SLOVENSKI
Naročnina za Avetroogerako : Vi leta K 2'— Vi leta K i"— celo leto K 8'— za Inozemstvo:	„	„ 2'50	„	„ 5'—	„	,,10'—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za в krat deljeno pettino vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 28.
Vsesokolski zlet v Pragi: Stik Sokolstva pri slavnostnem pozdravu na Staromestnem namesti.
DR. VELIMIR DEŽELIC:
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
Tedaj, ko ti Wadha ne bo mogel, ali ne bo hotel pomoči, obrni se na me. Moja hiša je mala, a plemenita. Naj ti jo pokažem. S tega mosta se dobro vidi.
Arabec je prijel Strezinjo za roko in ga peljal na sredo mosta. Nato pokaže s svojo dolgo, suho roko daleč na desno obal reke Gvadalquivira. V gaju samih cipres je čepela, kakor koklja, mala, rdeča hiša.
— Glej, tam ona rdeča hiša, to je gnezdo ubogega Jusufa. Storiš delo ljubezni, ako me obiščeš. Ne boš našel tam niti srebra, niti zlata, ali našel boš dobroto in ljubezen. Ne bom te pogostil s sijajno gostbo, s kakršno te bo počastil Wadha el Ameri. Ali tudi pri meni se bo našel košček sira ali dobrega mleka, našlo se bo okusnega sadja in ne boš me zapuščal lačen in žejen. Preskrbel ti bom tudi vina, ker vi ga smete piti, kolikor želite. Odzovi se tedaj mojemu povabilu in pridi k meni, samo prej mi naznani svoj prihod z malim pisemcem, da te lahko počakam. In zagotavljam te, da se ne boš kesal, ako boš moj zaščitnik pri mogočnem Wadhi el Amerju.
Strezinja zmaje z glavo in reče mirno :
— Dragi moj Jusuf ! Prišel sem od daljne strani in ne poznam še nikogar. Wadha bi me pač čudno gledal, ako bi mu koga priporočal, ko sem komaj prišel. Saj še niti tebe prav ne poznam.
— Menda vendar ne misliš, da sem kak lopov — odvrne Jusuf z jeznim glasom.
— Tega nisem rekel. Ti si lahko naj-plemeniteji in najboljši človek na svetu, ali jaz te ne poznam. Počakaj malo. Sprejmem tvoje povabilo in te bom obiskal in ko te natančneje spoznam, si bom naredil sodbo o tebi. Nato te z veseljem priporočim mogočnemu Wadhi. Seveda, nastane vprašanje, ali bo to priporočilo sploh kaj veljalo . . .
— O, radi tega ne imej skrbi. V meni se oglaša nekaj, kar mi pravi, da si ti tisti, ki mi lahko pomaga. Dobro torej, ti imaš prav, res je, da še me ne poznaš. Upam pa, da me boš hitro spoznal in se ti že naprej zahvaljujem na priporočilu. Čakaj, sedaj sem se ravno domislil nečesa. Ti si tukaj povsem tuj in dobro ti bo došlo, ako ti poiščem voditelja, ki ti bo razkazal mesto. Glej, oni mož tam, ki sedi leno na mostu, je Osman. Pozovem ga, naj te vodi ; drugega posla itak nima. Daš mu za to kak bakšiš. Pomagal ti bo tudi nositi prtljago. Ali je mar nimaš s sabo?
— Ne — odvrne Strezinja — dobim jo jutri. Ali tvoja ponudba glede vodje mi ugaja. Pokliči tistega človeka.
Arabec mahne z roko Osmanu, ki ga na prvi mah ni hotel razumeti, ali pa ga v resnici ni razumel.
Naposled vstane in se napoti k njima, klanjaje se ves čas.
— Ti boš — reče Jusuf — tega gospoda vodil do alkazarja in potem, kamor bo hotel iti. Med potjo mu pokaži vse znamenitosti našega mesta, naj vidi, da ni najti enakega mesta na svetu, kakor je
Kordova. Bodi vljuden in dober, pazi nanj, kakor na svoje oko v glavi, zakaj to ti ukazujem jaz, Jusuf ben Ali. Za njegovo glavo mi jamčiš s svojo lastno glavo. Ako pade temu gospodu samo las z njegove glave proti njegovi volji, boš mi zato odgovoren, tako mi proroka Mohameda in njegove brade. Ali si razumel ?
— Sem, gospodar ! — se prikloni Osman. — A ti, — se obrne k Strezinji — ako te je volja, pojdi z menoj.
— Zdrav bodi sin Aliji n — pozdravi Strezinja Jusufa in odide z Osmanom.
Jusf opu vdarne:
— Naj ti bo v pomoč sam Alah s svojim prorokom Mohamedom.
Po teh besedah se vrne Jusuf k svojemu stolpu. Strezinja in Osman sta pa stopala preko mosta naprej v mesto. Prišla sta takoj v živahno, prometno ulico.
Tu je videti vsakovrstnega blaga. Ves iztočni bazar se je videl tu. Poleg trgovcev oblek so se vrstili zlatarji, trgovci perzijskih in arabskih preprog. Tam je sadjar prodajal kokosove orehe in dateljne, lepe pomaranče in drugo južno sadje.
Tu so se prodajale opanke, fine, vezane z zlatom in tudi preproste. Tam so
шшш
Vsesokolski zlet v Pragi : Z maratonskih iger metanje kopja.
bile svilne blazine in vzglavja, vezana z biseri in dalje tam kletke s pisanimi papigami.
Strezinja je gledal vse to in pasel svoje oči. Mnogo tega je videl na svojem potovanju, a v toliki meri in toliko dia-gocenosti še ni videl.
Osman je korakal z velikimi koraki in mu kazal sedaj to, sedaj ono. Skoraj za vsako hišo mu je imenoval ime gospodarja in Strezinja bi moral imeti glavo kakor sod, da bi si zapomnil vsa imena, katera mu je imenoval Osman.
Prišedši do neke hiše, reče Osman, da je v tej hiši rad prebival kalif Abde-raman En-Našir in nato je dodal takoj :
— To je bil eden izmed najslavnejših in najsrečnejših naših kalifov.
— Slišal sem o njem.
— In vendar se piše o njem, da so našli po njegovi smrti z lastno roko zabeležene vesele in žalostne dneve, ki jih je doživel. In dnevov, ki jih je doživel v radosti in brezskrbno, je bilo samo štirinajst ! Prestraši se, ki imaš razum, in pomisli, kak je ta svet, ki nikoli ne nudi same dobrote in kako je skop za svoje otroke. Ta kalif En-Našir, poznan srečnež, o katerega sreči govore prislovice, in glej, on, ki se je povspel do največje časti, do največje slave, ki je zbral vse dobrote tega
sveta, on, ki je vladal petdeset let, šest mesecev in tri dni, ni imel več, nego štirinajst zadovoljniji dni ! Slava onemu, kateremu je mogočnost večna, in ki vlada na vekov veke. Samo eden je in to je Alah in razim njega ni drugega
Sedaj prideva do naše velike džamije. Zgradil jo je Abd-ur-Ahaman, a dovršil sto let pozneje Abd-ur Ama n III. Ta je razim Kabe največje muslimansko poslopje. Ahil eram an je dal za njo osemdesettisoč denarjev in njegov sin Hešam enstoedenin-šestdcset tisoč. Alkahem dvestošestdeset tisoč denarjev in Hadžib Almanzor si je stekel za to poslopje največ zaslug. Krščanski jetniki iz Kastilije, Leona in Na-vare so morali okovani v verige zidati džamijo. Ko je hotel Almanzor džamijo poveča'!, je šel sam k lastnikom hiš, katere bi se za povečanje džamije morale porušili. Vsakemu je izplačal dvakrat toliko, kakor jo je cenil lastnik. Neka žena pa, ki je imela svojo hišo pred džamijo, in pred to hišo palmo ni hotela prodati hiše. Edino, ako se ji da druga enaka hiša s palmo, potem jo proda. Almanzor ji obljubi, da stori to, naj stane, kolikor hoče. In v resnici je dobil slično hišo, za katero je plačal ogromno vsoto.
— Dobro poznaš zgodovino te džamije — reče Strezinja, čudeč se odkod ta cesi ni potepač, sedaj njegov kažipot, to tako točno razume.
— Ej, gospod, nisem trgal zaman obleke po dijaških klopeh. Nisem bil samo v začetnih šolah, nego tudi v višjih. Urnem tudi zlagati verze.
Vedno bolj se je čudil Strezinja temu preprostemu človeku, ki je poznal tako dobro zgodovino in je imel „zlagati verze“. To zadnjo mu ravno ni zbujalo čudenja, zakaj tudi v njegovi domovini so se prepevale junaške in ljubavne pesmi. Ne samo po hrvatskih gradovih, nego tudi vaseh in selih so se pevale pesmi, katere so znali svirati na gosli ne samo junaški vitezi, nego so jih pevale dražestne deklice svojim dragim in mladeniči svojim lepim deklicam-nevesticam.
Vendar je trebalo tudi zato daru in uma. Zato je znanost Osmanova napolnila Strezinjo z nekim čudenjem.
— Koliko let imaš?
— Trideset.
— Kako, da nisi postal kak velik gospod, ker znaš vse tako dobro? Zakaj nisi kadij ali ulema ali . . .
Osman strese glavo in pljune v prah.
— Tako je sojeno.
— Sojeno, sojeno, to je lahko reči. Vendar mislim, da bi raje, kakor da poležavaš leno na mostu, podvihal rokave in se lotil kakega dela . . .
— Rečem, da je sojeno — odvrne Maver. — To, kar je zapisano v zvezdah, je pisano, in kdo sname zvezde ? Ali imaš ti tako dolge roke? ... Ali misliš, da se lahko upreš volji bogov, brezbožnež? Molči in trpi, pij vino in prepevaj veselo !
— Ti piješ vino ? — vpraša Strezinja.
— Pijem, ako je dobro.
— Ali ti tega ne brani koran?
— Koran in cesarski ukazi.
— In ti piješ vendar?
(Dalje prihodnjič.)
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Delniška glavnica 8,000.000 kron.	Stritarjeva	ulica štev. 2	Rezervni	fond nad 800.000 kron.
~	.	, , Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Gradežu.	-
S, rejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter i h - brvGnie • d dne vloge po čistih 4 'h °/o.
VsesokolskLzlet v Pragi : Proste vaje na telovadišču na Letni. (Telovadilo je 11.600 Sokolov.)
Razmišljevanje po smrti Antona Aškerca. Po izredni slovesnosti, s katero je ljubljansko občinstvo izkazalo zadnjo čast našemu velikanu pesniku, naj se mi dovoli izraziti nekaj misli in želja. Malo in ozko je naše slovensko ozemlje in še to je razdeljeno v tri pokrajine ali provincije, čijih prebivalci ali vsaj 'zastopniki njih inteligence se močno razlikujejo po prirojenih svoj st vi h, če se tu v prvi vrsti oziramo na njih duševno delovanje. Med tem ko kranjski pisatelji obdelujejo v prvi vrsti leposlovje in pesništvo, so štajersko slovenski pisatelji bolj zavzeti za resnobno znanstveno delo; pesnikov in leposlovcev, razen Aškerca, štajerski Slovenci nimamo. To dejstvo je v mnogih kranjskih pisateljih porodilo neko samozavest, katera neugodno dirne v onega, ki pozna razmere pobliže.
Ker je slovenski narod blage narave, ker so Ljubljančani našemu ožjemu rojaku priredili tako sijajen pogreb, naj se po prerani smrti 1.) ublaži razmerje kranjskih pisateljev do štajerskih, 2.) razmerje mlajšega pisateljskega naraščaja do starejših zastopnikov tega stanu in 3.) razmerje mlajših srednješolskih učiteljskih močij do starejših, posebno če kdo sam hodi svojo pot, po kateri hoče koristiti Slovencem in jim razširiti duševno obzorje. To bo za Slovence velike koristi. Smatral sem jaz to za svojo sveto, četudi neprijetno dolžnost, kakor bivši učitelj pokojnega pesnika, da sem izrekel te misli in želje. Vse, kar je slobodomiselnih nazorov v pisateljskem stanu, naj odslej postopa složno in dobrohotno med seboj." Dr. K. Glaser.
Hoče, 29 julija 1912.
Slovanske slavnosti v Pragi.
Praga, dne 3. julija 1912.
II.
Na telovadišču na Letni pri Pragi se je vršila javna telovadba. Telovadišče je nekaj velikanskega. Podobno je grškemu stadiju in človeku se je zdelo, da gleda celo mesto s stolpi, spomeniki in okopi, tako okusno in obširno so bile napravljene tribune. Telovadni prostor je bil tako velik, da se je množica na nasprotnih tribunah videla, kakor pike. Dasi so bile tribune po ceh dan polne občinstva, ker so se vršile vaje različnih žup, naraščajev itd., vendar se je pri javni telovadbi v soboto 29. junija zbralo blizu 200.000 gledalcev. Bila je glava pri glavi, pisano, kakor rože na travniku. Po širokih cestah med tribunami in telovadnim prostorom pa je prihajalo vedno več ljudi, kakor velikanska reka. Najprej so nastopile ruske telovadke, mala skupina, deklice v čisto belih oblekah z belimi kepami v rokah. Vaje so bile čudovite, cel balet. Nato so nastopile ameriške telovadke, z lepimi plesu podobnimi vajami. Njim so sledili ameriški Slovaki z gracijoznimi vajami v obleki slovaških drvarjev. Po teh vajah je sledil prizor, ki se ne da popisati. Samo videti se da, edino videti, a popisati nikdar. 102 mož broječa sokolska godba, ki je spremljala razne vaje je zaigrala sokolsko koračnico. Mogočno so doneli siloviti akordi po prostranem prostoru in od dveh strani, po široki cesti je zablestelo tisoče čepic, ti-
soče srajc, tisoče glav. Sokoli so korakali k nastopu. Bilo jih je 11.600. Kakor en mož so korakali, kakor reka silna in mogočna se je valila ta masa na telovadišče. Ploskanje jDrez konca, da so oglušili celo godbo. Stiristotisoč rok je ploskalo, dvesto-tisoč grl klicalo : „Na zdar“, in Sokoli so korakali kakor gazeč plaz. Visoko nad tribuno stoji brat dr. Vaniček in vodi. Glas trombe, zamah z zastavico in nepredirna masa se razkoli na mah v štiri veje, nato v osem in nato v šestnajst. Krasno slikovito je bilo to ! Nepopisna krasota, čudoviti pogled ! Ko so priročili je bilo, kakor če cel bataljon vojakov ustreli salvo. In sedaj so se jele izvajati vaje. Kakor eden je telovadilo teh 11.600 mož in pri vsakem gibljaju je bil slišati kakor šum valov, bijočih ob obali. Ker je bil prostor velikanski, se je prav lepo videlo, kako so se telovadci, stoječi blizu godbe zganili za trenutek poprej, kakor oni, ki so bili najdalje od godbe. Bilo je videti, kakor bi bežala čez te množice lahna senca, kakor valovanje morja. Množice so bile, kakor omamljene.
Za Sokoli so nastopili burno pozdravljeni francoski gimnasti (telovadci) s prostimi vajami, nato pa 5600 Sokolić v modrih oblekah ; z rdečimi, nazaj zavezani robci so bile, kakor z makom posejano polje. Izvajale so krasne vaje; ti prizori so nepopisni. Nato so sledile vaje Sokolov na konjih in raznih žup. Ob osmih zvečer so se začele množice razhajati. Končan je bil najlepši sokolski dan.
Brat dr. Jindfich Vaniček, načelnik zveze slovanskega Sokolstva in češkega Sokolstva je mož najvrednejši naslednik Fiignerja in Tyrša. Pripeljati dva-najsttisoč junakov, ki so prišli v Prago iz celega slovanskega sveta, ki so se videli tokrat prvič, v tako slikovitem in ogromnem krogu na telovadišče, da pride vsak na svoje gotovo mesto. To zamore le sokolstvo. Vsi listi so bili enega mnenja in ne bo odveč, ako podamo to mnenje vsega slovanskega, posebno češkega časopisja. Tako piše češki kmečki dnevnik „Venkov“ o tej telovadbi med drugim :
„Proste vaje, kakor jih izvaja Sokolstvo na svojih zletih, so pojav, ki nima para v telovadnem svetu. Naše Sokolstvo izraža tu veličino sokolske misli v njeni , združevalni sili. Pripeljati 11 tisoč 600 junakov v ogromnem krogu na telovadišče, da pride vsak na svoje gotovo mesto, se ne zmoti, da vsak izvaja vaje s sigurnostjo, to je velikanski uspeh. Utis, ki ga napravi morje Sokolov, katero se vali na telovadišče, je izmed najsilnejših. Nič ne označa sile in moči Sokolstva tako zelo kakor ta nastop . . . Trenutek, ko stoji vsak telovadec na svojem mestu, učinkuje silno. Jezero teles, tvorečih celoto, roke razpete, stoji nepremično. Na migljaj, kakor dan od nevidne sile, zašumi cela arena vsled hkratnega priročenja 23.200 rok in
oko gledalca zamaknjeno gleda prizor, ki mu ga ni para. Kri v žilah zastaja ob sliki, ki sega v srce, da se potem razlije v navdušeno radost. V tem pa borci že pričenjajo z vajami, ki vsled bogatosti gibov, mišljenjske obsežnosti, skladnosti in težavnosti očarajo vsakega gledalca.“
*
Slavnostni sprevod po Pragi dne 30. junija je zaključil sokolske slavnosti. Že zgodaj zjutruj so se začele zbirati po ulicah množice ljudstva. Nad 500.000 ljudi je bilo na ulicah, ki so bile tako natlačene — pomislite, da je Praga velikansko mesto z velikimi ulicami — da ni bilo mogoče se preriti naprej. Ljudje so stali drug drugemu na ramah, splezali na strehe in kandelabre. Vsa okna so bila gosto zasedena, vozovi so morali stati. Dasi sem imel vstopnico do tribune na trgu staromestne radnice, vendar nisem mogel več tja. Po deveti uri je zavel močan veter in zastave so plapolale visoko v zraku. Vse je čakalo. Sprevod se je pomikal iz Vinogradov skozi Sokolsko ulico mimo telovadnice praškega Sokola — to je bila nekdaj hiša Fiignerja, ki jo je zapustil praškemu Sokolu — od tu pa skozi
vrtove ob muzeju na Vaclavski trg skozi Pfikopi na Staromestni trg, kjer je bila proslava Sokolstva. Na čelu sprevoda so šli ruski dijaki. Za njimi so se peljali, obdani od dečkov-Sokolov, oni člani Sokola,
ki so bili pri Sokolu 50 let. Z oken lete cvetke, občinstvo ploska, pozdravlja. Zasliši se godba, za njo stopa slavnostni od-
bor. Za odborom slede gostje, najprej francoski telovadci, potem ameriški Sokoli, za njimi bolgarski „Junaki“, potem Slovenci, Hrvati in Srbi. Za slovanskimi Sokoli so šla češka sokolska društva. Sprevod je zaključila sokolska konjenica, okolo 300 jezdecev. Sprevod je bil nad vse veličasten. V sprevodu je šlo nad 30.000 Sokolov. Pomikal se je dve uri po mestu. Igralo je v sprevodu 30 godb in plapolalo nad sto sokolskih zastav. Sokoli so korakali v osmero-stopnih vrstah, pred četami se je nosil napis, za napisom zastave ene župe skupaj Ob straneh so nosili z zelenjem obdana imena krajev, od kod je bil dotični Sokol. Navdušenje, ki je vladalo na ulicah, je bilo nepopisno. Praga je videla že mnogo slavnostnih dni, ali kaj takega še ni videla. Kamor seže oko, je bila glava pri glavi, roka pri roki, vse je mahalo, pozdravljalo. V šumu množice so izginjali glasovi godb. Dve uri je šumelo po mestu, da človek ni razumel človeka, in človeku se je zdelo, da ne bo konca tega viharja. Prizor, ki bo ostal v spominu do smrti vsakemu, ki ga je videl. Praške slavnosti so znova utrdile in še okrepile vezi slovanske skupnosti, kulturne in duševne edinosti slovanskih narodov celega sveta.
Sokolske čete so prihajale na staromestni trg, kjer je bila posebna tribuna za najvišje goste, ki so prišli t3 dni v
e

i
f
f
e
u
H
e
r
*
p
t
!
r
0

СГ *
Vsesokolski zlet v Pragi : Praški župan dr. Groš z mestnimi svetniki pozdravlja došle Slovence.
Prago. Tam mimo so korakale čete mimo onega mesta, kjer je bilo 1. 1612. obglavljenih 27 čeških plemičev, ki so branili svobodo in pravice svoje domovine.
Sokolske čete so se po vrsti postavile na trgu. Bil je najkrasnejši prizor, ki si ga moremo misliti. Tu je pozdravil Sokolstvo praški župan dr. Groš in predsednik „Zveze Slovanskega Sokolstva“ dr. Schreiner. Po pozdravu je zapelo Sokolstvo „Hej Slovane“. Nato se je Sokolstvo razšlo.
Kako lepo je bilo vse to, in kaka vzajemnost je vladala, dokazuje najbolj to, da te dni, ko je mrgolelo ljudstva v Pragi, ni bilo najmanjše nesreče ali neprijetnosti. Pač! Edini, ki so hoteli kaliti mir, so bili nemški buršaki. Izzivajoč so hodili po ulicah z nemškimi trakovi in čepicami, hoteč izzvati izgrede, brez katerih sploh ne more živeti „kulturno“ nemštvo. A slovanska ideja, sila naša je vse to prezrla. Ali je vredno, da se lev vjezi nad sitno mušico? Nemški buršaki so se s sirovim nastopom osmešili pred vsem svetom. Vsi kulturni narodi so zrli z zanimanjem na Prago. Prišli so zastopniki Francije in Anglije. Avstrijski in berlinski generalni štab sta vzela ložo za telovadbo. Najbolj so pa pokazali Francozi, kako cenijo češki in tudi vse slovanske narode in njihovo silo. Zastopnik Francozov, pariški župan Galli, je pripel na prsi dr. Vaničku vitežki red častne legije, red, katerega je deležen le malokdo.	(Dalje prihodnjič.)
Izobraževalno društvo „Bratstvo“ v Ljubljani. Pred tremi leti so ustanovili v Ljubljani za izobrazbo mladine vneti rodoljubi izobraževalno društvo „Bratstvo“, ki je prvi čas svojega obstanka kaj lepo napredovalo. Potem pa je prišla reakcija mrtvilo, da je društvo dremalo, a letošnje pomladansko solnce je oživilo tudi „Bratstvo“, da je začelo zopet agilneje delovati. Priredilo je že več dobro uspelih gledaliških predstav in družinskih večerov. Igrali so z velikim uspehom tudi Ga ligio v o igro ,,Sin“, ki je sicer dokaj težavna. Priobčujemo sliko prizora te gledališke predstave. — V soboto 13. t. m. zvečer (začetek ob 8. uri) pa priredi društvo „Bratstvo“ Aškerčev večer ter so na vzporedu : poljuden govor o našem pesniku A. Aškercn, deklamacije, živa slika itd. Ta večer ne bo nikaka svobodomiselna prireditev, temveč bo služila zgolj proslavi spomina slovenskega pesnika velikana Antona Aškerca. — Društvo ima
v prizemskih prostorih v Narodnem domu v Ljubljani lepe preurejene društvene prostore — veliko ljudsko čitalnico in knjižnico. Društvo „Bratstvo“ ustanovi tudi svoj pevski in tamburaški zbor. — Ko bodo izpremenjena pravila potrjena, bo raztegnilo svoj delokrog po vseh slovenskih deželah ter ustanovi po vseh večjih krajih podružnice. — Društvo „Bratstvo“ je popolnoma nepolitično ter ima edino le namen, skrbeti za povzdigo izobrazbe slovenske mladine. — Izobraževalno društvo „Bratstvo“ živi, rasti in se razcvetaj v korist in blagor milega slovenskega naroda !
NOVICE.
V nedeljo 14. julija vsi na 80 letnico „Šaleške čitalnice“ v Šoštanj !
Poletne nevarnosti za dojenca. Razmeroma največ dojencev pomrje vsled poletnih bolezni. Najnevarnejša izmed njih sta driska in želodčni katar, katera dostikrat pobereta otroka že v malo dnevih. Povzročajn pa želodčni katar dostikrat bakterije v mleku, ki se v poletni vročini neznansko hitro množe in razkrajajo mleko. Kravje mleko pa ni za otroka šele takrat nevarno, kadar se je že vidno razkrojilo, in naj se zato izključi po-
Abadie — kotiček.
Branite se vendar zoper nikotin in kadite abadi-stročnice s ferolbato s svetim Jurjem !
polnoma v vročih letnih časih od hrane dojencev. Edina pravilna oblika, v kateri se lahko daje v vročih letnih časih dojencu kravje mleko, je mleko v zvezi z nevtraliziranimi, redilnimi in lahko prebavnimi sestavinami, kakor to nudi na mleku kar najbolj bogata, povsod poznana Nestléjeva moka za otroke.
O nekem prebrisanem kmetu pripoveduje neki nemški list sledečo šaljivo dogod-bico, Kmetič je šel v Bazel na semenj, kjer je prodal vse, kar je pripeljal na semenj. Oo izkupička si je kupil vsakovrstnih lepih in koristnih stvari, kakor smodke, meso in par klobasic. Vse to je spravil na svoj voziček Ko se je vračal domov, si je privoščil še par kozarčkov vinca. Ta trenotek je porabila neka kmetica, ki je nesla jajca v mesto na semenj. Ko je kmetič zagledal svoj voziček prazen, je sklenil, da se maščuje in sicer bridko maščuje. Hitel je k carinskemu uradu, mimo katerega bi morala kmetica iti ter jo ovadil. Z največjo slastjo so carinski uradniki prijeli kmetico ter ji nadiktirali 2 marki in 80 pfenigov. Nato je pa izvršil kmetič glavni del svojega maščevanja. Onstran carinskega urada je počakal kmetico, ter odvzel kmetici zacarinjeno blago. Kmetica ni napravila kaj veselega obraza, tembolj se je pa veselil kmetič.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
begata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Popravek. V zadnjo številko se nam je vrinila tiskovna pomota, starosta „Češke obče sokolské“ se ne piše Schreiner temveč Scheine!-, kar si naj cenjeni čitatelji blagovolijo popraviti.
Kako razločimo pristni čaj od ponarejenega. Noževa konica čaja se dene v kozarec mrzle vode, pokrije z dlanjo vrh kozarca in dobro strese. Pristni čaj vodo komaj pobarva, medtem ko je od ponarejenega takoj močno rjava.
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Svetovno gibanje je povzročilo odkritje profesorja Loeba, ki je znanstveno dokazal, da krožijo v človeškem ustroju električni tokovi; in življenje samo ni nič drugega nego elektriciteta, in bolezen pojemanje prirojene elektricitete. Z elektriko utegnemo ozdraviti bolezni, ki kljubujejo drugačnim metodam zdravljenja. Vsakomur je dolžnost, da se pouči o temeljnih načelih zdravljenja z elektriko. Pravkar je izšla zanimiva, sijajno opremljena knjiga na 64 straneh, ki obravnava o blagodejnem vplivu elektricitete ob različnih boleznih. To knjigo dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto pri „ Elektro-Vita-lizer“, zdravniškem zavodu, Budapešta, VI., Theresienring 7, Mezzanin 179.
Železnica iz Egipta v Indijo. Nek bogat angleški inženir je izdelal letos načrte za novo 2200 milj dolgo železniško progo, ki bo peljala iz Port Saida v Egiptu čez Arabijo do Bosre, glavni točki ob perzijskem zalivu; od tam dalje čez Perzijo, kjer bo pri Quitti zvezana z indijsko progo. Zemljepisni pozdravljajo to ogromno in skrajno težko podjetje, ker bodo potem lažje dospeli v razne dosedaj še nepoznane arabske pustinje.
Farine lactée Nestle
NESTLE-JEVa
i ^	moka za otroke
Popels» kr*»» s» d*tJ«BČk». otrok» Ib bolnjke n» Moden.	đ
Vsebuj« pravo planinsko mlako.
SkitU» K L80 v v «akt lekarni in drogeriji.
.	——?-ч	:	—-
Minister Sokol. Na letošnjem občnem zboru „Srbskega Sokola“ v Belgradu je bil izvoljen za starosto Vladimir Malina, za predsednika nadzorovalnega sveta pa naučni minister Ljube Jovanovič, ki je aktiven član Sokola in zagovornik in širitelj sokolske ideje.
Lepa nagrada. Marion, Ind., Ko je delal hlapec William Prickett na neki farmi nedaleč od tukaj, imel je samo 13 vinarjev denarnega premoženja pri sebi. Med tem ga je iznenadit njegov brat, prišedši iz mesta Po-catello, Idaho z novico o njegovi veliki ded-ščini. Ko se je nahajal pred leti Wm. Pickrett na svojem svetovnem potovanju z nekim cirkusom, je v mestu Pocattello rešil z lastno nevarnostjo svojega življenja dve hčeri trgovca Frank Horcha iz goreče hiše. V priznanje za njegovo junaštvo mu je zapustil sedaj premožni trgovec 125.000 K v gotovini. Iznenađeni William je osta vil takoj delo na farmi, ter se podal proti zapadu za srečo.
Suho meso in mesene klobase se ohranijo dolgo okusne in sveže, ako jih zavijemo v tiskan papir kakega časnika in shranimo v peči, v kateri se ne kuri.
Po želji členstva in cele slovanske javnosti ustanovila je od 1. prosinca 1910 banka »Slavija«. vzajemno zavarovalna banka v Pragi, poleg drugih že obstoječih oddelkov tudi oddelek za zavarovanje proti tatvini z vlomom. To zavarovanje pridobiva vedno več in več simpatij v najširših krogih prebivalstva, kar je neizpodbiten dokaz, kako potrebno je tako zavarovanje v varstvo svojega imetja. Banka je porok proti majhnemu letnemu prispevku za škode, ki nastanejo vsled tatvine z vlomom v najširšem smislu besede. Tudi za vsakoršna življenska zavarovanja je posebno priporočati banko »Slavijo«. Vsa pojasnila daje radevolje generalni zastop »Slavije« v Ljubljani, ki pošlje na zahtevo tudi svojega uradnika na dom.
Prav lahko. Odvetnik pride nekdaj. v jetnišnico mariborsko, ko ugleda med jetniki svojega znanca, vpraša ga: „Kako pa si ti prišel semkaj ?“
„Oh, prav lahko!“ odgovori mu ta. „Našel bi bil semkaj, ko bi bil tudi popolnoma slep; zakaj gnala sta me dva orožnika!“
Pri poroki. Vpokojeni nadkontrolor je imel sedem hčera že priletnih. Izmed teh se je najmlajša po naključju omožila. Nevesto so spremile v cerkev vse ostale sestre z očetom in materjo vred. Ko stavi duhovnik pred altarjem običajno vprašanje na novopo-ročenca, odgovorile so prav glasno tudi ostale sestre : „da“.
V gostilni. Natakar: „Izvolite kaj za večerjo?“ — Gost: „No, kaj pa imate?“ — Natakar: „Imam — imam telečje noge, svinsko glavo, pečena jetrca, nadevana prsa, nabodeno srce, volovski jezik, sveže možgane in — -------“ Gost: „In oslovsko pamet“.
Zavarovanje. Agent : Kako visoko želite zavarovati svojo hišo?“ — Kmet: „Do vrh dimnika.“
Ljubljanskega Zvona 7. številka obsega : V. Mole: Bog: R. Zarnik: Jutro; J. Peterlin-Pe-truško : Spomini; F. Albrecht : Človek: R Murnik : Hči grofa Blagaja (roman) ; M.. Kocjančič: Lilija ; M. Pugelj : Samotar ; L Pintar : O krajevnih imenih; dr. V. Zupan : Gospodična Rezi ; Jo s. Premk : Krona v višavi: književna poročila in razne zapiske. Ljubljanski Zvon izhaja po enkrat na mesec ter stane na leto 9 K 20 h za avstrijske dežele, za neavstrijske pa 11 K 20 h.
Socialni problemi. Spisal Abditus. Zanimiva knjiga za vse, ki se hočejo poučiti v socializmu. Cena broš. knjigi 3’60 K, eleg. vez. 4 60 K. Založil L. Schwentner v Ljubljani.
Oglašujte (inserirajte) v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku !
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5.
Prva in največja zaloga
gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
Organist,
kapelnik išče mesta. Ponudbe pod „Godba“ na upravništvo lista.
DMIZMzl
Iščem dobrega
mojstra
pri katerem bi se izučil prikrojevanja v vseh oblikah proti dobremu plačilu. Ponudbe je pošiljati na upravo lista pod „Krojač 57“.
Vid Carf
mizarski mojster in stavi-telj mlinov v Guštanju-Tolstivrh na Koroškem, izdeluje vsakovrstne navadne in umetne mline in žage Poskrbi po tovarniških cenah dobre motorje na bencin in poljedelske stroje Prevzame tudi vsake vrste mizarska dela. Proračun in načrte izdela zastonj in ne zaračuna zato potrebnih obiskov. Slovenci ! Svoji k svojim!
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
MORANA.
Morana uniči stenice in golazen ter se naroči pri
M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I.
Dve steklenici staneta K 3-20, pri večjem naročilu popust, trgovcem rabat.
Knjigoveznica R. Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12
■ se toplo priporoča.
I. Zamljen, čevljarski mojster
Ljubljana, Gradišče 4 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela. Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telovadnih čevljev.
Pošljite za celo leto 3'— krone na naslov :
SLOVKINSKI DOM
Neodvisni kmečki tednik.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku.
de-

Zaupanje vase in ::	janska moč
označujeta zdravega človeka, bolnik pa se u-peha ob najmanjšem telesnem ali duševnem naporu. — Će čutite, da ni docela zadovoljivo vaše zdravje, če vas muči revmatizem in hrbtne bolečine, če ne morete spati, če i-mate glavobol in slabo prebavlj te, uporabljajte elektricitete in dosegli boste presenetljive uspehe.
O elektriškem zdravljenju smo izdali zanimivo, sijajno opremljeno knjigo na 64 straneh, ki jo dopošljemo vsakomur
zastonj in po'dnine prosio
brez vsakršne obveznosti. (Za gospe posebna izdaja.)
Obiščite nas, pa vam brezplačno razkažemo svojo zdravilno metodo in tisoče izpričeval v izvirniku.
,Elektro-Vitalizer1, zdravniški zaiod, - Budapešta,
VI., Theresienring št. 7, Mezzanin 179.
Nagrada bralcem tega lista.
Mi razdelili 3000 pror čevlicv!
Vsled vpeljave naših izbornih veleelegantnih čevljev iz najboljšega, trpežnega chevrousnja, moderno izdelanih, razdelimo 3000 parov, kakor kaže slika Samo delo v znesku 15 K za 3 pare se nam naj plača. Mi Vam pošljemo kakor želite ali čevlje za gospode, ali dame po vsaki poljubni številki ali centime-terski meri. Vi dobite torej za samo 15 K, 3 pare izvrstnih čevljev, ki stanejo drugače 42 K in bodete z njimi gotovo zadovoljni.*) Pošilja se po povzetju ali če se plača naprej. Zamenjava dovoljena, zato ni rizika Vsa naročila se naj naslavljajo na
R Bergerjevo razpošiljalnico čevljev, Dunaj 27, poštni predal 42.
*) Šele po Vašem priporočilu bomo imeli dobiček.

: Lepa prihodnjost! :
Zaradi nezmožnosti samolastnega vodstva se prodata 2 hiši z gruntom in opravo. Priprave za gostilno, hotel, trgovino, za penzionat, ali za kmetijstvo. Ob Bohinjskem jezeru, lepi stavbeni prostori s pravico do kopališča in lastnega čolna. V nekaj letih se bode dobil Skratni denar, ako se proda na drobno. — Pojasnila pri M. Orobotek, Bohinj. Bistrica
Krasno posestvo se proda,
katero leži na slovitem hribu Kapela, 5 minut od farne cerkve Kapela in ima krasen razgled na vse strani sveta, kakor daleč oko vidi. Posestvo sestoji iz novega hišnega poslopja (vile) s tremi vhodi, je pri vsakem veranda, ima 6 stano-valnih sob, kuhinjo in kamro, tri spodnje suhe kleti, hlev za troje goved, klet za zganjamo in druge potrebe, gumno, pet svinjakov, prosto stoječa nova velika preša. Vse to je zidano in v najboljšem stanju. Zraven je lep vrt z zele-n.javo, ograjen z novim žičnatim plotom. Posestvo meri deset oralov plodovite zemlje, 4 orale sadonosnika s travnikom, čez 400 sadonosnimi drevesi, 2 orala gozda za sekati, 2 in pol orala njiv, blizu 2 orala novonasajenega vinograda, ki že rodi. Posestvo je skupaj, tik velike ceste, katera pelje pol ure do železniške postaje Radenci (Bad Radein), kjer je vrelec kisle vode in poletno kopališče, katero obišče veliko ljudi od vseh krajev. Pri Kapeli je mesarija, pekarija, gostilne in vsak dan dvakrat pošta na dom. V okolici imajo posestva gospoda iz mesta, ki obiskujejo radi poletna stanovanja, ker je zračno in krasen razgled. Posestvo bi bilo primerno vsakemu penzijonistu, posebno čg. duhovnikom, tudi trgovcu, ker je pri Kapeli le ena trgovina. Posestvo se ceni na 20.000 kron, premičnine v sobah posebej 3000 kron in so ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila daje.
Rnton Vrabl, velepos. in trgovec, pošta Križevci pri Ljutomeru.
JI
S
Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje.
H ..........................h
HOTEL PETRAN

BLED
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ! I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
HOTEL „JEKLER
"i
ii :
BLEP -Ф
NAD „ZDRAVILIŠKIM DOMOM
“ i
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HOTEL SEKOVANIČ
BLED
34 sob za tujce. — Velik senčnat vrt.
Gostilna Strekelj, Bled-Grad 5
se priporoča za obilen poset. Na zahtevo mrzla in gorka jedila. — Prenočišča.
MARTIN TANCAR, Jesenice
(poleg kolodvora).
Sobe za tujce.	Gostilna.
TVfltrnlr Zlata kaplja v Ljubljani nu Lel lldLIlliV Sv. Petra cesta štev. 27.
Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene.	Dobra postrežba.
Gostilna Kunstelj v Gorjah
se priporoča za obilni obisk. — Postrežba ===== točna in dobra.	=
W m Pi b~fr/ìSr«fni I b	Ш HTI It» »tvir
=— Vrhnika -.................
HOTEL „ČRNI OREL“.
Lepo opremljene sobe — senčni vrt — izborna kuhinja — fina vina. — Nizke cene.
Ü	i _~]R T'TLm i i I K inf Tl
BiilililliiliiiilliiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiliiiillMiilii!ililil!iiiiili!!l!lllllllllllllUlj| E:: Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto Ц :::	in fino kakor alabaster.	^
I Pege, pike, izpuščaie |
::E rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise Ш ::E in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- Ш Ej: jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste-Ej: klenica K 2’50. Rationell bals. milo K V20.
::E Učinek je opaziti že po enkratni rabi. E=
|j| = Neprijetne dlačice = Ц
z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- |§ lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- Ш Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K ‘2‘SO.	Hi
HÉ Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- Hi H; stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna H= za umivanje in česanje las, katera jih sama IH HÈ skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. §H ÉH	Steklenica 2 K.	Hi
Ш = Bujna rast las in brk = Ц
=H se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo Ш H; (izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2. Hi
Bujno polnost-krasno I = oprsje — J
— doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Hi jH Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- EE EH znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- EE EE polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino EE EE krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- EE E| klenice univerzalnega sredstva Et - Admille Eu E= z navodilom 5 K. K temu posebni kremni EEE Eg izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- i= E=	šilja edino ord. kosm. laboratorij	==
« W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. »
FRANC JAKOPIČ
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11
Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.)
Stavbeno umetno in konstruk-:	cijsko ključavničarstvo. :
Specialiteta: Železne svetilke.
Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago.
Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi prč. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor: obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje na stroj, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, železno stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Solidna postrežba.
c- ■	-	.v	^
= Teodor Korn =
poprej
Henrik Korn
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim Skrilj em, z asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Stampilije
vseh vi« ie
—mi«, drvfctva, trgevo« iM
ANTON ČERNE
fcTever ài àutolovetei karfekev*
Maepiiy
Ljubljana, Stari trg M
FR. P. ZAJEC
k LJUBLJANA, Stari trg št 9. :i
priporo** eroi àoàro ureteri
optični zavod
#*ala, ičipaloe, daljnoglede, te-plomerje Ltd.
Medalje priporoča evojo veliko zalego Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 26 K naprej, tudi na mesečne obroke.
Plot če veeh vrst in v vseh jezikih ■d K 2-60 naprej. — Cenik brezplačno.
A.	Kje pa pustite brusiti svoje nože in škarje?
B.	Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3.
Pozor !
Velika zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnih barvah 8 K pri
BATJEL-U
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
Kje je moj s prog ?
u km i|~п?ттга~~п?тхг » >,4 n~csn gorna rrrwv n
Ana Goreč
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
Podružnica :
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svelu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposoj e va »je koles.
Ljubljansko mestno kopališče
odprto od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. 222
„KOLEZIJA“
(Hribarjev gaj.) Nanovo otvorjena gostilna z vso točno postrežbo. : : i Prostor za balincanje.
se priporočata Ivan in Lucija Gril.
I
IVAN JELER LJUBLJANA :::
1 V П.1Л1 UljiJlJIX, Hilšerjeva ulica šti 5
kolarski mojster.	211
Izdelovatelj vsakovrstnih vozov in v to stroko spadajočih del. — Solidno — hitro — cene nizke.
IVAN MOHORIČ, krojač
213 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago, izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.
Skrivalnica.

r ОССООССОООСОООО OOOOOOOG i
KLIŠEJE
na cink. baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo ; stance, risbe vsake vrste.
JOSIP STRÄNYÄK
§	fotokemigrafičen
§	umetniški zavod
DUNAJ VIII/2,
Tigergasse štev. 13
Telephon 18.085.
Oooooooooooooooooooooooooooooeooooooooo
Trgovina s steklom
MeTllŠ6k| Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela
Najsolidnejša in točna postrežba.
Prvi zakonito izprašani pleskarski mojster na Kranjskem
Anton Mitteregger
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v ::	mestu in na deželi.	:: ::
Krojaštvo Josjp Дј^ Ljubljana,
Frančevo nabrežje 31.
Vsestransko pohvalna postrežba. — Najmodernejše blago, od najfinejšega do najcenejšega vedno v zalogi. — Izdelujejo se tudi ženske obleke. ::