isto smer. Ranil se ie pri treningu Med nogometno tekmo, ki so jo včeraj odigrali za trening na svetoivanskem športnem igrišču, je 13-letni dijak Paolo Pintarelli iz Drevoreda R. Sanzio nerodno padel in priletel z desnim kolenom na kamen. Ker je fant precej krvavel, so njegovi soigralci telefonsko obvestili o zadevi osebje Rde. čega križa, ki je poslalo na mesto rešilni avto. S tem vozilom so Pintaiellija pripelja. li v bolnico, kjer so globoko rano izprali in ga nato poslali domov. V smrt zaradi brezposelnosti Brezposelnost in delno tudi fizična napaka je gnala 42-let-nega Teobalda Richterja iz Vi-colo del Castagnetto v smrt. Okoli 9. ure zjutraj je namreč njegova 63-letna mati Marija Glavina por. Richter odšla z doma in pustila sina samega v stanovanju. Ta je odmaknil o-maro od stene in postavil med njo in steno stol, katerega se je poslužil, da je laže stopil na omaro. Ko je bil na omari, je obesil na kavelj, ki je bil v stropu, vrv na katero se je nato obesil. Ko je mati prišla okoli 18. ure domov, je našla svojega sina že mrtvega Zdravnik Rdečega križa je u-gotovil. da je smrt nastopila nekako med 9. in 10, uro zjutraj. ZARADI OBIČAJNEGt NERSZUMEVAHJH DO POTREB NAŠIH PODEŽELSKIH OBČIH NAMESTO IZREDNIH KREDITOV LE OBLJUBE IN PROUČEVANJA Za popravilo po povodnji poškodovanih poli v zgoniški občini so dodelili delavce SELAD, zaradi česar bodo ostali razni načrli le na papirju. Vprašanje pomoči brezposelnim. Prihodnji mesec olvorilev dveh olroških vrlcev. Eleklrično luč ludi v Bajlo Zadnje neurje s povodnijo je v zgoniški občini napravilo precejšnjo škodo na cestah in poteh, ki so bile na marsika-kem mestu popolnoma neprehodne. Tako je n. pr. v Sama-torci nanesla voda na cesto, ki pelje skozi vas, tudi do dva metra visoko gramoza, kamenja in blata, da ne govorimo o stranskih poteh, ki so bile in ki so deloma še bolj podobne strugam hudournikov kot pa voznim potem. Računajo, da je bilo zaradi neurja poškodovanih okoli 9 km cest in poti. Medtem ko skrbi za redno vzdrževanje občinskih poti ustanova USVS, je ostalo nerešeno vprašanje popravila stranskih poti, ki jih vaščani rabijo za dohode v svoje vinograde, gozdove, na pašnike itd. Že takoj drugi dan so člani občinskega upravnega odbora pregledali nastalo škodo, nato pa takoj intervenirali na oddelku za javna dela pri ZVU ter zahtevali izredne kredite za popravilo poškodovanih cest in poti. Ta intervencija pa ni imela nobenega uspeha in šele kasneje so na ponovno intervencijo dovolili, da lahko delavci, ki so zaposleni pri raznih delih v okviru SELAD, pričnejo popravljati poškodovane poti. Tako so pri teh delih zaposlili 20 delavcev, to je toliko, kolikor jih dela v okviru SELAD, vendar bodo popravila trajala precej časa, predvsem zaradi velike dolžine cest. Toda taka rešitev je le trenutnega značaja, saj delavci, ki so zaenkrat popravljali najbolj poškodovane poti v Sa-matorci, Saležu, Repniču in Zgoniku, ne morejo popraviti poti le s krampi in lopatami ter je zaradi tega pričakovati, da bo ob prihodnjem nalivu položaj še slabši kot je sedaj. Zaradi tega je zgoniški župan že večkrat Interveniral pri dr. Caffarelliju, načelniku oddelka za javna dela pri ZVU, da bi za popravilo poti nakazali posebne kredite, pri čemer mu je tudi prikazal, da so zaradi odtegnitve delavcev pri SELAD oškodovane potrebe raznih vasi in da ostanejo vsi načrti praktično le na papirju la so na to intervencijo odgovorili le z obljubami ter zagotovili, da se stvar »proučuje«. Kako se take stvari proučujejo pa dobro vemo iz dosedanje prakse, kajti doslej je še vselej ostalo le pri obljubah in proučevanjih. Kljub temu pa bo treba pri rešitvi tega vprašanja vztrajati, saj ni prizadeta samo zgoniška občina, temveč tudi druge. V zgoniški občini je bilo v poletnih mesecih pa do srede septembra zaposlenih le 15 delavcev v okviru SELAP, medtem ko so po tej dobi število zvišali na 20. Toda tudi to število je za razmere zgoniške občine mnogo prenizko in je zaradi tega zgoniški župan interveniral pri dr. Caffarelliju. Ta mu je obljubil, da bo tako stanje trajalo še ta mesec, z novembrom pa bodo število pri SELAD zaposlenih delavcev znova zvišali. Vprašanje je seveda za koliko, vendar pričakujemo vsaj to, da bo načel, nik oddelka za javna dela pri ZVU upošteval veliko brezposelnost v zgoniški občini, ki bo letos zaradi slabe vinske letine morda še hujša kot je bila lani. Kar se javnih del tiče naj omenimo predvsem, da še sedaj niso bili potrjeni načrti za razna dela, ki so bila predvidena v XII. gospodarskem načrtu. Temu je kriv predvsem birokratski sistem, ki vlada v upravnem aparatu ZVU, saj je drugače nemogoče tolmačiti dejstvo, da se za dve ali tri dela, ki so predvidena v tem načrtu, rabi toliko časa, posebno še, ker so bili načrti že davno predloženi v odobritev. Pri tem naj omenimo še vprašanje otroških vrtcev, in sicer v Gabrovcu in Zgoniku. Medtem ko je vrtec v Gabrovcu že dograjen, čakajo v Zgoniku na odobritev dodatnega kredita v višini 800.000 lir, ki je potreben za dovršitev gradbenih del. Zaradi tega je bilo že več intervencij na oddelku za javna dela, toda kredit do sedaj še ni bil odobren. To je tudi eden izmed vzrokov, da vrtca ne bosta mogla biti odprta v tem mesecu, kar bi sicer lahko bilo. Za notranjo Toda na oddelku za javna de- opremo obeh vrtcev so dobili 5,400.000 lir kredita. Na vsak način pa upajo, da bosta oba vrtca pričela služiti svojemu namenu prihodnji mesec in so že sprejeli dve otroški vrtnarici, ki bosta skrbeli za otroke. Treba je le še rešiti vprhšanje prevoza otrok, toda po sedanjih razgovorih s predstavniki avtobusnega podjetja «La Carsica« je upati, da bo tudi to vprašanje ugodno rešeno. Nove šeststanovanjske ljudske hiše v Gabrovcu, za katere zgraditev se občina poteguje že dalj časa. letos ne bodo pričeli graditi. Obljubili pa so, da bodo za gradnjo potrebne kredite vnesli v proračun za prihodnje leto ter je zaradi tega upanje, da bo ta hiša zgrajena v prihodnjem letu. Cim bo v Bajti dograjena nova ljudska hiša, ki je sedaj že pod streho, bodo tudi ostale hiše dobile električno luč. To bo brez dvoma korak naprej pri vprašanju elektrifikacije v zgoniški občini, ki je zaradi velikih stroškov zelo zapleteno. Ob koncu naj še omenimo, da se vprašanje priključitve javnih telefonov v zgoniški občini na mestno telefonsko omrežje ugodno rešuje, čeprav je tudi v tem primeru opaziti precejšnjo počasnost, ki izvira iz dobro znanega birokratskega poslovanja. Sporočilo Mladinske zvezeSTO Izvršni odbor Mladinske zveze STO je zvedel, da hodijo nekatere osebe v imenu te Zveze "koli ljudi in nabirajo prispevke, drugi pa vzpostavljajo v tem imenu stike ,s političnimi organizacijami. Zaradi tega sporoča Mladinska zveza: Denarne prispevke lahko zbirajo samo člani Mladinske zve. »e STO, ki imajo za to pooblastilo, podpisano po tajniku ali predsedniku Zveze. Stike s političnimi strankami lahko navezujeta samo predsednik Zveze gospod Clgni Ric. ciatti ali tajnik Kalinlc Cesare ali pa morebiti aktivisti s podpisanim pooblastilom omenjenih dveh gospodov. da so mladeniča izboljšali, so se zelo zmotili. Indelicato je nadaljeval svojo serijo majhnih tatvin zaradi katerih je spoznal zapore Trsta, Benetk in tudi Palerma, od koder so ga končno zaprli V poboljSF-valnici v Catanzaru. Ta kazen- bem spominu Indelicatu vse do sedaj. Kot 21-letni mladenič je šel k vojakom, toda kaj kmalu je dezertiral in končal ponovno v zaporu, ker so ga vojaške oblasti obsodile za ta prekršek na 2 in pol leta zapora. Nekaj kazni je presedel in končno so ga rešili Nemci, vendar so ga iz zaporov poslali na fronto v Cassinu, kjer je bil prisiljen kopati strelske jarke. Fant se tudi Nemcem ni vdal, temveč jim je zbežal in se zatekel v Trst, kjer so ga ponovno ujeli ter ga poslali v koncentracijsko taborišče na Poljskem. Tam je ostal vse, dokler ga niso osvobodili Rusi, ki so ga poslali v drugo taborišče, iz katerega pa jim je kmalu ušel in se zatekel v Berlin, kjer so bili Američani. Slednji so ga poslali v Hannover, od koder so ga Angleži poslali 1945. leta domov. V Trstu pa ni imel miru, kajti sodna oblast ga je zopet prijela in ga za tatvine, izvršene 1944. leta, obsodila na 10 let ječe, od katerih je presedel le 4 leta. medtem ko so mu ostalo kazen amnestirali. V Nemčiji je mladenič spoznal 16 ali 17-letno dekle, ki je postala njegova ljubica in mu rodila otroka, ki je žal po nekaj mesecih umrl. Ko se je vrnil v Trst, mu je tudi ona sledila ter stanovala pri njegovi materi in bratu, 1947. leta pa se je Indelicato poročil z njo v zaporu. Sedaj so Indelicata ponovno^ aretirali in ga obsodili. Ob. tožili so ga namreč, in on je to priznal, da je ponoči 5. julija letos ukradel iz avta Mary Smithove, ki je stanovala v «Grand hotelu«, fotografski aparat, rokavice in druge manj vredne stvari. Indelicata je namreč tiste noči aretirala ameriška vojaška policija v trenutku, ko je nekaj vrgel v kanal ob ponterošu. Indelicata so spravili v jeep, toda jim je ušel. Vojaki so takoj zdrveli z jeepom za njim in ga zopet prijeli ter mu zaplenili zavoj z ukradenim fotografskim aparatom. Medtem ko so z njim drveli po cestah, je Indelicato skočil z jeepa in obležal nezavesten na tleh. Ponovno so ga spravili v vozilo ter ga odpeljali na poveljstvo. Ko se je Indelicato zavel, je vstal, se približal oknu in se z vso silo zaletel v šipe. Vojaki so ga zadržali in poklicali civilno policijo, Agenti so ga takoj sprejeli v svoje varstvo in ker je bil ranjen, so ga poslali v bolnico. 10. julija se je Indelicato med razpravo pred zavezniškim vojaškim sodiščem pognal proti steklenim vratom, ki peljejo na balkon, z upanjem, da se požene ven. K sreči je agent Suntarosa s pomočjo inšp, Raggia in drugih pravočasno ustavil obtoženca, ki je krvavel na rokah. Slednji se je začel upirati in brcati na vse strani, dokler ga niso odpeljali ponovno v zapor. Njegove akte so poslali civilnemu sodišču, pred katerim se je moral sedaj Indelicato braniti. Sodišče mu je priznalo, na podlagi psihiatričnega pregleda, delno slaboumnost ter ga obsodilo na 11 mesecev in 7 dni zapora ter na 4.000 lir globe. ture. ,riJ ... i'*1' Za oglase, f V0 se obračaj* PRIM OB k A , DN£.> U1- SV' S 733»^ Excelsior 15 30: «Vitell° Fabrizi, F. Interlengm. ^ Nazior.ale. 15,30: «Jezdec .rti,uf. ne doline«, A. Ladd, Van Heflin. „fur£ Filodrammatico. 16.00- gjtl'* Napolitanec«, Totoo, *• pr«' za. Mladini izpod 1» povedano. „ ■„< Arcobaleno. 15.30: «fal,, sen», D. Ka.ve, J. ®“*J,_'jlh P*" Astra Rojan. 16.00: «Z've jem«, Fernandel. c.„.i,nist''l)" Grattacielo. 16.00: «?uf« E. Rossi Drago, D. G* Alabarda. 16.00: «Vrnit«v valcev«. R. Greene. , >• Ariston. 16.00: »Mol # Drake, J. Leight. n(W JJ.J* Aurora, 16.00, 18.00, f-njV1: «Ivanhoe». R. Fay, M. in. 16.00: »Je prostora. C. Grant. B. Drake. Vlale 16 00: »Blesk naO . J. Scheffeld, M. LM^-nivoJ1*' Kino cb morju. 16.-0- 1 Zahoda«, G. Coorer. MF Masrimo 16 00: «M«sal . , Feliv. G Marchal. vaDHv Moderno 16.00: «P«rfl05ujte. t VrVohnscn, D. Mc cbt>< Savona. 15.30: »Scaramo« Granger. -geli ™ Vlttorto Veneto. 16.CKJ. kel«, S. Granger. gioč Azzurro. 16.00: «PriseSa C. Heston. „e mž«1?! 0*% POROČILI SO S - [Jari Mascioni in urad c.ranrl,ca mV Puccio, glasbenik Y.f ci in učiteljica [ del3.j Marro, industrij^8 dlnJ*a)d> mo Rovis m krznajoria -ad' Giorglni-Talia. ja Ma [„ uLjst Mayer 111 gosb°worbed0-jeK/ini# kapetan Bf^arcian0' nica Maria Marc |f) (o y Vittorlo Nanute 0pčin^pttd „j-Gaetana Medeoh , ln *>. > nik Carlo CaJP KaPiar jn u Fedora Benu5Si.^f.ffU5on i(J ske M. James nica Jolanda B UMRLI S O; Anto***- u^arr SSfo.VSŠ:?-''’ misli m srca jugoslovanskih narodov so pakes pri kas Nikdar več pod okupatorja! h oa dne, ko % ““c’ KO se ie razii- svet vest, da namera-1 A"gleži in Američani Trst italijanskim Jrem se je vse ljudstvo A|vi^e dvignilo na noge S!tf^moS0enejšimi manife-)f' s svojim vodstvom ^“emonstracijami proti ■Mkemu imperializmu jifo ,e °dločno voljo pre-n • barantanje na rahli 3;ega žlvl!a, na račun V vsakem mestu, v •lito!! - fiU’ v vsaki vasi od ittii. h P^delov Make-t0®un«ta VSe do 3'r'Slava, od to Ko-madžarske meje pa ljcj adrana, jugoslovansko ptuj Vo ogorčeno protestira pu | *a8loameriškemu skle-Itevu 6 duška svojemu p,tj .. proti italijanskemu im-poleb'Zrnu’ ki ga je spoznalo »ojni l v zadnji svetovni «{n’ r° 80 italijanske faši-t „„™rde Požigale, pobija-lti5i0 e vse, kar jim je »Ut ro-£e. Vsaka tovarna, tove° šole in usta- **lovn7 vse itigoslovansko tfln j gredstvo je enotno v li|e’V T Prepreči prihod Ita-Cij u rst- Poleg manifesta-Icvori . monstracij. o katerih Post naZe VSa svetovna jav-Viljj k m .0 tem Pričajo šte-itano rzoi,avke, ki se nepre-Ptfj .J?3-10 na mizah glav-kj ja , °.ra OF, brzojavke, , i° slovenske po-4ruge občine STO in razne organizacije. Bjelo polje Meščani Bjelega polja nam sporočajo: ((Zbrani na pro- testnem zborovanju in ogorčen: zaradi poizkusa fašistične Italije, da ponovno zasužnji naše brate v Trstu in o-kolici soglasno protestiramo proti takemu postopku. S svojimi mislimi in s svojim Srcem smo z Vami in odločni smo, da ne damo niti pedi naše zemlje tujemu pohlepu. Pripravljeni smo dati vsi do zadnjega svoja življenja v trenutku, ko bo to potrebno«. Surčin Iz vasi Surčin pri Zemunu nam kmetje obljubljajo, da se bodo vsi enotno borili z nami za našo svobodo. Oficirji iz Sarajeva Iz Sarajeva nam sporočajo rezervni oficirji Jugoslovanske ljudske armade s svojega protestnega zborovanja, sledeče; ((Zagotavljamo Vam, da smo nepopustljivi in odločni v obrambi naših in vaših skupnih interesov, da smo z Vami in da ne bomo nikoli dovolili; da bi italijanski fašistični škorenj ponovno stopil na s krvjo prepojena tla naše domovine«. Svojo brzojavko zaključujejo z vzklikom: «Zivela naša socialistična domovina!« Slovenske Konjice Iz Slovenskih Konjic na Štajerskem nam prebivalstvo te- ga industrijskega središča sporoča; «Dragi bratje in sestre! V dneh, ko so Vas hoteli tako imenovani zapadni zavezniki izročiti žrelu nenasitnega italijanskega imperializma, smo z Vami in z Vami ostanemo,' dokler ne boste dokončno osvobojeni«, Boljevci Iz vasi Boljevci nam vse ljudstvo sporoča: «Z poseb- nim zanimanjem sledimo zadnjim dogodkom, ki se odigravajo v zvezi z Vašo usodo in pridružujemo se splošnemu protestu vseh naših narodov, proti krivičnemu in sramotnemu sklepu ZDA in Velike Britanije, ki želita predati Vas na milost in nemilost fašistični Italiji. Nikoli ne bomo dovolili, da bi z Vami delali to, kar nameravajo, posebno zaradi tega, ker ste toliko doprinesli v času druge svetovne vojne k zlomu fašizma«. Dobo/ Prebivalci bosanskega mesteca Doboj in še posebej kolektiv tovarne konserv pošilja prebivalcem dolinske občine sledečo brzojavko;, «Na zborovanju, kjer smo manifestirali svojo solidarnost S stališčem naše vlade in tov. Tita glede enostranskega sklepa Anglije in Amerike o odstopanju cone A in Trsta Italiji pošiljamo vsemu tržaškemu prebivalstvu bratske in bor- bene pozdrave in obljubljamo, da bomo enotni z vsemi 17 milijoni Jugoslovanov storili vse, da se ne znajde ponovno pod italijanskim suženjstvom«. Ostojičevo Iz vasi Ostojičevo v Slavoniji nam tako Srbi kot člani madžarske in slovaške manjšino pošiljajo sledečo brzojavko; »Bodite hrabri, za Vami stcjijo milijoni Jugoslovanov. Prebivalci naše vasi in to Srbi, Madžari in Slovaki, zbrani na veličastnem protestnem zborovanju Vas pozdravljamo S skrajnega severovzhodnega dela naše domovine in Vam zagotavljamo, da bomo vsi kot eden stopili v borbo za naš in Vaš Trst«. Ljubije &s&Myy. ............. ' ■: v- ana Tudi herojska Ljubljana, ki je dala v času narodnoosvobodilne borbe nešteto žrtev in ki je dala sama nič manj kot 7000 partizanov borcev, je dokazala svojo odločno in junaško voljo. Iz Ljubljane nam pošiljajo sledečo brzojavko; «V imenu 20.000 članov organizacije Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne mesta Ljubljane, Vam pošiljamo svoje borbene pozdrave in preko Vas sporočamo vsemu tržaškemu ljudstvu, da smo vsak trenutek pripravljeni tudi z orožjem braniti na-e brate v Trstu in coni A pred ponovnim zasužnjenjem S strani Italije«. Svojo brzojavko zaključujejo z borbenim pozdravom «Smrt fašizmu-svobodo narodu] bathi, atentati na zavedne Slovence in s takimi »kulturnimi« podvigi kot ga prikazuje gornja slika je Italija proslavila svojo ponovno okupacijo Gorice. Mostar Mladina železniških delavnic v Mostarju pošilja tržaški mladini sledečo brzojavko: «Na protestnem zborovanju, ki ga je organizirala naša mladina, najbolj energično protestiramo proti krivičnim sklepom londonske in wa-shingtonske vlade in prisegamo, da bomo, če bo treba braniti Vas in vso cono A, vsi prostovoljci«. Svojo brzojavko zaključujejo z vzklikom; »Živel naš ljubljeni tov Tito!« Beograd Prebivalstvo južnega dela jugoslovanskega prestolnice Beograda pošilja tržaškemu ljudstvu brzojavko, v kateri energično protestira proti nerazumljivim in monstruoznim sklepom vlade ZDA. V svoji brzojavki nadaljujejo; ((Prepojeni z istimi občutki in mislimi, s katerimi ste prepojeni Vi, Vam obljubljamo, da ne bomo nikoli pristali na to, da bi Vaša zemlja postala ponovno plen fašističnih roparjev. Vi niste sami. Naša socialistična domovina, ki jo vodi tov. Tito je enotna in je vsa z Vami«. Pirot Delavstvo različnih komunalnih in državnih podjetij in ustanov mesta Pirota v Makedoniji pošilja s svojega protestnega zborovanja tržaškemu proletariatu sledečo brzojavko, v kateri med drugim pravijo; »Energično protestiramo proti krivičnemu sklepu angleške in ameriške vlade, proti sklepu, s katerim naj bi se Trst izročil italijanskim imperialistom. Prisegamo, da se bomo z vsemi silami uprli vsaki izvedbi tega poizkusa, in proti vsakemu napadalcu, ki bi poizkusil o-gražat-i načo neodvisnost«. Rankovičevo Delavci proletarskega in revolucionarnega mesta Ranko-vičeva v Sumadiji sporočajo tržaškemu proletariati! in vsemu prebivalstvu sledeče; «Z Vami nas vežejo žrtve, ki smo jih dali, v vojni in težnja po svobodi in neodvisnosti. Na grobovih sedmih tisočev u-strtljenih prebivalcev našega mesta Vam prisegamo, da bomo z vsemi sredstvi podprli Vašo borbo za neodvisnost in izjavljamo, da smo pripravljeni boriti se skupno z Vami za Vašo Istro, za Vaš in naš Trst«. Bistrica Meščani trga Bistrice pošiljajo sledečo brzojavko; ((Enotno smo na Vaši strani v obram. bi skupnih nacionalnih interesov in pripravljeni smo upreti se Vašemu ponovnemu za-sužnjenju.« Maglaj Prebivalstvo okraja Magla-ja v Bosni nam sporočajo: «Dragi naši bratje, krivičen in podel sklep vlad ZDA in Velike Britanije o izročitvi cone A Svobodnega tržaškega ozemlja v suženjstvo požrešnemu italijanskemu imperializmu je izzval val protestov našega ljudstva po vsej naši domovini. Vse naše ljudstvo odločno zahteva, da se ta sklep ukine in izraža svojo pripravljenost, da tudi z orožjem v roki stopi na branik naše in vaše svobode in neodvisnosti.« Ložnica Prebivalci mesta Ložnice nam pišejo: «V tem trenutku zahtevamo, da se naše pravične zahteve glede Trsta sprejmejo. Člane OF STO in vse drugo prebivalstvo pa pozivamo, naj ostanejo odločni in borbeni v svoji borbi za obram. bo nacionalnih pravic. Vaša borba je pravična in mi smo z vami.« Obrenovoc Prebivalci Obrenovca pošiljajo prebivalcem repentabor-ske občine sledečo brzojavko: ((Obsojamo barantanje z našim ozemljem in našimi brati. Titove besede so naše besede, so besede vseh Jugoslovanov.« Beograd Prebivalci beograjskega središča Terazije sporočajo vsemu tržaškemu ljudstvu; ((Tovariši, niste sami. Mi, prebivalci glavnega mesta naše so. cialistične domovine vam sporočamo, da smo pod herojskim vodstvom maršala Tita z vami v skupni borbi za svobodo in neodvisnost. Vaša pravična stvar mora zmagati«. Spet Sarajevo Prebivalci mesta Sarajeva sporočajo po OF STO vsemu ljudstvu cone A sledeče: «Dra. gi tovariši, z največjim ogorčenjem in srdom sledimo vsem nakanam povampirjenega italijanskega fašizma, ki v tem trenutku dviga svoj osva. jalni in nečloveški krik, ki za. hteva nove kose naše drage domovine. Mi vam obljubljamo, da stojimo trdno v o-brambi vseh naših nacionalnih interesov in da smo pripravljeni, da skupno z vami vztrajamo do kbnca v borbi proti vsem sovražnikom in o. svajalcem, s katerekoli strani bj oni prišli«. Svojo brzojavko zaključujejo z vzklikom; ((Živela Osvobodilna fronta Trsta!« Mojkovac Kolektiv kombinata »Mojkovac« sporoča tržaškim delavcem sledeče: »Zbrani na protestnem zborovanju vam z vsem srcem sporočamo, da smo v obrambi naših in vaših pravic v Trstu z vami. Vzdržite v tej borbi, kajti mi vsi smo pripravljeni tudi umreti za obrambo naših meja in za ohranitev vaših pravic v Trstu«. Poljska Ržana Kmetje makedonske vasi Poljske Ržane sporočajo kme. tom miljske in dolinske obči. ne to-le; ((Ogorčeni zaradi kri-vičnega sklepa vlad ZDA in Velike Britanije, da bi cono A in Trst ponovno predali v fašistično suženjstvo, smo pri. pravljeni boriti se proti itali. janskim imperialistom«. Milanovac Prebivalci mesteca Milanovac na Donavi in pripadniki tamkajšnjega garnizona Jugoslovanske ljudske armade so poslali Osvobodilni fronti v Trstu sledečo brzojavko: «Ob (Nadaljevanje na 4. strani) 7** mm rtm-ivtl trnss 0 «In maščevana bo tud’ Bazovica...« JE TRPEL ZADAR Ni italijanskim okupatorjem V t. 2ADAR, oktobra. X mestu, V muk- % len ‘Si« la ki je pretrpelo so še žive priče Iti, „. Po<1 fašistično Italijo. eživeh Urnrd’ mnoge so ubili, 'enjer_ Pa Pripovedujejo po-L^fii ° 'eldb muk 0 v'a" Im !o tfallU 'n ropa- Tudi da-- rane sP°mlni živi, kot so nezaceljene. Ta- °iroci, so danes zreli spominjajo se ča- Toda S°Jih kot zveri prega i, . Ul k nii'hovih šol. jja prevara 'V191« SO ustanovili tudi J* inUšt!t!iiir0dno sardo«. So- V. denti JV'’ Potem V tje so prijeli za Pa je prišla no- sko poljubil, so sneli z droga in čistili z njo ulice. Hoteli so doseči, kar ni mogoče Kot v Trstu, Istri in Dalmaciji, so Italijani hoteli uničiti tudi zavednost prebivalcev Zadra. Lotili so se neizpolnjive naloge. Neki star duhovnik, don Fau-sto Matušič je pel hrvatske cerkvene pesmi. Tudi njega so proglasili za zločinca in ga tako pretepli, da je umrl. Učiteljišče v Zadru je bi.o prav tako torišče borb. Ce so Italijani, karabinjerji, «arditi» in podobni razbojniki Imeli po- Ljudje so v množicah bežali iz njega, priseljenci iz Italije pa so se bali domačinov. Tako je umirala tudi Reka, tako je umiral Trst. Kuko so se borili prebivalci Zadra Po Rapallu, ko so Zadar dokončno izročili Italiji, je nova oblast razpisala nekakšne volitve, katerih se nihče ni hotel udeležiti. Toda prebivalci Zadra so vendarle imeli svoje volitve. »Naš list« je izvede) zbiranje prispevkov za tisk. Ljudje so menili, da s tem glasujejo. Več dni je časnik izhajal Neki jtalijanofil dr. Božič je takrat odšel v Rim, da se pokloni tamkajšnjim politikom, ko pa so ga vprašali, koliko je v Zadru Hrvatov, ni mogel reči drugega, kot da so v ogromni večini. Zatem se je vrnil v Zadar, kjer so ga zaradi te izjave pretepli, pa je tudi on pobegnil v Jugoslavijo. Zgodovina tistih dni je zabeležila tudi junaško dejanje Ante Prelje in dveh njegovih tovarišev. Na dan podpisa rapalskega sporazuma so s cerkvenega stolpa, ki so ga stražili karabinjerji, vrgli italijansko zastavo in razobesili osem metrov dolgo hrvatsko zastavo. jhN' h„!iPl'baiai° zavezniki«. Jv« , c,]e 80 se bali «zavez. filrUpen'h kač. In “it DfiplulUaliiansko ladjevju Toda zle slut- v>velinrt*be«nUa-B Italijan- ‘t V toke St°Pil z ladie’ (- • «ztvela Zatem je "it bij0 v*rad„-bi'ldie na obali 5(1 alliani ni: »Končno so 1'0v!?v°rili J,r.iŠli k Pameti...« Sn Jnika ' dvi i Sokolov je X'Soga.i8-nil° pa roke, «, aVo ,Po.£adru zato, ker tudi U]ivo Poljubil... Va- ztl fveUnik X .bl°kiratf i' dan JC il«v , . mesto, prepo- P nj!, hrvatskih za- t‘Vn-tr°b0j’nir S° nOSlU hr‘ * in i 50 aretirali, *t> X>v0rn Pretepali.., Kdor je bil Xra,.Ptet^hrvatsko' S »eki etpPali s Sili besedo posebnimi i dai0?anellami>> in irNL°Vel)nik LPili ricinus-X , več v,, j Prepovedal * Jo S tf,h.liudi Za- Itaiijan hinav,- sebne pendreke «manganelle», sr naši imeli hrastove krepelce. Zadar so obkolili z bodečo žico, bunkerji, strojniškimi gnezdi. Krog in krog njega je bila Jugoslavija. Da bi ga oživila, je Italija dajala temu mestu vse mogoče olajšave... Dovolila je, skupaj s strahopetnimi režimi stare Jugoslavije tihotapstvo največjega obsega. Hotela je, da bi mesto oživelo in da bi bilo njeno. Toda mesto je polagoma umiralo, ni živelo, niti ni bilo italijansko. Umiralo je brez svojega zaledja, osamljeno in žalostno, samo z imeni »volivcev«, ljudi, ki so dajali prispevke za ljudski tisk. Ta imena so kot dokument poslali na pariško konferenco Toda neki škof je zadevo izdal, kot so to storili škofje mnogokrat prej in poslej Nadškof dr. Vinko Purišič je pooblastil svojega tajnika, naj plača zanj prispevek zatem pa je pri Italijanih to demantiral, kar so le-ti tudi izrabili. Ljudstvo je množično protestiralo pred škofovo palačo, vendar so Italijani tega škofa kasneje pregnali in privedli svojega fašista Monza-nija. Takrat so zaradi tega Italijani aretirali 86 ljudi. Mnoge izmed njih so zadržali v zapgru tudi po nekaj meaecev, toda podkupili so italijanskega majefrja in bili izpuščeni. Bedasti fanatiki v Italiji so dali temu našemu mestu simbol «11 faro« — svetilnik. Delali so račun brez krčmarja in kot v Istri, Reki in Trstu so mislili, da je to mesto .svetilnik njihove rimske kulture in da mora svetiti nam na Balkanu... Od 1943. do 1945. pa je ta njihov simbol namesto luči pomenil poraz, beg, strah in smrt. MAHMUD KONHODJIC Mavrovo Delovni kolektiv velikanske hidrocentrale Mavrovo v Makedoniji nam sporoča: «Dragi tovariši, podli in enostranski ter krivični sklep angleške in ameriške vlade, da bi mesto Trst in cono A predali italijanskim fašistom, je naletel med vsemi graditelji hidrocentrale Mavro. vo na energičen protest. Protestiramo proti kakršnemu koli odstopanju italijanskemu imperializmu. Tovariši, ne strašite se, sramoten in umazan sklep se ne sme izvesti. Mi smo pripravljeni v vsakem trenutku dati tudi svoje življenje za svoje brate. Onim, ki jim je nas socializem napoti in ki ščuvajo na novo svetovno vojno, smo pripravljeni dati to, kar zaslužijo. Podpis: Delavci iz kolektiva hidrocentrale Mavrovo.« Banjaluka Kolektiv gradbenega podjetja »Krajina« iz Banjaluke v Bosni sporoča vsemu tržaškemu ljudstvu sledeče; »Zbrani na protestnem zborovanju najenergičneje odklanjamo krivico, ki so nam jo prizadejali naši bivši zavezniki s tem, da nameravajo odstopiti Trst in cono A imperialistični Italiji, ki je že toliko zla prizadeja la Vašim krajem. Pridružuje mo se našim bratom v Trstu in vsem v vsej coni v borbi proti fašističnim apetitom.« Gradašnica Kmetje iz vasi Gradašnica ob skrajni vzhodni meji Jugo. slavije pošiljajo prebivalcem občin Dolina in Milje sledečo brzojavko: ((Površno razumevanje svojih pravic, ki sta jih vladi ZDA in Anglije pokazali s tem, da sta skušali prepu stiti vas na milost in nemilost italijanskim imperialistom, obsojamo in jim krepko izjavljamo, da vse dotlej, dokler bomo še nosili naše ponosne glave, bomo mi z bolgarske meje naše drage domovine, mi, ki dobro vemo, kaj je okupacija, storili vse, da ta sklep preprečimo.# Zagreb Prebivalci enega okraja Zagreba nam sporočajo tako-le: «Dragi tovariši, pošiljamo vam naše borbene pozdrave iz kraja, ki si je zapomnil civiliza-torsko poslanstvo italijanske soldateske. Pošiljamo vam borbene pozdrave, hkrati pa zagotovilo, da nismo pozabili s kom smo se že tolkli in koga smo že premagali v času druge svetovne vojne in iz katerih krempljev smo osvobajali naše zasužnjene brate. V teh usodnih dneh, dragi tovariši, smo z vami in zagotavljamo vam, da v trenutku, ko se nekdo dotakne našega ljudstva in naših krajev, je hkrati napadel nas, srce in dušo vsega našega ljudstva. Zagotavljamo vam, da je naše ljudstvo kot en mož ob strani naše vlade.« ITAUJANSKJ TISK PRED UPOROM JUGOSLOVANSKI MO ATE NE HOREJO PRIKRITI in zato bi hoteli ribariti v kalnem Sarajevo Zveza društev inženirjev in tehnikov Bosne in Hercegovine pošilja v imenu 28.000 svojih članov brzojavko, v kateri nam med drugim sporoča: ((Pridružujemo se vaši pravični borbi proti enostranskemu sklepu, ki ga nikoli ne bomo priznali. Naj živi antifašistični Trst!« Odločnost jugoslovanskih ljudi, da preprečijo vsakršno mešetarjenje na račun svojih bratov in nacionalnih interesov kakor tudi čvrsto stališče, ki ga je zavzela jugoslovanska vlžida na osnovi zadnjih ukrepov. Anglije in Amerike v .zvezi s tržaškim vprašanjem, sta izzvala v Rimu pravi poplah. Čeravno se v uradnih krogih na vse pretege trudijo, da bi pomirili splošno razburjenost, pa se ta nikakor ne more prikriti. Italijansko časopisje ni uspelo pred svojo javnostjo skriti ogorčenega protesta jugoslo-vanskega ljudstva, ih italijanska javnost je bila že prve dni seznanjena, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Ko se je opazilo, da prikazovanje dogodkov v Jugoslaviji ne učinkuje ravno povoljno na psihologijo njihovih čitateljev, je italijansko časopisje poskušalo prikazati kako so bile demonstracije po jugoslovanskih mestih pripravljene in organizirane od samih jugoslovanskih voditeljev. Toda kmalu so bili pri morani popraviti ta svoja po ročila, ker je po drugi strani ves svetovni tisk poročal, o spontanem izraževanju neza-dovoljstva jugoslovanskih ljU' di zaradi najnovejšega ukre. pa. Glede na to, da je ita' lijansko časopisje, tako levo kot desno, vselej zagotavljalo. da vlada v Jugoslaviji najbolj strašna diktatura in da državno vodstvo ne uživa zaupanja ljudskih množic, se je v tem primeru ves italijanski tisk naenkrat znašel v zagati, ker ne ve,, kako pojasniti svojim ljudem ogorčenje jugoslovanskih množic, ogorčenje, ki ni prišlo do izraza po nekem diktatu od strani režima I marveč spontano, iz najglob ljih čustev ljudi, ki jih je glo1 boko prizadela ta krivica. Te ga dejstva italijanski tisk ni mogel enostavno preskočiti zato je našel drugo pot, in si' cer pot, ki prikazuje zadnj dogodke v Jugoslaviji v po. polnoma pretirani obliki. Tako se n pr. prikazuje razbija nje oken v obsegu, ki ne od govarja resnici, posebna po. zornost pa se posveča postop kom nekaterih neodgovornih oseb med demonstranti. Ko je prišlo do incidenta z nameščencem angleške stalne čital nice v Beogradu zaradi biltena, je «Giornale dTtalia« mastnimi črkami čez celo stran zabeležil: «Ranjen ame riški diplomat«. V naslednj izdaji pa je besedica «dtplo mat« izginila, naslovne črke pa zmanjšale za tri centimetre S tem in takšnim pisanjem bi hotel italijanski tisk prika zati svojim čitateljem. kako da bodo Angleži in Ameri kanci ogorčeno reagirali na ta jugoslovanska ((izzivanja«, da si bodo Jugoslovani pri njih zapravili vse simpatije, da za torej ni nobene nevarnosti, da bi se Italijani sami znašli oči v oči s svojimi jugoslovan skimi nasprotniki. Objavljajo slike ameriških ladij v tržaški iuki, ponavljajo besede: «Z vezniki ne bodo dovolili«, «Zi vezniki čvrsto stoje« itd. Drugače tako borbeni «Tompo», ki je po objavi znanega poroči Jugopressa tako hrabro razporejal Rellove divizije vzdolž jugoslovanske meje. hrabri se. daj sebe in svoje čitatelje ta-kole: «Angleži in Američani ne bodo zapustili Trsta in co-ne A preden se situacija ne razčisti... Tito ne bo mogel napasti ne da bi s tem dregnil v mehanizem atlantskega pakta«. itd. Ne bi mogli reči, da se ne čujejo več drzne grožnje proti Jugoslaviji, toda, kar je sicer zelo značilno za naše jadranske sosede, s svojo pestjo pretijo izza angloameriške suknje. Drugi značilni pojav v novo nastali situaciji je vsakomur očitna ustavitev italijanskega ognja proti coni B, Na njo se sicer še misli, toda samo misli, in manj govori. V teh mračnih dneh je o njej še največ govoril Nenni, to pa samo iz nje mu svojstvene navade, da se vedno znajde v opoziciji. O coni B se torej mnogo manj benega navdušenja, potem ko so Angleži in Amerikanci odločili, da se del Tržaškega teritorija enostavno priključi k Italiji. Qb tej priliki so monarhisti celo klicali na pomoč: «Kje so vaše zastave, Rimljani?« Ifled vodilnimi italijanskimi politiki so tudi takšni, ki smatrajo, da je situacija zelo resna. Eden teh je n. pr. Saragat, ki priporoča, naj bi Ttalija v coni A prevzela samo civilno upravo, medtem ko bi angloameriške oborožene sile še vedno ostale na svojem mestu. Lep primer lokave špekulacije, dostojen vse dosedanje politike italijanskega imperia-lizma, ki vselej teži, da bi jemal kostanj iz žerjavice s pomočjo tujih rok. Saragat sodi sicer med socialne demokrate, toda glede 'ega vprašanja stoji na istem stališču kot o-stali italijanski iredentisti; hotel bi le to vprašanje rešiti na izvežbal. Razumljivo, da je italijanski tisk obravnaval rusko noto kot primer, da je Jugoslavija ponovno prgšla v ruski tabor. Pojavile so se neštete kombinacije o tem najnovejšem «do. kazu« jugoslovanske «perfid-nosti«, «Messaggero» od dne 14. t. m, pa je v svojem uvodniku o tem izrekel tudi sledečo neumnost: «V pričakovanju problematičnega nevtralnega guvernerja, bi jugoslovanske in ruske čete vkorakale v Trst« Kot vidimo, je treba Italijane še vedno prištevati med ljudi z najbujnejšo fan-tazijo na svetu. Medtem pa. ko se po eni strani tako govori in piše, smatrajo drugi, da pa bi vendarle šlo računati tudi s primerom satelitskega napada na Jugoslavijo, kar bi ^.se eventualno tudi dalo dobro iz. koristiti. Zares, prava pravcata mentaliteta mrhovinarjev. | Vse te pisarije pa imajo za * : •A •' O . .................... Podobnih prič o ukulturnem poslanstvu« Italije v naših krajih in v Jugoslaviji, kot Je gornje pokopališče slovenskih internirancev v Gonarsu, je posejanih še nešteto po vsej Italiji. govori, medtem ko je bila pred tremi, štirimi dnevi pred. met najbolj žolčnega pisanja. Kaj to pomeni? Zdi se, da so v Rimu prišli k pameti šele ko so začutili, da bo oreh neprimerno trši, kot so mislili. Iz tega, se ve, še ne smemo sklepati, da so sč odpovedali svojim znanim ciljem, vendar je zelo zanimiva ta t jihova psihologija izsiljevalcev, ki ji najmanjši veter menja smer. Očitna je namera rimskih krogov da bi zmanjšali pomen nevarnosti, ki jo predstavlja nova situacija, očitna je njihova namera, da prikažejo jugoslovanske ukrepe kot navaden bluf. Zakaj to? Predvsem zato, ker v tem primeru ne morejo zaupati svojemu lastnemu ljudstvu, ker niso gotovi, da bo le to reagiralo tako, kot si oni žele. kajti doslej ni pokazalo prav. no- bolj zvit in rafiniran način. V precejšnjih škripcih se je tokrat znašel Togliatti, ki je še pred kratkim javno izrazil svoje veliko zadovoljstvo zaradi prihoda Italije v Trst, danes pa je prisiljen objaviti sovjetsko noto, ki se v njej predlaga realizacija Svobodnega tržaškega ozemlja in imenovanje guvernerja. Toda, zahvaljujoč svoji lisičji nara-vi. se je tudi v tem trenutku znašel ter objavil svoj komentar o sovjetski noti pod naslovom: «Rot za rešitev cone B«, In medtem ko vladno časopisje ostro napada Togliat tija zaradi ruske note, se le ta zaganja proti zaveznikom in jo na vso moč hvali. Treba priznati, da je Togliattiju zelo težko voditi tako akrobatsko politiko, toda za slavo in čast Sovjetske zveze se je na tem področju že kar dobro cilj, da se Jugoslavija prikaže kot slabotna neodporna dr. žava, kakor tudi da se okrne njen ugled v svetu. Toda, ne samo da Italijanom nihče v svetu tega ne verjame, marveč se očitno tudi sami sebe pobijajo, ko na primer, po eni strani trde, da Jugoslovanska armada sploh ne obstaja, hkrati pa po drugi strani kriče o njeni organizirani oboroženi sili, o njenih tankih, ki so prišli v cono B itd, Iz vsega razpoloženja, ki ga je v Italiji opaziti, kakor tudi iz teh razmišljanj, moramo priti do zaključka, da se zlasti poluradni krogi v Rimu zelo slabo orientirajo in ne vedo več kje se jih glava drži. Ta pojav bi lahko označili za i*. gubo duhovnega ravnovesja; znano pa je, da so duhovno neuravnovešeni ljudje najbolj nevarni Ki Ulj IFF Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z možnostjo manjših krajevnih razjasnitev. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 21.4 stopinje; najnižja 17.8 stopinje. TRST, sobota 17. oktobra 1953 PRIMORSKI DNEVN radio Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Trst II.: 17.30: Beetho- v. ven: Koncert za klavir in orkester. 18.40: Kor.cei .skega zbora iz Barkovelj. — Trst I.: 13.25: Operna ^ ba. — Slovenija: 13.10: Slovenska narodna pesem. Jezikovni pogovori. NAČRTNO RAZNARODOVANJE V KANALSKI DOLINI SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA SMICI NE MORElirKUPITI ZEMIIE hi jo prodaja usianava Tre lleoezie Bančni zavod, ki so ga faši-sti že leta 1935 ustanovili v Veroni ter mu nadeli lepo ime «Ente rinascita Tre Venezie«, prav nič ne odgovarja po svojem delu in namenu naslovu, ampak je služil in še služi v naših obmejnih krajih le raznarodovanju Slovencev. To se najbolj očitno vidi v Kanalski dolini. Ko so leta 1939 skupaj z Nemci po sporazumu med Hitlerjem in Mussolinijem odšli na Koroško in dalje v Nemči. jo tudi Slovenci iz teh krajev, je dobila njihova posestva v upravo ta državna ustanova. Po končani vojni in porazu fašizma so se mnogi od teh ljudi vrnili domov v upanju, da si bodo lahko ponovno odkupili tisto zemljo, ki so jo do. bili od svojih prednikov in je bila skozi stoletja last njihovega rodu. «Ente Tre Venezie«, pa. oči-vidno po navodilih višjih organov, noče prodajati zemlje bivšim slovenskim lastnikom in tako delajo še danes, deset let po padcu fašizma. Sloven. ski kmetje ne morejo, pa čeprav za drag denar, dobiti niti najmanjše parcele ali stav-bišča. Pač pa prodaja «Ente» zemljo italijanskim priseljen, cem in to tudi za petkrat nižjo ceno, kot so jo pripravljeni plačati slovenski domačini. Da pa bi prišleki ne prodali zemlje Slovencem, jim jo bo «En-te» prepisal v last šele po 15 letih. Primerov takih diskriminacij je nešteto. Neki kmet iz Ovčje vesi je povedal, da mu «Ente» ni hotel dati njive niti v najem in so raje pustili, da je njiva ostala neobdelana. Za neko stavbno parcelo v Trbižu je ponujal domačin kar 1.000 lir za kvadratni meter, kar bi znašalo okrog en milijon lir, pa mu je «Ente» ni hotel prodati. Pač pa so isto parcelo čez mesec dni prodali nekemu Italijanu za 200.000 lir. Tako diskriminacijsko ravnanje je naperjeno v prvi vrsti in na splošno proti slovenskim domačinom. Potem pa se v Rimu še čuidjo, če se tržaški Slovenci tako krčevito branijo priti pod Italijo, ko iz neštetih takih in podobnih prime- rov že sedaj lahko vidijo, ka. ka usoda bi jih tukaj čakala. (Iz «Soče») Ples najemnikov ustanove Ente Tre Venezie Odbor slovenskih najemnikov zemlje iz Pevme prireja v nedeljo 18. t. m. v dvorani pri nZlatem pajku» ples, katerega čisti dobiček bo uporabljen za kritje stroškov procesa z ustanovo Ente Tre Venezie. Zatorej odbor vabi vse, da se odzovejo njegovemu vabilu in na ta način pripomorejo slovenskim najemnikom v njihovi borbi za pravice, ki jim pripadajo. Ples bo pričel ob 20 uri. Preskrbljeno bo za dobro glasbo in točili bodo pristen (tokaju. Vljudno vabljeni ! DELOVNI CENTER za brezposelne v Bonetih H::::: - . r « • - • -V : : i:’ :: Odobrili so darovanje zemljišča v doberdob-ski občini za gradnjo stanovanjskih hiš V sredo zvečer je bila na prefekturi seja pokrajinskega upravnega odbora pod predsedstvom prefekta dr. De Zerbija. Med mnogimi točkami dnevnega reda je odbor odobril naslednje: Pokrajinska uprava: prispevek v prid družinam, ki so bile prizadete zaradi naliva 10. septembra 1953: nabava avtomobila znamke «Fiat 500 C» za nadzorovanje pokrajinskih cest; določitev pravilnika za dovolilnice in dovoljenja na pokrajinskih cestah; občina Gorica.- določitev najemniške pristojbine za površino in podzemlje razdeljeval, cem goriva za motorje; ojače. nje cestne razsvetljave v U-licah Paolo Diacono, Leopardi, Casale m Leoni; poroštvo UB DOMJMERITARIJII «IJlI0jE UB MEJI* DVOJIMA MERA Te dni so predvajali v kinodvorani «Vittoria» v Gorici kulturni film z naslovom «Ljudje ob meji». Film prikazuje življenje nemške narodne manjšine v Pustriški in drugih dolinah v Gornjem Poadiiju. Komentator je izrecno poudarjal, da ima nemško ljudstvo v teh krajih popolno enakopravnost z Italijani, da je dvojezičnost uvedena v vsem javnem uradovanju in tudi v napisih na uradih, pri krajevnih imenih itd. Po vseh krajih, kjer žive Nemci, imajo tudi nemško šolo, ki ima avtonomno u-pravo itd. Sicer pa je bilo vse to razvidno tudi iz filma samega, v katerem ni bilo nobenega hotela, šole, ali u-rada, ki ne bi imel dvojezičnega napisa in kjer povsod odgovarjajo v nemščini ali v italijanščini, kakor pač vprašaš Film je pokazal gor iškemu občinstvu, da v tistih krajih ni bila niti najmanj ogrožena varnost italijanskih meja z uvedbo dvojezičnosti in enakopravnosti, ampak da je prišlo do še boljšega sožitja med Nemci in Italijani, Uvedba take dvojezičnosti in vsestranske enakopravnosti v Gorici in v Beneški Sloveniji bi prav tako pripomogla k medsebojnemu mirnemu sožitju in zbltža-nju dveh sosednih narodov. Zato bi bil čas, da bi osrednja rimska oblast pozabila stare fašistične metode m se odpovedala imperialističnim ciljem, ki so že enkrat pripeljali Italijo do razsula. Tudi oni bodo morali uvideti, da je konec diskriminacijskih postopkov proti naši narodni manjšini pogoj za pomiritev in izboljšanje mednarodnih odnosov z Jugoslavijo, ki je prav v teh dneh jasno pokazala, da se zna in da se bo znala odločno upreti vsakemu imperialističnemu poskusu v njeno škodo. Omenjeni film je Goričanom, ki pač dobro poznajo razmere v svojem mestu, poleg tega jasno pokazal tudi dve različni meri, ki jih rimska vlada m krajevne oblasti uporabljajo proti slovenski m drugim manjšinam v Italiji. Ta film, ki so ga v Italiji izdelali Italijani, je še enkrat pokazal, da je ravnanje s Slovenci v Italiji res diskriminacija, in marsikomu med Italijani, ki imajo še demokratičen čut, je bilo ob tej ugotovitvi neprijetno Kdaj bo postala ta krivica neprijetna tudi oblastem? Kdaj bodo spoznali, da je tako ravnanje v škodo Italiji? NEKAJ KRATKIH VESTI IZ STANDREZA Začetek vaj domačega pevskega zbora in pripravljanje otroške igre „Carobna roža" „Društvo neposrednih obdelovalcev" opozarja vse svoje člane, naj pravočasno vložijo prošnjo za sečnjo drv v Jugoslaviji Prosvetno delovanje se je zelo razgibalo. V nedeljo smo imeli v gostilni «Pri Molarju« zakusko, ki jo je pripravila vsem goriškim zborom Zveza slovenskih prosvetnih društev. Najprej smo se zbrali na prostem, potem pa v prostorih gostilne. Prišli so pevci in pev. ke iz Sovodenj, Vrha, St. Mavra, Standreža in mnogih drugih vasi na Goriškem. Ob kozarcu vina smo peli ves večer; bile je prav prijetno. Naš domači zbor bo kmalu začel z vajami; sedaj ima običajne tedenske pevske vaje. Naši naj-miajši pa se večkrat tedensko skrbno pripravljajo za izvedbo otroške igre «Carobna roža«. Igrali jo bodo v nedeljo 25. t. m. v prosvetni dvorani na Korzu v Gorici. Bliža se zima in s tem sekanje drv onstran meje. Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje zato opozarja člane, da pohitijo s prošnjami, kajti čas za vlaganje je samo še do konca meseca oktobra. Deževno jesensko vreme prinaša tudi našim kmetovalcem Z razbitim steklom si je ranila roko Rešilni avto Zelenega križa je v četrtek popoldne odpeljal v bolnico Brigata Pavia 9-letno Aldo Calderari iz Ul. Blaserna št. 30. Medtem, ko se je deklica igrala v stanovanju, je z desno roko udarila v steklena vrata, ki so se razbila. Z razbitim steklom si je ranila desno roko, V bolnici so ji rano obvezali in jo poslali domov. Ozdravela bo v nekaj dneh. precej škode. Mnogi so upali, da bodo lahko vsaj še enkrat kosili, pa jim je dež prekrižal račune. Tudi zelenjava, posebno solata, ki je letos že itak zelo poceni, je precej gnila. Prav tako bo ohrovt zaradi deževnega vremena naenkrat po. gnal in ga pozneje ne bo več mogoče najti. Z živinsko krmo smo dobro preskrbljeni. Cena sena je precej nižja kot lani; nikjer pa ni mogoče dobiti slame, ker so si jo že poprej zagotovile papirnice iz Severne Italije. Ker ga je užalil se je nad njim maščeval lag’ izvedenega izpraševanja so dognali, da je Marega užalil Pelizona zaradi družinskih razmer in ta, da bi se maščeval, ga je udaril s stolico po glavi, ko je odšel iz neke gostilne. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzn Italia št. 4 - tel. '25-76. mestni bolnišnici za menično posojilo v znesku 10 milijonov lir; delovni center za zvi. sanje stavbe v Ul Scodnik za namestitveni urad; občina Doberdob: brezplačna oddaja zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš; ustanovitev delovnega centra za brezposelne v Bonetih; občina Gradeč: pogodba s SASIL za sestavo načrta za ustanovitev m ureditev kraja za ribolov v laguni; plačila nepredvidenih stroškov; občina Tržič: delovanje am_ bulante in nabava potrebnega zdravniškega orodja: de- lovni center za brezposelne: predujem iz fondov in izvršitev ekonomskih del; občina Škocjan,- nabava moke za ladjedelniške delavce; občina Starancan: ekonomsko ravnanje z osebjem na podlagi zakona št. 212 od 8. 4. 1952. Končno je pokrajinski u-pravni odbor proučil več trgovskih prizivov zaradi zavrnitve izdaje dovolilnic Sprejeli so samo en priziv, ki ga je vložil Silvij Bressan iz Go. rice, medtem ko so bili zavrnjeni sledeči prizivi; Jožefa di Bartolomeia in Riharda Nanuta iz Gorice, Ivana Masa iz Starancana in Alojzija Tre. visana iz Tržiča. KINO CORSO- 16: «Vesela vdova«, L. - Turner in F. Lamas. VERDI. 17: «Ceha dolžnosti«, E. Parker, in R. Taylor. CENTRALE. 17: ((Osvojitev Kalifornije«, barvni film, K. Wilde in T- VVrieht. VITTORIA. 17.15: »Zelena čarovnija«, barvni film. MODERNO. 17: »Tretja z desne«, V. Molnar in R. Lindner. JUTRI V ZAGREBU Jugoslavija-Francija To je deseta lekma med obema reprezentancama NESREČA LAMBREUSTA V GROJNl Udaril ga je s stolom po glavi, ko se je iz gostilne vračal mimo njegovega stanovanja 46-letni Valerij Marega iz Ul. Scuola Agraria št. 25 se je javil na sedežu Zelenega križu v Gorici, da bi mu obvezali rani na glavi. Ker so bile rane hude so ga z rešilnim avtom Zelenega križa odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu jih obvezali. O-zdravel bo v 6 dneh. Marega je povedal, da, ko se je vračal proti domu, ga je nekdo, k; ga pozna samo na videz, napadel ter najprej kričal proti njemu, nato pa da ga je udaril s stolico po glavi. Takoj drugi dan je policija začela raziskovati, kajti hotela je izvedeti resnico. Zaradi tega je poklicala na izpraševanje napadalca 32-let-nega Ferruccia Pelizona iz Ul, Scuola Agraria št. 15. Na pod- ZARADI SPOLZKE CESTE zlom reber in desnega ramena Še nezavestnega lambretista je našel neki Števerjanec, ki je o tem obvestil Zeleni križ Predsinočnjim se je malo po eni uri Mario Drufuka iz Steverjana javil na sedežu Zelenega križa v Gorici in obvestil. da leži nekje v Groj-ni nezavesten mož, nekaj metrov od njega pa da je na tleh lambreta. To je opazil, ko se je pozno ponoči vračal domov. Z rešilnim avtom Zelenega križa so takoj odšli na kraj in našli v obcestnem kanalu ranjenega moža. ki so ga spoznali za 36-letnega Antona Sošola iz Steverjana, Grojna št. 2. Ponesrečenca so takoj odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer je zdravnik ugotovil verjeten zlom reber in desnega ramena ter več o-prask. Sprejeli so ga v bolnico. Okreval bo v treh ted- Nikdar več pod J / (Nadaljevanje s 3. strani) krivičnem sklepu o odstopanju cone A vam zagotavljamo, da smo vsi odločno z va_ mi. Vaša borba je naša borba, vaša želja po svobodi je naša Pozdravi) imo vas in vam zagotavljamo, da smo vsi kot eden pripravljeni, tudi z orožjem braniti veše in naše pravice« Mladenovsc Prebivalci mesta Mladeno vac nam sporočajo: «S pro- testnega zborovanja proti sra. motnemu sklepu vam sporočamo, da smo s srcem in z vsem svojim bistvom odločni v borbi proti izvedbi tega sklepa. Nesebično smo dajali svoja življenja proti fašizmu in danes smo pripravljeni dati še več, če bi to bilo potrebno za obrambo naših in vaših pravic. Besede našega dragega tov, Tita bodo bojni klic za obrambo vaše svobo-de« Podpis: Meščani mesta Mladenovac Banjaluka Mladina slavnega mesta Banjaluke pošilja s svojega zborovanja sledečo brzojavko: ((Zbrani na svojem veličast- nem zborovanju izražamo svo_ je najgloblje ogorčenje proti protizakonitemu ravnanju vlad ZDA in Anglije, da bi Trst in cono A priključili Italiji. Poznamo vaše žrtve, ki bi jih morda že jutri ponovno morali pretrpeti. Toda vedite, da so z vami vsi narodi Jugoslavije in v prvi vrsti naša borbena in herojska mladina, ki je v dneh naše velike borbe bila nosilec naših zmag in ki je pripravljena dati svo ja mlada življenja za vašo svobčdo in neodvisnost.« Svo jo brzojavko zaključujejo: ((Mladina mesta Banjaluke vam pošilja tople borbene pozdrave z vzklikom: «2ivelo bratstvo svobodnih narodov!« • * • Tržaški kominformisti pro glašajo našo borbo za ((provokacijo in gazzarro«, jugoslovan. sko podporo v naši borbi pa za «nacionalizem», «šovinizem» iti vse kar je še hujšega. Njim je sicer prav gotovo neprijetno in na vsak način proti njihovim interesom, da se je ju. goslovansko ljudstvo strnilo okoli svojega vodstva v borbi za očuvanje naših pravic, v borbi proti krivičnemu sklepu angleške in ameriške vlade, da bi Trst izročili italijanskemu imperializmu. Izvijajo se sicer na najrazličnejše načine, pozivajo k miru in tako skušajo uspavati tržaško ljudstvo v mrtvilu, s katerim se bi dala italijanskim imperialistom možnost, da na lahek način pridejo do svojega plena. Toda naše ljudstvo je odločno v svoji borbi, hkrati pa se zaveda, da stoji za njim mogočna armada jugoslovanskih narodov, armada, ki jo sestavljajo oboroženi in neoboroženi, mladi in stari, moški in ženske, končno vse ljudstvo Jugoslavije. In ta odločnost jugoslovanskih narodov mora biti krepko bodrilo -semu tržaškemu ljudstvu, ki se mora, kot je to vedno storilo, boriti proti mešetarjenju, boriti proti tistim, ki so naše ljudstvo že preveč tlačili, ga u-bijali in morili, boriti proti tistemu nenasitnemu pohlepu. ki si skuša, s ponovnim prisvajanjem Trsta, ustvari, ti bazo za nadaljnja osvajanja na Balkanu Tudi tržaško ljudstvo mora dati svojo krepko besedo, kot je to storilo vedno nih, ako ne bodo nastopile komplikacije. Po izjavah, ki jih je dal Sošol, je do nesreče prišlo zaradi mokre ceste. Okrog 1. ure se je vračal domov na svoji lambreti z evidenčno tablico GO 6895, in ko se je pripeljal do poti na Kalvarijo, je prednje kolo zdrsnilo in povzročilo padec. IZPRED OKROŽNEGA SODISCA TIHOTAPCI TOBAKA gred sodniki V nahrbtniku je hotel spraviti ameriške cigarete v Italijo Včeraj dopoldne so bile na okrožnem sodišču v Gorici kar štiri obtožbe proti tihotapcem tobaka iz cone A. Do-čiiu sta dva obtoženca tihotapila le manjše količine prepovedanega tobaka, sta druga dva obtoženca dobila sicer pogojni, pa vendar precej visoki kazni. Najprej je predsednik sodišča zaslišal 44-letno begunko Ano Gardin, stanujočo v Padovi^ Ul. Tito Livio 6. Gardi-nijeva je bila obtožena tihotapstva 2 kg in 200 g tobaka iz Trsta. Na vlaku, ki vozi iz Trsta v Benetke, so jo odkrili 27. novembra leta 1951 finančni stražniki na tržiški postaji. Ker pa Gardinijeva ni v določenem času plačala globe, ki so ji jo predpisali finančni organi, se je včeraj morala zagovarjati pred sodnimi oblastmi. Te so jo spoznale za krivo in jo kaznovale s pogojno globo 92.640 lir ter plačilom sodnih stroškov. Drugi obtoženec je bil 24-letni Giuseppe Campesan iz Padove, Ul. Cavalloti 49. Fi-nancarji so Campesana zasačili na železniški postaji v Tržiču 5. novembra 1951. V njegovem nahrbtniku so našli 100 zavojev ameriških cigaret, katere je Campesan kupil v Trstu, da bi jih pozneje draže prodal. Njega je včeraj okrožno sodišče tudi obsodilo na pogojno kazen, in sicer na globo 62.400 lir ter plačilo sodnih stroškov in taks. ZAGREB, 16. — Danes zvečer so prispeli semkaj nogometni igralci francoske reprezentance, ki bo v nedeljo nastopila proti jugoslovanskim nogometašem v Zagrebu. Na letališču so goste dočakali predstavniki jugoslovanske in hrvatske nogometne zveze. Prispel je tudi Kopa, ki bo nastopil kot srednji napadalec. O njem so se namreč razširile vesti, da je poškodovan in da mogoče ne bo mogel odpotovati z reprezentanco. Jutri bo francoske goste sprejel predsednik zagrebškega mestnega odbora Venčeslav Holjevac. Jugoslovansko športno občinstvo z nestrpnostjo pričakuje nedeljske tekme. Jugoslovanska reprezentanca je že nekaj dni zbrana v Zagrebu. Pravzaprav niti ne moremo reči reprezentanca, temveč igralci, iz katerih bo izbrana reprezentanca, ki bo določena šele jutri dopoldne. Tekma bo na stadionu Dinama, ki ga že dlje časa preurejajo in do tekme komaj popolnoma pripravljen. Sedaj bo toliko povečan, da bo lahke, sprejel nekaj čez 40000 gledalcev, kar je seveda v primeri z zanimanjem za tako tekmo vse premalo, saj bi jih rado videlo tekmo še enkrat toliko. Doslej sta Jugoslavija in Francija igrali 9 medsebojnih tekem. Jugoslovani so zmagali štirikrat, Francozi trikrat, dvakrat pa so igrali neodločeno. Marsikdo se bo spo-ni.njai, da sta bili ti dve neodločeni tekmi pred leti v okviru tekmovanja za svetovno prvenstvo. Po obeh neodločenih tekmah v Beogradu in Parizu sta morali reprezentanci nastopiti na nevtralnih tleh. In tako sta 11. decembra 1949 igrali tretjo tekmo v Fi-renzi. In tudi ta tekma se je končala v regularnem času neodločeno, dokler ni v drugem četrturnem podaljšku, ko je že bilo napol tema, Čajkovski II. poslal v gol žogo, za katero nihče ni mislil, da bo končala v golu. Sedaj so Francozi zelo močni in še pred kratkim so visoko premagali moštvo Svobodne Irske v Dublinu. Jugoslovansko moštvo bo nastopilo nekoliko pomlajeno in ne bi bilo treb adelati si prevelikih iluzij, zlasti ker se še nekateri igralci ne počutijo najbolje. Tekmo bo prenašalo pet radijskih postaj: Zagreb, Beograd, Pariz, Luksemburg in Monte Carlo. PET KOL PRED KONCEM TURNIRJA V ZUERI9^ ----------------------------------- Kotov ■ Gligorič refflj Pred nadaljevanjem je Kolov sprejel remi, ki mu ga je Glig°r^ p5 nudil kljub navidez boljši poziciji - Bronsfein je izgubil z GeHen61" Tud: XXV. kolo šahovskega turnirja v Zuerichu je imelo do prekinitve dokončane samo tri partije, eno z zmago in dve z remijem — kakor je bilo v prejšnjem kolu. In tudi v tem kolu predstavlja presenečenje partija, ki se je končala z zmago oziroma s porazom. Ne toliko zaradi tega, kakor da bi Gellerju ne bilo mogoče doseči zmago proti kateremu koli udeležencu na turnirju, temveč bolj zaradi dejstva, da je to zmago izvojeval proti nasprotniku, ki je že zelo zahtevno postavljal svojo kandidaturo za prvo mesto. Toda takoj za Keresovim porazom po Smi-slovu v prejšnjem kolu je v tem sledil še poraz Bronstei-na po Gellerju, kar je vse voda na mlin Smislova. Od izida igre Smislova z Reshew-skym v tem kolu je seveda prav tako mnogo odvisno. Mojstra sta igrala nekako tipaje; zdi se, da sta se drug drugega bala; toda potem je prvi napadel Smislov, ko je Resheivskega mučila časovna stiska. Ta se je nekoliko popravil, pa spet zapadel v slabši položaj. Nekateri prerokujejo zmago Smislova; le z najboljšo igro bo mogoče Re-shewsky rešil remi. Remizirali so Szabo in A-verbah ter Euwe in Petrosjan. Ostali — Kotov in Gligorič, Boleslavski in Tajmanov, Ste.hlberg in Najdorf — so prekinili. Pri tem je najbolj zanimivo, da je Gligorič igral zelo lepo proti Kotovu. Vendar pa se je znal Korov izvleči iz pozicije, ki je bila dobljena za Gligoriča. Qb prekinitvi je imel Gligorič dobro postavljen napad, vendar ne bi hoteli biti prehitri s optimistični!^ zaradi kakimi vedmi prav zai<»— rtfie se je že zgodilo, da , rič zaigral prav katerih je že bil na ^ ( Po drugi strani _ P* ji zadnjem času tudi V PRESENEČENJE V CARIGRADU w Švica premagata T ur či jo Glavni favorit za zmago je Francija zna Kotov izvesti kor jih zna le malokdo V naslednjem Gligorič igrati z Ge , ZUERICH, 16. — Pr^ 'gijjo. partija med Kotovom i _ ^ ričem se je *°"£aiye/> goric je s sekundanti ^ ugotovil, da tiči v Vfj '{»rald' go nevarnosti za oba ^ Ne bi bila izključena m 6ii() gova zmaga, vendar ^ tveganje preveliko. nji pred začetkom naaau ■ ^ ponudil Kotovu remi, ta brez oklevanja spr1 ■ ^ | (Poročila o drugih P nismo prejeli). I Stanje je torej P« [tako: Smislov i*5 „ron: shewsky 13.5 (2)1 „5. N*!* 'f* XXV (1)1 joK *Re iste'9 Še ta in prihodnji mesec več tekem za svetovno prvenstvo Nedavno smo v posebnem članku o nogometnem svetovnem prvenstvu povedali, da imamo poleg Švice (prireditelja) in Urugvaja (svetovnega prvaka) še nadaljnja dva finalista v Madžarski in Belgiji. (Kot znano, bodo finalne tekme drugo leto v Švici. Pravico do direktnega vstopa v finale ima prireditelj finalnega tekmovanja in dosedanji prvak) Madžarski je bil vstop v finale podarjen, ker Poljska sploh ni hotela ž njo igrati, Belgija pa si je priborila prvo mesto v skupini s Švedsko in Finsko. V soboto in nedeljo so bile nadaljnje tri tekme za določitev finalistov, in sicer je bila vsaka v drugi skupini. Anglija je nastopila proti Wa-lesu. V isti skupini nastopa še Škotska in Irska. Nadalje je igrala Nemčija proti Posarju; tretji član te skupine je Norveška. V Sofiji pa je Rcmunija premagala Bolgarijo, vendar pa je v tej skupini še na prvem mestu tretji član, CSR. Ta in prihodnji • mesec bodo še tekme med Posarjem in Norveško (8. nov.), med Nemčijo in Norveško (22. nov.), med Romunijo in CSR (25. okt.) in med CSR in Bolgarijo (8. nov.). Lestvice v teh treh skupinah so sedaj naslednje: Anglija 1 1 0 0 4 1 2 Škotska 1 1 0 0 3 1 2 Irska 1 0 0 1 13 0 Wales 1 0 0 1 14 0 * * * Nemčija 2 110 4 1 3 Posarje 2 10 1 3 5 2 Norveška 2 0 0 1 3 4 1 * * * CSR 2 2 0 0 4 1 4 Romunija 3 2 0 1 5 4 4 Bolgarija 3 0 0 3 3 7 0 CARIGRAD, 16. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju so včeraj zvečer dosegli naslednje rezultate: Italija-Avstrija 70:45 (30:27); Svica-Turčija 59:54 ( 26-37). Zmaga Švice nad Turčijo predstavlja veliko presenečenje, ki ga gotovo nihče ni pričakoval, najmanj pa Turki, ki so bili veliki favoriti za osvojitev prvega mesta. V začetku turnirja so bili poleg Turkov in Francozov tudi Jugoslovani kandidati za prvo mesto. Vendar so se Jugoslovanom šanse močno pokvarile s porazom v tekmi s Francijo. Francija je sedaj še večji favorit; igrati pa mora še s Švico in Turčijo. Turki so kot prireditelji prihranili to tekmo za konec, računajoč, da bo ta tekma najbolj napeta, ker bi naj bila po" računih odločilna za končni plasma. Zdi se, da bo res odločilna, vendar pa bo verjetno predvsem skrb Francije, da si ohrani prednost. Malo je namreč verjetno, da bi si tudi Francija pustila po Švici odvzeti zmago. Razumljivo je, da bo sedaj bržkone tudi jugoslovanska reprezentanca z vse večjo voljo igrala v tekmi s Turčijo. Ce zmaga, tedaj bo ona posegla v borbo za prvo mesto; seveda pa bi se moralo prej tudi Franciji kje spotakniti. Lestvica je sedaj taka: Francija 3 3 0 0 204 153 6 Jugoslavija 3 2 0 1 215 164 4 Turčija 3 2 0 1 177 155 4 Italija 4 2 0 2 271 258 4 Švica 3 I 0 2 186 222 2 Avstrija 4 0 0 4 167 268 0 Pro Gorizia v Torviscosi Juventina v Sovodnjah Nedeljski poraz Pro Gorizie je zelo razočaral goriške ljubitelje nogometa, ki so gojili upanje v prenovljeno moštvo in ki so bili zadovoljni z rezultati prvih dveh prvenstve. nih tekem. Manjkala je povezanost med posameznimi igralci, posebno v napadu, igralci niso znali v veliki večini primerov razbiti nasprotnikovih akcij in podobno, Vendar upamo, da se bo Pro Gorizia bolje izkazala na nedeljski tekmi proti Saiei v Torviscosi, ki je doslej prav tako kot Pro Gorizia, po enkrat zmagala, izgubila in re mizirala, Juventina pa bo to nedeljo sprejela ekipo Muggesane iz Milj. Morala igralcev se mora brez odlašanja dvigniti, si. cer bo tudi to nedeljo treba beležiti poraz. Vendar upamo, da bo znal trener Peternel postaviti na igrišče boljšo ekipo, kot je bila preteklo nedeljo. Upamo tudi v podporo navijačev, ki bodo brez dvoma prišli na igrišče v Sovodnjah bodrit svoje ljubljence. Pričetek bo ob 15. uri. Dunajski Rapid v Moskvi po enkrat izgubil in zmagal Dunajski Rapid je kot prvo inozemsko moštvo premagal moskovsko moštvo Dinamo. Prvi polčas se je končal z 1:0 za Ruse, v drugem pa so Avstrijci naj,prej izenačili iz enajstmetrovke, ki jo je zabil Happel, potem pa je v 26’ leva zveza Prohst dosegel drugi gol. V pri tekmi so rapidovci slabše naleteli. Igrali so s Spar-takom in izgubili s 4:0 (3:0). Gerhard Hanappi je po obeh tekmah izjavil, da je Avstrijce presenetila moč sovjetskih moštev. Imajo namreč najnevarnejšo lastnost za vsakega nasprotnika: nezadržno voljo po zmagi. Gotovo so med najboljšimi moštvi v Evropi, le da nimajo še dovolj mednarodne izkušnje. Avstrijski trener pa je dejal, da je velika razlika v igri s Spartakom in Dinamom v tem, da so bili igralci v drugi tekmi spočiti. Tako mislimo mi: Atalanta • Novara i Fiorentina - Genoa i Inter - Bologna i Lazio - Napoli i 2 Palermo - Milan i 2 Sampdoria • Legnano i Spal - Roma i Torino - Juvcntus 2 Udinese - Triestina X I Modena - Pavia 1 Pro Patria - Marzotto 1 X Salernitana - Verona 1 X Piacenza - Parma 2 1 Monza - Treviso 1 Livorno-Arstaranto 2 1 X 13.5; Keres 13; Kotov 1 ■ ’ pe-dorf 11 (2); Gligorič ah ,|; irosjan 11 (1); A1v Boleslavski 105 10 (2); Geller 10 <5 =:=Szabo 10 (1); *stan (2). _ 0 (Z zvezdico označeni imeli prostega dneva)- Prvenstvena n°Sonietjn ma med proleterjem j.j se je končala ne odločen° OsiJc' čan' (0:1), tako da so v”‘;"to5fc0 pet zasluženo odnes i ^ Beograda in se v le® t 8 vzpeli na sedmo m točkami. Musso prvaki0 roboju v pete Italijanska atletinja i« V v nadaljevanju teknm ženskem peteroboj'-1 vani9 80 m z najboljši čas na ov r kanti (12.1) pred Trza ^ ji monettijevo 12.4 s ’3' tudi v skoku v da'J (Simonetti četrta ven,stvo si je t°reJ ■ !°> r«i - varr Musso s 4007 točkami, j-jjuse stavlja obenem nov j#’ rekord (prejišnji pi^ctti 3952); druga je Sim'on fstr. tretja pa šestnajste 3059 točk. f iid nalivno po'io o da'1 STARŠI! ŠOLABJ*; Kdor si nabavi vse šolske potrt t*.4 PIHNI CI - TISKA«*1 U. BERNARDI - Ul. Mazzini, TEL. M'667 rebš^ 44 eno dobi v dar f0 ia livno F dobro i VSE ZA SOLO PO NALIVNO PERO BKRNUM JE NAJBOLJŠE ^jgfVA DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000,- LIR - 1 LETO m □ rM ZASTOPNIK IN GLAVNA ZAL°GQltl\ti0 ZADR. HOmCIJ TRGOVCEV Z IES'L> TRST - Ul. Valdirlvo 3, lOdgovorui urednik STANISLAV KENKU - UHEDNISTVO: ULICA MONTECCHJ St. 6 IU. nad - Telefon Številka 93-808 In 44-638. - Postni Vredal 802. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 - Tel. 73-38 — Cene og'asov: Z.a vsak mm višine v Strnil I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mir, Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski uvod ZTT — Podružri. Gorica Ul. 8. Pellico 1-11 Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir Fed ljud. repub Jugoslavija- Izvod 10- meS frs' Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 1L5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega m* ^ J Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 21HI09 tekoči račun pr) Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska