r FoStetn« pMSsa« ▼ rotovinl PROSVETNI ŠTEVILKA n — 12 LJUBLJANA, LETO Y- irejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo in oprava azorjcva 3/1. Telefon štev. 21-397. — Letna naročnina din 300.—^ »tev. ček. računa 604-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca«. GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV Delo novega Sveta za prosveto in kulturo naj bo zavestna manifestacija socialističnih sil na tem področju Proces graditve Sveta še ni zaključen (Nagovor tov. Kimovca — &ge, člana Izvršnega sveta, prvi seji novega Sveta za Prosveto in kulturo dne 4. VI. 1954). Najprej vam v imenu Izvršnega sveta čestitam k izvolitvi v novi SPK LRS ter vam želim plodno delo. Dovolite mi, da ob tej priliki in * tega mesta izrazim prav iskreno zahvalo dosedanjim elanom Sveta za njihovo pri-5 ari e v no st in požrtvovalno de- lo. Na 10 sejah in mnogih komisijah, ob prizadevnosti sekretarja Sveta, strokovnjakov in administracije, je ta Svet od svojega imenovanja jjo danes opravil zares veliko «elt>. Obravnaval je približno Uo različnih zadev s pod-vočja šolstva, in to: osnovnega, srednjega, strokovnega •n specialnega; dalje zadeve s področja visokih šol, kulturnih ustanov, zadeve usluž-“enskih razmerij in personalnih zadev s področja kulture in prosvete ter končno vrsto zadev s področja ‘nstne dejavnosti SPK. . Vse to opravljeno ali de-Jo'na šele začeto delo govori 0 tem, kako pestra in razno-vrstna je tematika, ki se mo-na z njo ukvarjati SPK. . Naloge, ki stoje pred no-vim Svetom, niso niti lažje ndi manj pomembne od ti-s‘!h, ki jih je ta družbeni °rgan že doslej reševal. , Proces demokratizacije, ki je ta organ rodil, vsekakor še ni končan. Zato se ne sinemo čuditi, če so iz njegovega sestava izpadli nekateri tovariši, ki s.r“' Z izvolitvijo nove Ljud-ke skupščine LRS, njenih ovih organov, to je Izvršne-f.a, syota, odborov in komisij, hladno z duhom določil u- • avnega zakona, je v mnogo, retn točneje opredeljeno de-io Svetov, med drugim tudi 'T ,'r. ki odgovarja za svoje Izvršnemu svetu ter z njim vred Ljudski skupščini 1 . S tem pa odgovarja so-lJudem. Naša skupna odgovornost je torej izredno ve-:!,ca in je ne gre podcenjeva-j ’ Prav ta dejstva, tovariši ]u tovarišice, so med drugim 'Udi prispevala k začasnemu ^toju dela dosedanjega ] iv. istočasno pa so ustvarili Pogoje za uspešno nada-Jovanje začetega dela po n°vem Svetu. Nastajanje družbenega sn-uioupravljanja v osnovnih Umicnh prosvete in kulture, °. Je družbeno samoupravlja-1“ šol, kulturnih iu znan-vtvenih ustanov, bo v marsi-em prispevalo k razbreme-uitvi SPK. Zato naj bi bila uu izmed temeljnih zadev, > naj bi jih Svet prizadevno u vztrajno reševal, prav snosnbljanje šol in drugih stanov za družbeno samo- upravljanje. Tu se bo moral SPK cesto spopadati z nazori, ki so ostanek starega, v naših razmerah preživelega gledanja na smotre in metode upravljanja ter vrste ustanov. Pri tem bo moral stremeti za tem, da bodo novi organi družbenega samoupravljanja tako po svojem osebnem sestavu kakor tudi po prizadevnosti in razgledanosti dejansko prispevali k hitrejšemu dviganju izobrazbene in vzgojne ravni naših šol kakor tudi k dviganju umetniške in znanstvene ravni kulturnih in znanstvenih ustanov, pri tem pa vselej izhajajoč iz temeljnih potreb naših delovnih ljudi. Predvsem bo moral novi SPK pristopiti po dolčenem načrtu k izdelavi cele vrste osnutkov pravnih predpisov, ki naj meritorno posežejo na posamezna področja te vrste dejavnosti. Iniciativa SPK naj bi bila zares širokopotezna in vsestranska, torej ne zgolj administrativna. Gre naj v korak s prizadevanji na vseh področjih naše socialistične graditve. Spoznanje, da smo tu v občutnem zaostanku glede na celoto, naj vam daje samo še večjo vzpodbudo za vsestransko aktivnost. Kakor vsako javno udej-stovanje pri nas, je tudi delo SPK izpostavljeno javni kritiki. Tako je bilo doslej in tako bo tudi v bodoče, vendar naj vam to ne zmanjšuje volje za še prizadevnejše in boljše delo na tem področju. Naša široka javnost kakor tudi Izvršni svet, pričakuje, da bo SPK v sedanji sestavi, okoriščajoč se z dobrimi tradicijami dela starega SPK in ob istočasni kritični presoji dosedanjega dela uspel najti dobre rešitve, to je rešitve, ki bodo pomemben doprinos k razvijanju socialističnih odnosov, istočasno pa zavestna manifestacija socialističnih sil na področju prosvete in kulture. Pota v tej smeri seveda niso izhojena, primerov v zgodovini človeške družbe zaenkrat ni, zato je tudi to delo kakor vsako, ki se pri nas odvija, pionirsko delo, ki zahteva celih ljudi. Tovariši in tovarišice, želim, da teh nekaj misli ne vzamete kot izraz nevere v vaše bodoče delo, marveč kot izraz popolnega zaupanja vanj. V tem smislu vas še enkrat iskreno pozdravljam ter vam želim zares nsm-šno delo. Na prvi seji Sveta je bilo obdelano obsežno gradivo Nič manj kakor 24 točk je vseboval dnevni red 1. seje novoimenovanega SPK, čemur se seveda ne smemo čuditi, saj se je od zadnje seje, ki je bila lani v decembru, nujno moralo nabrati obsežno gradivo, ki ga SKP, kakor je bilo pričakovati, tudi zares ni mogel obdelati v enem dnevu, ampak je zasedal kar dva (4. in 5. junija). V imenu izvršnega sveta je novoimenovani SPK pozdravil tov. Kltnovec-Ziga. Njegov nagovor prinašamo na uvodnem mestu našega lista., Po tem nagovoru se je predsednik sveta tov. dr. D. Vogelnik v imenu članov zahvalil Izvršnemu svetu za izraženo zaupanje, nato pa je plenum sveta prešel takoj na dnevni red. Kot prva točka dnevnega reda je bilo na vrsti razpravljanje o osnutku odloka o družbenem upravljanju v šolstvu, ki naj ga izda Izvršni svet LRS. Osnutek je utemeljeval sekretar SPK tov. V. Vodopivec: »Osnutek odloka o družbenem upravljanju v splošnoizobraževalnih in strokovnih šolah je po svoji vsebini rezultat številnih diskusij v naših političnih in družbenih organizacijah in strokovnih društvih prosvetnih delavcev. V teh diskusijah so bila osnovna načela družbenega upravljanja v šolstvu tako jasno In prepričljivo postavljena, da Je celotno vprašanje povsem zrelo za pravno formulacijo. Zrelo pa je za tak pravni akt tudi zaradi tega, ker so se v večini okrajev organi družbenega upravljanja v šolstvu že razvili, njih delo pa je neenotno in zaradi pomanjkanja pravnih pooblastil negotovo. Ponekod so se usmerili enostransko in prevzeli kot svojo osnovno nalogo zbiranje materialnih sredstev za šole. Načelni predpisi, ki naj bi jih izdalo republiško predstavništvo, naj bi dali tem organom orientacijo, sankcionirali naj bi pozitivno prakso in precej okrepili demokratizacijo šolstva v vsej republiki. Organi družbenega upravljanja v šolstvu po osnutku tega odloka naj bi vsklajevali sodelovanje zavestnih socialističnih sil komunalne skupnosti, ki so živo zainteresirane na šoli kot druKbeni instituciji. Tak organ, v katerem bodo sodelovali predstavniki družbenih organkacij, zlasti Socialistične zveze, predstavniki prosvetnih delavcev in neposredno zainteresiranih staršev, bo izraz novih družbenih odnosov na prosvetnem področju. Organi družbenega upravljanja bodo v stanu razrešiti protislovja, ki se danes še pojavljajo med šolo in družbo in uspešno razvijati progresivne elemente naše šole proti konservativnim In regresivnim ostankom. Osnovne teze tega odloka so bile še posebej prediskutl-rane na sestanku, ki ga je organiziral sekretariat Sveta za prosveto in kulturo 16. aprila 1954 in na katerem so sodelovali predstavniki Glavnega odbora Socialistične zveze, Zveze prijateljev mladine. Centralnega odbora Ljudske mladine Slovenije, predstavniki strokovnih društev prosvetnih delavcev in inšpektorji Sveta. Pripombe udeležencev sestanka so bile upoštevane in so vsebovane v predloženem osnutku. Menimo, da naj bi bil ta osnutek sprejet v svetu kot predlog odloka z zakonsko močjo, o katerem naj bi razpravljala in ga sprejela Ljudska skupščina. — Formiranje družbenih organov v našem šolstvu je tako važen in pomemben poseg v bistvo naše- ga šolstva, da mora imeti tudi predpis, ki vprašanje upravljanja ureja, veljavnost zakonskega predpisa.« K načelni diskusiji so se nato oglasili tovarLši Sbrizaj, Za-košek, Ravbar, Cvetko, Šilih, dr. Goričar, Krese in Kimo-vec-Ziga. K posameznim členom osnutka pa so postavljali pripombe skoraj vsi člani Sveta. Po vsestranski debati se je plenum sveta zedinil, da bo predložil Izvršnemu svetu LRS predlog odloka v formulaciji, kot jo objavljamo: Osnutek odloka o družbenem upravljanju v šolstvu 1. člen Da se vskladl upravljanje v splošnoizobraževalnih ter strokovnih šolah z razvojem družbenih odnosov in da se še v znatnejši meri pritegne v to upravljanje družba sama, je potrebno, da se pri vsaki splošnoizobraževalni in strokovni šoli ustanovi šolski odbor. 2. člen Šolski odbor sestavljajo zastopniki družbenih organizacij, ki delujejo na področju šole, zastopniki staršev In državljani, ki jih predlaga zbor volivcev, zastopniki učiteljskega zbora šole in gospodarskih organizacij. 3. člen Šolski odbor za vsako posamezno šolo imenuje pristojni občinski (mestni) odbor. Občinski (mestni) odbor Imenuje člane šolskega odbora na predlog zbora volivcev, družbenih organizacij, učiteljskega zbora, strokovnih društev, delavskih svetov podjetij oziroma upravnih organov gospodarskih združenj. 4. člen Šolski odbor šteje glede na velikost in organiziranost šole od 6 do 15 članov. V šolskih odborih imajo lahko zastopniki staršev In učiteljskega zbora skupaj eno tretjino mest. V učiteljskem zboru je vključen tudi ravnatelj oziroma upravitelj šole, ki pa ne more biti predsednik odbora. 5. člen Občinski (mestni) odbor odloča o tem, katere družbene organizacije, katera podjetja In gospodarska združenja bodo delegirala člane v šolski odbor in njih število ter število članov učiteljskega zbora in predstavnikov staršev oziroma državljanov, ki jih predlaga zbor volivcev, 6. člen Šolski odbor se Imenuje za dobo dveh let. Zbor volivcev, družbene organizacije, podjetja in gospodarska združenja lahko odpokličejo svoje zastopnike Iz šolskega odbora že prej, če ne opravljajo svojih dolžnosti. Občinski ljudski odbor razreši celotni šolski obor ali posamezne njegove člane, ako njihovo delo ni v skladu z občimi smer- nicami za vzgojo in izobrazbo mladine. V takem primeru mora v roku dveh mesecev imenovati nov šolski odbor. Zoper razrešitev je dopustna pritožba na OLO. 7. člen Šolski odbor skrbi, da poteka celotno delo na šoli tako, da se uresničujejo izobrazbeni in vzgojni smotri, ki jih šoli postavlja socialistična družba, pri čemer pa ne posega neposredno na področje pouka in strokovnega dela učiteljev. V ta namen obravnava šolski odbor vsa važnejša vprašanja pravilne vzgoje in izobrazbe, skrbi za skladnost vzgojnih smotrov doma in šole ter stav-ija občinskemu odboru la drugim organom ljudske oblasti predloge za čim uspešnejše delo na šoli in v šolstvu sploh. Posebej je dolžnost šolskih odborov skrb za izvajanje osemletne šolske obveznosti ter skrb za socialno ogroženo mladino In partizanske sirote. Poleg ostalih nalog opravlja šolski odbor zlasti sledeče: Šolski odbor L posveča vso skrb socialno-zdravstvenlm problemom šole; skrbi za zdrava higienske učne prostore, aa možnost pouka telesne vzgoje; skrbi za to, da dobe učenci možnost prehrane v šolskih kuhinjah, primerno oskrbo v internatih, skrbi za organizacijo letovanj In zdravljenj. Skrbi za to, da bo z raznimi štipendijami, z oljšavaml pri nabavljanju učbenikov in šolskih potrebščin omogočeno šolanje na više organiziranih šolah čim večjemu številu mladine. 2. Skrbi za to, da bo na šoli čim bolj razgibano kulturno življenje, s tem, da podpira ustanavljanje in delovanje šolskih knjižnic, krožkov za dramatsko, muzikalno in likovno umetnost, da omogoča dijakom razne ekskurzije, obisk razstav, muzejev in podobno. 3. Usmerja finančno ekonom-sko politiko šole, predlaga pristojnemu organu proračun In nadzira črpanje proračunskih sredstev, skrbi za dodatna proračunska in izvenproračunska sredstva in z njimi samostojno upravlja. Šolski odbor predlaga gradnjo novih šolskih prostorov in adaptacije starih. Šolski odbor obvešča zbore volivcev, družbene organizacije, podjetja in gospodarska združenja o gmotnih In drugih potrebah šole. 4. Predlaga občinskemu (mestnemu) odboru oziroma okrajnemu ljudskemu odboru, da se od-pro nova, a po potrebi tudi krčijo učna mesta in mesta tehničnega osebja. Šolski odbori predlagajo učno in tehnično osebje za pohvale in nagrade. Šolski odbori predlagajo uvedbo disciplinskih postopkov za prekrške, ki zadevajo delo na šoli. 5. Obravnava pritožbe učencev, staršev, učnega in tehničnega osebja o takih vprašanjih, katerih rešitev je pomembna za občo dejavnost na šoli. 8. člen Šolski odbor je kolektivno telo in sprejema sklepe na svojih sejah. Šolski odbor izbere med svojimi člani predsednika in tajnika. Šolski odbor sklepa polnoveljavno z večino glasov prisotnih članov. 9. člen Šolski odbor ustanavlja po potrebi za proučevanje posameznih problemov na šoli posebne komisije. Vodja komisije mora biti član odbora, ostali člani so lahko drugi državljani. 10. člen Šolski odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa štirikrat med šolskim letom. Seje z napovedanim dnevnim redom sklicuje predsednik. 11. člen Šolski odbor ima pravico izvajati ankete In zahtevati inšpekcijo za to poklicanih organov. Člani iolskiih odborov lahko prisostvujejo od primera do primera na temelju sklepov šolskega odbora kot njegovi predstavniki pouku kot tudi sejam upravnih organov vodstva šole. Ce organizacija Ljudska mladina nima svojega zastopnika v šolskem odboru, mora odbor pri vseh važnejših sklepanjih, ki zadevajo življenje učencev na šoli, vzeti v pretres tudi stališče te organizacije. 12. člen Sklepi šolskih odborov so za upravne organe na šoli in za osebje na šoli obvezni. Le kolikor ne bi bili v skladu z zakonskimi in drugimi pravnimi predpisi o organizaciji šolstva ali kolikor bi bili v nasprotju z učnimi in vzgojnimi smotri šole, se lahko izvedbi upro ob istočasni pritožbi na pristojni občinski ljudski odbor. 18. člen Šolski odbor odgovarja za svoje delo občinskemu ljudskemu odboru, kateremu mora vsaj dvakrat na leto podati poročilo o svojem delovanju. Člani šolskega odbora so dolžni pojasnjevati zborom volivcev, zborom roditeljev, družbenim organizacijam, podjetjem ter gospodarskim združenjem, ki imajo svoje delegate v odboru, delo šolskega odbora In problematiko šole sploh. 14. člen Delo v šolskih odborih je častno. Člani ne prejemajo zanj nobene posebne nagrade. 15. člen Potrebna sredstva za stroške administracije in eventualne druge Izdatke v zvezi s poslovanjem šolskega odbora zagotovi občinski (mestni) odbor. 18. člen Občinski (mestni) ljudski odbori morajo najkasneje v roku treh mesecev po izidu te uredbe imenovati na vseh splošnoizobraževalnih ter strokovnih šolah šolske odbore. Natančnejša navodila o postopku In sestavi šolskih odborov na posameznih vrstah šol bo Izdal Svet za prosveto In kulturo LRS. 17. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu LRS. Sprejeti so bili mnogi pravilniki In osnutki Kot druga točka je bil na dnevnem redu predlog pravilnika o vedenju, pravicah in dolžnostih dijakov srednjih in strokovnih žoL Pravilnik je izdelala posebna komisija Sveta za prosveto In kulturo, v kateri so bili tovariši: Liška, dr. Goričar, Zdešar, Ravbar, Zbrizaj, Remškar in Marica Dekleva. Pri osnutku so seveda v Izdatni s meri sodelovali tudi uslužbenci sekretariata SPK. Prvi osnutek je bil obravnavan na odprtem diskusijskem večeru ljubljanskega društva profesorjev in predmetnih učiteljev In na sestanku zastopnikov šolskih svetov, ljubljanskih srednjih ioL Obe posvetovanji sta dali vrsto sprejemljivih pripomb, ki so vplivale na stilizacijo posameznih členov. Novi pravilnik se v mnogo-čem loči od starih disciplinskih pravil: ni namenjen samo občeizobraževalnim srednjim šolam, ampak tudi strokovnim; uvaja pravice dijakov in sistem pohval; odpravlja vrsto nepotrebnih kazni; daje pravico glasovanja na konferecah za izključitev učencev tudi zastopnikom šolskih odborov in zastopnikom društva prijateljev mladine. Tudi o tem predlogu Je bila diskusija zelo živahna In je plenum marsikje še Izdatno spremenil predloženo formulacijo, nato pa predlog soglasno sprejeL Ker bo objavljen v naslednji številki Objav, ga ne priobčujemo. Pomočnik sekretarja SPK tov. L. Gabrovšek je nato obrazložil osnutek odloka o ustanavljanju nižjih in višjih gimnazij. ki bi bil potreben, ker še nimamo šolskega zakona, zakon o ljudskih odborih pa daje okrajnim ljudskim odborom v tej stvari določene pravice, katerih so se nekateri poslužili, čeprav je šolska mreža, vsaj teritorialno, že dovolj velika. Plenum SPK je osnutek odloka soglasno izglasoval in bo sedaj predložen Izvršnemu svetu Ljudske skupščine Slovenije. če bo obveljal, bodo do izida šolskih zakonov okrajni oziroma mestni ljudski odbori lahko ustanavljali nove nižje in višje gimnazije le tedaj, če bodo izpolnjeni minimalni pogoji, ki jih določa odlok glede števila učencev, učnega osebja, šolskih prostorov, učil in inventarja ter finančnih sredstev. Ob tej točki je plenum sveta pristal še na predlog, da se Ajdovščini dovoli v šolskem letu 1954-55 sedmi razred, Sežani pa šesti. Zagorje pa bo moralo svoj peti razred ukiniti. Kot četrto točko dnevnega reda je plenum potrdil veljavnost navodil o sprejemnih Izpitih za višjo gimnazijo in srednje strokovne šole tudi še za šolsko leto 1954-55. Pretežna večina članov Je bfla tudi za to, da, SPK LRS vztraja pri sprejemnih izpitih, ki pri nas nadomeščajo »malo maturo«, in da prepriča o smotrnosti take ureditve tudi zvezne organe, ki se, kakor je znano, zavzemajo za ohranitev nižjega tečajnega izpita. Peta točka dnevnega reda so bili začasni predmetniki za višje gimnazije In učiteljišča, kot jih je predložila posebna komisija SPK. Prosvetni delavec je o teh predmetnikih poročal v svoji 9. številki Plenum ni usvojil nekaterih predlogov komisije, in ji je vrnil elaborat v ponovno preučitev. Predvsem SPK ne dopušča, da se predmet »Temelji družbene ureditve« eliminira kot poseben predmet s tem, da bi se snov porazdelila med zgodovino In zemljepis, ampak zahteva, da ostane v učnem načrtu z dvema urama In da mu • učiteljstvo posveti še več paž-nje kot doslej. Ne vztraja pa plenum na tem, da bi se moral poučevati prav v 8. razredu. — Prav tako plenum ne vztraja nekompromisno pri zahtevi po trideset urnem predmetniku, ampak dopušča tudi možnost, ga se v višjih razredih gimnazije ta zviša na 31, na učiteljiščih pa na 32 ur. Risanje v 5. In 6. razredu naj bi ostalo, vendar bi morali spremeniti učni načrt za ta dva razreda in dati predmetu tudi drugo ime. V razpravi za enega ali za dva tuja živa jezika v gimnaziji, se je svat odločil za dva. Zatem je svet razpravljal o predlogu, da se pri SPK ali pa pri ljudski skupščini ustanovi poseben inštitut za proučevanje šolstva. Dejstvo, da nam reforma šolstva v svojem začetku organizacijsko ni stekla kot bi želeli, da nam učni načrti in predmetniki kljub nekaterim posegom ne dajo tega, kar hočemo, govori za to, da je čas, da se ustanovi posebno študijsko telo za proučevanje šolstva, za proučevanje vzgoja in izobrazbe naše mladine. — Taka študijska telesa smo na gospodarskih področjih že ustanovili. Ni bi bilo prav, da bi v prosveti še naprej zaostajali. Potrebo po ustanovitvi posebnega študijskega telesa ne čuti samo sekretariat SPK LR Slovenije, marveč tudi Združenje profesorjev, ki se je na svojem zadnjem plenumu v Sarajevu izreklo v prilog takih inštitutov, še bolj pa Združenje učiteljev, ki olj praktičnem delu najbolj čuti potrebo po reformi našega šolstva. Tudi Pedagoško društvo LRS je na svojem zadnjem občnem zboru postavilo zahtevo po pedagoškem inštitutu. Studijsko telo ne bomo mogli priklicati v življenje takoj s polnimi funkcijami in v polnem sestavu. Treba pa se je že sedaj lotiti priprav. Za letos je predlagal Sekretariat SPK dva pripravljalna koraka: 1. ustanovi naj se pri SPK LRS posebna komisija za proučevanje šolstva. Komisija bi štela kakih 8 do 12 članov. Naloge te komisije bi bile: zbiranje podatkov o stanju našega šolstva, pripravljanja gradiva za reformo šolstva, sestavljanje predlogov za izboljšanje šolstva, pripravljanje predmetnikov In učnih načrtov za razne vrste šol, predlaganje poskusnih šol in proučevanje njihove dejavnosti, proučevanje ustreznosti posameznih šol itd., itd. Člani komisije bi bili oproščeni vsakega operativnega in administrativnega dela. Člane bi imenoval Svet za prosveto in kulturo LRS na predlog Združenja učiteljev, Združenja profesorjev, Društva učiteljev in profesorjev na strokovnih šolah, Društva vzgojiteljev, Društva učiteljev, na posebnih šolah, Pedagoškega društva in Društva visokošolskih profesorjev. Člani bi marali biti deloma teoretiki pedagogi, psihologi, ki dobro poznajo teoretično stran vzgoje in izobrazbe, deloma pa šolniki, ki so pri svojem dosedanjem delu pokazali mnogo smisla in volje za organizacijsko delo na področju šolstva. Komisija bi bila samostojno telo m bi bila le organizacijsko vezana na Svet za prosveto in kulturo LRS. Komisija bi bila zasnutek bodočega Inštituta za šolstvo (alternativi: za pedagogiko, za vprašanja vzgoje in izobrazbe). Drugi korak za bodoči inštitut za vprašanja šolstva bi obstajal v tem, da začnemo že sedaj skrbeti za bodoče sodelavce inštituta. Zato podpira Sekretariat SKP LRS predlog Republiške zveze pedagoških društev Slovenije, da bi priporočili okrajnim SPK, naj bi omogočili s plačanimi študijskimi dopusti enemu ali dvema boljšima učiteljema iz vsakega okraja štiriletni študij pedagogike s tem, da bi se ti učitelji po končanem študiju vrnili na svoje šole, kjer bi ostali v svojstvu zunanjih sodelavcev inštituta. Svet je oba dela predloga načelno sprejel. Takoj za tem je bila na vrsti razprava o ustanovitvi pedagoških akademij v Ljubljani in Mariboru, ki naj bi postopoma zamenjale dosedanja učiteljišča, saj je želja po solidnejši splošni izobrazbi osnovnošolskega učiteljstva zelo živa. Tudi ta predlog je plenum v načelu sprejel, je pa obenem ugotovil, da je stvar take izredne važnosti, da ne Nadaljevanje na 2. strani Novi predpisi o honorarjih Nadaljevanje s 1. strani » gre sprejemati tudi že v naglici sestavljenega učnega načrta. Komisija naj to vprašanje studiozno obdela in pripravi za prihodnjo sejo izdelano poročilo o sistemu dela na tej dveletni šoli, o pogojih vpisa in študija, o predmetniku itd. Brez večje debate sta bila nato sprejeta predloga za odlok o občasnem dveletnem pripravljalnem tečaju za strokovne učiteljice gospodinjskih predmetov v Grobljah ter odlok o odobritvi dveletnega tečaja industrijske papirniške šole v Vevčah. Predlog za reorganizacijo tekstilne šole v Kranju in za ukinitev nižje industrijske tekstilne šole v Mariboru, je bil to pot že četrtič na dnevnem redu, pa tudi sedaj je dal Svet svoj pristanek samo načelno, dočim zahteva za definitivno odobritev učnega načrta tekstilne šole v Kranju določene korekture in upoštevanje pedagoških načel. Sledilo je poročilo o osnutku predloga o posebnih dodatkih za učno in vzgojno osebje. Člen 5. Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno znanstveni službi dopušča možnost posebnih dodatkov za uslužbence te službe. Na podlagi tega člena so bili priznani posebni dodatki za učitelje na vasi in posebni dodatki za posebne delovne pogoje učnega in vzgojnega osebja v ustanovah za defektno mladino. S prečiščeno izdajo Uredbe o prosvetno znanstveni službi pa je bil ukinjen 23. člen, ki je priznaval dodatek učiteljem na vasi, dočim je bila veljavnost posebnega pravilnika za dodatek osebju, ki dela z defektno mladin.o, podaljšana do izdaje ustreznih predpisov po republiškem Izvršnem svetu. Člani plenuma se sprejeli osnutek v obliki, kot je predlog objavljen na drugem mestu v tej številki. Ena od izredno važnih točk dnevnega reda je bila točka Pravilnik o honorarni zaposlitvi v prosvetno znanstveni službi in o učni obveznosti. Pravilnik o honorarjih za uslužbence prosvetno znanstvene stroke (Uradni 1. FLRJ štev. 26-219-1950), kakor tudi pravilnik o spremembah gornjega pravUnika (Ur. 1. FLRJ štev. 17d78-1951) sta bila z uredbo o prosvetno znanstveni službi (Ur. L FLRJ štev. 14-137-1952) razveljavljena. — Člen 33 te uredbe je določal, da izda predpise o honorarni službi Svet za znanost in kulturo vlade FLRJ. Ker je ta določba prišla v čas, ko je bil zvezni Svet za prosveto v reorganizaciji, so republiški sveti, čeprav ponovno, vendarle zaman urgirali novi predpis. Srbija, Hrvatska pa tudi ostale republike so si zato pomagale iz zadrege tako, da so izdajale »začasna navodila«, po katerih se je urejala honorarna zaposlitev v prosvetno znanstveni službi. Tudi naš Svet je že pripravil - taka navodila, vendar jih je moral umakniti, ker je zakonodaja izpodbijala pristojnost, pa tudi zato, ker ni bilo finančnega kritja za povečane izdatke. Šele konec lanskega leta je bila prenesena pristojnost za izdajanje zadevnih predpisov na republiške Izvršne svete (Ur. 1. FLRJ št. 51-427-1953). — Predstavniki sekretariatov vseh republiških svetov so se nato sestali v Zagrebu, da bi po enotnih vidikih pripravili pravilnike o honorarni zaposlitvi; čeprav so se v večini bistvenih stvari zedinili, se bodo posamezni predlogi vendarle razlikovali. Doslej sta nove pravilnike že sprejeli LB Bosna in Hercegovina ter Makedonija. Plenumu sveta je predložil sekretariat osnutka za dva ločena odloka: prvi govori o honorarni zaposlitvi v domovih, osnovnih šolah in srednjih šolah, drugi pa o honorarni zaposlitvi na višjih in visokih šolah. Prav tako se je sekretariat odločil, da bo v zvezi z odlokom o honorarni zaposlitvi predlagal tudi učno obveznost za posamezne nazive v šolski službi, ker bi se sicer honoriranje za delo izven rednega časa na matičnem zavodu ne moglo urediti. Osnutek odloka za honorarno zaposlitev na osnovnih šolah in srednjih šolah je bil izdelan v glavnem na podlagi zadevnih predpisov prizadetih združenj prosvetnih delavcev, osnutek predloga za visoke šole pa na podlagi osnutkov pravilnikov, ki so jih predložile visoke šole. Svet je vse načelne postavke sprejel. To so bile poglavitne točke s področja šolstva, ki jih je obravnaval plenum Sveta, ostale segajo v druga področja, a o njih zaradi pomanjkanja prostora na tem mestu ne moremo podrobneje poročati. Dne 7. in 8. maja 1954 je bil v Zagrebu IV. plenum Združenja vzgojiteljev Jugoslavije. Na plenumu so obravnavali naslednja strokovna vprašanja: 1. Predšolska vzgoja kot sestavni del našega celokupnega vzgojno-izobrazbenega sistema. Uvod v diskusijo je podala tov. govini uporabljajo prav zaradi podcenjevanja predšolske vzgoje za vzgojiteljico naziv uičitelj-vzgojitelj- V Sloveniji ni potrebe po spremembi naziva, ker smatramo, da je težišče našega dela sistematična vzgoja, izobrazba in učenje sta nalogi šole, vzgojni smoter vrtca je igra Hrvatska je v Združenje vključila vse vzgojitelje internatov, zato predlaga spremembo naziva Združenje vzgojiteljev predšolskih ustanov v naziv Združenje vzgojiteljev Jugoslavije. Plenum tega predloga ni rešil, pač pa bo o tem razpravljal II- kongres Združenja vzgo- Internacionalna letovišča Osnutek odloka o posebnih dodatkih v prosvetimnanstveni stroki za učno in vzgojno osebje, ki dela v težkih življenjskih in delovnih pogojih, kot ga je sprejel SPK na svoji zadnji seji. 1- člen V krajih, kjer so življenjski in delovni pogoji izredno težki (težje dostopni kraji, oddaljenost od prometnih središč, posebne razmere kraja, ki otežko-čajo delo v razredu), pripada učnemu in vzgojnemu osebju poseben dodatek v višini od 1.500 do 3.000 din. Enak dodatek pripada tistemu osebju strokovnih šol in zavodov, ki stalno dela v zdravju nevarnih pogojih. 2. člen V šolah (oddelkih) in drugih zavodih za gluhonema, slepe, duševno zaostale, vzgojno zanemarjene otroke In mladino, za otroke in mladino z govornimi hibami ter za invalidne, tuberkulozne in trahomske otroke in mladino pripada učnemu In vzgojnemu osebju dodatek v višini od 1.500 do 3.000 din. 3. člen V vadnicah: šol za vzgojiteljice, učiteljišč, višje pedagoške šole ter filozofske in prirodoslovno - matematične fakultete pripada učnemu osebju dodatek v višini od 1.000 do 1.500 dinarjev. 4- člen 1. Učitelju, ki ima v oddelku ali razredu več kot 40 učencev, pripada posebni dodatek od 500 do 1.000 din. 2. Učnemu in vzgojnemu osebju v vzgojnih ustanovah, če dela v oddelkih, ki presegajo predpisano število učencev, pripada poseben dodatek v višini o-d 500 do 1-000 din. Predpisano število učencev v zavodih je: a) za slepe 12 učencev; - b) za gluhe 10 učencev; c) za invalide 15 učencev; č) za vzgajališča in prehodne domove 15 učencev; d) za pomožne šole 15 učencev; e) za predšolske slepe, gluhe In duševno zaostale učence na oddelek 5 otrok; f) za gojence — Solarje 25 učencev; g) za gojence — nižješolce 30; h) za gojence — višješolce 50; i) za gojence -r vajence 40. 5. člen Učitelju, ki poučuje dva ali yeč razredov v enem oddjpiku, pripada dodatek od 500 do 1.000 dinarjev. 8. člen Za delovna niesta, kjer posebno primanjkuje osebja, lahko uvede okrajni (mestni) ljudski odbor poseben dodatek od 2.000 do 5.000 din. 7. člen Posebni dodatki, ki so v zvezi s težkimi delovnimi pogoji, pripadajo učnemu in vzgojnemu osebju za čas, ko to delo dejansko opravlja. Dodatki po čl. 2 pa pripadajo tudi v času šolskih počitnic. 8- člen Posebne dodatke po tem odloku določa okrajni (mestni) ljudski odbor na predlog sveta za prosveto in kulturo OLO (MLO). 9. člen Poseben dodatek po tem odloku pripada od prvega dne prihodnjega meseca do izdaji odločbe o priznanju dodatka m se Izplačuje mesečno naprej. 10. člen Posebni dodatki se priznavajo upravičencem tudi iz več naslovov (dodatki se lahko akumulirajo). SKLEPI OBČNEGA ZBORA SAMOPOMOČI 1. Posmrtnina znaša do prihodnjega občnega zbora din 20.000.— brutto. Upravni odbor in finančno nadzorstvo sta pooblaščena, da razmeram in stanju članstva ustrez-no_ posmrtnino zvišata ali znižata, Jkar se mora članstvu sporočiti s prvim prihodnjim obvestilom. 2. Za isto obdobje znaša članski prispevek din 10.— za vsak smrtni primer. 3. Upravnina znaša tudi za naprej letno din 80.— in se plačuje obročno za vsako četrtletje vnaprej. 4. Izstopivši ali izbrisani člani, ki bi se boleli vrniti v društvo, poravnajo s čl. 8 društvenih pravil določene članske prispevke na sledeči način: s polovico zneska se jim obremeni posmrtnina, polovico pa plačajo v obrokih, kakor jih v posameznih primerih odobri upravni odbor. Pojasnila daje nprava Samopomoči prosvetnih delavcev v Ljubljani, Grnji trg 36. HwwmwimmwimM>mmiw»iiiiiiiwinw»iiniimiiHH>imwiimwiuimmiMwimni«uwBMwmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiininminiiiminnitiiiiniiiiiiii 1 H. (Ih Mii niielv Jiiiiit j TTmiiiiiMimiimiMiimiiimmiiimimimmmiiimimiiiiiuimiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiHiiuHHHiiiNiiiiiiiiiiimiimiiiimiiimmmHtmuiiHuiiimuiimM Marinič Tatjana, predsednik Združenja vzgojiteljev Jugoslavije. 2. Vloga vzgojiteljev predšolskih ustanov in ostalih družbenih faktorjev pri družbenem samoupravljanju; uvod v diskusijo je dal RO Bosne in Hercegovine- 3. Strokovna izobrazba vzgojiteljev — uvodne misli je dal RO Združenja Srbije. 4. Vprašanje naziva vzgojitelj v prosvetno-znanstveni stroki; uvodni referat je dalo združenje Slovenije- 5. Vprašanje spremembe naziva in statuta Združenja — uvodne misli je dal RO Združenja vzgojiteljev Krvatske. 8. Vprašanje zgradb, opreme in ureditve otroških vrtcev ter proizvodnja vzgojnih sredstev — uvod v diskusijo je dala Staša Jelič, član CO Združenja. Organizacijska vprašanja so zajela naslednje točke: 1. Poročilo o delu Združenja v razdobju med III. in IV. plenumom. 2. Finančno stanje Združenja — proračun za leto 1954. 3. Poročilo odnosno finančno stanje organa CO Združenja vzgojiteljev Jugoslavije »Predšolsko dete«. Referenti so v svojih Izvajanjih razpredli več misli, na podlagi katerih se je razvila zelo živahna diskusija. Kot osnovno vprašanje se je pokazala potreba po. realnejši in širši izobrazbi vzgojnih kadrov kar nujno leži po reorganizaciji dela vzgojiteljskih šol. V predšolskem obdobju otroka vodimo skrb za njegov telesni in duševni razvoj, ko ga pa oddamo v osnovno šolo, zgubimo vsak stik z njim. Nujna je povezava in sodelovanje s šolo, družino in družbenimi organizacijami. Toda kot vzgojitelji moramo poznati tudi rast in razvoj otroka v detinski dobi, to je v dobi do 3. starostnega leta, pomagati kadru, ki dela s temi otroki in stremeti za tem, da bo imela ustanova z otroki do 3. leta vsaj 1 osebo z ustrezajočo pedagoško izobrazbo. Pred. šolska vzgoja mora postati vse-družben. problem, organizirana vzgoja v vrtcu mora biti dopolnilo in pomoč družinski vzgoji. Predšolsko obdobje je najvažnejše obdobje življenja, ker se prav tedaj oblikujejo osnovne črte karakterja, otrok dobiva elementarne izkušnje. Nujno je, da se vrtci tretirajo kot šole, kot prva stopnja šolskega sistema. Stremimo za tem, da bomo vključili v naše predšolske ustanove In s tem v sistematično predšolsko vzgojo čim višji odstotek predšolskih otrok. Naše predšolske ustanove so družbene ustanove. Ob prehodu na samostojno finansiranje so imele velike materialne težkoče, katere pa so več ali manj prebrodile. Tudi predšolske ustanove naj družba kot svojo institucijo družbeno upravlja. Glavna naloga združenja je ideološka in strokovna vzgoja članstva. Splošna in strokovna izobrazba vzgojiteljev je različna. V prvih petih letih po osvoboditvi so absolvirali strokovne tečaje, trajajoče od 1 meseca do 12 mesecev, pred vojno pa je takratno ministrstvo prosvete organiziralo 1 <5° 2-letne tečaje. Program dela v vrtcih je predpisoval pravilnik :z leta 1940, uredba iz leta 1947 pa predpisuje delo v vrtcih po osvoboditvi. Za strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljic so _ se vršili razni poglobitveni tečaji z vseh vzgojnih področij, telovadbe, glasbe, spoznavanja prirode in okolice, ročnih spretnosti. Da pa bi srednje vzgojiteljske šole res uspešno vzgajale in pripravljale vzgojiteljski kader, se mora izvršiti reorganizacija srednjih vzgojiteljskih Ob prevedbi prosvetnih delavcev leta 1951 so bile prevedene vse vzgojiteljice, ne oziraje se na predlzobrazbo odnosno opravljene izpite dopolnilnega šolanja, v zvanje vzgojitelj. Vendar je bil v prevedbem odločbi postavljen rok, do katerega morajo opraviti vse dopolnilne izpite. V Sloveniji je nastalo vprašanje vzgojiteljic, katere niso mogle zaradi objektivnih razlogov opraviti dopolnilnih izpitov. To so tiste neumorne delavke, ki so požrtvovalno in nesebično orale ledino na področju predšolske vzgoje. Vprašanje teh strokovno dobrih vzgojiteljic se bo moralo rešiti, vendar pa bo moral nujno odpasti tisti del vzgojiteljic, ki niso niti po svojem delu niti po obnašanju v čast vzgojiteljskemu poklicu. V Srbiji in Makedoniji so razpravljali o spremembi naziva vzgojitelj, ki naj bi se preimenoval v učiteljico predšolskih otrok. V Bosni in Herce- In potom igre razvijanje telesnih in umskih sposobnosti predšolskega otroka. Vzgojitelj kot prosvetni delavec mora biti nujno povezan z ljudstvom, mora delovati v vseh družbenih organizacijah, zlasti v društvu prijateljev mladine. Potrebe po izvenšolskem udejstvovanju so zahtevnejše na vasi kot v. mestu, vendar moramo ugotoviti, da se vzgojiteljice ne udejstvujejo v dovoljni meri v masovnih organizacijah, niti kot bi pričakovali, v Društvu prijateljev mladine- Vzrokov je več, eden izmed vzrokov je sestava kadra, saj imamo preko dve tretjini mladega kadra v starosti do 90 let, ki si prav v tem življenjskem razdobju išče .svojo osebno srečo. Razdelitev predšolskih otrok po starostnih skupinah je možna le v mestih in nekaterih industrijskih središčih, kjer so otrocj razdeljeni v starejšo, srednjo to mlajšo skupino, drugje imajo mešane skupina otrok v starosti od 3 do 7 let. Delo v skupinah po starostni dobi je uspešnejše, vendar se mora tudi v mešanih skupinah pravilno urediti notranja diferenciacija. Materialni položaj vzgojiteljic se je nekoliko izboljšal na podlagi zadnjih dveh povišic, vendar še ni zadovoljiv, saj imamo pretežno večino kadra XV. plačilnega razreda, poleg tega sega zadolžitev vzgojiteljic v milijone- jiteljev Jugoslavije leta 1955. K razpravi o vprašanju zgradb, opreme in ureditve vrtcev ter proizvodnje vzgojnih sredstev sta bila povabljena zastopnik Združenja arhitektov Hrvatske in zastopnik tovarne učil jz Zagreba. Razpravljalo se je o novogradnjah, učilih, opremi, zlasti je bilo enotno mnenje za paviljonsko gradnjo vrtcev, toda o tem bo podrobno razpravljal poseben odbor. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Se nadalje stremeti za strokovno in ideološko vzgojo članstva, prirejati predavanja, poglobitvene tečaje ter pripravljati člane za delo v komuni. 2. Poglobiti delo z družbenimi organizacijami, aktivizirati in usposobiti članstvo za družbeno samoupravljanje- 3- Predlagati oblasti, da izda pravilnik o otvarjanju in vzdrževanju otroških vrtcev, vrtce s hrano naj sprejme na proračun v višini materialnih Izdatkov, starši pa naj klijejo funkcionalne izdatke. 4. Vprašanje vrste ustanov, Imena ter kadra naj se pre-diskutira po posameznih republikah in reši v okviru potreb dn mofcosti posameznih republik. 5. Poglobiti se mora sodelovanje vzgojiteljev z družbenimi organizacijami in starši; sodelovanje s starši naj bo delovna obveza vzgojitelja. 6. Združenja morajo nuditi centralnih odborov Združenja učiteljev in Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije: t. Ljubljana — Internat Gradbenega tehnikama — Gerbičeva 51/a: Odprto od 4. julija da konca avgusta. Sobe imajo po 6 postelj. Predvideni so izleti. Cena (stanovanje in hrana) dnevno: a) za učence vseh vrst šol in otroke stare od 7 do 18 let: 280 din, b) za prosvetne delavce in odrasle člane njihovih rodbin: 320 din. 2. JESENICE. Dom učencev Metalurške industrijske šole: Dom bo odprt od i. avgusta. Stanovanje v sobah z 8 posteljami. Izleti na Bled, Bohinj in v Alpe. Od 11. do 18. avgusta bo v domu bivala skupina mladine iz' Velike Britanije. Cena za dijake je 300 din. Dom je primeren za bivanje dijakov in študentov. 3. SPLIT Internat učitelji šča, Ulica sinjskih žrtava br- 6: Letovišče je odprto od 4. julija do 20. avgusta, nahaja se v bližini kopališča Bačvi-ce. Cena: a) za učence in otroke od 7—18 let 300 din. b) za prosvetne delavce in pomoč Bosni in Hercegovini v pogledu usposabljanja vzgojiteljev. 7. Posamezni RO morajo tesneje sodelovati s predsedstvom CO, za delo so odgovorni vsi člani CO. Plenum naj bi se sestal najmanj 2-krat lečno. 8. Vprašanje spremembe naziva in statuta Združenja naj reši II. kongres. 9. V predšolskih ustanovah morajo biti nastavljene le strokovne osebe. Lojzka Naglič odrasle člane njihovih rod-4 bin 300 din. 4. DUBROVNIK: LAPAD Dom učencev v gospodarstvu »A. Joničc: Dom bo odprt od 18. julija do konca avgusta. Stanovanje bo v sobah z tO posteljami. Cena za vse vrste koristnikov 520 din. V vseh letoviščih je treba ostati najmanj en teden, nadaljnje bivanje se podaljšuje zopet za teden dni. Prihod v vsa letovišča in odhod je ob nedeljah (4., tl-, 18. in 25. julija ter i., 8.» 15., 22. in 29. avgusta). Prijave je poslati na naslov: Centralni odbor Združenja učiteljev Jugoslavije, Kralja Milutina 66, Beograd telefon: 24-585- Ko dobi udeleženec obvestilo o izvršeni rezervaciji, mora vplačati 1.000 din predujma, ki se bo dostavil upravi letovališča. Ostanek vplačila se izvrši pri blagajni letovišča. Prijave, ki jih je prejel Republiški odbor Združenja profesorjev LRS, smo poslali v Beograd. PREŠERNOVA DRUŽBA JE IZDALA ODLIČNO DELO PISATELJA B. TRAVNA ROMAN »BELA ROZA« Roman je ilustriral in okusno opremil M. Sedej. Knjiga obsega 230 strani in je natisnjena na dobrem brezlesnem beljenem papirj'u. Kljub temu je cena knjigi izredno nizka, saj stane vezana v polplatno s ščitnim ovitkom le 350 din, broširana s ščitnim ovitkom pa celo samo 270 din. Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah, pri poverjenikih Prešernove družbe, lahko pa jo tudi naročite direktno pri upravi Prešernove družbe v Ljubljani, Tomšičeva ul. 9. Prešernova družba me, tri hbi^ii o r^fwinl Naša šola ni sama sebi namen, ne živi in ne more živeti v nekem imaginarnem svetu, kjer bi jo urejevali po nekih splošnih smernicah, ne da bi se ozirali na stvarno življenje pri nas. Prav je, da študiramo tuje Izkušnje; morda nam prihranijo odkrivanje Amerike na nekaterih področjih. Se važnejše pa je študi-ranje naše stvarnosti. Razvijali smo se v posebnih prilikah, Iz neprimerne zaostalosti hočemo dokaj hitro na visoko stopnjo. Ljudje, ki bodo izhajali iz naših šol, bodo morali opraviti čudovite stvari v svojem vsakdanjem življenju zahtevamo od njih splošno Izobrazbo vsaj povprečnega evropskega človeka, poleg tega pa strokovno izpopolnitev, da bodo zlahka opravljali težka In odgovorna vsakdanja dela v produkciji In upravi. Zato je za nas prvenstvene važnosti, kaj naj da naša šola. O vzgojnih načelih smo si dokaj edini; manj o tem, kaj na primer zna in ve absolvent osemletnega obveznega šolanja. To znanje bi moralo biti po eni strani tako, da bi dovoljevalo nadaljevanje študija na višjih šolah, na drugi strani pa zadostno, da bi nanj naslonili praktično, strokovno usposabljanje. Kaj spada v to osnovno splošno izobrazbo je stvar celotne družbe, katero bi bilo treba anketirati, da bi vedeli, kaj mislijo o tem ljudje v naši produkciji, v upravi, kmetje, obrtniki, pedagogi in seveda tudi strokovnjaki za posamezne predmete. Verjetno bi na ta način zbrali tisto najvažnejše, kar je za mladega človeka potrebno In bi sP o-tresli vse nepotrebne zgodovinske navlake. Za nekatero snov v današnjih šolah, ki je že davno zastarela In življenjsko popolnoma nepotrebna, trdijo, da je važna, ker se ob njej oblikuje značaj, logično mišljenje In zdrav pogled na svet. No. zdi se mi, da Ima najnovejše dogajanje v naši deželi vse polno Izobraznega gradiva, ki prav tako ’n še bolj oblikuje značaj mladega človeka In utrjuje njegovo logično mišljenje. Določiti bi bilo treba torej, kaj pravzaprav spada v naše osnovno in obvezno izobraževanje ne glede na vse organizacijske oblike sedanjega šolstva in ne glede na dosedanje šolske učne načrte. V osmih letih obveznega šolanja —mislim, da ni diskusije o tem, da hočemo obdržati osemletno šolanje — bi otrok dobil to Izobrazbeno gradivo, urejeno, učni stopnji odgovarjajoče In ne tako, da bi že znane tva-ri ne vem kolikokrat ponavljal in s tem tratil dragoceni Važna stvar tu je, da bodi osemletno obvezno šolanje zaključena celota. Konec obveznega osemletnega šolanja nai pomeni tudi orehod v nadaljnje šolske oblike. Ob koncu 8-letnega šolanja pa je otrok že toliko zrel, da lahko resno razmišlja o svojem bodočem poklicu. Osemletno šer lanje bi moralo zato predstavljati osnovno celoto, namen je* no slehernemu mlademu človeku kot ustavna pravica, kot osnovna Izobrazba, ki jo mora doseči vsak naš človek. Osnovno izobrazbo morajo dobiti pri nas v enaki meri vsi otroci, najsi bodo otroci delavcev, kmetov ali nameščencev; Vsak šolski sistem, ki bi omejeval delavske ali kmečke otroke na manjšo izobrazbo, je v svojem bistvu protiljudski, v duhu naše zakonodaje protiustaven, za današnje razmere nesprejemljiv, čeprav bi bil podprt z ne vem kakšnimi argumenti. Neprestano se moramo zavedati, da imamo državo, v kateri gospodari delovno ljudstvo, ki mora za ceno tako imenovanih »nadar-jenčkov« iz meščanskega razreda poskrbeti za dvig splošne izobrazbe širokih ljudskih množic. V gospodarstvu dvigamo zaostale pokrajine z večjo skrbjo, tudi pri osnovnem splošnem izobraževanju bi morali posebej skrbeti za zaostale predele, za pasivne kraje. Ce že otrokom v takih predelih ne moremo nuditi drugih posebnih ugodnosti, jim nudimo vsaj možnost izobrazbe, možnost vsaj tolikšne izobrazbe kot meščanskemu otroku, ki zaradi objektivnih zakonitosti razvoja kapitalistične družbe živi v mestu. Seveda moramo pri osnovni splošni izobrazbi potegniti mejo med resnično splošno osnovno izobrazbo in med strokovnim usposabljanjem. Za naše razmere velja, da se o-trok pred štirinajstim, petnajstim letom ne more z zadostno resnostjo in pravo razsodnostjo vključiti v neko stroko. Marsikje pa opažamo tendence vsiliti otroku prezgodaj o-predelitev za posamezne poklice ali za določene skupine poklicev. Ce so ponekod na za-padu take težnje, nas to ne sme vznemiriti. V kapitalističnih deželah na zapadu pa tudi v Sovjetski zvezi in v satelitskih državah državnega kapitalizma ne vzgajajo otroke kot bodoče nosilce oblasti, temveč jim predstavlja človek le vir delovne sile, ki jo je treba čimprej do potankosti iz-vežbati, da bo dajala dovolj profita. Delovna sdla je blago, ki se prodaja da trgu, kapitalist pa je zainteresiran za to, da kupi do viška izvež-bano, kvalitetno delovno silo. Pri tem je zanimivo, da pa kapitalistična družba sama svoje eksponente, ki jih pripravlja za nosilce oblasti ali za vodilne osebnosti v upravnem aparatu, Izbira in jih prav tako usposablja s temeljito splošno Izobrazbo. Ta temelji na razredni ideologiji meščanskega razreda In je vnesena v zavest vseh šolarjev, torej tudi delavskega razreda, kar čutimo kot posledico preteklosti tudi ml, tako inteligenca kot d-av-ci in kmetje. Bodoči nosilci ljudske oblasti morajo zato do- biti večjo splošno izobrazbo, da bodo znali kot člani delovnih kolektivov, delavskih svetov, ljudskih odborov, odločati o ukrepih z najrazličnejših področij naše družbene dejavnosti. Zato mislim, da je osem let splošne strokovne izobrazbe, dostopne slehernemu našemu otroku, minimum tistega, kar moramo kot napredni prosvetni delavci zahtevati. Druga misel o šolski reformi mora nujno zadeti vprašanje, kako bomo v bodoči šoli učili. So sicer ljudje, ki menijo, da je metoda dela postranska stvar, da je važno samo znanje in da način posredovanja ni problem. No, za resničnega šolnika je to nič kako veliko vprašanje. Sem ne spada samo obravnava določenega predmeta v učni uri, temveč celotno ravnanje z mladimi ljudmi, odnos učitelja do otrok, upoštevanje o-sebnosti, razvijanje posebnih sposobnosti mladega človeka-vprašanj torej na pretek! O tem pravzaprav malo govorimo in pišemo, kakor bi bila vsa šolska reforma samo preprosto premetavanje razredov in učne snovi iz ene oblike v drugo in bi bilo v zadnjem času važno kvečjemu še družbeno upravljanje. O novih načinih dela (natihoma povedano: za nekatere naše napredne šolske delavce so to že povsem znani načini) se nekako ne upamo javno spregovoriti, govorjenje o poizkusnih šolah je boječe, Izgovarjanje na težke materialne razmere je kar splošno. Primeri naših naprednih šolskih delavcev iz stare Jugoslavije pa kažejo, da se dajo uvajati napredne metode dela tudi z omejenimi materialnimi sredstvi, ako je človek prepričan, da so ti načini dobri in potrebni. Večja sproščenost v metodičnem delu, obenem pa večje zahteve, ki bi jih stavljala družba do učečih se ljudi, bi povečali čut odgovornosti in poglobili notranje šolsko delo. Naše sedanje razredno delo čaka še ostre kritike. Verjetno bomo težko našli človeka, ki bo toliko drzen, recimo kar »netova-riški«, da bo z vso brez ob z ir-nosijo povedal razne podrob-nosti o resničnem delu nekaterih osnovnih šolah in gimnazijah. Toda brez analize takih napak, ne bomo mogli napak odpravljati. Spremembe pri razrednem delu pa niso mogoče čez noč, vihravo prehajanje na nove oblike z Izgovorom, da je tako ukazano, odnosno da je nastopila taka in* 1 2 3 4 taka moda, bi nam podrlo še tisto solidno delo, ki ga je pa vendarle v naših šolah precej. O novih šolskih načinih bi bilo zato treba več govoriti, pretresti mnenja pro in contra, pregledati poizkuse in se potem postopoma odločiti. Za praktično delo v tej smeri bi pa lahko največ napravil predvideni Pedagoški center v Ljubljni, kadar bo Organizacijske oblike našega šolstva so stvar, ki bi se lahko uredila nazadnje, čeprav ne ugovarjam, da so v marsičem tesno povezane z vsebino in a načinom dela. Tu je največji kamen spotike naša nižja gimnazija, ki se pravzaprav do kraja še niti razvila ni, vendar kaže ponekod že sedaj tendence, da bi ponovno prerasla v izbirno žolo, češ za zaostale hribovske predele (ki so v NOB — mimogrede povedano — največ žrtvovali) zadostuje nekaka osemletka, za »zabite« otroke naj bi formirali na osnovnih šolah še posebne pete razrede, kjer bi jih »pripravljali« za prvi razred gimnazije. Taka gledanja seveda ne morejo imeti nič skupnega niti z razumevanjem že doslej veljavnega šolskega sistema, kaj šele s tako napredno šolsko reformo, kjer sl hoče delovni človek do kraja zasigurati splošno izobrazbo, do katere mu je priborila pravico naša ljudska revolucija. Pri urejenem šolskem sistemu ne more biti govora o tem, da bi imeli mestni in trški otroci gimnazije, za podeželske, za oddaljene kraje pa bi zadostovala nekaka manjvredna šola. Proti takemu »enotnemu šolstvu« bodo gla-: sovall korporativno vsi člani naše Ljudske skupščine. Druga j c stvar prehodnih razmer, ko se morda še kako leto ne bo dalo povsod izvesti take ali drugačne' višje oblike in bo treba nekoliko potrpeti. V principu pomeni ločitev šol na mestne in kmečke (čeprav skrito pod drugimi imeni) diskriminacijo kmečkega delovnega človeka in prvi, ki jo mora v vseh oblikah energično zavračati, mora biti prosvetni delavec. S tem ni rečeno, da bo šola v Ljubljani povsem enaka šoli na Pohorju; način njunega dela se bo precej razlikoval, jemali bosta pojasnjevanje prirodnih in družbenih zakonitosti vsaka po primerih iz svojega okolja, morda bo šla ena bolj v širino kot druga. Mnogo bo tudi odvisno od učitelja. Toda otroka s teh dveh šol, ki prideta na skupno višjo šolo, morata biti usposobljena, da nadaljujeta z delom, prinesti morata s seboj zadovoljivo osnovno izobrazbo. Tako se mi zdi: če že začenjamo reformirati, preuredimo vse, ne pa da govorimo samo o tem, kako je osnovna šola slaba, kako je nižja gimnazija slaba, kako otroci nič ne znajo. Zidar začne pri temeljih. Ce se odločimo tudi mi za to pot, ne smemo nobene sedanje oblike jemati kot nedotakljive, predvsem pa se moramo zavedati, da vse napisane reforme in vsa lepa navodila ne bodo dosti zalegla, če ne bo dobrega učitelja in profesorja. Dober, zaveden, strokovno usposobljen, razgledan in kot osebnost zgrajen človek je že polovica, in sicer boljša polovica reforme. V. W. J Niso važne oblike družbenega upravljanja — važno je zainteresirati posameznike in družbo, da bo znanje danes in v bodoče vedno večje in večje rE*525Z5^*5^5ZnS!^52S15Z52*F£S25^n*5Zn52Sl*' Ljudske množice terjajo preobrat v našem šolstvu Časopisne ankete in razprave na množičnih, zlasti roditeljskih sestankih, so sicer vzbudile veliko pozornost za današnje stanje šolstva in vzgojo mladine, toda v jedro samo še niso prodrle tako daleč, da bi se moglo določno trditi to, kaj si ljudstvo želi in kako si šolo pravzaprav predstavlja- Zakaj? Hitrost življenja, nadpovprečna zaposlitev, hitro menjajoči se domači in svetovni dogodki, skrb za domače in ljudsko gospodarstvo ter neizrabljena moč naše ljudske demokracije, vremenske neprilike, nezaupanje v dovčljeno kritiko, pretirana skromnost in končno še napačno mnenje, da itak nima smisla razpravljati o takih rečeh, ker o vsem tem odločajo le »oni od zgoraj«, povzročajo tako stanje. Poskusil sem dobiti nekaj podpisanih izjav o nekaterih vprašanjih glede ocene našega sedanjega šolstva in njegovega družbenega upravljav-Jjanja, pa sem prejel le ustrezne izjave s pogojem, da njihova imena ne bodo objavljena. Naj sledi nekaj teh izjav, ki vsaj nekoliko pokažejo mnenje naših širokih množic. Delavec, član delavskega sveta pravi: Ko bi mi moja sola dala vsaj osnovo gospodarskega znanja, hi danes laže presojal položaj naše tovarne in glasoval za tisto, kar je nujno potrebno. Pa vprašam svojo hčerko, dijakinjo četrtega razreda gimnazije, to in ono, pa mislite, da kaj ve? Se manj kot jaz z osnovno šolo! Če bi imeli še danes meščansko šolo in če bi vedel. kaj mora človek danes vedeti in znati, takoj bi jo poslal tja. Ne rečem, da se v šoli nič ne učijo, toda praktičnega ne znajo ničesar. Delavci bomo morali vzeti v roke poleg pod ietij še šole, da bomo v obliki družbenega u-Pravljanja lahko povedali, česa se nat mladina uči, da bo koristen elan naše socialistične družbe. Učitelji in profesorji se naj pridejo k nam učit. da bodo vedeli učiti to. kar jr nam delavcem naj--Jha^—oMrebno. _ Kmet odgovarja takole: Brž ko sla moj sin in moja hči —; imam pet otrok — povohala gimnazijo, nista za nobeno rabo več. Če ju pa vprašam, kaj je kataster, kako delujejo umetna gnojila in koliko lih naj posipljem, da bo zem-jja bolje rodila, me gledafa kakor ... Tiskovine mi mora izpolnjevati občinski tajnik, ker jih ta študirajoča mladež ne zna. In o čem sanja ta Hiladina? O vsem drugem, samo o kmetiji ne. čeprav bo npkoč njena last- Ne spoštuje ne zemlje, ne doma, ne rasten. ne živine, ampak sanja samo o žogobrcu, o doktorjih, 'n o inženirjih, o potovanju na luno in ne vem še o čem Vse. O našem zadružništvu nima pojma. Prav je, da je gimnazija obvezna, nekaj se v njej le nauči, toda koristnega bore malo. Skoda, da mi kmetje ne moremo povedali, kaj vse je potrebno za naš težki stan- Pravijo, da bomo debili tudi mi besedo. Ne vidijo naših potreb in težav. Po Penku se sprehajajo in hodile mimo nas. kakor da bi pri-f1.! z drugega sveta. Stari so b,h drugačni. Obrtnik se takole pritožuje: Današnja gimnazija mi je otroke pokvarila. Na moje vajence gledajo kot na prisilne delavce. Ker so pri delu umazani, se jih boje kakor otroci dimnikarjev. V svojem ponosu nosijo domov gimnazijske »cveke«, zaradi katerih zamujam čas, ko hodim v šolo na sestanke- Če jih vprašam, kako je z davčno prijavo, se mi smejijo in pravijo, da se v gimnaziji tega ne učijo. Razumem, to je za vajensko šolo, pa vendar je potrebno, da imajo vsaj osnovne pojme in da v šoli vidijo vsaj tiskovine. O kaki pomoči v knjigovodstvu pa ni niti govora. To je zanje španska vas. Moj sin že drugič repetira angleščino in matematiko. Le kaj mu bo koristila angleščina in tista matematika, ki nima niti trohice gospodarskega! Meščanska šola je bila boljša- S tako šolo res ne bomo prišli nikamor. Skoda, da današnja gimnazija tako trdovratno zaničuje prednosti pouka v bivši meščanski šoli. Slišim govorice o ljudski upravi šolstva. To bi bilo zelo koristno. Tedaj bi tudi obrtniki lahko povedali svoje mnenje. Ne rečem, da morajo biti vsi otroci obrtniki, pa tudi ne sami profesorji, doktorji in inženirji. Ne. v šoli naj se navadijo spoštovanja do dela, zato se naj učijo tudi ročnega dela. Učitelji bi laže učili mladino o vsakdanjih potrebah, če bi se vsaj malo ozrli okrog sebe in pogledali tudi h kakemu obrtniku. Današnja šola je svet zase, ki ne vidi ne potreb ljudstva ne potreb sodobnega gospodarstva. Okrajni ljudski odbornik pravi: Gotovo bo čez neka} let izvoljen za ljudskega odbornika kak sedanji dijak nižje gimnazije. Gorje mu, če bo tako slabo podkovan y svojem znanju kakor smo mi. Vsega, kar danes potrebujemo pri reševanju zadev ljudskega odbora, se moramo na novo učiti. Toda danes je lahko že doraščajočo mladino pripraviti na to. Profesorji nižjih gimnazij naj vzamejo v roke okrajni proračun in z njim v roki mladini razlože. kaj je komuna. V njem se kaže vsa gospodarska in kulturna dejavnost okraja in šele na njem bi lahko prikazali mladini, kaj pomeni za nas proizvodnja v okrajnem merilu, njena gospodarska moč ,ob kateri raste tudi politična in kulturna zavest. Zato je treba šolo modernizirati in jo pri-eljati na tisto pot, po kateri odi delovno ljudstvo. Nameščenec izjavlja: Moja skrb je, da spravim otroka do kruha- Otroci še nekako rinejo skozi današnjo gimnazijo. Včasih se pa le zamislim, kaj bo iz njih. Živijo svoje dijaško življenje in se ne zanimajo za nič drugega kakor za šport, tekme, kino in še za kako »interesantno« knjigo, ki je bolje, da je ne bi brali. Današnja šola je šola biflanja na pamet. Današnji dijaki niti časopisa ne znajo pravilno brati. Napravite šolo, kjer se bodo učili življenjske stvarnosti. Pri nas ne rabimo novih šolskih tipov, naše gimnazije naj z zanimivim poukom pritegnejo mladino nase- Profesorji se strogo drže učnega načrta in se ne dotaknejo ničesar, kar ni v njem napisano. Dajte jim tak učni načrt, da bo v njem obseženo vse, kar terja današnje življenje. Vsi tega ne bodo dosegli. Zato pa nagradil tiste, ki se bodo zares potrudili spraviti pouk v resnično življenje. Njihovi učenci naj pokažejo svoje znanje pred vso javnostjo. Sele tedaj bomo videli kaj zmore prava so. dobna šola. Šolski odbori naj skrbijo, da bodo imeli učitelji in profesorji pri pouku kaj v roke vzeti, da ne bo nepotrebnih izgovorov. Šele na takih javnih nastopih bodo lahko pokazali svoje zmožnosti. Čas je, da prenehamo s to zaprto učenostjo. To bi bili izpiti zanje in za njihove učence. V praktičnem in za življenje koristnem pouku tiči vsa šolska reforma, ki jo baje mislijo izvesti. Poizkusite vsaj z nekaterimi šolami. Tudi profesorji in učitelji se morajo od nekoga učiti in pri kom se naj naučijo, če ne pri tistih, ki kažejo dobro voljo za napredek šolstva. Čudim se, da se naši Sveti za prosveto in kulturo še niso spomnili na to. Josip Kotnik Kaj pravi osnovna šola v Senovem Današnja šola močno zaostaja za družbenim dogajanjem, zato jo je treba povezati z življenjem. Življenjski princip bi moral prevevati vse stopnje od 1. razreda osnovne šole dalje. Enotnosti šolstva ne bi smeli spremeniti. Ostala naj bi 8-letna splošno izobraževalna šola z možnostjo prestopa v strokovne šole. Nujno potrebna je uvedba prakt. gospod, predmetov in 2 uri moralke na nižji gimnaziji Učitelj bi se moral v prvi vrsti posvetiti delu v svojem poklicu; to je vzgoji in izobrazbi mladine ter vzgoji staršev. Ta dejavnost pa ga veže, da se poglablja tudi v kulturna gospodarska in politična vprašanja komune in celotne naše države. Po našem mnenju sodijo v odbor dužbenega upravljanja šole ljudje, ki so delovni, sposobni, zreli ter taki, ki imajo vse moralne kvalitete; kajti ta forum bo moral v sestavu komune in v okviru učno vzgojnega smotra reševati zelo odgovorna in važna družbena opravila. Dobro bo uspevalo družbeno upravljanje tam, kjer je DPM razvil svojo dejavnost z roditeljskimi sestanki, pedagoškimi konzultacijami in z delom mladine. Tesna povezava šole s starši, ki je s svojim delom znala popularizirati pravilne poglede na zahteve sedanje izobrazbe in napredne vzgoje, je že pripomogla k izbiri ljudi za šol. odbor družbenega upravljanja. Učiteljstvo osnovne šole Senovo Ali nam ]e prosvetni inštitut potreben ali ne? Večina inštitutov deluje za prospeh našega gospodarstva, zato je njegov razvoj najmočnejši. Brez njihovega tihega, vztrajnega in intenzivnega dela bi marsikatera gospodarska panoga zašla na stranpota in ne bi dosegla zaželenega uspeha- Tudi negospodarske panoge ljudske dejavnosti so često potrebne temeljitega raziskovanja, da po njem usmerjajo in izvajajo daleko-sežne načrte. Poleg zdravstva in socialne zaščite sta prosveta in kultura taki dejavnosti, ki terjata posebnega študija in temeljitih preudarkov, če hočemo določiti smernice, ki naj vodijo h končnemu smotru. Mnogi se zavzemajo za ustanovitev Pedagoškega inštituta, ki naj bi raziskoval šolska in vzgojna vprašanja. Ako v njem ne bi bila zajeta tudi ljudska prosveta in splošna ljudska kultura, potem bi bil njegov delokrog preozek. Tak inštitut, ki bi zajel vse troje: šolstvo, ljudsko prosveto in kulturo, bi se lahko imenoval prosvetni inštitut. Ime je končno postranska stvar, glavno je le vprašanje, čemu naj tak inštitut služi in kaj hočemo z njim doseči. Če bi tak inštitut že imeli, bi nam lahko do podrobnosti izdelal šolsko reformo. Izdelal bi tudi pravilnik za družbeno upravljanje prosvetnih ustanov. Podal bi nam natančno sliko o adaptaciji in gradnji novih šol, dal analizo šolske opreme za vso republiko, ugotavljal bi šolsko mrežo, zbiral predloge za sestavo učbenikov, urejal bi sestav učnega in vzgojnega kadra. Razumljivo je, da se pri tako široki ljudski demokraciji vsi člani svetov ne morejo baviti s podrobno problematiko, niti je ne more obvladati majhen, na minimum skrčen administrativni aparat, kaj šele en sam predsednik ali načelnik SPK, četudi mu priskočijo vsi inšpektorji na pomoč. Prosvetni inštitut bi s svojimi okrajnimi poslovalnicami "lahko ustregel vsaki želji po informacijah, ki so SPK nujno potrebne. Morda bo kdo vprašal, kakšni bi bili stroški za vzdrže-vanjega takega inštituta. Troje ali največ petero honorarno nameščenih ljudi bi spočetka z lahkoto opravljalo to delo. Dobro urejena poročevalska služba bi pač morala biti oproščena poštnine. Nekaj stroškov bi povzročila nabava inventarja in tiskovin. In kako bi bilo z omenjeno okrajno poslovalnico? Morda bi zadostoval en sam referent, ki bi zbiral statistično gradivo in ga po določenem sistemu pošiljal centralnemu vodstvu inštituta. V inštitut bi spadalo seveda tudi vse tiskano gradivo, ki niti ni treba, da je v njem shranjeno, marveč ie dovolj, če je registrirano. Oh vsakokratni uporabi bi bilo dosegljivo v univerzitetni knjižnici. Ali ni čudno, da je za tako koristno ustanovo pri nas tako malo zanimanja? Razen znanstvenim delavcem posameznikom taka ustanova ne more koristiti, zato se le malokdo ogreva zanjo. Kot prosvetni delavci pa si je želimo samo zato, ker se zavedamo, I da se bo s tem izbol jšalo in J olajšalo naše prosvetno de-i lo. Josip Kotnik Zakaj današnji pouk ne ustreza sodobnemu stanju napredka Zdi se mi zelo umestno, da je uredništvo Prosvetnega delavca med raznimi vprašanji, o katerih bomo v zvezi z reformo našega šolstva morali razpravljati, zastavilo tud: gornje vprašanje. Dejstvo na. mreč je, da se je v zadnjih sto letih gospodarski in socialni svet, v katerem živimo, do temeljev spremenil, in sicer najbolj zaradi mogočnega razvoja prirodnih ved in skokovitega napredovanja tehnike, ki je z njimi v tesni in stalni soodnosnosti; dejstvo pa je tudi, da za tem napredkom moralni, socialni in duhovni razvoj človeštva močno zaostaja in da je to zaostajanje najbolj očitno na območju šolstva. Zlasti splošnoizobraževalne (osnovne in srednje) šole pokazujejo svojevrstno okorelost in odmaknjenost od obdajajoče jih življenjske stvarnosti, ki se izraža po eni strani v nezainteresiranosti učencev za posredovano jim učivo, po drugi pa v slabi pripravljenosti za naloge družbenega življenja. Te ugotovitve veljajo za večino evropskih držav ter so sprožile v zadnjih letih živahno razpravljanje ne samo v pedagoških krogih, temveč tudi v najširši javnosti. Za nas, ki smo z zmagovito ljudske revolucijo začeli graditi socializem ter tako široko odprli vrata na vseh območjih družbenega udejstvovanja, za nas, ki z uspehom dvigamo našo državo iz prejšnje politične nesamostojnosti in gospodarske zaostalosti, je vprašanje našega šolstva posebno važno. Tudi mi se ne moremo pohvaliti s takimi učnimi in vzgojnim uspehi, ki bi resnično zagotavljali visoko kvaliteto bodočih delovnih kadrov-. Tudi mi se moramo vprašati po vzrokih sorazmerno slabih učnih uspehov, ki nas že dlje časa zaskrbljujejo, ter jih po skrbni analizi stvarnega stanja čimprej odpravi. Vzrokov je več, vendar bi ; v pričujočem članku ome-1 na enega, ki se mi zdi u->dnega pomena- Po mojem menju smo še vse preveč v ir e žali starih, s tradicijo po-večenih nazorov, katerih ajširši skupni pojem pred-tavlja tako imenovana splošna izobrazba«. Še vedno ripisujemo jezikom, duhov-im znanostim in množini učnih predmetov«, ki so vrh 3ga drug od drugega ločeni, ako velik pomen, da zane-larjamo življenjsko stvar-ost- V naših šolah igrajo lavno vlogo še vedno govor-ena in pisana beseda, slike i branje, poslušanje in go-orjenje. Veliko premalo, iko rekoč le posamično in olj ali manj slučajno, prav otovo pa ne urejeno in na-rtno, se naši učenci ukvar-ajo z materialom, s katerim ela tehnika, in z oblikami, i so osnova tehničnemu miljenju in ki se uresničujejo obrti in industriji. Šolniki seh vrst (izvzeli bi le šolni-:e na določenih strokovnih olah, in še te z omejitvami) mo vse premalo v stikih z ospodarskim in socialnim ivljenjem izven šole in naše ibzorje se preveč zaustavlja ib stenah šolskih učilnic. Poledica je, da si nismo na asnem o raznoterih novih talogah, ki jih postavlja naše družbeno življenje v vsej svoji širini. Čeprav ne more biti naloga naših splošnoizobraževalnih šol, da bi vzgajale svoje učence za realno, materialno produkcijo (kakor je to brez uspeha svoječasno poskusil sovjetski pedagog Blonskij, ki je hotel povezati šolo s tovarno), je vendar potrebno, da razumejo naši učenci moderni delovni obrat in da jih vzgojimo k izkoriščanju raznih prednosti industrializacije pri zadovoljevanju potreb. Nujno je n. pr., da si znajo učenci razložiti napeljavo električnega toka, plinovoda, bistvo ventilacije, letala, telefona, skratka vseh tehničnih naprav nove dobe. Zaželeno bi bilo, da bi znali marsikateri stroj razstaviti in spet sestaviti, da bi bili sposobni odkriti majh-ne motnje in jih odstraniti, opravljati manjša dela v gospodinjstvu, za katera ni potrebna neka posebna izurjenost. Vsaj v vsaki mestni šoli je vodna pipa, ob kateri b: se lahko učenci naučili, kako se izmenja tesnilo ali kako ga lahko sami narede, v vsaki šoli so možnosti za uporabljanje vsakovrstnega orodja in materiala, s katerim prihaja otrok v dotiko v neštetih situacijah vsakdanjega življenja. V dobi tehnike bi se pač morala vključiti tudi šola v resnično življenje današnjega človeka z vzgojo k nespecializiranemu delm torej z vzgojo, ki jo navadno imenujemo »politehnično«. Po osvobojen ju smo politehnično vzgojo res močno poudarjali in še danes štejemo politehnizem kot bistven: pogoj za vsestranski razvoj socialističnega človeka; res pa je tudi, da o njem nismo niti mnogo razpravljali ali razmišljali in še manj politehnično vzgojo praktično u-resničevali. Izkoristiti nisme znali zdravih zametkov poli-tehnizma na naših bivših meščanskih šolah, deloma pač po krivdi vojne, ki je uničila nekatere vzorno urejene delavnice (n. pr. delavnico ravnatelja Dragotina Humka, zaslužnega pionirja na območju nekdanjega rokotvor-nega pouka«). Danes moramo seveda seči mnogo širje in se dvigniti nad zgolj obrtniško-rokodelski nač.in ročnega udejstvovanja učencev, vsekakor pa je skrajni čas, da jim nudimo pristno politehnično (ali, kakor bi jo lahko tudi označili, tehnično elementarno) vzgojo. Človek, ki mu manjkajo najelementar. nejše vednosti o preprostih tehničnih pojavih in povezanostih ter z njimi združene določene spretnosti, prav gotovo ne more trditi o sebi, da je splošno ali humanistične izobražen, ker ne živi v sedanjosti, temveč poleg nje-Namesto da bi tehniko uporabljal, je v nevarnosti, da ga ona obvlada. Njegova pomanjkljiva tehnična izobrazba ga lahko zapelje, da ali tehnični napredek slepo občuduje ali pa ga zaradi nekaterih še nepremaganih nedo-statkov nekritično obsoja. Zaradi tega mora postati naloga naših splošnoizobraže-valnih šol, da svojih učence« sicer ne pripravljajo neposredno za delo v produkciji, pač pa jih uvajajo v tehnič- no mišljenje in pravilni vrednotenje tehnike, ki j€ mnogo več kot civilizacija. Spoznajo naj, da tehnika zlasti v naši socialistični družbi ni samo pospeševalka kulture, temveč je — kolikor preide njena vsebina v za* vest ljudi — njena bistvesa sestavina. Ce prikazujemo učencem perzijski bojni vozf grški vrč za olje ali rimski akvedukt kot primere kulturne višine antike, potem je nerazumljivo, zakaj bi bili lepo oblikovan avtomobil, električni grelec, vodovodna napeljava ipd. zgolj znamenje sodobne civilizacije. »AH mora res vse najprej postati staro in poškodovano, da mu priznamo kulturno vrednost?« upravičeno vprašuje E. Hyl-la, znani pobornik za elementarno tehnično vzgojo. Za svojo osebo sem prepričan* da bi s pravilno politehnično vzgojo naše šole razživili in zagotovili v njih veselo, zainteresirano in ustvarjalno aktivnost naših učencev. Prvi korak do nje je morda uvedba ročnega dela, ki ga pro svetna oblast namerava pred« pisati tudi za naše nižje gimnazije. Ce bi pa menili, da je s tem vprašanje rešeno, bi se hudo motili. Ročno delo kot učni predmet lahko postane čisto formalna zadevšči* na ter se lahko izmaliči ■» zgolj rokodelske tehnike, ki se posredujejo pogosto čisto mehanično, ne da bi učitelj posvečal dovolj pozornosti duhovnemu poglabljanju učnih procesov in prilagajanju posebnostim posameznih učencev. Politehnizem moramo pojmovati kot načelo ter ga upoštevati pri celotnem pouku. Tako umevau šele zadobi ravo pedagoško vsebino, iilna naloga, ki je odgovor na neko resnično situacijo, je prav tako produktivno delo kot strojna izvršitev ovoja za knjige; sestava dobrega opisa ni nič manj produktiv. na kot izdelava lesenega okvira za fotografijo; izračunavanje stroškov za večdnevni šolski izlet, seciranje miši zaradi študija njene telesne strukture, ugotavljanje in zapisovanje temperaturne krivulje skozi ves mesec ob določenem dnevnem času — vse to so dela, ki imajo za učence pomen vrednotnih storitev, s katerimi zares nekaj ustvarjajo- Ce naš današnji pouk ni tako uspešen kakor bi želeli in kakor bi bilo potrebno, je verjetno vsaj deloma zaradi tega. ker učenci podzavestno čutijo, da jim ne daje tega, kar je življenjsko važno in stvarno nujno- Menim, da je naloga nas šolnikov, da o pravilni politehnični vzgoji temeljito diskutiramo ter z združenimi močmi najdemo kar najboljšo rešitev tega pomembnega vprašanja. Gustav Šilih Vsem dopisnikom, naročnikom in bralcem želimo prijetne počitnice. UREDNIŠTVO IN UPRAVA PROSVETNEGA DELAVCA P)ŠE XY V kavarni so sedeli Marič-Spela, Tone in Janez. Med njimi je bil živahen razgovor o vsakdanjih dogodkih, n izletih, o načrtih za prihodnje proste dni, ki je konč-ho prešel tudi na šolo. . »Kako si zadovoljna jim razredom?« vpraš Maričko, ki je zan Uprla svoje oči v sl turške kave. »Ah, ne \ Ne vem, če jih bom s 50% v drugi razred. P Se mi ne učijo!« nevol 'ume Marička. Koj r Uglasi Špela: »Ce bo 6 zdivnih, bom lahko »Misliš, da je v Razredu kaj bolje? Še Polovica je repetentov u nič ne znajo, ko bi Ze znati vso snov na zatrjuje naposled še aaez, naj starejši .med *e z nasmeškom ozre e°e in zašepeče: »Kc J13učiti!« Ogenj v o se je ogorčenje m ®glo: »Malo tiše, publ pozorna. Po b edniku sem po zai urnika prevzel zeml; ^»edu. Zgodovina Pr^''em že ukinjena. Pametih je bilo ske yica nezadostnih. Z 1611 taci j o sem začel sevati že predelano učno snov. Molk in nejasni ali napačni odgovori so me zaskrbeli. Osnovni geografski pojmi so resda ponekod težki in zamotani. Pri ravnatelju sem si izprosil tri ure zaporednega pouka. Razred sem peljal na bližnji hribček. S seboj smo vzeli učbenike, zemljevide in relief Slovenije. Kar se je le dalo, sem jim v pičlih dveh urah ponovno razložil. Prednikova zasluga je bila ta, da mi ni bilo treba pojasnjevati zemljepisnih izrazov. Naslednje ure sem z raznimi pripomočki ponovil še ostalo predelano snov.« »Ali sedaj gre?« ga je radovedno prekinila Spela. »Gre, samo pet jih odgovarja še za nezadostno,« je ponosno pripomnil. »Kam pa naj grem jaz z matematiko?« ga zavrne Špela. »Pa jaz z angleščino?« poseže vmes še Marička. »In jaz s slovenščino In srbohrvaščino?« zaključi Tone. Po kratkem molku spregovori zopet Janez: »Tovariši, tu je kavarna, neugoden prostor za take razprave. O tem se lahko pogovorimo v zbornici. Toda sami, da laže razčistimo vprašanje, kako priti do boljših uspehov. V zbornici Na gimnaziji je vse tiho. Celo služitelji so pospravili svoje metle in ugasili luči. Okrog devete ure so začeli prihajati naši znanci. Stisnili so se ob vogal dolge zbornične mize in napeto zrli drug v drugega, češ kdo bo začel razgovor. Janez se premakne na stolu in spregovori; »Ali ste brali članek Drage Hu-mekove o šolski reformi?« — »Ne,« je bil soglasen odgovor vseh. »Kaj pa piše?« povzame besedo Špela. Marička zamahne z rokami, rekoč: »O tej reformi že toliko pišejo, da se mi ne ljubi več brati.« »Res je, veliko grmenja, pa malo dežja,« pristavi svoj lonček še Tone. Janez: »O tej stvari res mnogo pišejo, a do jedra samega ne pridejo.« Nato potegne iz aktovke »Ljudsko pravico«, jo razgrne ter bere: Revolucionarnih sprememb ni pričakovati. Borba poteka v smeri iskanja novih metod in oblik dela, v humanizaciji odnosov in zboljšanju notranje organizacije učno vzgojnega dela naših šol... Mislim, da tiči v teh dveh stavkih jedro vse naše šolske reforme. Kako pa naj to izve- demo, o tem nihče ne razpravlja. Toda čas hitro teče, zato sedajle ne kaže, da bi o tem razpravljali. Spela, ti si posmehljivo vprašala, kam bi šla s svojo matematiko. Razumljivo, griči niso za matematiko. Čeprav nisem matematik, pa vendar bi vzel ta dijakom tako zoprni predmet drugače v roke, kakor ga jemljete vi. Špela: »Kako misliš? Več kakor razlagati, ponavljati in spraševati vendar ne morem. Pa še domače vaje pregledujem. Kakor so učili mene, tako delam tudi jaz. Pa mi smo vsaj nekaj znali, čeprav ne vse. Toliko negativnih ocen pa le ni bilo. In matematika danes ni nič težja, kakor je bila nekoč. Kje je vzrok?« »Dovoli nekaj vprašanj,« pravi Janez. »Ali imaš med svojimi priročniki računico za četrti razred osnovne šole?« »Kaj pa bom z njo, mi smo vendar gimnazija! Saj imamo svojo aritmetiko!« »Počakaj! Ali si kdaj pregledala učni načrt za osnovne šole? Zlasti za četrti razred?« »Ta me pač ne zanima, jaz učim po našem načrtu. Tam je našteto vse, kar naj učim.« »Dovoli!« nadaljuje zopet Janez. »Ali si kdaj pogledala, kako so pisali tvoji dijaki v IV. razredu osnovne šole?« »Cernu neki? T§ga ne razumem. Snov je morala biti predelana, sicer ne bi mogli ti učenci priti v gimnazijo.« »Že prav, vedi pa, da je matematika neprekinjena veriga snovi in njenega razšir-jevanja od stopnje do stopnje, ki se mora nadaljevati tudi v metodi na gimnaziji, dokler se učenci ne vžive v našo, v tem primeru tvojo. V tem vidim prvi pogoj za uspeh v tvojem predmetu. Ali si kdaj hospitirala v IV. razredu osnovne šole? Poskusi vse to, pa boš videla, kakšen bo tvoj uspeh potem.« Ko se je Špela zamišljeno zagledala v svoj robček, je tišino prekinila Marička: »Angleščina je za učence nekaj novega. Zakaj pa pri meni ne gre? Učenci se ne učijo besed, ne znajo ne brati ne pisati, o šolskih nalogah pa sploh ne govorim.« »O angleščini nimam pojma, ker sem se učil nemščine, vendar pa mislim, da tudi za pouk tujih jezikov veljajo neka metodična pravila ali načela. Ali si že kdaj brala kako metodiko ali razpravo o pouku tujih jezikov?« »Saj imamo vendar angleške vadnice, kaj je treba še več,« ga naglo prekine Marička. »Zamisli se v učenca, ki ne pozna nobene besede tujega jezika, pa mu že kar prvo uro daš v roke tuje pisan učbenik, čeprav je sestavljen za začetnike. Ali se ne bi raje v prvih tednih z učenci kar po domače in na pol šaljivo pogovorila ter jih ustno naučila nekoliko kratkih stavkov, ki bi jih učenci lahko uporabljali za medsebojen razgovor? S tem bi dosegla zanimanje za jezik. Ali je mogoče zahtevati od učencev, da bi že v prvem letu obvladali tako obsežen besedni zaklad, povrhu pa še slovnico in pravopis, kakor ga predpisuje naš načrt? Ali ne zamorimo veselja do predmeta prav s takim načinom pouka, kakor je v navadi pri nas? Jaz bi poskusil tako v enem razredu, pri tem pa skušal doseči minimum predpisane snovi tudi po knjigi.« »Prihodnje leto bom poskusila tako. Bom videla, kakšni bodo uspehi.« »To bi veljalo tudi za srbohrvaščino,« se oglasi Tone. »Seveda je pri sorodnem jeziku neprimerno laže. Pri pouku nimam posebnih težav. V slovenščini sem poskusil nadaljevati način pouka na osnovni šoli. Največ preglavic mi delajo pismene naloge. Zdi se mi, da je predpisane preveč slovnice. V njej zbiram in ponavljam posebno take jezikovne vaje, kjer se pojavljajo najpogostejše napake. To mi pri spisju mnogo koristi. Učenci tožijo, da ne znajo spisa začeti. Pri obravnavi beril jih opozarjam, da pazijo, kako začenjajo spise pisatelji Pri tem pa skušamo Isto povedati in napisati po svoje. Isto se dogaja z zaključkom spisa. Ne da bi se hvalil, napredek je že viden. Vsak predmet ima nekaj svojstvenega in posebne težave « »Enajst je že. Ali končamo? Hitro je potekel čas,« zaključuje sestanek Janez. Učni načrt za osemletke Predmetne komisije so dobile od društva nalogo, da predelajo novi učni načrt za obvezne osemletne osnovne šole. Po obravnavi načrta v komisijah bi naj sledila še skupna razprava o novem načrtu. Preden so komisije začele s tem delom, se je skupina štirih zopet sestala. »Načrta ni,« se je prva oglasila Špela, »nekdo si ga jo izposodil in ga ni vrnil.« »Tudi jaz sem ga iskal. Izposodil sem si ga na osnovni šoli,« je dejal Janez in položil Objave na mizo. »Ali ga je že kdo prebral?« Tone: »Kdo se bo bavil z njim, saj ni predpisan za gimnazije.« »Razumljivo, in vendar ne,« nadaljuje Janez. »Učni načrt je začetek naše šolske reforme. Ta bi morala zanimati slehernega učitelja in profesorja. Ze dolgo se v našem tisku ni toliko razpravljalo o prenatrpanih učnih načrtih, kakor sedaj...« »Ali misliš, da bi ga morali mi posebej obravnavati? Saj ga bomo itak obravnavali ★515H5asZ*-SZjaSZ5E^FESlSZSZ^SZ5ZSZSZ^5ZSZ5ZSZ ★5Z5'2£25Z*5Z5Z525^*5Z52SZ52*5Z5ZSZ?Z*FEL5Z5Zn ★FESESZSZ^SHSaSlS^^SZSESZEra^SZSZS^SB^SUS ★SESZSZSZ^SciTaJHSZ^SESZSZSZ^SZSZSESZ^ O socialistični šoli '3liko število člankov, ki so objavljeni v naših dnevnih časopisih in strokovnih revijah o naših šolah, kaže zanimanje široke javnosti za vzgojno vprašanje. Nekatere pisce je navdušil peti razred, ki naj bi premostil težave prehoda iz osnovne šole na gimnazijo. Učni načrti in1 preobremenjenost mladine so bili mnogim člankarjem vzrok vseh težav na šolah. Difrenciacija šole v sedmem ali osmem letu šolanja naj bi rešila nekatere težave v nižjih gimnazijah. Tudi družbeno upravljanje šol naj bi pomagalo iz zagate, v katero smo zašli na sedanji stopnji razvoja našega šolstva. Temeljite analize celotnega šolskega sistema od osnovne šole do univerze nismo še dobili, zato ne moremo z vso jasnostjo povedata kje in kakšne so naj večje ovire za razvoj našega šolstva ter kako naj jih odpravimo. Nekateri pisci so brali v tujih časopisih in tam videli slike, da imajo ponekod drugače razmeščene klopi v učilnicah kakor pri nas ter v tem iskali rešitev težav. Pred kakšnimi dvajsetimi leti smo tudi pri nas poskušali premikati klopi, pa smo to opustili, ker ne gre za to, kako so postavljene klopi v šoli; gre za vse nekaj globljega, gre za otroka, za človeka, gre za novega človeka, gre za novo družbo, to je za socialističnega človeka in za socialistično družbo, ki se razvija v okviru določenih materialnih pogojev in določenih proizvodnih odnosov. Tretji plenum CK ZKJ je ob koncu leta 1949 nakazal smernice za nadaljnji razvoj našega šolstva. Praktično delo v šoli, v organizaciji šolstva, v upravljanju šolstva, se je nekoliko dvignilo,, vendar smo zaradi nekaterih objektivnih ovir, kakor pomanjkanja stavb, opreme, učil, učnih knjig, učnega osebja, zaostajali za hitrejšim razvojem naših družbeno ekonomskih odnosov. Poleg subjektivnih vzrokov so tudi tu materialni razlogi močna ovira, da učni in vgoj-ni uspehi na naših šolah ne ustrezajo. Da pridemo do resnične socialistične šole, bo pa še dolga in trda pot, ker se moramo mi sami ob tem delu prevzga-jati v prave socialistične vzgojitelje. Katere so značilnosti socialističnega človeka? Nasmeh na ustih in dvignjeno čelo najbrž ne zadostujeta, ker tega imajo dovolj v vsaki kapitalistični družbi. Poglejmo, v čem se kaže socialistična miselnost posameznika? Ena glavnih značilnosti je odnos do sočloveka, do družbe, za koristi katere je pripravljen vsak čas zastaviti vse svoje moči, v prepričanju, da je dobrobit skupnosti največja vrednota. V tej dobroti je zajeta v glavnem tudi njegova osebna korist, kar na ne izključuje, da ne bi bile na račun skupnosti v določenih primerih prizadete osebne koristi posameznika, ker se morajo te podrediti koristim skupnosti. Zastaviti svoje moči za skupnost se pravi opravljati določeno delo. Vsako delo pa zahteva naporov, odpovedi, trpljenja. Vsi smo nagnjeni bolj k udobnosti in se za*o izogibamo t-žkem. dela, naj bo umskega ali ročnega. Na odrekanje udobnosti, prenašanje trpljenja, kolikor ga zahteva delo, se moramo navaditi. Engels pravi: »Komunistična družba bo mogoča šele takrat, ko bo človeku delo prva in največja potreba«. Zato je temeljna naloga domače vzgoie in vzgoje v šoli navajanje k delu. Komunistični manifest postavlja načelo: »Povezati vgojo s produktivnim delom«. Ako pogledamo dosedanje predloge za reformo naše šole, se ti dotikajo predvsem malenkostnih organizacijskih sprememb, v predmetnikih in’ učnih načrtih, ker izhajajo z vidika, kako pripravlja osnovna šola učenece na vstop v nižjo gimnazijo, kako pripravlja otroka nižja gimnazija za višjo gimnazijo in ta dijake za univerzo. Postavimo to nekoliko drugače, saj gre v višje gimna-ziie komaj 10% otrok iz vsakega rojstnega letnika, 90% jih gre v produktivno delo in od tega še majhen odstotek v strokovne srednje šole. V skrbi za te izbrance se čutijo ostanki prejšnjih družbenih oblik. Skrbimo pri preosnovi šol, da bomo vzgojili našo mladino za vztrajne, borbene in predane delavce, ki bodo po dovršeni šolski obveznosti pripravljeni sprejeti katerokoli produktivno delo in ki bodo pri tem umsko vsaj tako razviti, kakor je danes dijak ob dovršeni nižji gimnaziji. Ne za šolo, za delo moramo vzgajati mladino. Poleg velikih pedagogov, kakor so J. Locke, J. J. Rousseau, H. Pe-stalozzi, S. A. Makarenko, ki so menili, da je produktivno delo najboljša oblika vzgoje, so tudi socialistični utopisti iskali rešetve vzgoje v produktivnem delu. Ni se nam treba bati, da bi nam zaradi tega primanjkovalo naraščaja za višjo splošno in strokovno izobrazbo, nasprotno, čim širše bomo zajeli mladino v obsegu splošno obveznega šolanja, tem več umsko sposobnih se bo javilo za nadaljnji študij. Enotna osemletna splošno izobraževalna šola naj zajame vso našo mladino od sedmega do petnajstega . leta. Enotna mora biti po smotru, ki je: vzgojiti delovnega človeka, kar pa ne izključuje da se črpa učna snov pri posameznih učnih predmetih iz okoliša, kjer se šola nahaja. Šola mora biti s svojim učnim in vzgojnim delom zakoreninjena v družbenih in ekonomskih prilikah svojega kraja, v svoji okolici ter od tod širiti strokovno umsko obzorje preko širše domovine do občečloveškega razumevanja in občutja. Za pravilni telesni razvoj pri otroku, posebno pa za u-trditev značaja je potrebno, da ima v dobi od enajstega do petnajstega leta primerno zaposlitev. Morda so najboljši pogoji za vzgojo pri kmečki mladini, ki v tej starostni dobi obiskuje nižjo gimnazijo in poleg študija redno opravlja doma določena dela v gospodarstvu. Največje neprilike so z mladino te starosti, ako nima razen šole nobene zaposlitve, kakor je to v mestih ali v industrijskih krajih, ali pri kmečki mladini, ki jo starši obremenjujejo s pretežkim delom. Brezdelje, kakor tudi prenaporno delo ubija v otroku smisel za kulturno, človeka vredno življenje. Nekateri vzgojitelji so mnenja, da telovadba lahko dovolj krepi otroka telesno in mu da tudi določene moralne vrline. To pa ne drži; telovadimo zaradi krepitve mišic in določenih enkratnih storitev, delo pa zahteva veliko več, ker ga je treba dovršiti, čeprav je človek utrujen in izmučen. Premagovanje delovnega napora in osebne udobnosti krepi značaj in utrjuje moralne kvalitete pri otroku. Utrditev teh moralnih kvalitet je najboljša priorava za bodoče poklicno delo, naj bo to delo umsko ali ročno. Tudi ročna dela, ki jih uvajamo v šolo, ne morejo privzgojiti tistih kvalitet v značaju otroka, kakor jih daje prirodno delo; posebno tam ne more dati ročno delo prave vzgojne vrednosti, kjer je to delo samo igračkanje z materialom. Kako naj tedaj zaposlimo mladino od enajstega do pet- najstega leta? Kjer obiskuje šolo kmečka mladina, ki je že doma zaposlena, ni nobenih težav, samo šolo je treba približati temu delu, da črpamo učno snov iz okolice, kjer o-trok živi. Teže je rešiti to vprašanje v mestih in industrijskih krajih. Potrebno bi bilo, da bi tudi v takih krajih ob šoli bilo zemljišče, kjer bi se mladina učila obdelovati zemljo. V mestih, v industrijskih in kmečkih krajih bi morali ob šolah imeti delavnice kjer bi mladina z industrijskimi in obrtniškim orodjem - opravljala lažja in mani zahtevna dela. V kmečkih krajih so potrebne delavnice zato, da se tudi kmečka mladina navaja na delo v obrti in v industriji. Ako zadovoljivo rešimo vprašanje šolanja mladine v dobi od enajstega do petnajstega leta starosti, bomo druge stopnje šolanja mnogo laže uredili. Osnovno šolanje, višja gimnazija in strokovne srednje šole imajo že prilično trdno določene naloge in tudi oblike učnega in vzgojnega dela. Organizacijo šol za nižjo srednjo stopnjo moramo izvesti na novo, ker vzorcev za resnično socialistično šolo nimamo ne na Zpapdu ne na Vzhodu. Ureditev in oprema delavnic, vzgoja sposobnih kadrov so zelo težke naloge, toda morali jih bomo iz^n-šiti. Čopič Venceslav Razgovor z ljudskim poslancem in predsednikom LOMO Zagorje, tovarišem Lukačem Kako gledate in presojate delo in uspehe v nižji gimna-ziji? To vprašanje je preozko postavljeno. Nižja gimnazija je v sklopu osemletne oziroma obvezne šole, zato je njeno delo treba presojati s širokega vidika. Ob primerjavi uspehov osnovnih šol in nižje gimnazije se pokaže to- katere si bodo lahko pridobili znanje in se usposobili za industrijske, obrtne in kmečke poklice ali uspešno nadaljevali študije na višjih šolah, dobiti drugačen okvir, nove vsebino in metodo dela ter večjo življenjskost. Družba je dolžna, da v tem primeru hitreje postopa in najde primerno obliko in sistem, pe- likšua razlika, da ,, postane; dagoški , delavci . pa morajo., ■človek zaskrbljen in da se šolo otrokom tbibeo približati, vedno znova vprašuje, če nižja gimnazija sploh še spada v sklop obveznega šolanja ali morda stoji nekje v sredini, na križpotju. Zavedam se, da spričo šolskega sistema, kakršen je, temu ni tako, marveč je treba iskati druge, stvar-nejše razloge za negodovanja staršev, otrokovo premajhne zanimanje za gimnazijsko delo ob prestopu iz osnovne šole in tudi pozneje ter za naše nezadovoljstvo, ko analiziramo delo in primerjamo uspehe. V svojem razmišljanju in razpravljanju prihajam do zaključka, in to bi rad predvsem poudaril, da mora naša obvezna šola, ki je dolžna dati otrokom splošno in osnovno izobrazbo, s pomočjo ANGLEŠKI POGLOBITVENI TEČAJ ZA PROFESORJE Opozarjamo na poglobitveni tečaj, ki se bo vršil v Ljubljani od 2. do 12. (morda do 14.) julija. Prva ura dne 2. julija ob 8.30. Prostor bo javljen pozneje. Predavali bodo priljubljeni angleški strokovnjaki. Udeležencem bodo povrnjeni potni stroški v Ljubljano in nazaj. Kdor želi stanovanje oz. hrano v dijaškem domu, naj to posebej javi. Pohitite s prijavami! — (Svet za prosveto in kulturo, Zupančičeva 3, soba 79). (Iz SPK LRS) da bo v njih zavel nov duh in se pokazala večja pripravljenost za pridobivanje znanja in razumevanje današnjega časa in socialističnega razvoja. Šola je namreč tista prosvetna ustanova, ki je lah. ko družbi v naj večjo pomoč in ki lahko najuspešneje kuje nove ljudi, borce za socializem, ki bodo razumeli našo hudo in krvavo preteklost, uspehov polno sedanjost in lepšo prihodnost v socialistični skupnosti. Kako si zamišljate družbeno upravljanje v teh šolah in koliko so napredovali šolsk; sveti v Zagorju? Komaj smo dobro začeli Kljub prizadevanju pa naše družbene organizacije niso delegirale takšnih članov, ki bi sami po svojem osebnem interesu hoteli kar največ prispevati in reševati bistvena vprašanja naših šol in nji-hovega napredovanja. V dosedanjem delu so pokazal: največ iznajdljivosti v našte. vanju in sumiranju materialnih problemov, veliko manj pa v reševanju drugih nalog ki so prvenstvene in ki jih je treba in takoj mogoče re- šiti v okviru obstoječega ma. terialnega stanja. Z izjemo novih šolskih gradenj je mestna občina v dveh preteklih letih porabila znatne vsoto denarja za prosveto: za preureditev, razširitev in prečiščenje šolskih poslopij. Tudi letos se bomo lotili tega dela in napravili, kar je s naši moči in kolikor dopušča-jo gospodarske prilike. Pred šolskimi sveti torej stojijo naloge, katerih se je treba takoj in smelo lotiti in take pomagati, da bomo resnično napredovali Dom je treba še bolj približati šoli in uporabiti vsako obliko roditeljskega posvetovanja, da se bodo takrat starši tudi vzgajali in spoznavali principe socialistične vzgoje. Stalno je treba slediti in pomagati otrokom, ki jim je fašistična vojna ugrabila oba ali enega roditelja. Tem otrokom smo dolžni pomagati do spoznanja, kako nesebična je bila borba njihovih najdraž-iih in za kakšen svet, za kakšne družbene odnose in mednarodno sodelovanje so se oni borili. Prav tem pomagajmo, da bo njihovo dele uspešno in življenjska pot lepša. Vseskozi pa bo poglavitna naloga šolskih svetov, da bodo s pomočjo učiteljskih zborov in prosvetnih društev vzsrajali otroke, jih vključevali v društva, poskrbeli za koristno in primerno delo ter jih odtegnili od vseh kvarnih vplivov, katerim so v prostem času cesto izpostavljeni. Še tole: Ali naj bodo šolsk: odbori v svojem delu samostojni ali samo posvetovalni organ mestnega SPK? Sem.za samostojnost šolskih, odborov; vendar pa ima tud: vsaka samostojnost svoje meje. Mislim na materialno pro. blematiko, ki jo šolski odbori lahko rešujejo le v okviru gospodarskih možnosti. Kaj lahko poveste o učiteljevem poklicu in javnem delu? Jaz tega ne bi ločil. Smatram, da ie učiteljevo šolsko in javno delo eno in isto. Slišim tudi pripombe o šolskem in izvenšolskem delu, pa s? mislim, da je to že davno za nami in primerno za drugačno družbeno ureditev kot je naša. Ne morem si namreč predstavljali, kaj je to izven, šolsko delo, kot še nikdar ni. sem slišal o nekem izvende-lavniškem, izventrgovinskem izventovarniškem delu in podobno. Najbrž razumete, da tretiram učitelja drugače kot samo učiteljskega uradnika v razredu, ker ga smatram za pedagoškega delavca, ki bc povsod: v šoli, na delu, v društvu in drugod izvrševal svoje poslanstvo in z drugim1' tisoči vred delal za kulturni napredek in zmago socializma. Zaradi objektivnih oko-liščin ne morejo vsi v enaki meri vršiti tega za družbo tako koristnega dela. V Zagor-ju je pedagoško in družbene politično delovanje nekaterih vredno vse hvale. V tej zvezi se spominjam tudi ustanovljenega Kluba Ijudskoprosvet-nih delavcev, kjer so se združili prosvetni delavci iz šol in društev z namenom, da razširijo dejavnost v prosvetnih društvih, ustvarijo čimveč mladinskih sekcij in delo pravilno porazdele. V fem vidim konkretno obliko združevanja vseh liudskoprosvetnih delavcev, ki lahko pokaže dobre rezultate in kjer bo pedagoško delovanje prišlo do polnega izraza. Marcijan Štefan Pismeni intervju s preds. OLO Radovljica tov. Milanom Kristanom Dasiravno so prosvetni delavci v radovljiškem okraju že precej razpravljali O družbenem upravljanju v šolah, do danes še ne beležimo vidnejših uspehov na tem področju. Nedvomno je nekaj krivde za to v dejstvu, da se je razpravljanje zataknilo ob formalnostih in da smo se preveč trudili izdelati primerne pravilnike in postaviti organe upravljanja, ne da bi iskali najprej njegovo vsebino. Naše razpravljanje se je vse premalo razmahnilo v širino in je mnogokdaj ostalo znotraj naših vrst. Tako se razen prosvetnih delavcev in vidnejših družbenih delavcev, ki so stalno opozarjali na potrebo po uveljavljenju upravljanja šole po družbi, družba neposredno še ni zavedela svojega poslanstva na tem področju in problema še ni začela reševati. Da pa se problema zaveda Okrajni ljudski odbor, kažejo odgovori tov. predsednika Milana Kristana, kjer je jasno in nedvoumno opredelil svoje stališče, in ki jih navajamo: Na prvo vprašanje: »Ali je bilo v minulih letih v našem okraju storjenega dovolj za zadovoljitev materialnih potreb šolstva?« je tov. predsednik odgovoril: »Okrajni ljudski odbor je že dalj časa slutil, da so materialni pogoji šolstva v našem okraju nezadovoljivi, da so šole v slabem stanju in da ni potrebnih učil. Zato je dal iniciativo Svetu za prosveto in kulturo OLO, da zbere podatke o materialnem stanju šolstva v okraju. Ta analiza je pokazala, lahko rečem, kritično stran materialnega stanja šolstva, predvsem na materialnih potrebah didaktičnega pouka. Ta prikaz je na primer pokazal, da je od 82 učilnic v osnovnih šolah le 57 y dobrem stanju, 22 jih je v slabem stanju, 3 pa so v zasilnih prostorih. Vse učilnice imajo slab inventar, dočim na splošno primanjkuje učil. Podobna analiza je nadalje pokazala, da bi v prihodnjih letih zaradi visokega letnega vpisa, morali graditi nove učilnice, ker bo sicer stanje še slabše. Iz stanja materialnih pokazateljev naših šol se vidi, da so učilnice preobremenjene, ker pride na enega učenca le 0,99 m2 * * * * prostora. Učilnice se zaradi preobremenjenosti ne morejo pravilno čistiti in prilagoditi pouku naslednjega dne.« »Ali menite, da je naša šola že vsaj delno povrnila investicije in sredstva, ki so bila vanjo vložena,« se je glasilo drugo vprašanje in tov. predsednik je nanj odgovoril: »To je težko vprašanje, saj se v šolstvo vložene investicije ne povračajo v kratkem času. Brez dvoma pa praksa kaže, da omogoča ureditev materialnih pogojev boljši pouk in večjo koncentracijo učenca, kakor tudi učitelja. Osebno smatram, da so se vložene investicije že povrnile in da imamo od njih koristi vsi skupaj.« Na tretje vprašanje: »Ali današnji pouk ustreza splošnemu stanju napredka pri nas? Če ne ustreza, zakaj mislite, da ne?« je sledil tale odgovor: »Osebno smatram, in to mnenje sem si pridobil v raz- govorih z ljudmi na raznih konferencah, da današnji pouk niti po metodi niti po vsebini, ne ustreza splošnemu stanju napredka pri nas. Kako naj na primer učenci osnovne šole, ki se v šoli učijo o splošnem razvoju v Jugoslaviji, o velikem poletu, o elektrifikaciji in Industrializaciji, vse to razumejo, če jim ne demonstrirajo teh stvari, temveč jih pri ročnem delu uče pletenja in krpanja nogavic. Pri našem pouku se ne poslužujemo modemih učil, ki omogočajo lažje dojemanje in olajšajo učencem učenje. Za tako stanj,e je seveda več vzrokov, v prvi vrsti pa še vedno pomanjkanje materialnih sredstev; po drugi strani pa subjektivni faktor, pri katerem se v glavnem čuti konservativnost in naslanjanje na metode pouka tiste šole, iz katere so izšli pedagoški kadri.« K četrtemu vprašanju; »Ali daje naša šola dovolj znanja? Katere pomanjkljivosti čutite na tem področju?« je dejal tov. predsednik; Tudi na to vprašanje je težko odgovoriti, ker bi bilo potrebno, da bi se različne šole vsaka za sebe analizirale. — Smatram, da je vsaka šola, ki daje osnovno znanje, preveč samo šolska in premalo vzgojna šola, ki bi dajala otroku napotke in ga spoznavala. Tudi gimnazije so preveč samo šole splošnega znanja. V nižjih razredih so premalo vzgojne, v višjih pa so premalo diferencirane glede na usmerjenosti v določene poklice. Zaradi tega prihajajo kadri iz šol z nedovoljnim znanjem, preveč natrpani s teorijo, ki jim pa ob prvem stiku z življenjem zbledi in jim ni osnova za praktično delo.« »Katera vprašanja naj družbeno upravljanje v šolstvu prvenstveno uredi?« je bilo peto postavljeno vprašanje. »Družbeno upravljanje bi se moralo najprej in najgloblje utrditi pri osnovnih šolah, ker so te najbližje širokim ljudskim množicam. Ker pa je šolstvo, vzgoja, metode pouka, učni program in' mat«>rv»bio stanje šolstva v tesni povezanosti, ni mogoče točno odgovoriti na Dostavljeno vprašanje. Brez dvoma pa je, da se družbeno upravljanje šol in šolstva ne omejuje samo na materialno upravljanje, temveč zajema celoten kompleks vzgoje,« je odvrnil tov. predsednik. In k naslednjemu vprašanju: »Kako si zamišljate družbeno upravljanje šolstva?« je dodal: »Formalne oblike tega upravljanja po mojem niso važne, ker so te odvisne od mnogih drugih faktorjev, ki bodo od časa do časa zahtevali spremembo teh oblik. Po mojem mnenju je važno zaenkrat le to, da se izpodbije mišljenje, ki je posebno pri strokovnih kadrih zelo zakoreninjeno, da se laiki ne morejo spuščati v vprašanja šolstva. — Družba kakor posameznik je zainteresirana na tem, da ja znanje danes živečega poedin-ca in družbe vedno večje. Interes najširših plasti za upravljanje tega družbenega področja je, da mora družbeno upravljanje šolstva zajemati (Nadaljevanje na 5. strani v zadnji koloni.) v svojih komisijah,« je pripomnil Tone. »Kakor hočete. Menim, da bi bilo dobro, če bi nekaj več vedeli o tem načrtu. Vsaka gimnazija ima samo ene Objave in še te, so v rokah predsednikov komisij ali njihovih referentov. Jaz sem ga prebral z velikim zanimanjem. V marsičem se oddaljuje od gimnazijskega.« »Ali je sploh potrebno, da ga obravnavamo, za nas itak ne velja,« je zopet posegel vmes Tone. »In končno, kaj nam koristi, mi smo samo štirje, predmetov je pa deset,« priskoči na pomoč Tonetu Špela. »Pa poglejmo vsaj svoje predmete! Čemu smo se potem zbrali?« je vzpodbudno dejala Marička. »Pričnimo torej s slovenščino. Tone, ti imaš načrt za osemletko, gimnazijskega pa itak imaš sam.« Tone razgrne oba načrta in primerja. »Berila so ista. Za obvezno čtivo je na osemletki predpisano vsaj eno celotno delo, na gimnaziji jih je 18. Literatura: na gimnaziji nič, na osemletki je predpisanih pet pisateljev in ponovitev petih iz IV. razreda osnovne šole. Poudarek je na zapiskih vsebine. Sl ovni >7»: snov je približno ista. Šolske naloge: na osemletki 8, na gimnaziji 6. Na osemletki so predpisane deklamacije, recitacije in dra- matizacije. To delamo tudi na gimnaziji. Bistvene razlike med obema načrtoma torej ni. Tudi v srbohrvaščini ni bistvene spremembe. Razlika je samo v številu šolskih nalog. Jaz sem končal,« zaključi Tone in vrne načrt Janezu, da bi ta obravnaval zemljepis in zgodovino. Janez nadaljuje: »V zemljepisu je precejšnja razlika. Osemletka gradi zemljepisno znanje na predelani snovi IV. razreda osnovne šole. V petem razredu se zato nadaljuje obravnavanje Jugoslavije po republikah. Šele proti koncu sledijo osnovni zemljepisni pojmi. Na gimnaziji je obratno: najprej osnovni pojmi, nato pa na koncu kratek pregled kontinentov, vsega 14 ur. Zgodovine, kakor vemo, v I. razredu gimnazije ni več. Na osemletki je načrt zahteva približno toliko, kakor 'prej na gimnaziji, samo da je snov nekoliko skrčena. To je vse.« Tedaj se oglasi Marička: »Kaj pa angleščina?« »Angleščina je na osemletki neobvezen predmet, zato posebnega načrta za ta predmet ni. Velja torej gimnazijski,« pojasnjuje Janez. »Pojdimo torej k matematiki!« nadaljuje Špela. »Na osemletki: 4 osnovne operacije s celimi in decimalnimi števili. Uporabne naloge iz gospodarstva, zlasti obrti. Nato sledijo temelji sklepnega računa. V geometriji obravnava najprej osnovne pojme od telesa do točke, sledi merjenje daljic, krog, merjenje kotov, površina in prostornina kocke in kvadra. Nalog ni. — Na gimnaziji: poleg štirih operacij obravnavamo še merske mere, pretvornike, deljivost števil in ulomke. V geometriji je snov ista, dodaja pa trikotnik in konstrukcijske naloge. Gimnazijski načrt za matematiko je torej nekoliko obsežnejši.« Janez pripomni: »To, kar smo sedajle pregledali, je načrt samo zn en r«Jcred. Treba bo še pregledati oba načrta za ostale razrede, če hočemo videti, kakšen jo celoten načrt in kakšna je razlika med obema. S tem bi za danes lahko končali.« Kako so o načrtu razpravljale predmetne komisije Kmalu po sestanku predmetnih komisij so se Tone, Janez, Špela in Marička zopet znašli v zbornici v svojem kotičku, da bi izvedeli, kako je potekalo delo pri posameznih komisijah. O slavistični poroča Tone: »Predsednik komisije prof. N. je najprej prebral učni načrt za slovenščino na osemletki, in sicer za višjo stopnjo. Glavna napaka je bila ,v tem, da razen njega in še nekaterih tovarišev ostali niso imeli načrtov, zato na raz- pravo niso bili pripravljeni. Predsednikovo poročilo naglasa, da ta načrt bolj podarja take pismene izdelke, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju. V kolikor je gradivo na eni strani skrčeno, je na drugi strani zopet razširjeno. Bistvenih razlik med obema načrtoma tako rekoč ni. Isto velja za srbohrvaščino.« Marička: »Pri nas smo ugibali, kako bo s poukom neobveznega predmeta. Angleščina jo za p-vcš-Jce zelo težak predmet. Del rtiskuNn-tov se ooji, da bi bilo zaradi neobveznosti še manj uspeha, drugi de! pa zagovarja stališče, da bi b;’o dobro ta predmet pomakniti v dru';i ali celo v tretji razred. Neobvezen pouk tujega jezika je mogoče uvesti le tam, kjer je dovolj prijavljencev. Vsekakor pa bo treba to reč preizkusiti. To je Vse.« Špela: »Sedaj sem pa jaz na vrsti. Kakor bi se bili predsedniki komisij zmenili med seboj, je tudi pri nas poročal predsednik. Poročal je, da v načrtu za peti razred ni bistvenih sprememb. V naslednjih razredih so nekatere olajšave. Izpuščena so nekatera težja poglavja in nadomeščena s praktičnim računstvom. Zelo skrčeno je poglavje iz »Igebre. Brez tega znanja pa učenec ne bo mogel slediti razlagi aritmetike v višjih razredih. Zato so za prehod iz osemletke v ustrezni razred gimnazije predvideni dopolnilni izpiti. Vprašanje pa je, kdo bo učence na te izpite pripravljal. Bilo bi primerneje, da se načrt iz matematike izpopolni. Tudi mi nisn.o prišli z obravnavo načrta čez ta okvir.« Besedo povzame Janez: »Zanimal sem se, kako je bilo pri biološki komisiji. Tovariš biolog mi je povedal, da so tudi tam načrt samo prebrali. Ugotovili so, da ima načrt ofemletke radikalne spremembe. Predvsem se obravnavata že v petem razredu zoologija in botanika, kakor so to delali že pred nekaj leti. Poseben poudarek je ha gospodarstvu in iz tega vidika bi naj izhajal ves pouk. Vse je povezano s kmetijstvom in industrijo. Biologi so priznali, da bi bil tak pouk zanimivejši, za učitelja pa zahtevnejši. Predvsem pa so potrebni novi učbeniki. Za ostale predmete nimamo komisij.« Senzacija Janez: »Ali si upa kdo izmed vas prevzeti kak predmet, ki ga sicer ne poučuje? Vsi razen Maričke smo tega vajeni. Poučevali smo na osnovni šoli vse predmete, torej za nas ni to nič novega.« Tone: »Kako to misliš?« Janez: »Ustanovili bi osemletko na gimnaziji, in sicer v začetku samo peti razred. Ra- čun je enostaven. V petem razredu je po predmetniku predpisanih 28 ur na teden. Na vsakogar izmed nas bi odpadlo torej 7 ur.« Spela: »Kaj pa misliš7 Kdo te bo pa plačal za 7 ur pouka?« Janez: »Počakaj! Jasno, da ne. Zato bi potrebovali še dve vzporednici. Vsak bi torej poučeval 21 ur na teden.« Marička: »Kaj pa predmetnik? Kako pa naj jaz kot germanistka poučujem druge predmete?« Janez: »Tudi to se da urediti.« Marička: »Kako vendar?« Janez: »Angleščine bi imela v treh vzporednicah trikrat po tri ure, je 9 ur. Manjka ti jih še 12. Zato bi pa prevzela še trikrat po pet ur slovenščine, to je 15 ur, vsega skupaj 24 ur. To je 21 rednih in 3 nadure.« Marička: »Pa vendar slovenščine nisem nikoli poučevala.« Janez: »Vedno sem želel poučevati slovenščino in tuj jezik, ker oba predmeta tako lepo harmonirata. Pa je prišlo drugače. Na prejšnji šoli smo potrebovali zemljepisca in zgodovinarja, zato sem svoj študij tako usmeril « Marička: »Ze, že, ampak... Kaj bo pa s Tonetom?« Tone: »Lepo skrbiš zame. Načrt se mi zdi idealen. Jaz bi se preusmeril na biologijo. 2e na gimnaziji sem jo imel najraje. Prav rad ti prepustim popravljanje zvezkov.« Janez: »Tone, tega nisem pričakoval od tebe. Računajmo! Prirodopis je v treh vzporednicah trikrat po 4 ure, torej 12 ur. Ali bi prevzel še kak drug predmet? Na primer kot slavist srbohrvaščino? Te bi. bilo 6 ur. Manjkajo ti še tri. Kaj pa moralna vzgoja?« Tone: »Nimam nič proti temu.« Janez: »Saj sem vedel, da si uporaben za vse. Kaj pa ti, Spela?« Spela: »Ze računam. Moje matematike je tudi 12 ur. ženskih ročnih del pa trikrat po 3 ure, torej 9 ur. Vsega skupaj bi imela 21 ur... Kaj pa petje in telovadba? Pa deška ročna dela? Ali veš, koliko ur je tega? Trikrat po 2 in 3 in 3 ure je skupaj 18 ur. Ti pa imaš zemljepisa in zgodovine samo 12 ur, torej lahko prevzameš 9. ur kate- rega koli predmeta.« Janez: »Vse to, o čemer razpravljamo, je itak samo ideja, načrt. Izvedba tega načrta je odvisna od raznih činiteijev. Predvsem od ravnatelja zavoda, od prosvetne oblasti, od staršev in mladine. Vse kriči po šolski reformi. Ali pa je reforma sploh mogoča brez žrtev in sprememb? To, kar nam zaradi dvojnosti pouka po spolu na urah še preostaja, bi moral prevzeti pač nekda J «4* JUL MM* MvSM JUL WL $L JL JUL Mkt*$ »L '%J^ rj^kJW Mk/MH ''M/J^ ML w ★SZSESZSZ^S12SZSZn^SHSHSZSZ^S15HSZSll^SZSZSZSZ^SZS^SB5Z^SESSSZFa*SESlSHSa^FaSSSZn^SlSE51S^*SZnfESl^SZ51SZS2^SZSZSZ?a*SE5HS^*SlSHSM^15Z^SZSlSESZ*S^EaSB^SZSiLS15Z* Razgovor s tov. Stupanom načelnikom SPK Kje je jedro šolske reforme? »Tovariš načelnik, v letošnjem letu s,e v naši javnosti mnogo razpravlja o tem, da imajo predvsem dijaki srednjih šol preveč učnih ur in preveč učnega gradiva in da zaradi tega učni uspehi niso zadovoljivi. Kakšno je vaše mnenje o teh vprašanjih in kakšne mere je SPK podvzel, da se stanje izboljša?« »Med vsemi vprašanji, ki so v zvezi s šolstvom, je med najširšo javnostjo vzbudilo največ zanimanja prav vprašanje probremenjenosti dijakov srednjih šol. Diskusijo o tem vprašanju so načeli prosvetni delavci sami, kmalu pa je prešla iz strokovnega, pedagoškega časopisja v dnevni tisk. Velik je bil zlasti odmev ankete, ki jo je razpisal Slovenski poročevalec. Prejel je toliko prispevkov, da je mogel priobčiti samo najznačilnejše, ostale pa je odstopil Svetu za prosveto in kulturo kot pomemben študijski material. Diskusije so se udeležili v obilni meri zlasti starši dijakov srednjih šol. Skoro brez izjeme so se izrekli za občutno skrčenje števila tedenskih učnih ur, za nedeljeni pouk, ki naj bo po možnosti predpoldne. Niso pa, manjkale tudi kritične pripombe na račun prenatrpanosti in preobsežno-sti učnih načrtov. Le malo pa je bilo v diskusiji govora o ustreznosti celotnega sistema našega šolstva, zlasti pa o ustreznosti učnih metod, ki se jih poslužujejo naše šole. SPK LRS se je tako moral odzvati enodušni zahtevi naše javnosti. Odločil se je za takojšnje in radikalne ukrepe s tem, da razbremeni predmetnik gimnazije in reducira število učnih ur na najmanjšo mero. Na svojem desetem zasedanju je sprejel sklep, da se naj že v drugem polletju zmanjša število učnih ur na gimnazijah na 30. Izjemo je dopustil samo za osmi razred gimnazije, ker se v tem razredu redukcija učnih ur sredi šolskega leta ni dala izvesti zaradi imperativnih zahtev, ki jih postavlja matura. Obseg redukcije je prav znaten,:če..upoštevamo, da je število učnih ur v vseh razredih višje gimnazije presegalo 30 in doseglo na klasičnih gimnazijah celo število 36 ur na teden. Tako se je v drugem polletju tekočega šolskega leta zmanjšalo število učnih ur na povprečno 5 učnih ur dnevno. Doseženo je bilo tisto število ur, ki so ga imele gimnazije že v stari Avstriji. Po splošni sodbi tako število ur ne presega zmogljivosti dijakov v višjih razredih, tem bolj, če upoštevamo, da traja šolska ura 45 minut in da vsi Predmeti ne zahtevajo od dijakov enako velike koncentracije ali pa pomenijo celo — kakor na primer ure namenjene telesni vzgoji — razbremenitev od intelektualnega dela. Po sklepu SPK LRS predmetnik v nižjih razredih gimnazij tudi v prihodnjem šolskem letu ne sme presegati 30 ur na teden, predmetnik za razrede višje gimnazije pa 31 ur na teden. Omejitev števila ur so pozdravili z zadovoljstvom starši kakor dijaki. Diskusija o preobremenjenosti na naših šolah je skoraj po-Vsem zamrla. Po mojem mnenju je bilo to vendarle pre-uranjeno. Z redukcijo števila tedenskih ur je bil problem rešen samo delno, načeto pa ni bilo jedro vprašanja. Izkušnje mnogih dežel kažejo, da večje ali manjše število učnih ur nikakor ni edini činitelj, ki povzroča preobremenjenost dijakov. V anglosaksonskih deželah traja pouk običajno od 9. ure predpoldne do 16. ure popoldne, prekinjen je samo z daljšim enournim opoldanskim odmorom. Z izjemo sobote je vsak dan vsaj 6 ur pouka in vendar ni ni-kakih tožb o preobremenjenosti dijakov. Tam je način pouka seveda drugačen, mnogo bolj uporabljajo tako imenovano aktivno metodo dela. — Učitelji dijakom že v šoli posredujejo znanje, ki se ga morajo pri nas v glavnem naučiti doma. Pri uporabi takih učnih metod je čas, namenjen domačemu učenju in izdelovanju domačih nalog, mnogo manjši. Dijaki imajo več časa za branje, šport in zabavo. Tudi 5 ur pouka na dan je lahko preveč, če dijaki v šoli samo pasivno sprejemajo kopico učnega gradiva, ki otežuje skoro izključno pomnenje in če si ga prisvajajo doma v obliki mehaničnega guljenja. Skratka. razbremenitev dijakov na naših šolah bo zares uspešna šele tedaj, ko se bodo spremenile metode pouka.« »Ali naj to razumemo tako, da pomeni krčenje števila ur samo administrativno mero, ki ne bo imela pravega učinka?« »Tudi krčenje števila ur je pomemben korak k razbremenitvi dijakov. Potreben je bil zlasti zaradi skrajno akutnega pomanjkanja šolskega prostora. Na večini naših gimnazij, zlasti v Ljubljani, se izmenjavata v teku dneva dve posadi, ponekod pa sledi še tretja, večerna. Učilnice so do skrajnosti izkoriščene celo tedaj, če ima vsaka posada samo po pet ur strnjenega pouka. Redukcija števila učnih ur bo v zvezi z novimi učnimi načrti, ki so v pripravi za vse razrede in za vse predmete gimnazije, vsaj delno rešila pereči problem preobremenjenosti naših gimnazijcev. Se nadalje pa je odprto vprašanje, kako razbremeniti dijake na strokovnih šolah in na učiteljiščih. O tem je bilo v javnosti mnogo manj govora, čeprav je tu problem razbremenitve še ostrejši in terja nujne rešitve. Število tedenskih učnih ur presega na srednjih strokovnih šolah število 40 ur na teden. Res je, da je med njimi tudi precej ur praktičnega pouka in vaj, ki ne zahtevajo tako velikega duševnega napora, vendar je število ur vsekakor preveliko. Delo teh šol se mora nujno prilagoditi po- glo pripraviti učiteljiščnike na izredno pomembne in vsestranske naloge, ki čakajo učitelja, zlasti pri delu na vasi. Se vedno se javljajo sicer dobronamerni, vendar popol- Po dosedanjih razpravah o preusmeritvi našega šolstva lahko ugotovimo, da so mnenja glede bistva šolske reforme zelo različna. Tovariš v »Prosvetnem delavcu« kliče: »Dajte nam rtoma neuresničljivi predlogi s boljs materialne p je!(( Mno_ terena glede izpopolnitve študija na učiteljišču. Skoro brez izjeme se javljajo samo zahteve glede povečanja učnega gradiva ali pa celo uvedbe novih predmetov. Slično kot na strokovnih šolah se tudi na učiteljišču javlja hud problem kako dodeliti primerno število učnih ur k splošnoiz- gi vidijo težišče v učnih načrtih in v krčenju učnih ur (»Proč s šesto učno uro!«). Nekdo poudarja premajhno poznavanje otroka ter zahteva psihološko »osveščanje« prosvetnih delavcev in pravilnejše pojmovanje odnosov po vseh naših šolah. Nekateri so se spomnili tzbolj- obraževalnim predmetom in ne iani® učnih metod in želijo več zanemariti strokovne, v tem primeru predvsem pedagoške predmete. SPK LRS se je na svojem poslednjem zasedanju odločil, da predpiše za vse razrede učiteljišča maksimalno 34 učnih ur na teden. S tem je storjen (prvi odločilen) korak za razbremenitev dijakov na učiteljiščih. Komisija, ki bo izdelala predmetnike in učne načrte za učiteljišče, pa bo stala pred zelo težko rešljivo nalogo, kako spraviti v sklad obsežne učne in vzgojne smotre šole s telesno in duševno zmogljivostjo dijakov.« »Kako ocenjujete s stališča pričetka reform v našem šolskem sistemu preteklo šolsko leto?« »V razvoju našega šolstva po svoboditvi pomeni preteklo šolsko leto pomembno prelomnico. Končano je obdobje nepremišljenega uvajanja novih predmetov in neprestanega kopičenja učnega gradiva v znamenju didaktičnega materializma. V prihodnjem šolskem letu bo potrebno nadaljevati za početo delo. Redukciji števila učnih ur mora slediti prilagoditev učnega smotra zmogljivosti in razvojni stopnji dijakov in učinkovita uporaba aktivnih metod pri pouku. V zvezi z družbenim upravljanjem našega šolstva bo to izredno pomemben uspeh v prizadevanju, da uspešno reformiramo naše šolstvo in ga prilagodimo rastočim potrebam socialistične družbe.« poglobitve v didaktične probleme. V samoupravljanju šolstva so mnenja še zelo neenotna in smo v tem pogledu bral: najrazličnejše sodbe. Največ diskusije pa je doslej Izzvala zunanja reforma, t. j. sprememba šolskega sistema: 8-letna šolska obveznost, 5- ali celo 6-letna osnovna šola, razvejičenje nižje gimnazije v več »Upov«, vključitev klasične gimnazije v splošni sistem ud. Vsekakor pestra izbira problematike za široke debate zlasti po šolah, kjer je marsikdo prvič spregovoril, čeprav je po osvoboditvi molčal, posebno pri Ideološkem študiju... Zanimivo In značilno je, da so tu p* tam stopila v ospredje naziranja, ki so daleč od socialistične koncepcije šolske reforme, in to večinoma pod plaščem stroge strokovnosti, tako v pogledu teorije kakor prakse. Sele tov. V. Majhen je v svojem referatu na skupščini Zveze Društev prijateljev mladine opredelil vsp problematiko v trojno smer: v Idejnost, enotnost In demokratizacijo našega šolstva. S tem je zreduciral razne komponente v važno rezultanto, ki odgovarja družbeni stvarnosti In je zdaj vsak odklon nemogoč. V tem je velik pomen Majhnovega referata,* ki bi ga moral vsak šolnik temeljito predelati in si ustvariti jasno sliko o tem, kaj pravza- • Objavljen je v celoti v »Mladem svetu« št. 5, 1954, str. 182. prav hočemo In moramo doseči. »Pa vendar mi še ni povsem jasno, kakšna naj bo učna in vzgojna praksa v reformirani šoli,« ml je dejal tovariš, ki stoji dnevno na šolski fronti in se podrobno pripravlja na pouk. Takemu so splošni referati zares premalo, kajti praktik si želi poglobitve tudi v one detajle, ki neposredno segajo v duševnost mladine. Pokazal ml je zagrebške »Skolske novine« z dne 2. aprila t. 1., kjer je predsednik SPK LRH dr. Zanko Miloš napisal nekaj globokih misli o socialistični šoli, kjer se »mehanizem šolskega življenja« povsem menja. Izhaja iz prakse nekaterih naprednih šolnikov, ki so že nekoč hoteli ustvariti socialistične odnose v svojih razredih s tem, da so organizirali »radne zajednlce«. Vloga in odgovornost učencev se v takem kolektivu docela tzpremeni, tu nastajajo aktivni ljudje, sposobni za skupnostno življenje v socialistični družbi. »Vse to za nas Slovence ni nič novega,« sem mu dejal, »saj smo o kolektivni vzgoji kot vzgoji socialistične zavesti govorili že pred leti zelo podrobno. Imeli smo tudi — morda še imamo — tovariše, ki so si tudi v tujini ogledali »skupnostne šole« s samoupravami učencev in tudi sami preizkušali vrednost takega razrednega dela.« »Vse to vem in dobro poznam razne članke in razprave o razrednih kolektivih. Zdi se mi pa čudno, zakaj se pri nas v Sloveniji razvijanje socialistične zavesti v podrobnem vzgojnem delu v razredu ne vrednoti kot jedro šolske reforme,« mi je oporekal tovariš. Reči moram, da me je spravil v zadrego. Izrezan Ima Titov citat o oblikovanju zavesti delovnih ljudi, ki si ga je dobro shranil kot vodilo pri svojem delu: »Nadaljnji In hitrejši razvoj socializma je odvisen od zavesti delovnih ljudi. Cim večja bo ta zavest, čim bolj bodo ljudje razumeli in sodelovali pri ukrepih ljudske oblasti In {Jhote profe&or&ftifl dtultev Profesorska društva so mnogo razpravljala o družbenem upravljanju v šolstvu in o šolski reformi. Že v prejšnji številki sme objavili nekaj značilnih pro. blemov, ki so jih društva ob. ravnavala. Tudi društva: Kranj, Trbovlje in Gorica ni. so zanemarila proučevanja osnovnih vprašanj dejavnosti. Kranj: Članstvo je mnenja, da je zamisel o družbenem trebam gospodarstva. Naše go- upravljanju zelo pozitivna in spodarstvo pa potrebuje solid- da bo nedvomno pripomogla nega teoretičnega in praktič- k pozitivnemu reševanju mar- nega znanja dijakov, ki prihajajo iz teh šol. Vprašanje razbremenitve dijakov strokovnih šol je zato prav posebno težavno in se ga doslej še nismo lotili v dovoljni meri. Nič manjše težave se javljajo pri sestavi predmetnika in učnih načrtov za učiteljišča. Število učnih ur je tudi na učiteljiščih odločno previsoko, saj v nobenem razredu ni manjše kakor 37 ur na teden, pri čemer pa ni všteta včasih obsežna prostovoljna in izven-šolska zaposlitev. Tudi petlet- no učiteljišče bo jedva zrno-SPK OLO. sikaterega vprašanja napredka šole. Prepričani pa smo da je osnovne važnosti, kdc bo sodeloval n- pr. v šolskem odboru, da bo delo plodno. K reformi šolstva so skupine izrazile mnenje, da bi morali predmetniki gimnazij ob. segati manj predmetov, da pa naj se osnujejo tudi osemlet-ne osnovne šole, ki bi vseka-kor imele drug učni načrt koi nižje gimnazije. Strokovni aktivi so formirani ob višjih gimnazijah, podporo^za delovanje daje Prosvetni delavci okraja sc organizirali svoj pevski zbor. Trbovlje: Šolski odbori so že formirani pri vseh šolah, poleg tega pa šole tesno sodelujejo z mestnimi in okrajnim SPK; izdatno pomoč dajejo društva prijateljev mladine- Glede sprememb v našem šolskem sistemu so člani mne. nja, da naj se uvede višja osnovna šola, ki bo dopuščala prestop na gimnazijo po o-pravljenem diferencialnem izpitu. Delo v strokovnih aktivih ima v društvu že dobro tradicijo, vrše se hospitacije med šolami, razpravljalo se je o spremembah predmetnika in učnega načrta. Skupine pa sc poleg tega razpravljale: O vlogi šole v bodoči komuni, Pomenu sodelovanja šole in doma, O poklicih, ki jih more izbrati mladina po končani šolski obveznosti itd. Delo društva podpira SPK OLO, ki je že dal 40.000 din za strokovne aktive v proračunu pa je 100-000 za delova. nje društva. Gorica: V tem poslovnem letu je društvo oživelo, odbor je v tesnem stiku s SPK in bliže pozna problematiko šol. Na sestanku, ki so ga imeli 24. aprila, se je članstvo seznanilo z nekaterimi osnutki reforme šolstva, ugotovili pa so, da je za uspešno šolsko delo nujno potrebno dvigniti znanje družbeno koristno materialno osnovo šol, ki je .....^---- J- 1— prav v tem okraju zelo šibka. v upravljanju podjetij, tem bolj bo prišla dejansko do izraza socialistična demokracija. Te demokracije ni mogoče ustvariti z zakoni in diktiranjem, temveč je odvisna od zavesti slehernega državljana. Demokracija ni izven nas, temveč je v nas samih. Sele če se tega zavedamo, bomo dali našemu družbenemu redu pravo socialistično vsebino.« Dolgo sva s tovarišem prebirala stavek za stavkom in ugotavljala, da bi morali pač tudi šolsko področje prepojit: tako, da bi oblikovanje aktivnih graditeljev socializma postalo jedro vseh problemov. Poleg idejnosti, enotnosti in demokratizacije v šolstvu, s? prikazuje osrednje vprašanje: kako vzgojno in vsebinsko urediti šolstvo, da bo ustrezalo glavnemu smotru: aktiven delovni človek, sposoben za samoupravljanje v socialistični družbi. In tu so zadeli hrvaški tovariši pravo pot! Kakor je v socialistični produkciji delovni kolektiv osnova celotne dejavnosti, tako bi naj bila tudi živa otroška skupnost v razredu formacija, ki ni slučajna, temveč organiziran kolektiv. Zakaj? Učenci imajo skupni cilj (smoter), skupne delovne naloge in skupen načrt; za dosego tega smotra vlagajo vsi člani skupne napore in Pri organizaciji dela uporabljajo skupna sredstva. Taka razredna organizacija računa s široko vzgojno perspektivo, segajočo daleč v družbeni proizvodni proces. Le primerjajmo delovnega človeka, ki mu dan mineva ob globoki delovni zavesti: biti mora strokovno izurjen, poznati mora smoter proizvodnje, zavestno mora vskiaditi svoje interese z delovnimi interesi celote, biti mora zavestno discipliniran, svoje osebno delo smatra kot prispevek k skupnim delovnim naporom, ima čut odgovornosti za svoje delo in za delo kolektiva, skrbeti mora za čast In ugled delovne skupnosti, uspeh ali neuspeh podjetja smatra kot svoj osebni uspeh ali neuspeh. To so bistvene vrline delavca, ki bi jih morala vzgajati že šola. Ze v šoli bi naj bil začetek skupnostne vzgoje, če že ne v družini! Ob vstopu v delavnico ali v podjetje je že nekoliko pozno. V šoli bi morala vsa naša mladina doživljati organizirano skupnost in si ob njej polagoma razvijati kolektivno zavest ob spoznanjih, ki so slična kot v odraslem kolektivu. Učenec spoznava, da je GLASILO SRBSKEGA PEDAGOŠKEGA DRUŠTVA »NASTAVA | VASP1TANJE« prinaša poleg člankov o aktual-nih pedagošikih vprašanjih tudi sestavke s področja metodike skoraj vseh predmetov, ki se poučujejo v osnovni in srednji šoli. Revijo toplo priporočamo slovenskim prosvetnim delavcem, saj v njej sodelujejo mnogi najboljši jugoslovanski pedagoški in šolski strokovnjaki. Prav bi bilo, da bi jo naročile vse slovenske osnovne in srednje šole. Opozorite nanjo upravitelje in ravnatelje! Nardča se pri Pedagoškem društvu NRS, Beograd', Terazi-je 26. potrebno vsakomur, da ima zavestno prevzeto delo svoj idejni smoter, da je treba svoje interese vskiaditi interesom skupnosti, da je zavestna disciplina nujna In je posledica urejenega življenja v kolektivu, da poedi-nec svoje delo (znanje) prispeva k skupnim naporom, da čut odgovornosti ne velja le za lastno delo, temveč za delo celotnega razrednega kolektiva, skrb za čast in ugled razreda se meri po prispevku za skupnost in da se uspeh ali neuspeh razreda smatra kot osebni uspeh ali neuspeh. Ali ni v tem že jedro samouprave in široke demokracije? Ce bi imele vse naše šole odrejeno vlogo skupnostne vzgoje mladine, bi se šele šolska reforma premaknila z mrtve toč- ke. Glasovi, da naša današnja šola vzgaja le uradnike in ne delovne ljudi, imajo prav gotovo v mislih občutek, k: ga ima danes marsikdo, ki vidi v šolah še vedno tisto »priskutno vzdušje«, kakor ga je doživljal Cankar. Samoupravljanje je odgovorna dejavnost, ki si jo mora socialistični človek življenjsko pridobiti. Z razrednim odborom, ki je izvoljen predstavnik kolektiva, se organizirana skupnost začne in razvoja. Z njo pa tudi tista socialistična zavest, ki jo danes najbolj pogrešamo pri naših odraslih državljanih. Oblikovanje te zavesti pa tvori jedro vseh izpreminjevalnih prizadevanj v našem šolstvu. Zal o tem premalo govorimo in sklepamo. Morali bi znanstveno pristopiti k problemu na ta način, da bi s poizkusi ugotavljali rezultate takih kolektivov v osnovnih šolah in nižjih gimnazijah, pozneje pa tudi v višjih srednjih šolah. »Mehanizem šolskega življenja« — kakor pravi dr. Zanko — ni problem, ki bi ga smeli podcenjevati. Nasprotno nas sili, da takoj sežemo vanj in ga rešujemo z obema rokama! Splošni referati o šolski reformi so nam lahko dobri temelji za stavbo, za njeno trdnost pa je treba mnogo malte in cementa. To pa je socialistična zavest, ki povezuje vse sestavine v neuničljivo celoto, segajočo visoko v srečno bodočnost mladega pokoljenja. Značilno je, da tako šolsko reformo najbolje razumejo na roditeljskih sestankih starši iz proizvodnje — naši delavci. Skupnostna miselnost jim je blizu, zato vključevanje otrok v razredno skupnost odobravajo, njen razvoj opazujejo in kolektivom tudi radi pomagajo. Starši s tesno povezavo s šolskimi kolektivi dihajo in čutijo, kar je že velik korak k napredku. E. Vrane Intervju s tov. Milanom Kristanom (Nadaljevanje s 4. strani.) vsako vprašanje, in to od materialnih sredstev, pa do metod in učnih programov. Ob sedmem vprašanju: «Ali mislite, da zavise boljši uspehi naše šole od kvalitetnega učnega kadra, od materialnih pogojev, ali pa so odvisni od obeh faktorjev in v kakšni odvisnosti?« je dejal tovariš Kristan: »Razumljivo je, da na učenca vplivajo vsi zunanji vplivi in da je zaradi tega učni uspeh odvisen od materialnih sredstev, v katerih se ta pouk vrši, po drugi strani pa seveda od sposobnosti učnega kadra in od njegove sposobnosti, da maksimalno izkoristi materialne pogoje pouka v smislu prilagajanja otrokove zavesti, sposobnosti dojemanja in mišljenja. Brez dvoma je osnovni pogoj boljših učnih uspehov sposobnejši učni kader s progresivnejšim pogledom in šele nato pridejo materialni pogoji, kajti lahko se zgodi, da zelo dober pedagog v slabih materialnih pogojih dosega odlične uspehe, da pa slab pedagog ob najboljših materialnih pogojih ne dosega nobenih rezultatov. Po mojem mnenju je pogoj kvaliteten učni kader, materialnih pogojev pa ne gre zametavati, ker lahko olajšajo delo pedagoga, učencu pa olajšajo dojemanje študijske snovi.« Z. F1. drugi. Gimnazija bi po_ t im našem načrtu izgubila tri paralelke. Zato lahko ostali tovariši prevzamejo tiste ure, ki jih mi ne moremo. Naš Učiteljski zborček bi se s tem razširil. Tem lepše. V tem vidim še eno prednost. V vsakem razredu bi imeli večje število ur in bi tako učence bolje spoznali. Predmete bi lahko med seboj povezovali, za čemer stremi naša šolska reforma. Ravnatelja ne potrebujemo, ker ga že imamo. Dober in uvideven mož je. Sicer pa še ne vem, kaj bi rekel na vse to. Verjetno pa je, da bi se tudi ostali tovariši na naši gimnaziji ne strinjali s tem. V vas pa vidim tovariše, s katerimi bi si upal Ustvariti tako osemletko, da ki jo vsi posnemali. Šolsko reformo bi prenesli s papirja v življenje. Premislite malo, o Priliki pa se o tem še pogovorimo.« Zarota Drugi dan pokliče ravn; vse štiri tovariše v piša “rez uvoda jim zastavi sleč vprašanje: »Ali je res, dc snajate ponoči v zbornici? suaom vedeti za vaše nač: overili ste o neki osemlet si štirje se spogledajo. Tc pregovori Janez: »Res ‘ovariš ravnatelj. Razpravi 0 tem, kako bi na i •unnaziji začeli s šolsko re: fao- Tega nismo hoteli ob na veliki zvon, dokler sami nismo razčistili tega perečega vprašanja. Po končanih pripravah smo vas hoteli vprašati za vaše mnenje, toda nekdo nas je prerano izdal. Verjetno je, da je to bil naš slu-žitelj, česar mu seveda ne zamerimo.« Ravnatelj: »Razložite mi svoj načrt.« Janez mu pojasni, kar se je zgodilo. Ravnatelj: »O tem bo treba razpravljati na posebni konferenci učiteljskega zbora. Hvala!« Rdečih obrazov so se vrnili v zbornico. Nekdo, ki je v bližini ravnateljeve pisarne poslušal pogovor z ravnateljem, je hudomušno zaklical: »Zarota na gimnaziji!« Po zaslišanju Pouk »zarotnikov« ta dan ni potekal tako živahno, kajti vsem so brnele po ušesih ravnateljeve besede o izredni konferenci. Ce kdaj, so si tokrat tembolj želeli sestanka kje na samem. 2e med glavnim odmorom je Janez povabil tovariše na sestanek v kavarno. Komaj so čakali, da je napočila zadnja ura. Imeti pouk do sedme ure, povečerjati in se vrniti v mesto iz oddaljenega stanovanja, traja precej časa. Janez je tokrat brez večerje odšel v kavarno. Spotoma si je privoščil skromen prigrizek, da je potolažil svoj prazni že- lodec. V kotu kavarne je zasedel prazno mizo in rezerviral sedeže. Kmalu po osmi uri so začeli prihajati. Prva je tokrat prišla Spela. »Kaj bo pa zdaj?« je dejala. »Se bodo že naveličali!« ji je odvrnil, se zagledal v vrata in se nasmehnil, ko je zagledal še Toneta in Maričko. »Kaj praviš k temu?« ga je vprašala Marička in prisedla k njemu. Janez se je malce nasmehnil in pričel: »Ravnateljeve besede so se mi zdele nekako umirjenje. Seveda pa ne moremo vedeti, kaj tiči v ozadju. Vsekakor se moramo pripraviti na napovedano izredno konferenco. Glavno krivdo prevzamem jaz in vi se lahko sklicujete name. Važno pa je, da smo enotni in ne-omahljivi. Ce želite, bom na kočljiva vprašanja odgovarjal jaz, vi me pa podprite. Opiral se bom na javne razprave o šolski reformi, na naše slabe učne uspehe in na izjave staršev. Sicer pa je bil to šele naš načrt, ki ga brez ravnateljevega pristanka in prosvetne oblasti itak ne bi mogli izvesti. Na opazke ostalih tovarišev bomo že primerno odgovarjali. Torej jutri na svidenje!« Izredna konferenca Člani učiteljskega zbora so zasedli svoja mesta in napeto čakali ravnatelja. S triminutno zamudo je pričel konferen- co in za uvod povedal nekako takole: »K izrednim konferencam se navadno sestajamo ob težjih prekrških dijakov ali ob izredno važnih dogodkih. Tokrat imamo opravka s tovariši, ki so, ne vem po čigavi zaslugi, dobili ime »zarotniki«. V koliko je ta priimek umesten, naj razjasni konferenca. Znfmo je le to, da so se štirje naši tovariši — imen mi ni treba navajati — sestajali brez naše vednosti v naši zbornici ponoči in kovali načrte o šolski reformi na naši gimnaziji. Menim, da je za take razprave dovolj prilike na naših rednih konferencah in na sindikalnih sestankih. V čem je torej tako imenovana zarota na naši gimnaziji? Tovariši so za našim hrbtom pripravljali ustanovitev osemletke na naši gimnaziji. Ustanoviti hočejo tri vzporednice, v katerih bi poučevali vse predmete sami. S tem bi uvedli dvotirni šolski sistem in kršili enotnost našega šolstva. Povrhu pa dvomim, da imajo primemo kvalifikacijo za tak pouk. In končno, kaj bi k temu rekli prosvetna oblast, starši in naša družba? Dalje: sestajali so se ponoči po deveti uri brez mojega dovoljenja. Čudno luč meče na nas vse še okolnost, da sta med njimi dva tovariša in dve tovarišici. Pozivam tovariše, da pojasnijo učiteljskemu zboru, kako je s to zadevo.« Po kratkem molku prosi za bando Janez in pojasnjuje: »Edini prekršek je videti v tem, da o svojem delu in načrtih nikomur nismo črhnili besede. Vaše ogorčenje in podtikanje je zato razumljivo in odpustljivo. Z druge plati pa ni niti prekršek, če kdo prostovoljno dela za stvar, o kateri že dolgo javno razpravlja vsa naša družba. Mnenja smo, da od samih načelnih razprav, anket in zasebnih rajgovorov šolske reforme ne bomo uresničili. Mi štirje pa smo se te naloge lotili konkretno. Spričo slabih učnih uspehov na naši gimnaziji in zabavljanja staršev smo se oprli na edini steber, to je na novi učni načrt za osemletne c novne šole, ki bi ga poskusili izvesti s tistimi učenci, ki bi se s starši vred prostovoljno prijavili za tak razred. Sli bi še korak dalje. Preizkusili bi nove, pravzaprav stare, toda opuščene metode nazornejšega pouka in s tem pritegnili k sodelovanju tudi tiste Učence, ki pri nas sedaj ne uspevajo. Pokušali bi jih privesti tako daleč, da bi zopet prestopili v normalne razrede gimnazije, če bi to hoteli. Nikaka zarota, marveč samo načrt je to, ki čaka še izvedbe in potrdila od zgoraj in spodaj. O podrobnostih tega načrta nočem razpravljati, ker stvar še ni zrela in jo šele pripravljamo. O naši kvalifikaciji pa tole: naše delo nf gimnaziji ni slabo ocenjeno. Predmete izven naše sedanj« stroka smo deloma pouče- vali že na osnovni šoli s pozitivnim uspehom, ker bi se sicer ne bili posvetili nadaljnjemu študiju, ki ga imamo za sabo. O naših ponočnih sestankih brez dovoljenja pa menim, da smo se za dobro stvar žrtvovali v času, ko smo vsi prosti. Namigavanje o dveh tovariših in dveh tovarišicah odklanjamo. Tudi očitek glede rušenja enotnosti našega šolstva je neutemeljen. Osemletna splošnoizobraževalna šola ostane tudi po tem načrtu enotna, pa naj se imenuje njen vrhnji del nižja gimnazija ali osemletka. Vse nižje gimnazije bodo morale iti po tej poti, sicer je bolje, da o reformi sploh ne razpravljamo več. Mi pa hočemo na živem primeru pokazati in dokazati, kaj in kako je treba šolo reformirati. Naše pozitivne izkušnje naj se potem prenesejo na gimnazijo in umetno prekinjena enotnost šolstva bo zopet vzpostavljena. Očitana neenotnost take šole tiči samo v dveh imenih: gimnazija — osemletka, in dveh začasnih učnih načrtih. Zavedamo pa se, da bo delo mnogo težje, kakor je naše sedanje na gimnaziji. Zakaj do reforme ne pridemo’ Ker nam manjka odloč-no?H in požrtvovalnega prizadevanja. Laže je pisati načelne razprave, kakor nazorno pokazati, kakšna bodi reformirana šola. Mi štirje pa namesto odobravanja žanjemo očitke. grajo in posmeh. Priznanja niti ne zaslužimo, ker še nismo ničesar ustvarili. Mislim, da je s tem naša »zarota« pojasnjena. V zbornici nastane molk. Na ravnateljevo vprašanje, če želi kdo besedo, zopet molk. Ravnatelj povzame besedo in reče: »Zadeva je sedaj pojasnjena in zarota na naši gimnaziji spravljena z dnev-n~ga reda. Ce prizadeti tovariši želijo še nadalje preučevati vprašanje šolske reforme, jih ne bomo ovirali. Pač pa želim, da nam predložijo svoje načrte. S tem zaključujem konferenco.« Zarotniki sestavljajo podrobni učni načrt Konferenca je razdelila učiteljski zbor na tri tabo:e: na zarotnike, protivnike in pristaše. Medtem ko je beseda »zarota« izginila iz zbornice, so se prav štirje reformatorji začeli med seboj nazivati zarotnike, da bi tako javno pokazali svojo zmago. Edini uspeh je bil ta, da so se za r . "ormo začeli zanimati ne le vsi čl i zbornice, marveč tudi starši, ki so zaradi neprevidnosti nekaterih tovarišev izvedeli za afero na 'T ’~ ■ - "i Prav to je dajalo zarot;:.kem pogum, da so se še z večjo vnemo lotili dela. Ni jim bilo treba več iskati skritih kotičkov v kavami ali v zbornici. Sestajali so se vpričo drugih Razvoj socializma je odvisen od zavesti delovnih ljudi ★siSEszira^szszsm^siszaiss*sasiasisz*sisEsass ★szffiszn^trasaszn^szsmsE^sasmsivirSBSMisi ★sisis^^sas^Es^FHSzsm^rcns^* ra^szszsssz^sHsasEK^sEszszfa^ffas^Sim^ Zakaj pouk na niže organiziranih šolah ne ustreza? Učiteljsko zborovanje v Celju O reformi šolstva se je innogo pisalo in govorilo. Priznati je treba, da je bil tu dosežen velik uspeh. Razumljivo pa, je tudi, da zadnja reforma šolstva ni ozdravila vseh bolečih ran, ki jih občutimo najbolj prosvetni delavci. Ko že omenjam boleče rane, mislim na ureditev pouka, na eno ali dvorazred-nicah, kjer še zdaleka ne dajemo našim malčkom tistega znanja, ki bi vsaj delno ustrezalo sodobnemu stanju napredka. Oglejmo si najprej geografsko lego takih šol, mate-rialno stanje in razmestitev učiteljskega kadra po šolah. Lahko trdimo, da stoji večina eno ali dvorazrednih šol po hribovitih krajih, ki so oddaljeni najmanj 10 km od centrov. Dohod v take kraje je težaven. Šolske zgradbe so navadno majhne, učilnice ozke in temne, ker so bila poslopja zgrajena za druge namene. O šolskem inventarju pa je težko reči lepo besedo. Klopi so narejene po zamisli nestrokovnjakov, ki niso poznali fizioloških razvojnih procesov in delovnih zahtev pri pouku- Poudariti hočem, da imajo nestrokovnjaško narejene klopi hude posledice, saj lahko povsod vidimo mlade ljudi s skrivljeno hrbtenico — upognjeno naprej, ki po drži predstavljajo že starostnike. Njih koraki so dolgi, telo pa se globoko ziblje sem ter tja. Res je, da je mogoče to slabost delno odpraviti s telovadbo; če pa izračunamo koliko ur v enem letu presedi otrok v klopi, ki zahteva naporno in nepravilno držo telesa in koliko telovadnih ur je bilo na omenjenih šolah, nam bo takoj razumljivo, kje so vzroki te porazne slike. Kaj pa učila? Teh je prav malo. Iznajdljiv učitelj lahko mnogo sam naredi. Za razumevanje raznih fizikalnih in kemijskih pojavov, pa so hribovski kraji preskromni, da bi našli kaj primernega, kar bi služilo kot učilo. S človeškim srcem poglejmo še učiteljski kader, ki se bori, da bi pouk ustrezal sodobnemu stanju napredka. Največ je takih, ki so bili po »službeni potrebi« kot začetniki nameščeni na niže org- šoli. Od teh je mnogo učiteljev-tečajnikov, ki nimajo niti učiteljskega diplomskega izpita. Neuradno se govori takole: »Tri leta moraš biti v hribih, pa imaš pravico prositi za premestitev na više org. šolo v dolino.« Tu je nekaj zgrešenega, kar mori mladi kader. Zakaj? Vsi vemo, da učiteljišča ne nudijo mlademu - učitelju tako znanje, da bi bil takoj sposoben samostojno in uspešno reševati vse naloge, kijih narekuje delo na niže org. šolah. Vse drugače je tam, kjer so normalni pogoji in poučuje učitelj en razred in je na šoli dober in izkušen pedagoški vodja. Pomislimo, da je pred dnevi še hodil s torbico pod pazduho in morda trepetal pred profesorji, ki so mu grozili s »cveki«. V šoli si je pridobil le teoretično znanje, praktičnega pa prav malo. To je eno, drugo pa je njegova zaposlitev v šoli. Večji del omenjenih učiteljev poučuje celodnevno. Praktično poučujejo štiri razrede v dveh oddelkih ali pa še več; tedensko 35 učnih ur. Okvirnih učnih načrtov za šole z navedenim poukom ni in velja učni načrt za vse šole. Razlika je le v predmetniku. Mlad učitelj-nepraktik je sedaj dolžan urediti podrobne učne načrte tako, da bo v glavnem zajel vso snov, ki jo predpisuje okvirni načrt, jo prilagodil krajevnim prilikam in tudi z učenci uspešno predelal- Ko se prične pouk, mora biti učitelj strokovnjak za direktni in indirektni pouk, poznati mora učno snov za vse razrede in jo iskati po vseh gimnazijskih učbenikih, pisati priprave za vse razrede z dispozicijo in označbo direktne in indirektne zaposlitve, pripraviti potrebna učila, in to od obravnave glasu in črke a, pa pa tja do »male mature«, risati grafikone, popravljati šolske in domače naloge za vse razrede itd. Kje pa so še upraviteljske dolžnosti? Iz svoje prakse povem, da sem vstajal pri luči — petrolejki in se zopet vrnil v posteljo ob 11. uri zvečer ali pa še kasneje. Ob »prostih četrtkih« pa sem nabavljal potrebne stvari za šolo in vsakodnevne potrebščine, ker v kraju ni bilo — razen šole — nobenih drugih ustanov, še ta pa je bila nedograjena. Omeniti želim še, da učitelj, ki redno ne čita, ne obiskuje kulturmih predstav in nima prilike sestati se s šolskimi tovariši postane plehek, ker ga prehiteva čas. Oprostite, če sem se razpisal v podrobnosti, pišem pač, kar mi leži na srcu. In še to: Ko mimogrede opazuješ uslužbenca, ki morda ni prosvetni delavec — ali pa je — vidiš, da po svojih uradno predpisanih urah zapusti pisarno ali pa izstopi iz učilnice, ker je že »odbil« štiriurni pouk v enem razredu in prejema isto plačo ter prejema še honorarje kot predavatelj tečajev, se nehote vprašaš, če je res pravilno, da smo nekateri zaposleni dnevno po 16 ur na težkih službenih mestih in smo vsi enako plačani? Mar res naše delo ne zahteva skrajnih naporov in ogromne volje, ki jo mora imeti tak učitelj, da je kos nalogam? Ker nimam še strokovnega izpita, mi od marca meseca odtrgujejo že izplačanih mesečno po tisoč dinarjev in prav tako so nam odvzeli vaške dodatke in jih za tri mesece nazaj pri eni plači odtrgali. Pri delu moramo biti povsod kvalificirani, le pri plačah nas mečejo sem ter tja, da nas vznemirjajo. Vse leto se že govori o neki uredbi, ki bo kmalu izšla in nam izboljšala življenjske pogoje s primerno mesečno nagrado. In če bo izšla, se bo omejevala na čas, ko bo stopila v veljavo, za nazaj pa... Da bi se šolsko delo na niže organiziranih šolah izboljšalo, predlagam: 1. Pri nameščanju učiteljskega kadra posvetiti več pozornosti mlajšim učiteljem; po nekaj Setih praktičnega dela na više org. šoli, morejo službovati tudi na niže org. šoli. Za mlajše učitelje, ki že poučujejo na niže org. šoli in nimajo strokovnih izpitov, organizirati tečaje, kjer bi se pripravljali za strokovne izpite. 2. Izdelati okvirni učni načrt za niže org. šole, na sektorskih seminarjih pa izdelati podrobne učne načrte za vse razrede, in to s pomočjo dobrih in izkušenih pedagogov. 3- Uvesti seminarje po sektorjih, kjer bi dobili navodila za delo. 4. Izvesti kontrolo nad šolskim inventarjem in napraviti načrt za izmenjavo neustreznih šolskih klopi. 5. Pri razdeljevanju investicijskih kreditov posvetiti več pozornosti omenjenim šolam. 6. Prizadete učitelje nagraditi. Slavko Smrdelj, Pečice Učiteljsko društvo za Okraj Celje je imelo tik pred zaključkom šolskega leta svoje društveno zborovanje, ki se ga je udeležilo veliko število članstva iz vsega okraja. Predsednik tov. Janko Pogačnik je po otvoritvi pozdravil navzoče, zlasti pa predavateljico dr. Slavko Lunaček iz Ljubljane, oba predsednika Svetov za prosveto in kulturo in okrajnega načelnika SPK tov. Rajerja. Nato je sledilo zanimivo in aktualno predavanje O delovni zmogljivosti šolskega otroka. Dragocena navodila predavateljice kot zdravnice in odlične pedagoginje so segala poslušalcem globoko v srce, saj je navedla mnogo okolno-sti zakaj otroci cesto ne sodelujejo pri pouku. Kratko, a vendar pregledno poročilo o delovanju društva je podal društveni predsednik ter se dotaknil nesrečnih poplav v Celju in okolici, skrbi za pomoč poplavljencem, III. kongresa ZK, kongresa društev Svobod, plenuma SZDL, vloge sindikatov in združitve Celja mesta z okolico v Okraj Celje itd. Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Pedagoškega društva v Celju tov-A. Podjaveršek je povabil pedagoške delavce na ustanovni občni zbor. PRVE IZKUŠNJE Z ..OSEMLETKO" Danes je problem našega šolskega sistema, zlasti tistega, ki zadeva osemletno obvezno šolstvo, pereč in tudi zanimiv. Ni čudno, da temu vprašanju posveča pažnjo tudi dnevni tisk, ki prenaša to zanimanje z ozkega področja pedagogov in staršev tudi na širšo javnost. Povsod se zahteva šolska forma, ki bi jo morali začeti izvajati že z bodočim šolskim letom. Toda kako naj bi k temu pristopili, o tem še zelo malo vemo. Vsi samo ugotavljamo, da se je v vsem našem obveznem šolstvu nekaj zataknilo. Dejstvo, da večina otrok more uspešno dovršiti osnovno šolo, a nižjo gimnazijo le razmeroma majhen odstotek, je povzročilo, da je drugi ciklus obveznega šolanja postal družbeni problem, ,kl ga je treba nujno rešiti. Nesorazmerje med učnimi uspehi osnovne šole in višje stopnje obveznega šolanja traja že 9 let, to je od tedaj, ko So se ustanovile sedemlettke ter se je še stopnjevalo s spremembo višjih razredov sedemletik v nižje gimnazije v šolskem letu 1950-51. Gotovo je, da moremo v vseh teh spremembah poleg napak najti tudi mnogo pozitivnega in ni da bi vse, kar se je razvijalo in rodilo v teh devetih letih, kar zavrgli. So to dragocene izkušnje, na katerih je treba graditi tudi novo v našem šolstvu. Menim, 'da je ta enotnost v šolstvu vsekakor pomembna. Razumljivo je, da ta enotnost v celoti ni mogla zajeti manjših krajev, ki so ostali pri niže organiziranih šolah. (Za te šole bo treba bolj poskrbeti, kot smo skrbeli doslej.) Od enotnosti, ki pomeni, da je vsakemu sposobnemu dana možnost doseči najvišjo stopnjo, ne bomo odstopali tudi sedaj, ko se sprašujemo, kako bi izvršili reorganizacijo našega obveznega osemletnega šolanja. Reorganizacija bi morala zadovoljiti potrebe naše socialistične družbe, tako da bomo prilagodili zahteve šole duševni zmogljivosti otrok. Iz te komponente bo treba izhajati pri spremembah v šolstvu. V Kranju niso ostali samo pri razpravljanju o potrebi šolske reforme, temveč so pristopili sredi letošnjega šolskega leta kar k praktični izvršitvi reforme: k ustanovitvi petega razreda, iz katerega naj bi se v nadaljnjih letih razvile popolne osemletne šole- (V Kranju 3 oddelki, v Stražišču pri Kranju eden in v Škofji Loki 1 peti in 1 šesti razred.) Marsikoga bo ta zadeva zanimala, zato poglejmo, kako je v petih razredih osemletne šole v Kranju. Ti razredi so pričeli s poukom 11. II. 1954. Organizacijsko so vključeni v osnovno šolo Kranj, ki ima sedaj s temi učenci 1050 učencev. Razredniki teh razredov so predmetni učitelji, ki so bili premeščeni s kranjskih gimnazij. Dodeljeni pa so bili še štirje drugi predmetni oziroma strokovni učitelji. Razredi imajo pouk dopoldne. Pouk je predmeten po učnem načrtu za višjo osnovno šolo. V te razrede se je po prosti odločitvi vpisalo 96 učencev, ki so do semestra obiskovali I. in II. gimnazijo v Kranju. Nekaj učencev so vpisali tudi proti koncu šolskega leta, a je učiteljski zbor petih razredov menil, da ni možno v tem času sprejemati novih slabih učencev, ker je tako ravnanje v bistvu izraz podcenjevanja osemletne šole že ob sami ustanovitvi. Ugovor je bil upoštevan in je zato v treh petih razredih le 96 učencev. Ti učenci na gimnaziji niso uspevali in je med njimi 27 takih, ki so prvi razred gimnazije že ponavljali, a samo 16 jih je, ki še nikoli razreda niso ponavljali. Ob semestru je 93 učencev imelo od 1 do 9 negativnih ocen. Edini, ki je :mel pozitivno spričevalo, ima hudo govorno napako. Ob redovalni konferenci 7. aprila so bili doseženi naslednji učni uspehi: Brez neg. ocene 24 ali 25o/o Z neg. oceno 70 .ali 72,91o/o Neocenjeni 2 ali 2,09«/(i Učno delo v tako sestavljenih razredih je težko. Predmetni učitelji so nujno morali spremeniti metodo dela, ker le s temeljito obrazložitvijo snovi in s stalnim utrjevanjem je četrtina otrok učno snov vsaj za silo usvojila. Učne knjige, ki so veljavne na gimnaziji, so tu nemogoče. Učni načrt za višje osnovne šole je drugačen in je možno gimnazijske učne knjige uporabljati samo pri določenih učnih enotah, ko bi seveda vsaj te bile pisane v dojemljivejši obliki. Tako je ostalo kot edino sredstvo za dosego znanja temeljita metodična obravnava z napisovanjem dispozicijskih točk z zgoščeno učno snovjo. Delo otežuje tudi nemirnost in nepazljivost otrok. Tudi z zanimivim poukom, da, celo z zanimivo učno snovjo je težko doseči aktivno sodelovanje vsega razreda. To je za učitelje, ki so sicer znali s pogledom in besedo napraviti v razredu red, hud napor, ker je treba polovico delovne energije porabiti za vdrževanje vsaj znosne discipline. Da bi predmetni učitelji bolje spoznali vzroke te nemoči, so učence anketirali in ugotovili: Otroci so dovolj stari in prevladujejo 12 in 13-letni; 80«/o je takih, ki so razrede že od 1 do 3-krat ponavljali. Duševno niso zaostali. Vsem pa se poznajo slabe domače razmere. Visok odstotek je enostranskih in popolnih sirot. Pri številnih učencih sta zaposlena oba roditelja in ni doma nikogar, ki bi skrbel za vzgojo in učenje-Okoli 20 otrok je takih, ki so v življenju pretrpeli težje padce in udarce na glavo. Ti otroci niso mogli uspevati v nižji gimnaziji, a tud; v osemletni šoli ne uspevajo. Učni uspehi se ob koncu šolskega leta niso izdatno izboljšali in bo v prihodnjem šolskem letu samo en šesti razred. To je sicer že tudi uspeh, toda pri sposobnih prevladujeta oceni zadostno in dobro, prav dobrih pa je zelo malo. Tako je sedaj s petimi razredi, vendar kaže, da bod0 vpisi za ta razred v novem šolskem letu veliki. S tem bodo v to šolo prišli tudi boljši učenci in treba bo resno razmisliti, kako bo z.njimi, ko bodo dovršili osmi razred. Na to je treba misliti že sedaj, ker drugače bo vsa ta reorganizacija ponesrečen poizkus. —er ALI LAHKO ODNOS UČITELJA DO UČENČEV IZBOLJŠA USPEH UČNEGA IN VZGOJNEGA DELA? Iz lastne prakse vem, da je za izboljšanje učnega in vzgojnega dela v razredu najvažnejši odnos učitelja do učencev. Učitelj, ki zna ustvariti v razredu iskren, prijateljski odnos, je že uspel. V razrednem kolektivu je potrebna individualna vzgoja. Učitelj se mora poglobiti v psihologijo posameznika, spoznati njegovo duševnost, mora se mu približati. Tako si ustvarjaš razredno družinico in nadaljnje delo ni težko. Otroci, z, veseljem prihajajo v šolo, vzgojni in nični uspeh je razveseljiv — razred je zlit v celoto in v takem razredu se takoj občutijo prisrčni odnosi in povezava z učiteljem. Prepričana sem, da sem vse svoje učne uspehe dosegla samo na tej podlagi. Obratno pa bi lahko navedla več primerov, kako porazno vpliva na otroško dušo nepravilen pedagoški odnos. Ko bi vsi prosvetni delavci osvetili več pažnje temu vprašanju, i znatno zboljšali učne uspehe in dolski obisk. Ustvariti v razredu pravilni odnos, da včasih mnogo truda, a znatno izboljša uspeh učnega in vzgojnega dela. Vehovar Marija Predlogi za reformo osemletnega obveznega šolanja Na zadnjem letošnjem zborovanju so prosvetni delavci ljutomerskega okraja po daljši analizi sprejeli več predlogov za reformo osemletnega obveznega šolanja. Predloge so s posebno resolucijo poslali v pretres republiškemu odboru, z željo, da bi pripomogli k odstranitvi današnjega neživljenjskega sistema šolstva. Prvi del teh predlogov govori o edinstvenosti šole. Učitelji štejejo kot največji nedostatek obstajanje dveh tipov obvezne šole od 4. razreda osnovne šole dalje: obvezno osemletko in obvezno nižjo gimnazijo v Sloveniji. Učenci, ki so obvezno obiskovali nižjo gimnazijo, niso dobili dovolj splošne predizo-brazbe za vključevanje v praktične poklice, zato predlagajo, da moirajo učenci v času osemletnega obveznega šolanja dobiti enako splošno osnovno izobrazbo. Osemletno šolanje naj se vrši v enotni osemletni šoli z enotnim učnim načrtom, povezanim od prvega do osmega razreda. Torej je nižjo gimnazijo izključiti iz splošne šolske ob-j veznosti. S tem bi se uveljavilo načelo enotnosti: enako splošno izobrazbo vsakemu I človeku. Enotnost šole. V sedanjem sistemu je omogočeno nadaljevati študij v višjih šolah samo učencem, ki so mogli svojo šolsko obveznost nadaljevati v nižji gimnaziji, do-čim je bil prehod iz osemletke praktično skoraj nemogoč. Iz enotne osemletne šole pa je možen prehod vseh sposobnih učencev v srednješolsko izobraževanje (splošno ali strokovno), brez dopolnilnih izpitov in na prostovoljni osnovi. Predlagajo, da bi bil mogoč prehod v srednjo šolo od 6. razreda dalje (učenci so tedaj starejši in umsko bolje razviti). Isti pogoj in še najmanj 14 let starosti velja za prehod v vajeništvo, ki naj bo povezano z nižjim strokovnim šolskim izobraževanjem. Tako zagotavlja enotna osemletna šola dve smeri nadaljnjega izobraževanja: strokovno in srednje splošno izobraževalno šolstvo. Ta predlog terja seveda tudi reorganizacijo srednjega splošno izobraževalnega šolanja, ki naj bi trajalo po novem le 6 let, vendar kot dosedaj skupno z osnovnim šolanjem 12 let. Ta predlog je izvedljiv, če se izvede pravilna povezava (linearna in koncentrična) med enotnim učnim načrtom za šest razredov osemletne šole in 6-razredne srednje šole. Organizacijski tipi. Te bo treba poenotiti tako, da bo učencem zagotovljeno, da bodo vsak razred obvezne osemletne dobe obiskovali v samostojnem oddelku ali razredu- Ostali naj bi naslednji organizacijski tipi: 1. popolna osemrazredna šola s samostojnimi oddelki za vsak razred v središču večjega območja (komune ali občine). Na istem območju je v oddaljenih krajih organizirati po številu otrok, 6- in 4-raz-redne šole. 2. Iz šestrazred-ne šole bi učenci odhajali v 7. in 8. razred obvezno v najbližjo osemletno šolo, iz 4. razreda pa bi učenci odhajali v 5. razred najbližje šest- od- nosno osemrazredne šole. Tako bi na področju komune organizirali nekak šolski kombinat s centralno popolno osemletno šolo in k njej pri. ključili 4- in 6-razredne šole tega območja. Centralna šola bi morala imeti na razpolago razne delavnice, boljšo opremo, knjižnico, razne kabinete, telovadnico in podobno ter po možnosti tudi pomožni razred. Učni načrt v teh šolah bi se izvajal samostojno brez kombiniranja oddelkov, brez posrednega in neposrednega pouka in brez turnusov. Kovič Ivan Slavistično zborovale v Mariboru 26. VI. popoldne: sestanek vseh udeležencev* 27. VI. dopoldne: dr. Slodnjak: Delež Štajer. ske v slovenski književnosti, diskutanti: Glazer, Feguš, Ingolič, Teply. dr. F. Petre: Slovenska literatura med obema vojnama, diskutanti: dr. Ocvirk, dr. Legiša, Liska, F. Vodnik. 27. VI- popoldne: ogled mariborskih znamenis tosti (vodi Teply). 28. VI. dopoldne: dr. Koflatrič: Štajerska narečja in organizacija filoL dela na terenu, dr. Logar: Problem iz štajerskih dialektov, dr- Bezlaj: Zanimivosti ia štajerske toponomast-ike. (Diskutanti: dr. Bajec, dr. Vodušek, dr. Tomšič.) 28. VI. popoldne: dr- Ocvirk: Svetovna knji-žev. v okviru pouka slovenske književnosti, prof. Gspan: Organizacija liter. zgod. dela na terenu. Debata o učnih načrtih (vodijo: Barbarič, Kolar, Feguš. Aškerc, Mihelič). Debata o čitankah (vodijo: Bačar, Pogorelčeva, Sterle, Ravbar). Debato o liter. zgod. (vodijo: dr. Ocvirk, Pirjevec, dr, Mahnič, Melihar)- 29. VI- dopoldne: dr. Trdinova: Pedagoški prijemi pri pouku jezika in sloga, diskutanti: dr. Bajec, dr- Tomšič, Bunc. dr. Mahnič: Pedagoški prijemi pri pouku liter, zgodovine. diskutanti: Merhar, Tomaževič, Stupanova. Mu-serjeva, Jamarjeva, Hrovat. 29- VI. popoldne: prof. Mihelič: Dejanski pouk slovenščine na srednji šoli, diskutanti: Orel, Brus, Zadravec, Stražar. 30. VI. dopoldne: dr. Štampar: Predavanje s področja novejše hrv. književnosti; prof. Jurančič: Jezikovni pouk srb- in maked. na sred. šoli, diskutanti: Smolej, Be-nulič, Jurkovič, Brozovič. 30. VI. popoldne: Predsednik SD dr. Slodnjak vodi debato o načrtih za bodoče delo. 1. VIL: Izlet (ekskurzija) v dve smeri: ali v kraje Prežihovega Vo-ranca (vodita Barbarič in Sušnik) ali na vzh- Štajersko (vodi dr. Slodnjak). Tovariši, vplivajte na društvene odbore in svete za prosveto, da z denarno pomočjo omogočijo članstvu udeležbo. v zbornici, na hodnikih, na dvorišču, skratka: izrabili so vsak prostor in čas, da so lahko nadaljevali svoje razgovore. Za naslednji sestanek so žrtvovali nedeljo. Janez, ves nasmejan, prične sestanek: »Prvo zmago smo dobili, treba nam je še druge in tretje. Največja zmaga pa je v tem, da smo za našo stvar nehote in celo prezgodaj zainteresirali starše. Neprestano me hodijo spraševat, kaj bo z osemletko. Seveda jim moram pojasnjevati, da stvar še ni zrela in da je njena ustanovitev odvisna od marsičesa. Vse to nam narekuje dolžnost, da ne smemo odnehati. Ce hočemo pokazati, kaj pravzaprav hočemo, bo treba napraviti delovni načrt. Iz njega se bo šele razvidelo, da bo naša reforma reforma v obliki izvedbe novega učnega načrta s prilagojevanjem med poukom samim. Ce ste za to, se ga lotimo kar danes. Predlagam, da določimo najprej splošne smernice. Ker bodo vstopili v naše vzporednice predvsem taki učenci, ki na gimnaziji slabo napredujejo, bo treba najprej preučiti psihološko plat. Da jih bomo spoznali, je treba vplesti v pouk čim več zanimivosti, aktivnega sodelovanja, zaposliti jih z neprisiljenimi nalogami opazovanja in pripovedovanja. Vse to bomo nanašali v delovnem načrtu, pri katerem bomo za vsak predmet in za vsako skupino predmetov vsi sodelovali. Zavedati se moramo, da bomo morali poučevati v novih in večjih predmetnih skupinah. Učna snov bo tem zanimivejša, čim bolj bo prepletena s sorodno snovjo, ne da bi se pri tem oddaljili od predmeta samega. To je eno. Drugo, kar je važno, je to, da nam bodo ti razredi naložili dolžnost, da bomo čim več med otroki. Tudi odmore bomo porabili za bivanje med učenci, ne da bi jim s tem kratili prostost. Morali se bomo intenzivno baviti z njimi. Tretje: posluževati se bomo morali čim več učil v naravi. Četrto: odpraviti bo treba izpraševanje za oceno. Znanje učencev bomo zasledovali med poukom. S tem bomo odpravili običajne redovalne konference in kampanjsko učenje. Ker bomo obravnavano snov ponavljali vedno v novi obliki, se učenec ne bo zavedal, da je bil vprašan in ocenjen. Po tem, kako se kdo zanima (uči), sodeluje (ponavlja in izpolnjuje naloge) in trudi (prizadeva), bomo učenca lahko ocenili in ugotavljali njegov napredek. Ker bomo vsakega učenca dobro poznali, bomo na konferencah lahko ugotavljali uspeh učencev v vsakem predmetu. Spremenili bomo tudi opremo vsakega razreda. Poleg ročnih zemljevidov, načrtov, skic in slik bomo stene opremili s časopisi od Cicibana, Pionirja, tednikov, lokalnega lista do Slov. poročevalca in Ljudske pravice — Borbe. Tako jih bomo navadili na branje časopisov, da bodo vedno v stiku z življenjem doma in po svetu. V pouk bomo uvedli čim več risanja in ponazorovanja. Ročno delo ne bo samo sebi namen, marveč mora dopolnjevati snov iz posameznih predmetov. V razredu bomo posnemali delavske svete, zbore volivcev, občne zbore društev in zadrug. Učenci bodo zbirali članke, slike, grafikone, reklame in poživljali z njimi pouk. Vse to moramo vnesti v naš podrobni učni načrt — naš delovni program.« Tedaj se oglasi Tone: »Ta reč pa ne bo tako enostavna. Zahtevala bo od nas mnogo priprav in intenzivnega dela. Kje bomo pa mi dobivali pripomočke za pripravo na pouk? Obe naši knjižnici ne zmoreta niti polovico tega, kar bomo potrebovali.« Janez odvrne: »Prav, da si me spomnil na to. Mnogo gradiva je v učbenikih za višje gimnazije in srednje strokovne šole. Treba bo zbirati. Ostalo nam lahko nudi Studijska knjižnica.« Tudi Špela se je zamislila in vprašala: »Kako si pa predstavljaš tak delovni načrt?« Tone razlaga; »Razdelili ga bomo na predmetne skupine to mesečne delovne enote. Predstavljaj si amerikanski žurnal za knjigovodstvo. Vse podrobnosti za vsak predmet v svoji skupini predmetov bo izdelal vsak sam kot prilogo k načrtu. Prednost takega skupnega načrta je v tem, da bomo vedno vedeli drug za drugega, kaj učimo v posameznem predmetu. Naše rahlo poseganje v »tuje« predmete bo oživljalo naš pouk. Učenci morajo spoznati, da je tudi v naravi in življenju tako. Ali se pri nas kdo zanima, kaj uče ostali predmetni učitelji v razredu? Vsak se poglablja le v svoj predmet. S tem pa natrpa v učenca toliko snovi, da je ta ne more prebaviti in končno obnemore.« Marička prekine Janezovo pojasnjevanje z vprašanjem: »Misliš, da se bo to obneslo?« »O tem sem prepričan,« odvrne Janez. »Ni vraga, da ne bi spravili v življenje reforme, ki v bistvu ni nič drugega, kakor to, da se pouk prilagodi potrebam življenja, zlasti pa graditvi socializma! To bi bila glavna načela, ki jih moramo upoštevati pri sestavi našega delovnega načrta. Sestavili ga bomo samo za prvo polletje, ker ne vemo, če bo sploh odobren. Kakor vidimo, so mnogi tovariši še zelo skeptični. REDOVALNA KONFERENCA Po štirinajstih dneh se je vršila na gimnaziji prva redovalna konferenca za drugo polletja. Potekla je v zname- nju slabih učnih uspehov. V prvih razredih so dosegli komaj 50 Vo pozitivnih ocen. Sklenjeno je bilo, da bo treba sklicati roditeljski sestanek in opozoriti starše na to. Pri zadnji točki »Razno« je ravnatelj sporočil, da so reformatorji predložili svoj delovni načrt za osemletko, ki jo nameravajo ustanoviti na našem zavodu. »Gre samo za peti razred in še tu samo za I. polletje. Njihov načrt se formalno v marsičem loči od gimnazijskega. Vsebinsko pa se drži v Objavah predpisanega učnega načrta. Ko ga boste vsi pregledali, ga bomo obravnavali na posebnem sestanku.« RODITELJSKI SESTANEK Napovedanega roditeljskega sestanka se je udeležilo mnogo staršev. S strahom so poslušali poročilo o učnih uspehih in prosili profesorje, naj bi učence večkrat vprašali. Mnogi so se zanimali, ali bo res ustanovljena osemletka na gimnaziji, o kateri se v mestu precej razpravlja. Zanjo so se posebno ogrevali tisti starši, ki so prejeli opomine in graje po zadnji konferenci. Navz: ":mu šolskemu odboru so naročili, da njihove želje čimprej uresniči. SINDIKALNI SESTANEK Teden dni pozneje je bil sklican sindikalni sestanek. Referent za razpravo o predloženem delovnem načrtu, ka- kor se ta izdelek reformatorjev imenuje, je uvovoma spomnil članstvo na zahtevo staršev po ustanovitvi osemletke na zavodu. Obravnava načrta je zato tem nujnejša, da vidimo, če je taka reforma pri nas izvedljiva. Prebral je pripombe članstva in dodal: »Med stvarnimi pripombami je nekaj docela negativnih, n. pr.: Utopija! Nesmisel! Za osnovno šolo! Neizvedljivo! Konkurenca! Ni za gimnazijo! »Otvarjam razpravo in prosim še za vaše ustne izjave,« nadaljuje referent ter sede in položi spise na mizo. Članica v nasprotnem kotu zbornice dvigne roko in pravi: »Iz pripomb, ki smo jih dali in sedaj ponovno slišali, je razvidno, da sta tako načrt kot taka reforma na naši gimnaziji neizvedljiva. Treba bo počakati, da višji forumi in njihove komisija dajo svoje mnenje. Menim, da je naša razprava o tem načrtu popolnoma odveč. Gimnazija naj vztraja na sedanji poti ter skuša doseči boljše učne uspehe.« »Kdo je za ta predlog?« vpraša referent, ki je hkrati vodil sestanek. Večina je dvignila roke. »Predlog je sprejet in s tem zaključujem sestanek,« so bile zaključne besede na tem sestanku. TRI LETA POZNEJE... Zavrnjeni načrt je po naključju dobila v roke posebna komisija. Temeljito ga je pregledala in ga po dveh letih vrnila zarotnikom s pripombo, naj načrt dopolnijo še za drugo polletje. Z neprevelikim navdušenjem so se spet lotili dela. Le priznanje komisije jim je dalo pogum, da so delo dovršili. Opravili so dolžnost, ki so si jo naložili sami. Delo na gimnaziji je medtem potekalo po starih potih. Zavod je zapustilo že okoli 300 dijakov z nedovršeno nižjo gimnazijo, ker so izpolnili svojo osemletno šolsko obveznost. Na veliko presenečenje je po treh letih dobilo ravnateljstvo gimnazije odlok, s katerim se dovoljuje ustanovitev Ogledne osemletne šole po odobrenem delovnem načrtu. Ob otvoritvi so sprejeli vanjo vse ponavljalce in tiste učence, ki so jih starši želeli vpisati. Po enem letu so napravili nov poizkus. Nekaj učencev se je vrnilo na gimnazijo. Izkazali so se kot dobri učenci, le nekaj jih je že po prvi konferenci prosilo za vrnitev na osemletko. Njen učni uspeh je ob koncu leta dosegel S0°/o. Ogledno šolo je obiskovalo mnogo staršev in vzgojiteljev in izreklo svoje priznanje. Metodo, tehniko in način vzgojnega dela na Ogledni šoli so polagoma sprejele vse nižjp gimnazije v bližnji in daljni okolici. Šolska reforma je po trdem boju doživela svoj^ zmago. 4 Tudi na to bo treba opozoriti starše šolskih otrok KEMIJE NA SREDNJIH ŠOLAH AJi si lahiko zamislite napred- ega kmeta brez poučne strokovne knjige? Ali si lahko za-mrshte preprostega človeka na vasi, ki ne seže rad po lepi povesti? Naši podeželski ljudje radi oeiro, četudi dobra knjiga težko Prodira v kmečko hišo. Napač-«o bi bilo, če bi trdili zaradi ‘ega, da med kmetijskima proizvajalci siploh ni zanimanja za njtge. Ce kdo, potem ravno kmečko ljudstvo danes prav živo čuti, da je v načinu proizvodnje zaostalo daleč za dru-gm in da je zaradi tega njegovo delo zelo nerentabilno. Zaradi tega vsak napreden kmet zeli čimprej zboljšata svoje gospodarstvo ter povečati proiz-voo lost in rentabilnost svojega de Razumljivo je, da tega ne Oo ,ogel doseči sam z lastnimi sredstvi in močmi. Skupnost mu bo v prihodnje Vedno bolj pomagala, da bo lahko s cenenimi krediti nabavil, kar mu je potrebno. Toda Samo to ca dovolj! Naš kmet Potrebuje poleg cenenih kreditov tudi več znanja o sodobnem načinu kmetovanja, potrebuje več strokovne izobrazbe. Tudi v tem oziru mu skupnost nudi svojo pomoč. Zadružna založba Kmečka knjiga v Ljubljani že tretje leto izdaja razne knjige za potrebe vaškega prebivalstva. Založba Kmečka knjiga organizira tudi kino-Lkacijo slovenskega podeželja, Posreduje nabavo poučnih filmov na ozkem traku In tudi sama snema že nekaj takih filmov. Poleg tega pa tudi popravlja in zboljšuje v svoji ki-no.servisni delavnici kino-apa-rature. Poleg neštetih strokovno kmetijskih, poučnih in leposlovnih knjig izdaja založba Kmečka knjiga tudi letno knjižno zbirko, ki obsega štiri knjige ter stane 300 din. Ce upoštevamo, da so danes knjige izredno drage in da nudi Kmečka knjiga v teh 4 knjigah okrog 1.000 strani branja za 300 din, potem lahko trdimo, da je to tako rekoč zastonj in da je na ta lep m potreben knjižni dar treba opozoriti starše šoloobveznih otrok v vseh vaseh. Katere knjige bodo izšle v novi zbirki Kmečke knjige? Koistor Kmečke knjige za 1355. leto. Brez dvoma moramo omeniti koledar na prvem mestu, saj je temelj, omenjene krnjižne zbirke. Za '1954. leto je prvič izšel tak koledar in so ga bralci ter kritiki v naših časopisih kar najbolje ocenili. Zgodilo se je pa vendarle, da so ga kmetovalci v nekaterih, dasi tudi pasivnih krajih, naročili v zadovoljivem številu, do-čim s0 nekateri drugi okraji (kot n. pr. ptujski, ljubljanski, ljutomerski itd.) naročil; komaj 10 do 25o/o od onega, števila koledarjev in letnih zbirk, ki jih je naročil sacer n. pr. pasivni sežanski okraj. Kje so vzroki? Brez dvoma so v pomanjkljivi propagandi za knjige v vaseh teh okrajev. Premalo ali skoraj nič ni bilo sestankov, na katerih bi prosvetni in drugi javni delavci teh okrajev opozarjali kmetovalce na to zbirko. Premalo je bilo v teh okrajih tudi osebnih ra,agovorov in opozoril na to zbirko. Razumljivo je, da smo tudi prosvetni delavci na vasi zainteresirani za to, da pride v žuljave kmečke roke čim več dobrega kmečkega tiska in da zaradi tega ne smemo in ne moremo stati brezbrižno ob strani, če nam je napredek naše vasi vsaj malo pri srcu. Prav zaradi tega objavljamo na tem mestu kratko vsebino nove knjižne zibirke Kmečke knjige. Koledar Kmečke knjige ima poleg običajnega koledarskega dela, ki ima vse kmetu potrebne podatke, tudi drugi obsežnejši del. Tu je razporejeno pestro gradivo z vseh področij znanosti, tehnike, kmetijstva, leposlovja in še marsikaj poučnega, zabavnega In koristnega- Za vsako kmečko hišo bo ta koledar brez dvoma nepogrešljiv prijatelj, pomočnik in svetovalec skozi razne težave in nepnilike ne samo v 1955. letu, temveč tudi pozneje- Pogovori o krmljenju živine. To knjigo so napisali naši najboljši živinorejski strokovnjaki, živinozdravhik dr- Marjan Pavšič ter kmetijski inženirji Oto Muck, Erik Eisel in Jože Fer-čej. Pravilno krmljenje je pri nas še precej neznano. Nj namreč vseeno, koliko, kdaj, česa in kako živina poje. Pogosto se zgodi, da živina ne izkoristi dovolj sicer dragocene krme, ker v krmi primanjkujejo nekatere nujno potrebne snovi. Da bi živina vso krmo res koristno izrabila za dvig svoje proizvodnosti ozir. delovne sposobnosti, je seveda treba poskrbeti za pravilno sestavljene krimske obroke. Zaradi svoje pomembnosti in koristnosti je pač nujno, da opozorimo naše živinorejce na to knjigo, ki jim bo dala dragocene napotke za najučinkovl-tejiše krmljenje živine. Zgodovina slovenskega naroda je prva v seriji knjig, ki jih bo v naslednji letih izdala Kmečka knjiga. Na te knjige mnogi nestrpno čakajo, saj pri nas še nimamo poljudno napisane zgodovine, ki bi temeljila na naprednih znanstvenih ugotovitvah. V novi letni zbirki bo Izšel prvi del, ki ga je napisal univerzitetni profesor dr. Bogo Grafenauer. V njej nas popelje v najstarejše znano obdobje našega naroda, ko so se naši predniki šele začeli naseljevati v teh krajih. Knjiga ima tud; številne slike in zemljevide, ki bodo lajšali razumevanje. Navidezna steza je najnovejše leposlovno delo pisatelja Ignaca Koprivca. V tej zgodbi nam na privlačen način opisuje ljubezensko razmerje v trikotniku. Vsa zgodba je dana v okvir partizanščine, sovražne ofenzive na Kočevskem Rogu, ko nekateri slabiči v skrivanju in blodnjah po gozdovih doživijo hude duševne in moralne krize ter se nameravajo sam; predati okupatorju. Med njimi tava tudi partizanka Vida, iki jo najde v gozdu partizan Silni ter ji vlije novih m or a In ih moči. Ko pa se ‘Vida ponovno sreča z omahljivim partizanom Menihom, ki je medtem zbral raztepene partizane ter jim postal komandir, se oddalji od Silnega ter se zateče v naročje moralno šibkega ženskarja Meniha. Brez dvoma bo ta povest s svojo napeto vsebino v sodobnem okviru praw privlačno čtivo. Nobenega dvoma ni, da sl naši kmetje, naše kmečke žene in vaška mladina zelo žele dobrih, poučnih knjig, ki so blizu njiho-hovim perečim življenjskim in proizvodnim vprašanjem. Zelo si zlasti žrle knjig, iz katerih bi bi lahko črpali koristne napotke za zboljšanje svoje proizvodnje, da bi imeli tako od njih tudi nekake posredne koristi. Take knjige izdaja Kmečka knjiga v Ljubljani (Miklošičeva 6) in prav bo, če na to opozorite še pred zaključkom letošnjega šolskega leta tudi starše svojih učencev, da si jih na-roče- Sgl Zborovanje IfndsEso-prtssvet-nila delavcev v Zagorju V aprilu so se v prijetnem kopališkem kraju Medija— Izlake zbrali ljudsko prosvet-Hi delavci mestne občine Za-Sorje. Iniciativni odbor je Odločil, da po daljših pripra-v**b in številnih predlogih skliče ustanovno skupščino kluba ljudskoprosvetnin de-delavcev. Udeležba je bila velika: okrog 70 vzgojiteljev, Učiteljev, profesorjev, pred-^hikov DPD »Svoboda« in ^ iP »Partizan«, pevovodij, Jrperjev, dirigentov in dru-|m. Navzoči so bili tudi na-celmk okrajnega SPK tov. 7 a lin, predsednik LOMO ■agorje in ljudski poslanec LukiaČ , in ^kretar MK tov. Ludoviko. Poročevalec iniciativnega odbora tov. Marcijan je med ■rugim poudaril: »Delavski Lizr?d Jugoslavije jespolitič-'° m ekonomsko revolucijo Pejožii trdne temelje za na-^‘Jhjo socialistično izgrad-Le-ta je pogosto ti-“•? kolo, ki bo gonilna lla ,za širši razcvet vse-‘ a . družbenega življenja in gizoialističnega ustvarjanja. "P®1 ekonomski razvoj in spehi ne preoblikujejo v oovoijni meri ljudske za--pp'- Pospešiti moramo raz-°J duhovne revolucije in "sparitev njenih ciljev 1PP>?P in , združiti vse raz-P lozljive sile. Pri tem je tre. in i^r j°i mest° priznati vzgoji j ljudskemu prosvetljevanju. ^organiziranim in sistematič-'m d,elom bomo rešili in se PpfP’11 številnim vzgojnim Problemom, mladino pa pri-'/nit! v prosvetljena in dri,. Fa primerna društva. Takšno eio: skrb za našo mladino in Preoblikovanje ljudske zave-.,! sia za nadaljnjo rast soci-nadvse potrebni. V tem da- U Uudska zakono. ] ^a pr vsega začetka opravi-veliko revolucionarno deic lPPP™ določilom, da je sar 1 C5Cena od cerkve, iz če-r sledi, da moramo pri vzgo-B lskati in se nasloniti na .»predne, znanstvene osnove v avno določilo o svobod? *a 0'IZPPve^ovan.ia pa je bilo »a Ps?kega ijudskoorosvetne-T),.-, f. avca preizkušnja, če je na ' n° doumel revolucio-Pa n to,žnie našega delovne, jp , loveka, kateremu pokazu. ho n Plant>st pravo in resnič- pPot k napredku. Kazumijivo je. da so zato-n n p..v zadnjcm času moč-niaPnpla v ospredje vpraša-fika miralni pouk, delav. Prosveta in telesnovzgoj- na društva, revizija učnih načrtov, reforme šolskega sistema, društvo prijateljev mladine, gradnja sodobnih tk>l, ljudske knjižnice in drugo. Priznajmo, da smo cesto capljali in da nismo bili neutrudni sopotniki delavskega razreda, našega revolucionar, nega voditelja. Ce torej prav vidimo in prav razumemo po. trebe naše komune, se združimo v klub ljudskoprosvetnih deiavcev. la naj ne bo sam sebi namen!, marveč skupaj z drugimi delovnimi ljudmi v številnih prosvetnih društvih vzgajajmo našega otroka in prosvetljujmo našega delovnega človeka. Osnutek pravil dovolj jasno govori o namenu in delokrogu takšnega kluba- Budno spremljajmo socialistični razvoj in družbene spremembe, konkretna prosvetna vprašanja pa v diskusijah oplodimo z našimi mislimi in težnjami, vzbudimo smisel za Ijudsko-prosvetno delo v vseh prosvetnih delavcih in realne glejmo na naloge in potrebe komune. Pomagajmo mlajšemu in praktično ter življenj, sko neizkušenemu kadru pri čimprejšnjem vključevanju v ljudskoprosvetno delo. Spo. znavajmo uspehe delovnega ljudstva v ožji ter širši domo-vini in vse velike pridobitve posredujmo naši mladini. Sodelujmo z ljudsko oblastjo v vprašanjih šolstva in prosvete sploh, širimo prosvetni tisk, seznanjajmo ljudi z našo domačo problematiko, med seboj pa razvijajmo tovariške in domačnostne odnose!« Po branju osnutka pravil je plodna, vendar šibka diskusi-ja opravičila obstoj takšne združitve ljudskoprosvetnih delavcev v Zagorju. 67 navzočih je podpisalo pristopne izjave. V razpravi so se oglašali predsedniki in zastopnik; raznih društev, učitelji in profesorji ter gostje. Tov. Krautberger in Koprivšek sta brez pridržkov pozdravila ustanovitev kluba, saj bo de-lo v prosvetnih društvih lažje in uspešnejše, če bo v njih delalo več učiteljev in profe. sorjev; na ta način bodo tudi mladinske sekcije dobile svo-je vodje in vaditelje in laže bo poiskati nove delovne obli-ke._ Predlagala sta tudi, da naj klub napravi pregled vseh prosvetnih delavcev in ugotovi, kje in kaj kdo dela Tov. Kumer in Klun smatrata, da naj omogočimo pristop tudi prosvetnim delavcem izven področja mestne občine. Mlaj. Šim, novim učiteljem in profesorjem je treba pomagati in jih napotiti v ona društva, ka-terih delo jih zanima in so zanj tudi sposobni. Predvsem pa je treba, da pomnožimo vrste TVD »Partizan«. Tov. Žnidar pozdravlja široko delovno področje, kakor je predvideno v osnutku pravil. Poudarja, da bomo morali še letos urediti klubske prostore in od skupnosti dobiti tolikšno materialno podporo, da bo delo res uspešno. Tov. Skalin je v vsem soglašal, želel pa je slišati mnenje vse navzočih, ker se še zgodi, da ta ali oni izjavi, da so mu nekaj vsilili Med nami so še vedno malo-meščani, ki zavirajo naš revo-ucionarni razvoj. Takih delavski razred ne more podpirati. Delavski razred in nje-gova kultura sta najnaprednejša in hočeta osvoboditi lju. di vseh spon, tudi malomeščanske sredine in omahlji-^ s' Ijudskoprosvetn: delavci se moramo opredelit! za eno ^smer in za en nazor Sele takrat, kadar je človek o stvari trdno prepričan, se za svoje ideje lahko bori 3 vsakomer. In prav to mora biti naloga tega kluba. Vpli-vajfe na ljudi, ki še kažejc znake malomeščanstva, in vse delo povezujte z življenjem, s pridobitvami in nadaljnjimi načrti socialistične revolucije Potem bo klub res žel uspehe in jaz pa z veseljem pozdrav-Ijam. Tudi tov. Ludoviko in tov. Lukač sta razpravo obogatila s Svojimi mislimi in klubu obljubila vso pomoč-Mestni ljudski odbor je že dalj časa _ razmišljal, kako b; združil ljudskoprosvetne delavce in na tem področju še bolj napredoval. Naša dolžnost je. da mladino neprestano spremljamo in vzgajamo in da je ne prepustimo tujemu vplivu: Ijudskoprosvetni delavci pa tukaj lahko največ pomagajo. Spričo skupnih interesov smo dolžni, da se zbližamo in nase otroke vzgo-jimo v poštene in delavne graditelje socializma. Šolski inšpektor tov. Pečnik je poudaril. da bi bil vsak prosvetni delavec lahko ponosen, če ga delavske množice vabijo v svoja društva. One vedo, da jim lahko veliko pomagamo. Zato je prav. da se ljudsko-prosvetni delavci združijo v klubu, kateremu želim mnogo usnehov. Skupščina je z jamam glasovanjem izvolila 7 članov za V štev. 8 »Prosvetnega delavca« z dne 20. aprila 1954, je bila v sestavku »Kemija na srednjih šolah, zelo ustrezno razčlenjena ..problematika poučevanja kemije na naših srednjih šolah, kot je bila iznesena na občnem; zboru Slovenskega kemijskega društva. Zlasti so pomembne objektivne kritične analize dejanskega stanja z ozirom na opremo, učbenike, učila, predmetnike in učne načrte, katere s svojo preciznostjo po veliki večini tudi že praktično nakazujejo uvedbo ukrepov, potrebnih za izboljšanje sedanjega stanja. Objektivno so orisane tudi težave z ozirom na predavateljski kader kemije na naših srednjih šolah. Tudi iz teh navedb je mogoče dobiti pravo sliko dejanskega stanja, zlasti ke,r so naznačeni tudi nekateri neposredni povodi, ki so privedli do trenutnega položaja. Niso pa dovolj jasno očrtani vzroki za Te pojave, pa tudi niso nakazana pota za izboljšavo obstoječih razmer. Ni namreč dvoma, da bo treba v času reformiranja našega šolskega sistema posvetiti temu področju več pažnje kot do sedaj, kajti absurdne razmere, ki obstajajo v pogledu predavateljskega kadra za kemijo na srednjih šolah, zahtevajo resnično korenite izpre-membe. Zato pa je prvenstveno potrebno ugotoviti ne samo dejanska stanja in neposredne povode, ki so privedli do današnjih razmer v pogledu poučevanja kemije, temveč je treba poiskati tudi globlje vzroke, hji so omogočili nastanek takega stanja, kot ga objektivno opisuje uvodoma omenjeni članek. Dejstva, da poučujejo kemijo na mnogih šolah LRS »biojogi-pripravni-ki in učitelji (absolventi VPS«), da »srednjim šolam v LRS odločno primanjkuje pedagoško Izobraženih kemikov«, da pa »absolventi kemijskega oddelka prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Ljubljani ne morejo dobiti zaposlitve na šolah«, vsekakor morajo imeti določene globlje vzroke in pomembne razloge. Ta zaključek se vsiljuje tembolj, ker tu ne gre za kake osamljene pojave, temveč za številne primere, ki jih srečujemo vrsto let po osvoboditvi. Za rešitev problema je tedaj treba ugotoviti,, prave razloge obstoj ečemu stanju. Sicer pa nam prvo smer nakažejo že nekatere ugotovitve uvodoma, citirar.ega; članka samega, ki n. pr. pravijo, da »večji del mladih absolventov kemijskega oddelka prirodo-slovno-matematične- fakultete noče službovati izven Ljubljane«, da »raje sprejmejo iz-venšolsko zaposlitev«, in da »pri namestitvi povojnih absolventov na šolah vpliva omejena uporabnost takih moči«. Podrobnejša analiza teh ugotovitev, ki se nanašajo na mlajše, t. j. povojne absolvente, vsiljuje sama po sebi primerjanje povojnih absolventov s predvojnimi absolventi kemijskega oddelka tedanje filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zlasti z ozirom na njihovo uporabnost v srednjih šolah. Takoj se pokaže, da so pred vojno diplomirani absolventi kemijskih oddelkov filozofskih fakultet v Ljubljani in Zagrebu, ki so prvenstveno prihajali na službovanje po šolah današnjega teritorija LRS, dejansko bili usposobljeni in tudi po črki svojih diplom bili sposobni za poučevanje najmanj dveh predmetov v višjih razredih srednjih šol, pogosto pa poleg tega priznano sposobni vsaj še za tretji predmet na nižji stopnji. Moramo si biti na jasnem o dejstvu, da zakon 'o ponudbi in povpraševanju velja za šolske obrate prav tako kot za industrijske. Sole so pač po posebnosti značaja drugačne, toda tudi operativne in produkcijske ustanove, ki pač ne proizvajajo izdelkov, temveč oblikujejo človeka, ki bo pozneje tudi sam proizvajal izdelke in jih uporabljal.. Šolskim vodstvom so potrebne učne moči nekako tako, kot so industrijskim ustanovam potrebni obdelovalni stroji ali talilne peči. Nihče ne bo videl nič napačnega v dejstvu, da vodstvo’ industrijskih podjetij nabavlja uporabnejše stroje, stroje, z večjo zmogljivostjo in. stroje, ki lahko izdelujejo več različnih izdelkov ali polproduktov; pravimo, da je uporaba takega stroja racionalnejša in bolj ekonomična. Analogno moramo seveda priznati, da se tudi upravni in 3 za nadzorni odbor ter 3 člane za častno sodišče- Napravila je tudi delovni načrt do zaključka sezone oziroma tek. šolskega leta: pregled družbenega in političnega delovanja ljudskoprosvetnih delavcev v Zagorju. Skupno posvetovanje s člani delavskega sveta rudnika Zagorje b vzgojnih ih prosvetnih vprašanjih, izvedba »Kulturnega tedna«, obisk Primorcev na skrajni zapadni' meji in širše posvetovanje o delu in uspehih ob sklepu šolskega leta. nabava bolj uporabnega oblikovalnega objekta šolskim vodstvom zdi bolj ekonomična, zato stremijo za namestitvijo takih učnih moči, ki so usposobljene za poučevanje več predmetov. Pri velikih šolskih zavodih, ki pa so zbrani le v redkih velikih centrih naše ožje domovine, stvar ni tako pereča; toda personalna vprašanja so tam že stabilizirana. Pri manjših šolskih zavodih, ki jih pretežno srečujemo v naši republiki, pa je izbiranje učnih moči s heterogeno izobrazbo navadno že kar kategorična zahteva, ki jo nujno narekuje gospodarski položaj našega šolstva. Ne smemo namreč prezreti izredni porast števila naših srednjih šol po osvoboditvi, od katerih se mnoge nahajajo še v razvojnih težavah in je razdeljevanje gmotnih sredstev težavna in komplicirana zadeva. Vsekakor je jasno, da so srednješolski predavatelji kemije, ki so diplomirali pred vojno, dejansko usposobljeni za poučevanje več predmetov in da zaradi tega s predmeti, ki jih docela obvladajo, tudi v celoti izpolnjujejo predpisano tedensko učno obveznost. Tako je zadovoljno šolsko vodstvo, ustreženo je predpisom zakonitih določb, profesor deluje v svojem pravem delokrogu ter posreduje dijakom osvojeno znanje na strokovno dognani in sproščeni način, kar se seveda odraža v lahkem dojemanju in trajnih uspehih pri dijakih. Povojni absolventi kemijskih oddelkov Univerz, ki dajeta kadre za srednje šole naše republike, pa se od predvojnih razlikujejo, toda v dveh različnih smereh. Pri absolventih kemijskega oddelka prirodoslovno-matematične fakultete zagrebške Univerze ni opaziti znatnejših odmikov od predvojnih absolventov z ozirom na šolsko uporabnost. — Nasprotno pa je pri absolventih kemijskega oddelka priro-doslovno-matematičnc fakultete v Ljubljani dejansko mogoče opazovati tisto, kar označuje že uvodoma omenjeni članek kot »omejeno uporabnost«. Ti absolventi so namreč s svojo diplomo dejansko usposobljeni le za poučevanje enega . predmeta, t. j. kemije. Iz tega, za stroko na videz pozitivnega dejstva pa izhaja za šolsko delo cela vrsta tažav, ki povzročajo resnično neprijetne posledice. < ■ Predvsem se taki absolventi, ki so vzgajani in izobraženi v smeri čistega kemijskega Udejstvovanja, le zelo težko znajdejo na manjših šolah, ki so jim kot začetnikom na razpolago. Zaradi dopolnitve obvezne učne obveznosti morajo praviloma prevzeti tudi. poučevanje predmetov, za katere niso usposobljeni. Upoštevati je treba, da je v nižji gimnaziji za kemijo skupno določenih le majhno število ur: 2 tedenski uri v III. in 2 uri v IV. razredu. Poučevanje drugih predmetov je torej absolutna nujnost. Toda tako poučevanje je precejšnja muka, — pa ne samo za predavatelja. Slednji se mora neprenehoma sam učiti tvarino predmeta, od katerega ne zna dosti več, kot tedaj, ko se ga je sam učil v gimnazijskih letih. Tovrstnemu posredovanju seveda manjka suvereno obvladanje snovi, zato manjka tudi vsaka sproščenost in seveda tudi potrebni odnos do predmeta. Ako je že »nesrečni po-sili-predavatelj« v mučnem položaju, niso dijaki v dosti boljšem. Togo podajana snov prav gotovo ne vzbudi potrebnega zanimanja in ne more privesti do aktivnega sodelovanja: dijaki si prilastijo le malo ali pa nič od neprimerno posredovane tvarine. V takih primerih mora šolsko vodstvo izbirati med dvema neprijetnima odločitvama: ali naj bi dovolilo taki učni moči zmanjšano učno obveznost z omejitvijo le na kemijo, — kar je obenem nepravično do ostalih predavateljev, ni v skladu s predpisi in obenem nasprotno vsaki ekonomični uporabi predavateljskega kadra — ali pa naj forsira poučevanje drugih predmetov, kar pa nujno vodi do tipičnega formalizma in zmanjšanja učnega uspeha pri dijaštvu. — Mladi suplent postane pri tem zagrenjen, želi najti drug izhod in ako nima izrednega veselja do šolskega poklica, si prej ali slej poišče nešolski poklic, za katerega so v kemijski stroki za sedaj še podane določene možnosti. Menimo, da je prav razumljivo, ako se šolska vodstva želijo izogniti takim težavam in zato na nižjih gimnazijah ne stremijo za nameščanjem kemikov, čeprav bi jih potrebovala. Pomagajo si pri tem kakor vedo in znajo; tako pridemo do resnično precej razširjene uporabe biologov in absolventov VPS pri poučevanju kemije. Tovariši kemiki bodo to dejstvo pač morali oprostiti, kajti če hočemo stvar pogledati objektivno, .moramo priznati, da so tako biologi kakor tudi absolventi VPŠ učne moči s heterogeno šolsko uporabnostjo, da so poleg glavnega predmeta usposobljeni tudi za kemijo vsaj na nižji stopnji in zato na področju srednješolskega poučevanja konkurenčno uspešnejši tekmeci mladih absolventov kemijskega oddelka povojnega tipa. Razlog njihovi manjši uporabnosti leži torej v enostranosti njihovega univerzitetnega izobraževanja, z drugimi besedami v učnem programu študija na ustreznem oddelku naše Univerze v letih po osvoboditvi. Niso nam znani razlogi, kt so v povojnih letih privedli do izpremembe učnega programa kemijskega oddelka bivše filozofske fakultete, ki je bil preizkušen. Ako se je s tem morda želelo narediti koncesijo študentom, zaradi eventualnega zmanjšanja izpitne tvarine, moramo ugotoviti, da je bila s tem izvršena zelo slaba usluga, ki sedaj ogroža poklicno uporabnost diplomiranih kemikov. — Kolikor pa so pri tem odločali motivi, izhajajoči iz ozkega sodelovanja med kemijskim oddelkom prirodoslovno - matematične fakultete Univerze in kemijsko fakulteto TVS v pogledu skupnega posredovanja nekaterih osnovnih študijskih predmetov, bi kazalo krepkeje podčrtati specifične zahteve poučevanja na eni in drugi fakulteti. Ta misel se namreč vsiljuje pri primerjanju učnih programov kemijskega oddelka prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Ljubljani, ki je povezan s kemijsko fakulteto TVS, s programom kemijskega oddelka prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, ki je popolnoma samostojen. Ali od tod izvira razlog dejstvu, da je učni program zagrebškega kemijskega oddelka prirodoslovno-matematične fakultete še vedno zelo podoben predvojnemu, preizkušenem^ programu, ki ima v Zagrebu ža skoraj 70-letno tradicijo in ki omogoča absolventom, da poleg kemije poučujejo na višji stopnji tudi druge predmete? Zelo verjetno je, da se vidiki, po katerih se sestavljajo učni načrti za tehnične visoke šole, v marsičem ne morejo ujemati z zahtevami, ki jih postavlja namen šolskega izobraževanja in vzgajanje mladostnikov. Pri sestavljanju učnih načrtov za kemijsko fakulteto TVS so sodelovali zastopniki kemijske Industrije in v izdelanih učnih programih so prav gotovo upoštevane tudi njihove pripombe in. želje, kar je popolnoma naravno. Kemijska industrija je pač glavni koristnik kadrov, ki jih oblikuje kemijska fakulteta TVS iz svojih slušateljev; zato more in tudi mora podajati svoja mnenja pri delikatnem problemu učnih načrtov in določanju profila kemijskega inženirja. Analogno pa bi seveda bilo primerno, da bi zastopniki prosvetnih forumov aktivno sodelovali pri sestavljanju učnih načrtov za kemijski oddelek prirodoslovno-matematične fakultete Univerze. Prosvetne ustanove in zlasti srednje šole so nekaki »naravni« koristniki večjega dela absolventov omenjene fakultete, ki je med drugim tudi po zakonu dolžna izobraževati »znanstveni in pedagoški naraščaj za znanstvene ustanove in srednje šole«. Zlato bi učni načrt kemijskega oddelka prirodoslovno - matematične fakultete moral upoštevati tudi zahteve srednješolskega poučevanja in ne samo ožje strokovnosti. Z uveljavitvijo.določb novega univerzitetnega zakona bo lahko odstraniti anomalije v pogledu učnih programov vseh visokih šol, ki v precejšnji meri ovirajo povezavo univerze z življenjsko prakso. Ugotovitve Rodoljuba Colakoviča v znanem ekspozeju z dne 12. junija ob priliki sprejema predloga zakona o Univerzah, v katerih podčrtava pomanjkljivosti učnih načrtov določenih fakultet, v precejšnji meri veljajo tudi. za učni program kemijskega oddelka prirodoslovno-matematične fakultete v Ljubljani. Slednje bi se moglo trditi tako glede na razcepljenost predmetov, kot na preobremenjenost z nebistveno tvarino in na pomanjkanje določenih predmetov, kar vse ne daje zagotovila, da bo absolvent po diplomi zavzel v šolski praksi določeno delovno mesto. Novi zakon o univerzah bo verjetno omogočil tudi določeno vskladenje učnih programov istih oddelkov na različnih univerzah, ki danes še ni mogoča v škodo samih absolventov in v škodo kvalitetnemu pouku kemije na srednjih šolah. Naloga prizadetih pa je, da že sedaj posvetijo vse sile za izdelavo ustrez-nh predlogov učnega načrta, ki bo upošteval zahteve didaktike in šolske administracije obenem z zahtevami ožje strokovnosti NEKAJ MISLI OB PRIPRAVAH ZA RAZSTAVO OTROŠKIH RISB Glavni odbor hrvatskega društva Naša djeca pripravlja v .okviru mednarodnega kongresa za zaščito otroka, ki bo v avgustu 1954. leta, razstavo otroških risb, na katero so bili povabljeni tudi učenci slovenskih šol in nižjih gimnazij. Večina šol se je odzvala vabilu. Svojevrsten rekord ima nižja gimnazija v Kamnu, ki je poslala 600 risb. Risbe je pregledala ocenjevalna komisija, v kaferi so bili akademski slikarji in pedagogi. Izbrali so 460 risb učencev nižjih gimnazij in 60 risb učencev osnovnih šol ter nekaj risb otrok predšolskih ustanov. Vse izbrane risbe bo še ponovno pregledala in ocepila glavna, komisija v Zagrebu. Veliko število risb, ki so bUe zbrane z malone vseh obveznih šol v Sloveniji, je komisiji omogočilo, da je razen svoje poglavitne naloge, to je izbire risb za razstavo, opravila še drugo, ocenila je namreč tudi stopnjo grafičnega izražanja naših otrok. Ustvarila si je dokaj jasno sodbo o tem, kako naše učiteljstvo vrednoti pouk risanja na osnovnih šolah in nižjih gimnazijah. Preseneča majhno število odbranih risb osnovnošolskih otrok v primerjavi z dokaj velikim številom risb učencev nižjih gimnazij. Stopnja risarskega izražanja, zlasti na 'osnovnih šolah, je nizka, kar je posledica nepravilne likovne vzgoje. Risbe izpričujejo izrazno siromašnost večine učencev osnovnih šol, čeprav vemo, da je prav na nižji stopnji osnovne šole težnja otrok po grafičnem izražanju in oblikova- nju velika in psihološko nujna. Gre za pravilno usmeritev in razvijanje ustvarjalnih, oblikovalnih sil, ki so v otroku. Naša šola pa podcenjuje učenčevo ustvarjalnost, sposobnost grafičnega Izražanja. Zavira otrokov razvoj z vsiljevanjem risanja ornamentov, predmetov mrtve prirode, ki otroka v tej dobi najmanj zanimajo. Ti risarski elementi največkrat zaduše učenčevo iniciativo in aktivnost v risanju. Otroci v tej dobi rajši upodabljajo žive stvari, človeka in živali, in to kar se le da samostojno, po svojem doživetju. Presenetljivo visoko je število risb, ki nimajo ničesar opraviti z otrokovim samostojnim oblikovanjem. Mislimo na prerisovanje raznih motivov z osladnih razglednic, ilustracij iz Cicibana in drugih mladinskih časopisov. Zal risanje po predlogah, in to še Celo po slabih predlogah, še vedno prevladuje na osnovnih šolah. Zaradi tega se tudi risbe učencev elementarnih razredov ne razlikujejo mnogo od onih iz višjih razredov. Spričo tega se ne smemo čuditi, da so malone vse risbe imele isti značaj, ih to vsebinski in oblikovni, niso se ločile med seboj niti po motivih niti po tehniki. Vsekakor je ta nizka stopnja risarskega izražanja našega učenca odraz učiteljeve nepravilne metode pri pouku risanja, nepravilnega vrednotenja tega predmeta In še posebej nepoznavanja psihologije šolskega otroka. Nekoliko bolje je na nižjih gimnazijah. Res je,- da tam poučujejo učitelji s. strokovno izobrazbo in pravilnejšim odnosom do risanja. Učitelji osnovnih šol, zlasti tisti, ki so na tečajih pridobili usposobljenost za poučevanje, bi morali obiskovati posebne tečaje za • risanje. Le tako bomo zboljšali raven risarskega pouka. Vendar neustreznost likovne vzgoje na naših šolah ne izvira samo iz pomanjkljive izobrazbe učiteljstva, marveč tudi iz nepravilnega pojmovanja risanja kot osnovnega elementa estetske vzgoje. Govoriti bi morali o učnem načrtu za risanje, ki določa naloge, vsebino in oblike dela na šoli. Med likovnimi umetniki, zlasti tistimi, ki se tudi pedagoško udejstvujejo, se čedalje bolj pojavlja kritika sedanjega učnega načrta risanja za osnovne šole ter nižje gimnazije. Reformo pouka risanja na obveznih šolah smo pričakovali v zvezi z reformo sistema splošnoizobraževalnega šolstva. Ker pa reforme šolstva še ne bo tako kmalu, bi kazalo preučiti učni načrt za risanje ter ga izpopolniti in psihološko prilagoditi učencem. Oboje je torej potrebno: korektura učnega načrta in boljša strokovna pripravljenost našega učiteljstva za risarski pouk. Zbiranje risb prehaja v naši republiki že v navado in to v zvezi z mednarodnimi razstavami, ki se vršijo malone vsako leto v Tokiu, New Delhiju. Ameriki in drugod. Dogaja pa se organizacijska nerodnost, da zbira risbe več organizacij istočasno (Društvo prijateljev mladine LRS, Mladinska (Nadaljevanje na 8. strani tl zadnji kolonu), f Kaj NAM POVEDO P ESPERANTISTI «•••••••••••••• Biro za informacije in dokumentacijo pri Zvezi esperantistov Slovenije je začel izdajati Informacijski bilten, s katerim bo seznanjal javnost o esperant-skem gibanju. Iz tega biltena smo povzeli naslednje vesti: 11 DRŽAV PODPIRA ESPERANTO PRI UNESCO Peticijo e uporabi esperanta v javnosti in na mednarodnem področju je podpisalo okrog milijon ljudi in nad 500 organizacij v imenu 15,000.000 članov. O tem bo letos odločala skupščina UNESCO. Nekatere države so že obvestile sekretariat, da so naklonjene peticiji. Te so: Avstrija, Gvatemala, Honduras, Jugoslavija, Kambodža, Kuba, Libanon, Mehika, Norveška, Španija in Urugvaj. Avstrija je predlagala tudi mednarodno konvencijo o uvedbi esperanta v šole in izrazila pripravljenost, da sama to stori, če bodo enako ravnale vsaj še štiri druge države. KONFERENCA UČITELJEV Nizozemska sekcija mednarodne esperantske organizacije učiteljev pripravlja mednarodno konferenco učiteljev, ki se zanimajo za vzgojne probleme. TURISTIČNE IN KULTURNE PRIREDITVE Kot vsako leto organizirajo esperantske zveze širom po svetu vrsto kulturnih in turističnih prireditev. V Švici bodo organizirali esperantski turistični teden, kjer je poleg izletov na sporedu tudi nadaljevalni tečaj esperanta in vrsta strokovnih predavanj o Švici. V kraju Lo-tfcus na Norveškem bodo v avgustu priredili »esperantske počitnice«, kjer bodo imeli tečaj za voditelje esperantskih tečajev in številna predavanja. Mednarodni počitniški teden bo tudi v Konstanzu ob Bodenskem jezeru. Ta pridobitev je že tradicionalna in ima vsako leto več udeležencev. Številni esperantski tečaji za začetnike kakor tudi tečaji za učitelje se bodo letos spet vršili v Mednarodni ljudski univerzi v Helsingoru na Danskem. Več manjših programov« bo tudi pred in po kongresih esperantistov, ki bodo letos v Franclji (delavski) in na Nizozemskem (svetovni in mladinski. Beseda tovarišem ob koncu šolskega leta 110 ZNANSTVENIH IN TEHNIČNIH SLOVARJEV V ESPERANTU Center za dokumentacijo in raziskave o mednarodnem jeziku je pred nedavnim objavil poročilo o uporabi esperanta na znanstvenem področju. Znanstveno pisanje v esperantu vsekakor omogočajo številni strokovni slovarji, ki imajo zadosten besedni zaklad. Teh znanstvenih in strokovnih slovarjev in priročnikov je sedaj že 110. Tako imamo posebne slovarje za anatomijo, letalstvo, botaniko, kemijo, elektrotehniko, pravo, matematiko, medicino, glasbo, filozofijo, psihologijo, statistiko, zoologijo itd. V celoti je zastopanih 46 strok. 18 RADIJSKIH POSTAJ ODDAJA V ESPERANTU Vedno bolj se esperanto uveljavlja v mednarodnih radijskih oddajah. Center za raziskovanje in dokumentacijo o mednarodnem jeziku v Londonu sporoča, da je v letu 1953 18 postaj v 10 državah redno oddajalo programe v esperantu. Največ poslušalcev imajo sporedi postaj v Hilversumu, Rimu, Dunaju, Zagrebu, Rio de Janeiru in Bernu. VELIK USPEH KNJIGE »JUGOSLAVIJA IN NJENI NARODI« Knjiga »Jugoslavija in njeni »arodi«, ki jo je izdala Zveza esperantistov v Sloveniji, je po vsem svetu naletela na odličen jprejam. Vse recenzije poudar-jijjo oblike te knjige. — To ni neveden zemljepis, temveč resno predstavljena Jugoslavija in njeni narodi, njih zgodovina, etnografija, ekonomika, politični problemi itd. Mnogi recenzenti ta knjige menijo, da so avtorji popolnoma uspeli s svojo zamigajo ter priporočajo, naj jih »jperantisti v drugih državah posnemajo in izdajo podobne jpjjige o svojih deželah. Na dober odziv je naletela tudi brošira »Komu Trat?«, ki je bila £dana v esperantu ob oktobr* dogodkih. Recenzenti metrik), da je knjiga pisana objek-itaip In da je prav zato sani- Od redkih besed, ki Imajo v sebi posebno toplino, je tudi beseda tovariš. Neštetokrat jo izgovarjamo, toda premalo se zavedamo pomena, vsebine in globine tega lepega naziva. Morda bi zdaj ob zaključku šolskega leta šli nekoliko tudi vase in premislili, koliko smo bili drug drugemu res tovariši v najboljšem pomenu te besede, kakršnega ima n. pr. v smislu vojnega tovarištva, ko gre za življenje in smrt, kjer se tovarištvo prekali v ognju borb in čisti v srčni krvi, preliti za domovino. Ali ni naše tovarištvo preizkušeno v naši neprestani borbi za dvig duhovne in materialne kulture našega ljudstva, ali ni dnevno prenovljeno v zavestni in nesebični ljubezni do naše mladine, ki jo vzgajamo in učimo za boljšo bodočnost? V tej dnevni duhovni borbi za napredek našega ljudstva in njegove mladine bi se moralo neprestano utrjevati, prekaljevati in iz-čiščevati naše medseboino tovarištvo, saj so najboljši uspehi le tam, kjer so doseženi v soglasju, t. j. v resničnem, tovarištvu skupnega razmišljanja. dela in naporov. Ako hočemo biti povsem avtokritični, kar bi kot intelektualni ljudski vrosvetni delavci morali biti, potem si moramo odkrito priznati, da bi morali prej, preden smo analizirali učne in vzgoine uspehe naših učencev, podati verno analizo tovarištva na posamezni šoli, tovarištva učiteljev in profesorjev v okrajnih društvih, tovarištva med ljudskimi nadzornimi organi, t. j. inšpektorji, in med učnim osebjem. In — roko na sreč — v tem, pogledu sm.o bili mnogokrat vse drugo kakor pravi tovariši. Poučevali smo predmet m.nrni^i vnuk " razredih, v lastnih zbornicah pa je mord-la našega tovarištva bila v.se drugo kot tovariška. Govorili smo vse leto o šolski reformi: o potrebi reformirania učnih načrtov, učbenikov, odnosov do mladine, do staršev in do delovnega liudstva, toda pozabili smo, da je vsa reforma jalova, ako ne izhaja iz globokega notranjega prepričanja, iz napornega prekvaše-vanja lastne osebe, njenega človeškega in voklicnega odnosa do voklicnih tovarišev in do družbe, in je tako delo brez skupnih navorov le redkokdaj mogoče. Koliko preobčutljivosti, toge zaverovanosti v lastni nrav, najsi je bilo to v poudarjanju primarnosti stroke, ki jo kdo poučuje, mnenja, ki si ga je kdo tako ali drugače usvojil, v trmasti t samovoljnosti in muhavosti ter neobvladanosti značaja in temperamenta, ki je izbruhnilo v tej ali oni mučni obliki, v vase zaverovani, egocentrični nergavosti, ki je večkrat vodila do obrekovanja in de-nunciacij, v malenkostnosti, v večvrednostnih kompleksih ali v napačno pojmovanem primitivnem tovarištvu, ki mu je tikanje glavni zunanji izraz, ne pa obzirnost, spoštovanje in nevsiljiva požrtvovalna in nesebična medsebojna pomoč v vprašanjih poklicnega strokovnega in pedagoškega dela, je bilo večkrat in mnogokje v nas! V dobi, ki je odpravila kaste in družbene razlike, še (Nadaljevanje na 9. strani) Tako se ie začelo naše delo... nas pozdravlja napis na razstavi osnovne šoSs Ledia v Ljubljani Takoj pri vhodu se ustavi vsak obiskovalec, mlad ali star ob peskovniku, ki prikazuje pestro življenje na dvorišču, kjer predšolski otrok preživi mnogo veselega časa brezskrbnega življenja. Še z okorno in neubogljivo roko so učenci I. razreda pisali in risali v začetku šolskega leta. Vendar so z vztrajnim delom premagali abecedno vojsko do I. polletja. »Toliko smo znali, ko nas je obiskala pomlad ...« se glasi drugi napis. Če natančneje pogledamo, vidimo lepše risbe, pisane črke. In danes, ko je zaključek šolskega leta? »Znamo že lepo pisati in’ brati. Velik napor je bil za nas, da smo dojeli sto različnih znamenj za pisanje in številke.« Izdelki drugega razreda prikazujejo, da je otrok že spoznal najvažnejše življenjske prostore. Če opazujemo učence II. razreda, ko stopajo k mizicam kjer razstavlja III. razred, se spoštljivo postavljajo ob domoznanskem kotičku. Razni načrti šolskega poslopja, dvorišča, bližnja okolica Ljubljane, Slovenije pritegnejo zlasti bodoče tretješolce. Novost za tretji razred je tudi prirodopis. Tudi tu lahko vidimo, kako natančno učenci opazujejo in proučujejo prirodo-. Številni zvezki prikazujejo po vsebini in obliki neumorno šolako delo. Iz risb veje sproščenost — individualna sposobnost opa-. zovanja. Risbe, ki predstavljajo razne pri sistematskem risarskem pouku nujno potrebne elemente pa nam tudi izpričujejo, da se pričenja v teh razredih že resno šolsko delo. Lične so risbe četrtih razredov, ki so izdelane že z vodenimi barvami. Razni poizkusi mešanja barv, ornamenti, obrisi tovarn, pokrajinske slike, itd. Razstavne mizice so polne najrazličnejših ročnih del. Dečki so izrezovali, modelira, li, lepili, deklice pa so se učile prepotrebnega šivanja, pletenja in vezenja. In mnenje obiskovalcev? Naj napišem naslednji pripombo: »Razstava dokazuje, da so na šoli najboljši' učitelji. Videla sem že več razstav Vaše me preseneča.« V. B. Razstavo otroških risb Zveza prijateljev mladine Slovenije bo priredila v mesecu oktobru 1954. leta v Ljubljani in nato tudi v dru. gib krajih Slovenije prvo slovensko razstavo otroških risb. Razstava v Ljubljani bo v prostorih Jakopičevega paviljona. Zveza prijateljev mladine prosi učitelje in profesorje risanja na naših osnovnih šolah, gimnazijah in vzgojnih zavodih, da pošljejo razstavnemu odboru samostojne in izvirne risbe otrok. Prosimo tudi pionirske krožke, vrtce ter posameznike, da se udeležijo te razstave. Risbe pošljite najkasneje do 15. septembra 1954 na naslov: Društvo slovenskih li- kovnih umetnikov, Ljubljana, Titova 1 a (Mala galerija). Zveza prijateljev mladine Slovenije Ekskuizije piosvetnih delavcev kianjskega okraja Ob zaključku letošnjega šolskega leta bo SPK okraja Kranj organiziral ekskurzije vseh prosvetnih delavcev, ki bodo kot nagrada za celotno uspešno delo brezplačne (prevoz z avtobusom ali vlakom, prehrana in prenočišče). Ekskurzije so v načrtu od 21. do 28. junija in bodo dvodnevne. Prijavljene! imajo možnost, izbirati med devetimi programi (morje, Štajerska, Dolenjska, Primorska in kombinacije). Za tiste, ki ne prenašajo vožnje z avtom, bo organizirana vožnja z vlakom v Maribor, kjer bo ogled Vinarske šole, akvarija in TAM. Tisti, ki ne bi mogli izostati od doma dva dni, se bodo lahko udeležili enodnevnega izleta na Bled in v Bohinj, kjer bodo imeli posebno družabno popoldne. P. D. Kaj je sSchreitierjevitn spomenikom Odbor za postavitev spomenika Schreinerju v Mariboru ima redne seje pod predsedstvom tov. Cirila Hočevarja. Odbor sestavljajo tov. Kopriva Alfonz, Košar Jože, Kuštrin’ Stane, Šegula Pec, Šilih Gustav, Vomer Ivan in Uran Jože. Delo za spomenik je v teku. Ker so mariborski arhitekti preobremenjeni z delom in ker je bilo treba upoštevati objektivne ovire, postavitev spomenika še ni mogla biti dokončno realizirana. Po dogovoru z mariborskim DIT-om j« izdelal idejno ureditev okolja za Schreinerjev spomenik asistent tehnične fakultete ing. arch. Branko Kocmut, osnutek za doprsni kip pa mariborski kipar Gabrijel Kolbič. Predvidoma bi bil urejen prostor in postavljen spomenik že v jeseni letošnjega leta in to med poslopjem klasične gimnazije in nekdanjim učiteljiščem, kjer je Schrei-ner desetletja delal. Ves omejeni prostor bo preurejen v majhen park, ki bo v okras mestu in posebej Mladinski ulici, ki je že danes kot nadaljevanje Maistrove ena najlepših in najmoderneje urejenih ulic Maribora. Stroški za postavitev spomenika bodo predvidoma znašali okoli 700.000,— dinarjev. Društva vzgojiteljic, učiteljev, profesorjev in strokovnih učiteljev so doslej nabrala okoli 200.000 din. Odbor se ponovno obrača na vsa omenjena društva, da darujejo še enkrat 1% od ene svojih mesečnih plač — najbolje junijske ali julijske — za Schreinerjev spomenik, kar so že storila v aprilu 1.1. mariborska društ-i va prosvetnih delavcev. Prosimo zadevna republiška društva in njihove okrajne podružnice in skupine, da pod-pro to še enkratno akcijo. S tem se ne oddolžimo le največjemu slovenskemu pedagogu, ampak pokažemo tudi svojo stanovsko in resnično patriotsko zavest, ki bo rnani-festirana s tem spomenikom v naši severni obmejni metropoli še za bodoče rodove. Schreiner je bil v avstro-ogr-ski monarhiji edini pedagog, ki ni bil nikdar odlikovan, kar še povzdigne kremenitost njegovega značaja kot prvega pedagoga stoletja zatiranega in preziranega slovenskega naroda zato mora dobiti s tem spomenikom trajno odlikovanje, h kateremu moramo prosvetni delavci prispevati častni delež. Ob pripravah na razstavo otioških risb (Nadaljevanje s 7. strani) ga, SPK - LRS in še drugi). Kazalo bi določiti stalno ustanovo, ki bi redno in sistematično zbirala risbe. Ta ustanova naj bi se postoma razvila v galerijo otroških risb. Prirejala bi stalne razstave, ki bi prikazovale razvoj risarskega izražanja naših otrok, a obenem bi to bil tudi kraj, kjer bi učitelj dobil vzpodbude in ideje za svoje delo. Razen tega bo tudi šolski muzej terjal svoje. V njegovih arhivih naj bi se zbirali leto za letom značilni risarski izdelki učencev vseh vrst šol. Zanamcem bo ta zbirka govorila o prizadevanjih in stremljenjih naših šolnikov na področju likovne in estetske vzgoje. M. S. Za večjo pristojnost šolskih uprav in šolskih odborov V postojnskem okraju so dali izdelati lične zemljevide okraja. Precej upraviteljev šol jih ne more nabaviti, zato ker nima občinski LO denarja oz- v proračunu tiste šole ni potrebnega kredita. To je nekaj takega, kot če bi rekli Pomoč poplavijencem, ce. Vremensko neurje je prizadelo tudi prosvetne delav* ___ Ob poplavah v okrajih Celje, Šoštanj in Krško so bili hudo prizadeti tudi prosvetni delavci. Med najteže prizadetimi člani v Celju so pos amezniki izgubili vse svoje imetje, med njimi je tudi stalni dopisnik Prosvetnega delavca in več mlajših članov z družinami. Združenja prosvetnih delavcev so nakazala v skupni fond za poplavijence 110.000 din, pozivamo pa vsa društva, da po svojim močeh pomagajo, v kolikor že niso sodelovala v dosedanjih akcijah. peku, da naj speče kurh, moke pa mu ne bi dali. Nekateri upravitelji plačujejo s svojim denarjem za razne potrebščine za šolo in imajo založenega precej denarja, katerega pa ne morejo izterjati zato, ker pravijo, da ni in ni denarja. Mnenja sem, da bi bilo nujno potrebno že enkrat rešiti to zadevo. Naj dobijo šolski upravitelji ali pa šolski odbori bodisi računske knjižice bodisi denarno zalogo od 5 do 10 tisoč din, katero bodo obračunavali trimesečno ali dvigali denar z rač. knjižico, kadar ga bodo potrebovali in dajali obračun obč. LO o gospodarjenju do 20- dec. v le-tu. Takšen način bi odpravil marsikatero nevšečnost in nepotrebno godrnjanje. Fago- I i i i i i i i i ! i i ••»•••■•• •••••«»•• •••»••••• »•»•••••• ••■*••••• •••••»••• ••»••• »MLADINSKA KNJIGA« ZALOŽBA — ČOPOVA 50/111, LJUBLJANA (Sedmo nadaljevanje) »Mladinska knjiga« je sporazumno s Sveti za prosveto in kulturo pri Okrajnih ljudskih odborih dostavila vsem šolam za Izpopolnitev knjižnic tiste knjige iz knjižnice »Sinjega galeba«, na katere niso bile naročene. Prosimo ravnateljstva gimnazij in upraviteljstva šol, da teh pošiljk ne zavračajo, ker bodo prav gotovo te knjige že v prihodnjem letu zelo iskane za kompletiranje zbirk. Prosimo, da poravnate račun za te knjige do konca proračunskega leta. Za prihodnje šolsko leto bomo organizirali subskrip-cijo za tele knjižne zbirke: 1. Knjižnica Sinjega Galeba, 9 knjig. 2. Knjižnica Čebelica, 9 knjig. 3. Zbirka pravljic in pripovedk, 4 knjige. 4. Zbirka potopisov, 4 knjige. 5. Zbirka knjig iz življenja živali, 3 knjige. Razpise za subskripcije in navodila za naročanje novih listov, knjig in knjižnih zbirk bomo poslali na šole konec avgusta. Ponovno opozarjamo na 10 zbirk knjig z znatnim popustom, ki smo jih izbrali za obdaritev učenčev ob koncu leta. Zbirke dostavljamo šolam brezplačno. MLADINSKA KNJIGA, ZALOŽBA Čopova so/m — Ljubljana i i i i l ! l i ! >•••»•»•••••« zorovala ie delo pri obnovi pisec vrste matematičnih uč- služnega človeka za slovensko šole skrbela za prostovoljno benikov za srednješolsko mla- šolstvo in kultu.no življenje ui oddair. lesa no domačinih Vsa dino. Njegove učbenike so obli- ga v mnogih ozirih vzamemo oddajo lesa po aomacimn. vsa rostost in jasnost za svoi vzor. Svetli spomin skrb za prehrano g b h izražanja in postopnost v šir- nanj bo živel med nami in nas delavcev je slonela na njemn . - pojmov. Ničesar preveč bodril pri nadaljnjem delu! ramenih. Po večletni prekmit- , eovorn profesor T . . vi učnega dela je končno za- fe g°™ odpovedal , Profesor Jeran Je bil rojen Dne 29. maja 1954 je konča- joč samodejavnost učencev s 27. januarja 1918. Takrat so čela zopet poučevati v obnov- strogi sistematičnosti kot pa f^T^pa je v Gradcu dovr^ la svojo življenjsko pot upo- koncentracijo pouka ter roko- gradili tudi solo na Bregu pri Ijem soli. . razumljivosti. šil matematične študije. Leto ' Elizabeta tvornost učencev kot učno na- Ptuju. Ker je °, Mnogo prostega časa je po- profesorju Jeranu je treba in pol služboval v Gradcu, OB SMRTI UPOKOJENE UČITELJICE ELIZABETE KUKOVEC kojena učiteljica Kukovec. V Stopercah, v osrč- čelo. Mnogo je čitala strokov- va ju Haloz, je nastopila pred 55. ne knjige domačega in tujega želela, da bi hi leti v jeseni 1899 službo kot tiska in se strokovno izpopol- njej, je zaprosila ,, , , . . . . , . . prva učiteljica na šoli. Takrat njevala. Bila je stalni dopis- tev na Breg. jnemsKutarsKi govarjai SVojemu namenu, matične terminologije. Kot realki, kasnejši I. gimnaziji, je bila vsa nesrečna, da je nik pedagoške revije »Popot- šolski nadzornik pa je dejal, je prizadevala, da je profesor v pokojni Avstriji, še Nekdanja realka je bila brez morala kot 20-letno dekle za- nik«. Napisala je metodiko za da bo prej tekla Drava nazaj, dosegla razširjenje vrta z do- bolj pa kot pisec učbenikov v dvoma steber v oporo nemškim pustiti ljubi dom na Bregu pri pouk domoznanstva. Na uči- kakor da bo slovenska učite- kupom zemljišča> ki je bilo Jugoslaviji po prvi svetovni težnjam v Lubljam, bila pa je Ptuju in se preseliti v samot- teljskih zborovanjih je imela Ijica učila na ^ nekoč last šole, pa si ga je vojni, je čutil potrebo po tudi prizorišče tam mater, katera si je svetila šolskemu vrtu. Šolski jzre£i priznanje in zahvalo tu- od oktobra 1909 do svoje upo-hči živela pri vrt je meril prvotno samo ne- za njegovo pionirsko delo kojitve v januarju 1950 pa i kaj arov ter vsled tega ni od-v ustvarjanju in urejanju ma- nepretrgoma na ljubljanski na '' " ' čutil potrebo po tudi prizorišče marsikaterega no haloško vas. Tedaj gotovo večkrat strokovna predavanja, pa je nanesla prilika, da bi lastnikTarad! brezbriž-ustreznem strokovnem izraze- zavednega slovenskega nasto- ni mislila, da ne bo Stoperc Leta 1938 je Okrajno društvo lahko dobila siuzbeno mesto nosti takratn6ga šol!>kega sve. slovju. Ker je imel zelo dober ^-Profesor Jeran jeob^tak* nikdar več zapustila Rodila se Šmarje p. J. imenovalo Ku- miti ii več Prilastil. _ v_ njSovf zaslugi v . r!bo_ čete fe sp&dobilo dostojnemu Slo- ld- teUjk I'-3 iS khČerf Znak Priznania ^ hvaležnosti živete. ve^ln^dLte^Tzrekf na- tidanji"jezik’nfPoznaltziri- vefodlfčSa mettdikatn'di- lo je obiskovala v Ptuju uči- C1]i. naj Lvzame za obnovo pogo- nam naše življenje, življenje in fizikov LRS prevzelo med knjigah, ki j h je napisal ozi- Mariboru. Želela Po osvoboditvi je zaradi po- v_,_ ________._____, ,_m: -----Mio- +,,a; ure- roma nriredd bo zlomu stare teljišče pa v Mariboru. Želela Po osvoboditvi je zaradi po- ^ Klj^b šter^tl sOe naj“bode"Ti“deiaven’dan. Nje- ‘svoje^naloge tudi skrb za ure- roma priredil po zlomu stare j;f, °,biSkH°Vr!, St J,, a e! 2 veliko vnemo in požrtvoval- no delo in njeni uspehi nam ditev strokovne terminologije, ^stro-^ ogrske ^monarh ti e. ju, vendar v tistem času de- zopet prijela za šolsko delo eotaii kleta še niso imela pravega in bila leta 1952 upokojena. J°^10 N d. minu dostopa za študij na gimnazi- Takrat je sprejela Kukovčeva zoPe^ aktivna učiteljica. Nad mmu. jah, posebno ne mladina slo- visoko priznanje naše vlade, venskega rodu. Končala je Bila je odlikovana z redom učiteljišča leta 1899 z odličnim dela II. stopnje. S požrtvoval- uspehom. Ko jo je oče pripe- nim polstoletnim delom za Ijal na službeno mesto v Sto- Haloze si je vklesala pri do-perce, bi se bila najraje z njim mačinih trajen spomin, saj je zopet vrnila domov v Ptuj. V vzgojila takorekoč tri rodove. Tako je bilo njeno delo v šoli. kraju ni imela lastnega stanovanja, temveč je bivala skupaj s hčerko nadučitelja. Kot vneta učiteljica je začela študirati domači kraj, poglabljala se je v življenje in delo v trajnem spo- je profesor Jeran pokazal zelo Osnovni pojmi opisne geome- I. A. mnogo prizadevnosti in s po- trije, ki jih je h/Jel ijjtetjze žrtvovalnim delom pripomogel za Avstrije, a m dobil dovo-je- k izdaji prve strokovne termi- nja; Geometrija za višje razre- nologije za matematiko v slo- de gimnazij, Aritmetika za venščini. S tem je priložil ene- nižje razrede gimnazij. V tistm ga od sestavnih kamnov v ve- časih je predaval o metodiki likem mozaiku slovenskega računskega pouka na tečajih znanstvenega jezika. za učitelje osnovnih šol in ime. Nazadnje je prav, da omeni- tečaj opisne geometrije za uci-Dne 31 maja 1954 je v 73. je nosil globoko v sebi zavest. mo velike zasluge prof. Jerana telje meščanskih šol. V vsej Mnogo truda, fizičnega deia letu preminul na svojem domu da mora zbrano znanost prena- kot organizatorja. Imel je tej dobi je bil tudi delavec v pa tudi materialne podpore naš ugledni šolski, strokovni Sati na mlajše rodove, da mora zdrav občutek človeka, kijtie- stanovskem društvu m na ka- PROFESOR FRAN JERAN ie zn v--— ----- ,.0___i____________________—.........-____,---------- da na vlogo učitelja in poklic- ntativnem področju za sloven- bo Prvotno je bila šola dvo- Jeran. Z njim Odhaja iz profe- olajšati dostop do znanja in jih nega strokovnjaka širše, nam- sko študirajočo mladino, razredna. Stavba je bila pri- sorskih vrst markant^ oseb-tako čimprej usposobiti za ^^ršnem kolinačrt- Med drugo svetovno vojno član našega domačega prebivalstva, posta- tlična in je imela samo dve nos.t’ki s' zn®!a FTTTuT' žmlenle- . 1 Tih i ^"napredek organi- je bil pristaš in član la je prava ljudska učiteljica, učilnici. Ker se je povečalo našo mtedino^ Sh ^ pra-V ^ zavesi l6 Arijskih nalog od vsebinskih, osvobodilnega gibanja in se Po opravljenem strokovnem število šoloobveznih otrok, etnih delavcev in v širši PJofeso^ t18*® zavoljo tega je zavestno spre- takoj po osvoboditvi lotil sol- izpitu se je začela pripravljati šolska stavba ni več ustreza- ? ti To ie on s SVoiim iete’ zarad,‘ katenh J® . (emal razne organizacijske sko organizacijskih nalog kot na izpit za učiteljico na me- la svojemu namenu. Izkazala ^estnim‘ neumornim, skoraj dln d'n sploh vsa 13 ° dolžnosti in jih opravljal po- prvi ravnatelj I. gimnazije, na ščanskih šolah. Leta 1919 si je se je potreba za gradnjo nad- , stoietia trajajočim plodnim ce„ a: T , ... m žrtvovalno z vzorno natanč- katero mesto ga je postavila pridobila spričevalo učne stropja in stanovanjskega dei0m tudi zaslužil. Prof esor J eran j e sodil nam- nostj0 zadnja taka naloga je naša ljudska oblast. Z vnemo usposobljenosti za meščanske trakta za učiteljstvo. Kljub Profesor Jeran ni spadal med z® a j on e baš6 lahko gradivo bila’ ko 3e Prevzel leta 1948 je vedno delal tudi pri vseh šole. Kot meščanskošolska uči- otežkočenim razmeram zaradi ki se ob zanimanju za to ' teljica bi _____________ UUQ1' ^ i____maiemaiiKe službo V J>= mvun,matija v med Štiri StCnC lil IVI nagjn vodstvo iniciativnega odbora ufnih načrtih za matematiko, morala nastopiti nastale prve svetovne vojne, A; ’ 0Žj0 stroko zapirajo t™kn nri,fonen tako umliiv za ustanovitev Društva mate- bil predavatelj na tečajih zi ____ Mariboru. Zaradi ko je bila mobilizacija v pol- ^ štirj stene in ki pozablja- “j? PtakoP V7rastu mladine matikov in fizikov LRS in dvig matematičnega kadra in obolenja pa je odklonila mesto nem teku ter se je število de- io da teče zunaj zidov živahno, ’ T® dn le\ta ni imela pozneje tudi vodstvo na novo vložil mnogo energije in svoje in ostataše nadalje_v_Halo- lavcev dnjjnjJcrčilo, J_e__pri- pestro življenje, M terja po- Abelih pošetaih težav s pred- J<^L metodične izkušenosti v zbirke 0 bol. 1 Doli dol' — .j iS—ši ■ssvpSk st snr&s: lis, s? asssjs s«sšrš jgrasrs ss- šole v Stopercah tev šolskega poslopja v jese- v snoznavaniu celotnega doga- „° dokler ga telesna _ slabost m ... . analitično seometri- izraza. ker je deloval no- bol. pri’ezala na dom. metrijo in analitično geometri-Od ustanovitve VPS je bil zah. — Leta 1927 je postala čela s pripravami za dogradi- žnanje, skladno napredovanje 11 ‘ p upraviteljica šole v Stopercah tev šolskega poslopja v jese- v spoznavanju celotnega doga-in bila do prve upokojitve dne ni 1914. Učiteljici Kukovčevi janja v prirodi n družbi. 9. novembra 1937. Zgodovina se je posrečilo, da je izposlo-njenega življenja je bilo ve- vala pri Mestni hranilnici liko prizadevanje in nenehno Ptuju posojilo 45.000 kron, k— injvujai^v, xvi y,5, r gramva - , : stremljenje za izboljšanje po- tera vsota je zadostovala za v sebi občutek, da je treba svo- -1 ■’ g njegov blagi značaj In takta kov l:rS pa niegov prvi nred- vit oSifT »>. - .»m*. ■ • da v prirodi n aruzoi. . T k , d , uou — m od ustanovitve VPS je eU .Nasp!0^LPI0fi1S^ !Xa” gaWna realki, kjer so prav dTbo^ffie umlilvo tudi predavatelj opisne geome- Iz Mednarodnega prosvetnega obzornika Izobrazba v Čile. (Po referatu v »Problemes d’ edu-cation«—V. Izdaja UNESCO) Po zelo zammivem članku Amande Labarca na čilenski univerzi v Santiagu posnemamo nekatere podrobnosti o vzgoji v Čile. V republiki Čile je bila žena do leta 1925 povsem nesamostojna, pred poroko pod očetovo oblastjo, po poroki pa pod moževo in kasneje pod sinovo in šele po tem letu se je stanje pričelo boljšati. Šolanje, posebno žensko, je bilo ob koncu prejšnjega stoletja povsem rudimentar-no zlasti, ker ni bilo učitelj-jev, vendar so bile srednje šole do leta 1877. že toliko organizirane, da so ženskam dovolili vstop na univerzo. Proti koncu stoletja je republika Čile bolj izdelala svoje Šolstvo in klicala nemške vzgojitelje v svoja učiteljišča- Tedaj preide vzgoja iz verskih rok v laične. Danes ima Čile organično urejeno šolstvo: osnovne, srednje šole, kmetijske šole, šest moških in šest ženskih učiteljišč, različne strokovne (nle in od leta 1842 prvo univerzo. — Ustava dovoljuje iudi zasebno šolstvo. Od osnovnih šol je privatnih 25 procentov, od srednjih pa 30 procentov. Prve otroške vrtce so po nemškem vzgledu ustanovili leta 1911., dane* prevladuje v njih severnoameriški vpliv, vzgojitelje zanje daje univerza, vendar jih je premalo. Osnovne šole so eno-, dve-in trirazrednice, popolne osnovne šole pa imajo šest razredov. Poučuje se materinski jezik, računstvo, zgodovina, zemljepis prirodopis itd., pa tudi praktično delo: modelarstvo, tkanje, šivanje, vezanje knjig, elektrotehnično delo, gospodinjstvo itd-Zanimivo je, da je fizkulturi odmerjeno vsa leta šolanja po trojje ur. V obeh najvišjih razredih je specializiranemu strokovnemu pouku namenjenih dvoje ur. Učna obveznost je od 26—30 ur. Poleg teh šol splošnega tipa imajo še specialne in eksperimentalne, ki odpirajo nove možnosti za popolnejšo organizacijo osnovne šole. Osnovne šole so pa tudi za doraščajočo mladino in odrasle. Obsegajo poleg osnovnih predmetov zlasti praktični pouk o različnih obrtih-Kljub temu pa je še prebliž-no 26 procentov analfabetov. Državne . osnovne šole obiskujejo predvsem otroci siromašnih staršev, meščanstvo pa jih pošilja v privatne šole. V osnovnih šolah poučuje ena četrtina moških moči. Da bi dosegli višji nivo učiteljstva, se organizirajo posebni tečaji z obveznimi zaključnimi izpiti. Srednje šole obsegajo liceje in kolegije z zaključno maturo, poleg tega pa so tudi praktične srednje šole: tehnične za fante in dekleta, trgovske, industrijske šele. T«ndar ta veja šolstva še ni ustaljena. Liceji in kolegiji, ki so ločeni za fante in dekleta, odgovarjajo našim gimnazijam, imajo šest razredov in kot pri nas ločene nižje in višje razrede. Program obsega od 36—40 Ur tedensko od prvega do Šestega razreda, po dva tuja jezika (francoščino, italijanščino, angleščino po izbiri) ter poleg običajnih predmetov tudi deška in dekliška ročna dela, vzgojo otrok in gospodinjstvo ter praktične predmete, kot strojepisje, trgovsko korespondenco, krojenje itd. Poleg teh licejev je kot pri osnovnih šolah tudi več eksperimentalnih licejev. V moških licejih poučujejo moške moči, v dekliških ženske, v mešanih pa moške in ženske moči. V praktičnih moških šolah, ki nadaljujejo osnovno šolanje, poučujejo celo vrsto praktičnih predmetov od risanja do kmetijstva; ženske praktične šole imajo nekaj ožji program, ki je predvsem praktičen in obsega^ tudi prakso ali vajeniško dobo. Te šole se zelo naglo razvijajo in njihovo število stalno raste. Učne moči se rekrutirajo prav iz teh šol in 'se usposabljajo na nekakšni višji pedagoški šoli tehnične ženske izobrazbe v Santiagu. Poleg tega organizirajo ženski liceji tudi najrazličnejše praktične tehnične in trgovske kurze. Izobrazba v teh tečajih traja dve leti, nato eno leto specializacije, in se zaključi z izpitom in spričevalom. Poleg teh šol so tudi trgovske, ki trajajo šest let. V državi pa sta dve specialni šoli za ribiške mojstre in tiskarje, odnosno knjigoveze. Najbolj počasi se razvijajo kmetijske šole, ki jih je šele šest- Vse te šole so se odpirale naglo im niso imele vedno potrebnih pogojev, zlasti ne dovolj kvalificiranega učnega kadra, kar povzroča iz-vestne težave. Višje šolstvo: V Čilu je več univerz (5), Pedagoški Institut za tehnično izobrazbo in Sola za industrijske inženirje, iz katere se bo razvila tehnična visoka šola, Od teh izdaja edino univerza v Čilu diplome in jih tudi lahko potrjuje. Kot smo že omenili, je bila ta univerza ustanovljena leta 1842. po francoskem vzgledu in njen delokrog se je spreminjal z razni statuti. Za vpis na univerzo se zahteva matura ali bakalavreat, pri katerem pade približno 63 procentov študentov srednje šole, poleg drugih vzrokov tudi zato, ker pazijo, da preveliko število slušateljev ne bi onemogočalo smotrnega dela v predavalnicah in laboratorijih.' Zanimivo, da študira na posameznih fakultetah sorazmerno želo majhno število žensk, pač pa jih je več na konservatoriju in na akademiji za plastične umetnosti, Več jih je tudi na filozofski, pedagoški, farmacevtski in kemijski fakulteti- Ta univerza je tudi središče za znanstveno raziskava-nje in napredek dežele. Univerza skrbi tudi za ljudsko vzgojo in izobrazbo, goji simfonično in zborovske glasbo, balet, kompozicijo in izvaja nova glasbena dela. Na čilenski univerzi študira zelo veliko študentov iz drugih dežel latinske Amerike, prav tako so zelo obiskani »sezonski« kurzi, ki služijo medsebojnemu spoznavanju študentov teh dežel in njihovim problemom. Poleg te univerze je nekaj privatnih univerz, ena se finansira iz dohodkov loterije. Posebnost je iz privatnih sredstev zgrajena tehnična univerza na gričih nad Val-paraisom, kjer se šolajo štipendisti — nadarjeni mladi ljudje, ki dobe brezplačno popolno oskrbo obleko in izobrazbo. Naval na to univerzo je tolikšen, da lahko sprejme samo eno desetino prosilcev (v 1- 1950 pet sto sedemnajst). Končno je treba omeniti, da je procent žensk ne samo na univerzah, ampak tudi na strokovnih šolah, še znatno prenizek (37%) in da zlasti v kmetijstvu še ni sledu o smotrni praktični izobrazbi. »Mednarodni prosvetni obzornik za leto 1953« prinaša zanimivo splošno ugotovitev, da so kljub gospodarski krizi narasle v 1953. letu budžetske postavke za prosveto po vsem svetu v srednjem za 16 odstotkov v primeri s prejšnjim letom. Zelo velik del teh stroškov je použila splošna uvedba obveznega osnovnega šolstva, za katero sta se zalagala Mednarodni odbor za ljudsko prosveto in Unesco. Razširitev obveznega osnovnega šolanja seveda ni ostalo brez vpliva na srednje in tehniško šolstvo. — Število mladine na osnovnih in srednjih šolah nenehno narašča. V mnogih deželah se opaža želja prilagoditi pouk vedno hitrejšemu razvoju življenja na svetu, odkoder izvira stremljenje po celotni ali vsaj delni reformi učnih načrtov. Se vedno je živo vpra. šanje, kaj poučevati in kako poučevati. Zaradi strukturnih sprememb v srednjem šolstvu, ki se občutijo na sosednjih področjih strokovnega šolstva, nastopa z vedno večjo zahtevnostjo nujnost koordinacije z učnimi načrti osnov, nih in strokovnih šol in sploh povezave med osnovnim in srednjim šolstvom. O uvedbi ali posplošitvi novih, aktivnih pedagoških metod poročajo iz Zahodne Nemčije, Združenih držav Amerike, Finske, Francije, Italije, Anglije in Turčije. Skoro povsod se opaža razširitev strokovnega šolstva. Število inskripcij na univerzah na splošno narašča. Ta pojav spremlja odpiranje no-vih institutov, nastajajo nove katedre. Kar se tiče šolske graditve, je nikjer na svetu ni mogoče ločiti od splošne stanovanjske krize. Zato povzroča zidanje novih šolskih stavb prosvetnim in finančnim instancam velike težave. Potre, bo po novih prostorih povzroča naraščanje števila rojstev in v tej zvezi naraščanje števila učencev v osnovnih in srednjih šolah. Ponekod so ta dejstva zaostrili uničevalni prirodni pojavi: cikloni na Kubi, poplave na Nizozemskem. Kljub temu, da je šol-ska graditev dosegla leta 1953 ponekod rekordno višino (Združene države Amerike) oziroma najvišje dosedanje kredite (Irska), se ne more reči, da je kriza dosegla svoj vrhunec. Pričakovati je, da bo ob sedanji podražitvi gradiva graditev šolskih poslopij še dolgo let obremenjevala prosvetne proračune. Dvig števila šoloobveznih otrok, ki ga je povzročilo naraščanje porodov, je imel za posledico pomanjkanje učiteljev na osnovnih šolah. Vendar je pričakovati, da se bc položaj v bližnji bodočnosti izboljšal. Pač pa se kriza premika proti srednjemu šolstvu. V zaostalih deželah pa je na tem področju stiska na vseh stopnjah šolstva. Kampanja za uvedbo obveznega šolanja povzroča odpiranje vedno novih šol, ki použivajo vsako leto, kljub ustanavljanju novih učiteljišč, vse kontingente učiteljev in učiteljic. »Obzornik« navaja tudi 18 dežel, ki so izpopolnile sistem vzgoje za profesorje srednjih in strokovnih šol. Povsod se opaža prepričanje, da bo borba zoper pomanjkanje učnega osebja na srednjih šolah in pritegnitev res sposobnih ljudi uspešna, ako se poboljša vprašanje napredovanja in plačnega sistema. »Obzornik« navaja 23 dežel, kjer so izvedli izboljšanje plač za učne osebje. V »Obzorniku« lahko izluščimo naslednje ugotovitve: 1. napredek pouka v zaostalih deželah; 2. težave, ki jih po- vzroča naraščanje prebivalstva, pomanjkanje prostorov in učnega osebja, bodo olajšali vztrajni in energični ukrepi; doslej doseženi uspe. hi so najboljša vzpodbuda tako za prizadete vlade kot za posamezne vzgojitelje. NOVI UČITELJI Pred Izpitno komisijo za strokovne učiteljske izpite v Ljubljani so od 14.—22. maja t- L uspešno opravili strokovni učiteljski izpit sledeči učiteljski pripravniki: Krasnik Pavel, Poljane — Kranj; Zirkovnjk-Sarabon Jelka, Polhov gradeč, Ljublj. okolica; Stermecki-Lopatič Marija, Veliki Podlog — Krško; Podbevšek Gabrijel«, Kamnik, Ljublj. okolica; Herman-Matko Hedvika, Nazarje — Šoštanj; Stergar Kristina, Stara vas, Krško; Fojkar Franc, Kovor — Kranj; Koščak Jožefa, Dobernič — Novo mesto; De Petri Jolanda, Trebnje — Novo mesto; Primc Josiplna, Ajdovec — Novo mesto; Mušič-Trbovšek Marija, Jezersko — Kranj; Potočnik Anton, Begunje — Radovljica; Teran Marija, Raka — Krško; Bolko Anton, Cerkno — Tolmin; Ivanc Nataša, Celje; Oven Milena, Dovje-Mojstrana — Radovljica; Vute Miroslav, Dol. Nemška vas — Novo mesto. V času od 3. do 12. maja 1. 1954 so pred izpitno komi- sijo za strokovne učiteljske izpite v Ljubljani uspešno opravili učiteljski Strokovni izpit naslednji učiteljski pripravniki: Jelaska Tatjana, Pristava, Gorica; Murovec Irena, Bovec, Tolmin; Požeg Jelka, Metlika, Črnomelj; Rebolj Marija, Metlika, Črnomelj; Rožanec Franc, Ljubljana; Omahen Ana, Malenški vrh, Kranj; Resman Marija, Sv. Florijan, Celje okoiica; Šuštaršič Karolina, Dolenjske Toplice, Novo mesto; Uršič Edvard, Vidonci, Murska Sobota; Uršič Silva, Vidonci, Murska Sobota; Blaževič - Aparnik Majda, Artiče, Krško; Močnik - Makovec Milena, Ljubljana Barje. • •«.•«••••••• »••«••••• ••»«•»••• •• ŽENSKA IZOBRAZBA V INDIJI (Po referatu v Problčmes d’čducation ~ V,) Iz članka K. L. Joshi in P-D. Shukla »Zena in vzgoja v Indiji« posnemamo nekaj ugotovitev, ki utegnejo zanimati naše prosvetne delavce. Napredek v današnji Indiji in organizacija šolstva zadevata ob premnoge težave, še posebej kar se tiče ženske izobrazbe- Med temi težavami so konservativizem, kaste, verska pripadnost, jezikovna mnogolikost itd. večje ovire kot morda materialni momenti. Se do nedavnega je bilo razširjeno mnenje, da ima vsak spol določene fizične ’in psihične dispozicije. Omajale so ga v zadnjih tri-des&tih letih žene same, ko so zlasti med obema vojnaipa s pridom opravljale razne poklice, ki so bili prej domena moških. Dosegle so z ustavo leta 1939 v principu svoje samostojnost, dejansko so pa še daleč od tega. Vendar lahko trdimo, da je danes javnost že uvidela potrebo po splošni in tudi ženski izobrazbi. Nasprotniki ženske izobrazbe so se bali, da bo padlo število zakonov, če bo- Seseda tovarišem ob koncu šolskega lela (Nadaljevanje z 8. strani) ^bdno gleda marsikateri profesor z univerzitetno izobrazbo z malomeščansko vzvišenostjo na učitelja in ta spet na vzgojiteljico. Pred oblastjo se morda kaže kak zbor monoliten in tovariški, pod lupo resničnega poklicnega tovarištva pa je razkrojen in tuj. Delo je edino veren kriterij tovarištva, ne pa lažno tovarištvo, ki se izživlja zgolj v neslanih šalah, v veseljačenjih, v napačni in za skupnost škodljivi obzirnosti zaradi videza tovarištva, ko n. pr. Posamezni stalno zamujajo Ure, zlorabljajo tovarištvo z izostajanjem, z izmikanjem Pred raznimi stanovskimi dolžnostmi itd. Da, tudi v tem ®e kaže iskreno tovarištvo, da se takim »tovarišem« najprej nekajkrat pove v brk, kar jim Ore, brez tovariških predsodkov, ako so take in podobne ra.zvade premišljene. Mlajši in ^■njmlajši rod naših tovarl-ev po šolah se čuti mnogokrat Prezrtega in zapuščenega, pre-Pnščenega samo lastnemu is-anju, zato se izolira od osta-Jj1 a}i pa ga mučijo občutki an}vrednosti. Te stvari so nogokje že začeli reševati, ZTikje pa so razmere nest ar*ne> kakor se na drugi jri d°9aia’ da posamezni Jmlajši omalovažujoče gre-n rnjmo življenjsko izkušena in starega metodika. ra?68 ^e’ da se f® treba ozi-' P* 1 2 3 4 5 6^ ocenjevanju tovari-a na Čisto človeške stvari: na bolezen, starost, materialne razmere, stanovanje, družinske razmere ipd. Toda kakor mora kolektiv kake šole poznati otrokovo okolje in socialne razmere, v katerih živi, tako ne bi smel mimo razmer, v katerih živi in dela posamezni tovariš, član tega kolektiva, čeprav so kriteriji in načini obravnave teh razmer in pomoči drugačni pri odraslem človeku kakor pri otroku. Ali ni zanimivo za tovariško socialno zavest učiteljstva in profesorjev, da je k »Tovariški pomoči«, ki so jo ustanovili v nekem okraju, pristopilo komaj 50 odstotkov organiziranih društvenih članov, češ da ne bodo potrebovali pomoči, čeprav je enkratna pristopnina nizka, služi pa vendarle mnogim tovarišem, ki so v nepredvideni denarni zadregi in potrebujejo takojšnjo pomoč, ki bi mogla biti izdatnejša, ako bi vladalo med nami resnično, zavestno in požrtvovalno socialistično tovarištvo. Ravno tako je tudi višina naročnikov na »Prosvetnega delavca« in na naše pedagoške publikacije viden izraz zrelosti in iskrenosti našega tovarištva. Ne zato, da bi žalili kogar koli, ampak da bi dvignili in poglobili tovariško zavest, ki je prvenstveno v izpolnjevanju dolžnosti socialističnega šolnika in da bi bilo naše tovarištvo prihodnje leto mnogo boljše in iskrenejše, smo napisali nekaj misli o njem. do žene izobražene. V zapad-nih deželah se je ta bojazen že zdavnaj izkazala za prazno in tudi v Indiji ni nivo izobrazbe prav nič vplival na sklepanje zakonov. Pač pa so bili do nedavna največja ovira za napredek indijskega prebivalstva in za izobrazbo žena otroški zakoni in šele od leta 1930, ko je bila z zakonom določena kot najnižja starostna meja za sklenitev zakona štirinajst let, se razmere boljšajo. Vendar je še danes procent deklet v osnovnih šolah, ki je v prvem razredu skoraj enak za dečke kot za deklice, v višjih razredih katastrofalno nizek, kar se tiče deklet- Napredne žene morajo tudi tu nenehno voditi borbo proti reakcionarnim nazorom. Boriti pa se morajo tudi proti tako zvani ženski klavzuri — navadi, da morajo biti dekleta in žene oddvojene od moških in da smejo imeti samo ženske vzgojiteljice. Ti predsodki so ' posebno hudi v imovitejših krogih, dočim pa pri proletarskih ločitev že zaradi ekonomskega momenta in skupnega dela ni tako stroga. Zensko izobrazbo zelo zavira tudi skoraj suženjsko gospodinjsko delo in materinstvo. Zaščita matere pa je na najnižji stopnji in umrljivost porodnic na vsem svetu najvišja (16—23 promil proti 2,4—5,5 promil v zapadnih deželah) — Otroška zaščita je prav tako nezadostna. Indijska vlada in indijske ženske organizacije so mnogo storile, kar se tiče prezgodnjih zakonov, zaščite matere in otroka, pomoči mladini itd, čaka pa jih še mnogo dela. Kar , se tiče lastninskega prava je hindostanski zakon glede pravic žena reakcio-narnejši kot indijski, perzijski, muslimanski. Ženi in hčeram po moževi, odnosno očetovi smrti pripadejo le dragulji in osebne stvari. Kako je bilo do pred nedavnim z vdovami, je znano; danes se smejo vdove znova poročiti ali poiskati zaposlitev. Nekatere indijske države so se začele tudi boriti proti poligamiji. V Indiji, kjer se naglo organizirajo vse stopnje šolstva, zelo primanjkuje predvsem ženskih učnih moči, zlasti za osnovne šole. V 200 učiteljiščih se šola sedaj 10-000 učiteljic, dočim se v 400 moških učiteljiščih šola 22.000 učiteljev. Dalje dokonča študij letno 1735 profesorjev, žensk pa samo 880. Izgubo pomeni tudi mnoga izobražena žena, ki po poroki noče več izvrševati svojega poklica. Ce se Indiji posreči izvesti zakon brezplačnega in obveznega šolanja, potrebuje 2,700.000 učiteljev, od teh mora biti polovica žensk. Anafalbetizem je v Indiji socialno zlo, saj je pismenih samo 20 procentov prebivalcev in od teh je samo 5—6 procentov žepsk. Vendar je v Indiji tudi na tisoče žensk zdravnic, zaposlenih v industriji itd. Številne ženske organizacije, med katerimi je najagilnejša »All-India Women Conferen-ce« imajo pri iem revolucionarnem delu važno vlogo. PROSVETNI DELAVCI, KI POJDEJO LETOS V INOZEMSTVO Na razpisani natečaj se je letos priglasilo precej več kandidatov kot lani. Od prijavljenih je koordinacijski odbor združenja prosvetnih delavcev določil naslednje: 1. Za potovanje v Anglijo v času od 21. G. do 18. 7. Gestrin Ferdo, prof. Ljubljana. Langus Vladimir, prof. Šoštanj. Marinčič Skallcky Eliza, — prof., Ljubljana. Škorjanc Zdenka, prof., Maribor. 2. Za potovanje v Anglijo v času od 17. 7. do 14. 8.: Janežič Marija, prof., Ljubljana. Senica Eda, prof., Ljubljana. 3. Za potovanje v Anglijo v času od 2. 7. do 19. 7.: Bidnovee Marija, prof, — Nova Gorica. Geder Vlasta, prof., Lendava. Smajs Vinko, predm. učit, Velenje. 4. Za potovanje v Pariz v času od 21. 7. do 3. 8.: Kolar Anton, prof. Rogaška Slatina. Kušar Božena, učit, Vojnik. Plazzerlano Milena, prof., Ljubljana. Ravbar Miro, prof, Ljubljana. Ravbar Štefka, učit, Črnuče. Zrimee Stane, prof, Ljubljana. 5. Za potovanje v Pariz v času od 4. 8. do 18. 8.: Grzlnlč Marija, predm. učit Bovec. Hartman Bruno, prof, — Murska Sobota. Kavčič Ranka, predm. učit, Ljubljana. Kolman Ljudmila, predm. učit, Litija. Maver Danilo, učit. Koper. Kraigher Uroš, prof, Ljubljana. 6. Za seminar v Mentonu ▼ času od 4. 7. do 1. 8.: Krušič Franjo, prof, Celje. Pleterski Nada, prof, Črnomelj. Saje Marija, prof, Ljublja-a. na. : T ! T • t i : ? i l f : » T I t i \ i * j V fetošnjem letu so izšle pri Državni za ožbi Slovenije TELE ŠOLSKE KNJIGE: Cena broš. din Molinaro-Sušteršič; Aritmetika In algebra za nižje razrede gimnazije — 1IL del 195.— Dora Vodnik: Nemška vadnica — tretja stopnja ............................. 210— Edvin Dobeic: Organizacija In tehnika gospodarstva ........................ 520— M. Zgonik: Zemljepisni pregled zeraljip — Evropa .......................... 150— V. Černe: Kubaturg okroglega in rezanega lesa............................. 130— I. Lavrenčič: Telovadba dojenčka (Knjižnica priročnikov za učitelje št. 7). 80— Marta In Radovan Klopčič: Ročno delo v osnovnj šolj, (Knjižnica priročnikov za učitelje št. 8)...................................................... 1?0— S. Strle: Lahki anglefki teksti (Easy ^eading) ........................... 80— M. Zgonik: Zemljepisni pregled izyenevropskih zemljin za II. razred nižje gimnazije 165.— A. Škulj: Šolski vrst (Knjižnica priročnikov za učitelje Št. 5) .7:....... 180— A. Grad: Francoska vadnica za srednje In sorotjjie šole — četrta stopnja... 240— B. Binter: Zgodovina Južnih Slovanov za IL razred gimnazij ............. 150— Ured. odbor: Srbska ali hrvatska vadnica za II. razred gimnazij .......... 160— Tomšič-Uratarlč: Bot^atCna opazgMBja in eksperimenti (Knjižnica priročnikov za učitelje št. 9) ..................................................... 180— Dora Vodnik: Nemško sodobno berilo za višje razrede gimnazij ............. 180— Hadžt-Bernot-Vodnik-Pirc: Zoologija za nižje razrede gimnazij ............. 200— Kvaternik-Stalec-Zabkar: Fizika za nižje razrede srednjih šol — I. del.... 180.— Do 1. septembra pa bodo izšle še tele šolske knjige: Ured. odbor: Slovensko berilo VIIL A. Žabkar: Geometrija za V. razred višje gimnazije. A. Žabkar: Geometrija za VI. razred gimnazije. Dr. Milko Bedjanič: Nalezljive bolezni. E. Brane: Vaje iz stereomeirije. A. Bajec: Slovenska jezikovna vadnica za gimnazije — L del. F. Cemažar: Vaje iz planjmetrije. V. Černe: Priročnik za gospodarsko računstvo. V. Černe: Saldna rek/Uflkacija progresivnih In retrogradnih kontnikov. E. Dobeic: Tehnika komercialnega poslovanja. A. Grad: Angleška vadnica — IV. stopnja. A. Grad: Angleška vadnica — I. stopnja. A. Grad: Francoska vadnica — II. del. Gestrin: Zgodovina za IH. razred gimnazij. A. Grad: Francoska vadnica — I. del. Beta Hudales: Nauk o človeku. R. Južnič: Latinska vadnica za klasične gimnazije — IL deU Kranjec-Leban: Zemljepis FLRJ. Jurančič J.: Srbska ali hrvatska vadnica — IV. za višje razrede gimnazij. P. Karlin: Nemško pismo. P. Karlin: 55 klein Geschichten von Menschen nnd Tieren. F. Kvaternik: Fizikalni priročnik z zbirko nalog. Kranjec-Vazzas: Zemljepis za I. razred gimnazije. Ledlnek-Ferlinc: Računica za 3. razred osnovnih šob Tone Ljubič: Lutkarski krožek na šoli. Uredniški odbor: Slovensko berilo I, II. In IIL Pocajt Marijan: Anatomija in fiziologija. L. Petauer: Zgodovina za V. razred gimnazije. V. Pirc: Nauk o človeku za višje razrede gimnazij. L. Petauer: Zgodovina starega veka za I. razred gimnazij. Josip Ribičič: Zgodbe iz življenja (Vzgojne črtice za pomoč pri pouku moralke) E. Razberger: Angleško trgovsko pismo. Rape-Sežun-Završnik: Četrta računica. Rape-Ribičlč-Winkler: Tretja čitanka. Rape-Sežun-Završnik: Računica za t. razred gimnazije. Riblčič-Winkler: Druga čitanka. Rape-Ribiiič-Winkler: Četrta čitanka. J. Ribičič: Peta čitanka. R. Savnik: Zemljepis Jugoslavije za nižje razrede srednjih šol. 2gur-Skalicky: Angleška vadnica — L stopnja. Vodnik Dora: Nemška vadnica — I. stopnja. I. Zobec: Kemija. * Žabkar: Aritmetika In algebra, IV. Žabkar: Aritmetika in algebra, V. A. Žabkar: Geometrija za L, H, IH, IV, V. in VI. razred srednje šole. L. Žlebnik: Pedagoško pismo. L. Žlebnik: Zgodovina pedagogike. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA ene« I ! I ! I ? ! f ■»■ »a>iai»>a»OKe«eL Stran 10 Štev. 11 — 12 misli o pouicu risanja Kje so vzroki manj uspešnega dela 1 R1 SLS n IP na ctrrvLr^vni Črvli rl-jnotn r* *■ r»111 nav nct-ro-va Lr r\t r»a t a Ir r> i tyv »'n a n o _ I _ ^ 1 -mm -o •« IXlK0« drŽ3V0« H6 DOlTUSlljO VlOSS, Ki 10 1XH^ nllh dol©, tod3 J v defektologiji? Članek tovarišice Pipan Zo- pa seveda defektologija. Te re »Ali defekten otrok za uči- kvalitete za pedagoga niso bi- nike, državo, ne pomislijo pa, da bi bilo teh neprilik konec, če bi se strokovno izpopolnili in s tem bolje seznanili s prometnimi predpisi Take težave spreminjati v pomična Risanje na strokovni šoii danein predmetu, naj ustreza ros ti, kot pa tako imenovana je predmet, ki po mnenju lai- resnici. Daljše črte, sestav- avtoriteta s, katedra. Začne-kov zahteva izredno nadarje- Ijene iz ponavljanja krajših, mo s preprostimi vajami. 2e nost, po mnenju naših cilja- drobnejših črt, ne privedejo ošiliti svinčnik je zanje tikov pa predvsem tako imeno- do odkritosrčne linije. Take metnost, potegniti vzporedni- »V53?L55»<&: ilif^im.h “ ''.“t ‘P"J,e J- ‘“M" P™1«'":. “'P'"''” .po- §„K defektologi! ki jih ped«- bl.tveni railog za alab odnos »„idno politikan- a h izpitih, prav^ako pa tud! h benčenja naj-se opravijo novno odkntje_ Amerike, bpr- gojki problemi zanimajo bolj pedagogov do defektološkega stvo. Končno če ne bi bilo teh m1®? 1Z* 8 • srafira^Jem al‘ z barva- va_so- uporni, žele st .zahtevi- kot službeno. To je raz- dela in za slabši uspeh v de- objektivnih težav, ki jih ima Pf?.:,.uiemo> kaj dom dijak na njem, nikakor pa ne z raz- nejsih nalog, ko pa vidijo, veseljiv pojav, zato je pošteno fektološkem delu. Upam si naša družba — pa ne samo na- mzji gimnaziji kakšen je mazovanjem graftta. da ne ..morejo oddati vseh ln pravi{no> ^ taki tovarišici ponovno reči, da so vzroki ta- ša, temveč vsaka - ne bi bilo pouk na ujej in kdo poučuje In se rak rana naših sol izdelkov kar povprek kot so človek na njen poziv odgovori, kega odnosa do defektološke- zaostalih otrok, ne bi bilo de- v teh šolah risanje. Ro zna- — črke. Ne vem ali je to res vajeni iz . prejšnjih let*. spoli ju dijakov in njihovih izja- tak problem, ampak' črke znajo, da je preprost, natan-vah sklepamo, da je resnica, (kar vam lahko dokažem z čen in snažen program, zah-da zaradi pomanjkanja kadra izdelki napravljenimi pri tevnejši kot umetniško upo-ponekod poučujejo risanje sprejemnem izpitu) so tako dabljanje vrtnic ali pa doma. Ijudje, ki so k temu prisilje- umetniške, da človeka boli čega mačka. Natančnost od- Tov. defektologinji moram priznati, da resnično nisem defektolog. Me pa pedagoška vprašanja zanimajo in bil sem eno leto v službi v vzgojnem hi in da najbrž še v mursika- srce. Razne repke, prepasice, dajanja jrm še ni znana. V znavanja svoje stroke. Nočem naloga defektologov ni odstra- tp.rf*m rn7r«arlii nr<*rln vntol i /\h n i ra 71 n i 7 n n L-i n m n-rt-ri i i srt hili nnliuhni R d., dnj aeic OlOglje pODl Z0 Uiti inHisU-rptipn amnak ompnil rvKiab-tiTrniVt v ga dela, ha kakršnega je tovarišica v svojem prvem članku opozorila, v premajhnem smislu za stroko, ki so si jo nekateri pedagogi izbrali, in seveda večkrat tudi posledica nepo- fektne mladine in takrat tudi ne bi bilo treba defektologov in ti bi se potem lahko »šli« gospodarstvenike, ekonome, politike ali zdravnik«, če iih to bolj zanima. Toda konkretna term razredu predavatelj ob najrazličnejše ‘zankh ih vse gimnaziji so bili poljubni Mol« stali**«, i« *»r»i prihodu v razred pusti dija- mogoče stvari so dobili s se- termini- Risanje jim je bil sSe Sli^a ki 3!i ku popolnoma svobodno izbi- boj na pot, ko so kot Mata- postranski predmet, nevažen ra7rvt.aviiati o \mrn«aniih ri«. ro, tako glede predmeta kot jev Matija prisopihali s - po- ‘n često brez vsebine. Začno fektologije v kolikor se ie pač tehnike risanja ter da vse deželja, čiste jasne blok pi- zaostajati in pogosto žrtvuje- z njimi seznanil v enem letu In delo opravlja sedeč na kate- save pa v njihovih bisagah -jo proste dni da ujamejo o- kolikor so pač ta vprašanja po-aru. bo opravičljiva dejstva, m bilo. .Nekateri predavate-' stale. Večkrat uiti do konca vezana s splošnimi vprašanji »* »i T - /-Sl , 1 - /-v o 4- . I / a-ll i -al-a-.-- I T i c- r\ i -r -*S\ . T »1 __- I t-. t C1 M f > /"1/111 TU /> T /1 T tl ‘ *- " kot preveliko število dijakov, Iji se izgovarjajo, da pri- leta ne doumejo, da je eno-- slabi prostori, slabo orodje, manjkuje časa. Moj odgovor stavna risba bolje ocenjena, premalo predavateljev. Ven- pa je, da se blok črk laže kot prenapolnjen program, dar je treba tudi v tej smeri naučimo,, kot pa umetelne pi- P°ln neuravnovešenih- eie-napraviti korak naprej in če, Save - —' ’ ' ' ---*— pedagogike. Mnenja sem. kar še enkrat pribijem, da vzroki za slab biti indiskreten, ampak omenil borr. samo neko značilnost, ki morda mojo trditev nekoliko ilustrira. Kadar koli sem kakšnega defektologa vprašal, zakaj se je odločil za to stroko, mi ni znal navesti drugega razloga, kot da je računal s tem. da bo kot defektolog laže ostal v mestu. Poznam mnogo defektologov, ki prosijo za njevar.je objektivnih težav v družbi. Defekten otrok je že tukaj! Lahko se sicer učitelj zanima, kako je nastal, celo mora se, toda ouok seaaj, ko mu je družba omogočil s šolanje, ni za učitelja političen problem, temveč vzgojni, njegova naloga je sedaj, aa ga vzgoji; m je že preoblikujemo naše šolstvo. ne smemo pozabiti na kot pa umetelne pi- pom meuravnovesenin. ete- defektološkega dela premestitev ha šolo z ntirmal- skrb vzgoje in vzgoja je delo T. . razl,‘j)111™' okraski. mentov, Zacuda_ so zahtevni., tovarašica v svofeni nimi otroki, ker so pač to sluŽ- Vzgojitelje bi lahko primerjali Linearna delitev črk v plo- Hotel. Ju bit. takoj projek- L vzeli kot izhod v sili. Jasno delavcem in vzgojni zavod te- ko popravti neki li mehanizem ni za trdi, da torej “niso politični, dice in“ie zato zgrešeno, iskati inženirja političen problem, vloge, ki jo ima njih delo, toda ta vioga m v tem, aa Kritizirajo naše socialne in politične prilike, temveč v tem, aa pomagajo reševati konkretne težave. Družba od njih zahteva, da vzgajajo, o višini otroških doklad, o razporeditvi zdravstvenih ustanov in o drugih socialno političnih problemih pa bodo razpravljali in ukrepali ljudje, ki so se za taka vprašanja pred družbo zadolžili, čeprav se morda ne spoznajo na defektologijo, za kar so pač specialisti predvsem pedagogi -defektologu Ce bodo pedagogi poznali področje svojega dela, bodo v njem tudi dosegli uspehe, ki jih morajo doseč;, .^e namreč zavod ali šola svojega deia ns opravi, je opernima družbo, ker je sprejemala denar za delo, katerega ni izvršila. Ce.pa svoje neuspehe v stroki upravičuje s tem, da išče vzrokov v političnih in naših socialnih prilikah, jo je opeharila dvakrat. S tern. pa po, »ne defektolog, ne pa ubogi zaostali otroK, zares pouuc .o-blem. M. Š. uniearna oeiitev crs v pio- nmei. u. uu. ic^j prVem 'članku omenila niso v . bo vzeli kot izhod v sili. Jasno delavcem in vzgojni zavod to- *k,vl ‘zgrniti _ iz naših pomanjkanju socialistične za- je, da mora tak odnos do de- vamu Kako popravti neki naloge^ risanja. Mae. M^Plnakovni da,g- £* V-«® S S)f* ^ “ nje, češ da gimnazija ne bo komerna ali pa z določenimi save vzgajala umetnikov, ter da poudarki karakterističnih črk, in akvarelov. Pri akva- temVeč’v poman"kahju“smisia zanje nekih političnih razlogov. ie.rlsa“Je odye,čno zpanje, ne bo nadomestila prenekatero reltranju se branijo vode, sli- Za stroko. Mnenja sem dalje, Toda tovarišica je v drugem drži. Nova doba zahteva od umetniško izživljanje. Da ie mjo čopiče ter delajo na su- da pedagogi sploh nimajo ne- članku šla še dlje v svojem is- človeka več, stopnja izobraz- znanje črk potrebno, vas lah- ho. Se ena napaka s srednje kega patenta nad socialistično kanju in odkrivanju političnih be mora biti vedno večja, ko prepričajo številni estet- šole: risanje je zabava, lahko zavestjo humanizma itd., ker vprašanj. Ce je v svojem pr- neko predizobrazbo zahteva- ski napisi ob raznih narodnih se vrtiš na stolu, pobarvaš te kvalitete sme in mora imeti vem članku še sicer trdila, da mo celo za poklice, ki so jih praznikih, ki se še vedno po- sosedu jopič, mu nastaviš žeb- vssik član naše socialistične pedagogi nimajo pravilnega TČasih opravljali nepismeni, javljajo v najrazličnejših va- Ijiček na stol. Pri nas mora skupnosti in ne najdem razlo- odnosa do defektologije, čemur Z industrializacijo dežele bo riantah. Pustimo prisrčhost biti med risanjem tišina, da gov, zakaj bi pedagogi učitelji, da je krivo pomanjkanje so- notreba po tehničnih kadrih in raje izrabimo čas, da po- ne motijo drug drugega. Pot, imeli več ali pa jih morali ime- cialistične zavesti, v drugem Vedno večja, ne samo to, od sredujemo pametne in dobre ki jo opravijo pri nas je tr- ti več. Učitelj defektolog je članku zanika celo to trditev vsakega se- zahteva, da zna stvari ter. uvedemo odkrito- nova, ne zato, ker je naš eden tistih poklicev, za kate- pravi, da pedagogi defekto- vsaj s skromno skico pokaza- srčno linijo v risarske izdel- program preobsežen, pač pa rega se odloči mlad Človek, ker logi dajejo vse od sebe, da so ti svojo zamisel, odnosno ob- ke. morajo dijaki prebaviti še pač čuti veselje in sposobnost znanstveno in strokovno na držati opazovani predmet. In Morda vas zanima kako de- vso zamujeno snov iz srednje za to delo, ne odloči pa se zanj višku, da jim ne manjka noto, mislim, je brez dvoma dol- lamo mi. Priznam, da so med šole. zaradi nekega imaginarnega tranje pripravljenosti za delo žnost risanja- Ne mislim sa- razstavljenimi risbami še Mislim, da je nanizanih humanizma socialistične za- Vzroki za manj uspešno delo mo na strokovne šole, žalost- vedno izdelki, ki zaslužijo dovolj misli za uspešno deba- vesti ali morda usmiljenja ali P a da so objektivne narave. do je dejstvo, da se zaradi kritiko. Toda verjemite, da to. Ne glejte v tem nekaj sicer Kakšnih karitativnih čus- Vzroki slabih uspehov v dene točnih skic pritožujejo ma- je Janezku težko dopovedati, eplošne kritike, ki kar na- tematiki in fiziki po gimnazi- da so stvari, ki jih je 8 let vzkriž pada po vseh srednjih jah; da je univerzitetnemu smel delati, v devetem le- šolah. Tistim predavateljem, slušatelju problem zrisati o- tu naenkrat nezaželjene. 8 ki pošiljajo pripravljene di- , . * . , . , , pazovani eksperiment, stik let je imel drug lepotni ide- dijake na naš zavod, hvala! šanieP £e iih danes čtevelTlah" kosti, ugotovljeno poškodbo; al, ki ga z vso ljubeznijo pu- — Želimo pa, da nam poma- kQ ir^a ^udi ni lahko doda biologi ne znajo prenesti bertetnika. še posebno vnete gajo tudi po šolah, kjer je 'in zanje mu ne more Takšno postavljanje pomeni mikroskopske slike na papir, zagovarja- Predvsem je vaz- stanje nezdravo pomakniti V3aj na jem svetu (jatj njhče odvračanje pozornosti od deda etnografi s težavo skici- no, da delamo individualno voz naprej ter doseči soraz- plačila. Srčna kultura in osta- jar.skih vprašanj, ki se tičejo rajo in opremijo z merami ter s pomočjo sposobnejših v merje po vseh solati. Ne za- lih sedem čednosti, kijih tova- dela z otroki. Ce bomo tako kmečke starozitnosti. In ko- razredu soočenjujemo, kriti- merite, da smo ravno mi k-ot rišica omenja, so stvari, ki-se postavljali pedagoška vpra- nec koncev osnovna ličnost ziramo ter pomagamo tam, strokovna ^ šola povedali jih da povsod s pridom upora- šanja, bomo na sestankih le izdelkov dopušča še precej kjer je pothoč potrebna. Ne skromno željo, ki je brez biti. Srčna kultura, humani- politizirali, namesto da bi go- želja, pa najsi gre za zvezek potrebujemo inštruktor jev,. dvoma uresničljiva. Dejstvo Zem, ljubezen do otrok, to ima vorili o delu. Zgodilo se nam ali računovodsko knjigo. dovolj so nam že ostri opazo- pa je, da se je ravno pri nas mnogo ljudi, skoraj bi rekal, tr>+ 5r.f.r;„rn w nritnžn-V čem je vzrok, ali bolje valci, ki opozarjajo sošolce pokazalo, da kar se risanja da vsi normalni ljudje na dd- 3 .’ , . P . na napake. Manj boli kritika, tiče nekaj smrdi po deželi ločeni starostni stopnji. Toda i«jOi ker morajo plačevati vije jo izreče človek iste sta- Kranjski- A. J. to še m pedagogika, najmanj šoke kazni. Dolžijo zato milič- temveč je to strokovni problem- Nikakor ne mislim odrekati defektologom družbene Opomba. Prosvetni delavec je svobodna tribuna učiteljev. Zato objavljamo tudi ta zagovor in odgovor, prosimo pa bralce, naj še enkrat preberejo članka v prejšnji številki. Uredništvo Nekaj pripomb na prvi predmetnik tev in mesijanskih načrtov. Tak pogled na pedagogiko je idealističen, ker zahteva od fektološkem delu so torej v prenizkih dokladah, preslabi zdravstveni službi torej v pedagoga take kvalitete in v ' področju, ki zadeva našo socialno politiko, so torej objek- tivno politični in mi pedagogi ne moremo ničesar napraviti. rečeno, kaj želimo od risanja v gimnazijah? 1. Opazujemo, da je le preveč samostojno delo v razre. du (ki ga ne moremo in ne smemo primerjati z osnovnošolsko tvornostjo) privedlo do ekscesov. Risba je lahko samostojna in izvirna, a biti mora lična in snažna, ker umazanija ni izraz umetnosti. 2. Najbolj pogrešno je brez Z večine podeželskih gimnazij gre v peti razred zelo malo dijakov, več kot 20% skoraj nikjer, večinoma manj. Vsi drugi gredo ali v obrt ali v strok. Sole ali ostanejo doma. Statistika o tem v republ. merilu bi nam povedala, da Je zares nujno začeti novo šolsko leto z drugim predmetnikom in učnim načrtom, s predmetnikom, ki bo pretežni večini dijakov nižje, gimnazije trdna osnova za njihovo poklicno izobraževanje. S sedanjim predmetnikom je Sola na podeželju precej' odmaknjena od življenja, sredi katerega je in v katerem bi se morala izživljati. To ugotavljamo že dlje časa, kpnkretnih predlogov pa dajemo premalo in potem ni čudno, če sklene komisija pri SP K LRS tudi kaj takega, kar šele potem dvigne vik. in krik. Učit. in proi. zbori se moramo tega vprašanja lotiti z vso resnostjo. Tako je bilo n. pr. s poukom petja. Slovenci smo vedno gojili petje, to je v nas. Prepevali smo v dneh borbe za svobodo in še bomo prepevali pri delu in pri počitku. Podeželski pevski zbori Svobod so v novih okoliščinah najboljši nosilci moral biti. Precej teže bo pa z gospod, znanji za dečke (pa turi deklice). Tu se bomo pa vrteli. Kdo bo učil, kaj, kako!? Učitelj, profesor? Dvomim v uspeh. drega gledanja naše stvarnosti in naše prihodnosti. Taki zbori s kajti naučiti otroke cepiti drevje in saditi, to še zdaleka ni dovolj. Ponekod bi si pomagali s strokovnjaki (tako se sliši), to pa tudi ni rešitev. Dokler ne bo za to pedagoško strokovno sposobnega kadra in dokler ne bodo ustvarjene materialne osnove, bo menda kar nekaj podobnega kot je s poukom moralke. Pouk moralke ni dal tega, kar smo pričakovali. To je bilo pričakovati, ker je bil že ob uvedbi predmeta precejšen odpor. Pa'se vprašajmo, je ta ura potrebna ali ne. Ni potrebna tam, kjer vsi delavci ene šole z vso dušo in veseljem živijo za našo soc. stvarnost. Tam teče to najbolje samo od sebe, kajti taka vzgoja 10 ali več prosv. delavcev nekega kraja mora prej ali slej biti uspešnejša od katehetizira-nja enega samega človeka izven šole. Kjer pa tega ni, tam so učenci prepuščeni negativnim iz-venšolskim vplivom in mogoče natrpani naučenega znanja bodo po svoji miselnosti drugačni, kakor si jih želimo. Večkrat smo slišali, da za ta pouk ni priroč- svojimi nastopi, gostovanji, s so- nikov Tak priročnik še zlepa ne EriiHCr sifnHaH^I5 izmaličiti. Tako je torej, da je na eni šoli posebna ura moralke odveč, nepotrebna, na drugi pa zopet učenci vsaj v tej uri slišijo ? PISMA NAŠIH DOPISNIKOV • Dvoje manifestacij delavske mimo, da bodo zadnja tekmo- Četudi je bilo potrebno ® mladine v Ljubljani vahja za prehodni pokal v zi- Dan vajencev predčasno za- ©•©©©©©©©••©••©O®®©__________________________________ _____ • čajo izredne notranje preokrete © v človeku. Mislim, da bi bilo © prav, da ostane pouk petja v X vseh razredih nižje gimnazije. • Uzan^ke^esmf^ne^smTmo^p-a: nekaj takega, kar bi morali pre- S “da sP tem’si"no“u°emo v Jemati pri vsaki učni uri vsakega " otroku patriotski čut do domo- mi šolskega leta 1934-55 na ključiti, je bila mladina ven- Gospodinjski tečaj v Postojni Dejale so žene: »Zakaj ne bi ^ vine, do svobode, do lepote naše dvomlaJpOrerriavanTe0 cenenih • Vrazmeroma kratkem raz-. prav taki “višini, kakor dose- darle dobro razpoložena pol- tščaj^za gotpoimje v 5 rlz“ednfc kar se z razvojno « dobju, desetih dm je dozive- danja. Delavska mladina se na vedrine in zabavnih domi- Postojni? © heL m’uspešen način človeka, o razgieanic, kar se z razvojno m ja delavska mladina Ljubija- zaveda, da ima v novi druz- slekov, ko .se. je počasi raz- gj^a |fadica> inriCn^slca^k <*etere' * potrebi uvedbe ročnih del — pred- tarju OK ZKS tov. Hacetu Ma- f besed^so"^^! ž^star- sklada0 n'kakor , ne J ne dvoje prisrčnih, nad vse beni skupnosti vse pogoje za hajala na svoje domove. SDijal' naj riše po naravi ® lepih in vzpodbudnih mani- svoj vsestranski razmah, ki mPeTjaie’tedr01 pjimerno^izr^bi | Dne; 25,- maja, tedaj prav in“kulturno področje, Vojteh Debeljak apr tevžu orostor © na rojstni dan maršala ., fita, 4. Ne sme se več dogajati, ® je bilo zaključeno na Vajen- ti manifestaciio ki to vprašanje, katere so » sk' sf>h v_\eselovi ulici zad- ieD^f° “X0 stebo vreme zrna kurv« Rnk^mnn^ ® nJe dejanje vec mesecev tra- Je* zal. izreano siaoo vreme ’ © jajočih medvajenskih tekmo- močno okrnilo, smq imen da na tri osnovne Kako ie poživimo pouk slovenščine ssi/v.***^* LO Postojna, ki je SSip-r • Dosti razumevanja je pokazalo . , sko dom. in umetno obrt, od ko- mestno gostinsko podjetje, ki je V ,;p,r bomo dobili moči za stalno 'govor: zelena, rjava in nune- ® K s"re™ju dnT* junija 7 Vikrčfth pbd prlvi “rajnik, pSSTiS ^T^čaTSi^^Tkrn! Ti Š pSnt^ves^e »""tegTrijakinjl fe" * in "Lhu Sr"rŽhI>dn\reljpokJai Šmarno gori Mladina, je pra- četnika _P-sveie v Goriškem • ‘"d ®--------------------------- pa imela la v« a t»ir rv,’ m J lr a L-^ m SHOU za prenoaai pOKUl r*'* --- -7-- «- Kunanj« šivanja, Ki oj en j a, w d tpg velike koristi. Ker ga že 1 s~~1 ?'.\}ecenja rf'ne..,c.rte. * ® tl \ okusn^ okrašeni in na- strokovnih šol se pravili so nam primeren lite- Ivanka in Jeremejeva. © riive8obdkoncu šolskega leta bodo svinčnikom in to ošiljenim, ^ tlačeno polni dvorani so se je zbralo ta dan na štadionu rami program. tudf ^azna^DomičnaaJ vzcoirm3in ® bol] 7an,mlve- ~ Gospodinjstvo točno določanje kota ah kri- % zbrali vajenci in vajenke, da j)r- spkretariata za notranie iHrLffS?« © v zadnjih dveh razredih n. gim- vnlje na opazovanem in po- J prejmejo priznanja za dose- zade da prisostvujejo telo- ,Po t<>plem sprei7nu’ s“° se posebno potrebno bodoči materi, © ma7rii ® ??:ne ,aS.P?hA 1 „ raZDolh.7‘7.1; vadnim točLm, kulturnemu • aTne ^ve pokazalo .d^ smo .. . , J ^biuSS^Khuriirpr^ raHredviden^« Jes^n Iz VvVhTnžnjlh-Jol: pi fikcija za zbiranje otroških | gram, je bilo razdeljenih stevesnf cS dneva se je pri- dra8e ln ^zice. Otroci s0 r iger se nadaljuje 9 mladim 5 pokalov lepa vrsta čel z drJ,avno -bimno, nakar samo Akclia za zbiranie otroških © “armo^atih in lesenih pla- go slediH pozdravi predstav- očmi D , ik 7 začef ani Inštitut • kf‘' VrSta m'10S° d'; nikov. Tople bespde z vsemi Najbolj sta jim ugajala Bevk ig®r’.^.J°i7Zaf!L1An‘;-I"S 1- © Plom ln vfC 8aV? Yse^ 54 željami za strokovni.in šolski In Lili Nov,. domu. V Podnanos so prišli tudi ‘e tedaj, če bo sama dobro in prav vzgojena. zadeli močno prav. •Judi tu ne . ^ «,•: s&vSSiKS in usti - poslušali avtorje. v Post°ini. 1dvne^^šole ^ ranje. n« bo tistega uspeha, ki bi or, © P •• ln. VTC .rn7.’ :5LBa željami /a --------- ■j. © priznanj, darila, k1 , Je zanje napredek vajencev in vajenk Zadovoljni smo zapustili dvo- . « h ,T © prispevala dokaj tudi mladi-. spregovorili predsednik rano z upanjem, da nar ffis • j? ssr aar.r3w5 SS 8 Sp,e,la predseifnik Zveze prijatelja« >0 kani,«™ pro,,,™ 9 mladine Klanjšek Ada, za- učiteljstvo pokramljalo v družbi jih otroških iger doslej še ni- @ V letošnjih zimskošportnih stepnik Sveta za prosveto in s književniki. V naši sredi sta smo utegnili zbrati ln zato ni- g tekmovanjih je sodelovalo 11 kulturo LRS Jalen Franc, di- bila tudi načelnik prosvete in mamo zbirke, s kakrsn-mi se ^ gol, ki so poslale na tekmbva- rektor. Drž. sekretariata v okrajni inšpektor. Tudj za nas ponašajo drugi kulturni naro- £ nje nič manj kot 415 mladin- Vikrčah Mehle Janko, pred- je bil ta daii nepozaben, dj. Pomoč učiteljstva je bila g cev in mladink. Menda ni po- sednik Okrajnega sindikalne- • Ko sem drugi dan v šoli razmeroma zelo majhna. Inšti- 9 trebno še 'posebej naglašati, ga Sveta Ocepek l.ojze in pod- Vprašala učenca: »No, Jože, ka- tut je nato letos januarja s po- 9 'da so nudili mladini dokaj predsednik mestnega ljudske- ko tj je ugajalo včeraj?«, mi je močjo »Pionirskega lista« po- ® pomoči prosvetni delavci sa- ga odbora Združenja učiteljev otjgoyorii. krenil nabiralno akcijo nepo- 9 mi, ki so obenem znani vsej ;n profesorjev strokovnih šol .»redno med samimi pionirji. ® Ljubljani tudi kot vodilni v v- Ljubljani Robida Marija. *Mf’ ti du*o?. Uspeh je bil izredno razvese- f našem sindikalnem gibanju. prjsrčno je spregovorila tudi rp°reJ°.tl .nld ® nnvpHa) kal liiv. V enem mesecu se je na- t* Smučarska tekmovanja so bi- jjoieilka oblačilne šole, ki je S tem je otro P > teklo nad 300 zapisov iger! Zdaj ® lit v Planici, tekmovanja v z]astj pozdravila predsednika 1« 4ut’l *p kako ? .. 8 ' pa bo razposlal Inštitut pre- © streljanju in šahu v Ljubija- MLO Ljubljana dr. Marjana d®l°- Takih Jožetov je bilo več. ostale izvode lanske vprašalni- © ni. Bilo je veselje opazovati Dermastjo. Danes berejo naši učenci z ce ravnateljstvom gimnazij in mladino, kako se je z vso vne- Okroe štadiona se je skle- drugačnim odnosom dela teh mo in zanimanjem okleni a K f de]avske mladine, književnikov tekmovanja, k. je uvrstilo ™ sp a0aCstopi]i e]ani Ljudske Neki učen mladinske aktive posameznih KrL.S0 nasloP"’ V . ..j. , šol v naslednji vrstni red: milice z dresiranimi psu reda ml je < Vajenska šola kovinske stro- SPretnostl' kl 50 Hn pokazale »Tovarišica, mi bomo še sa- ~__— —- . ... y__1' 1 1_al/-a TS/-V . •_II _ .Z : — - tvv« 1; Z mri* i Irc.TVt učiteljišč in bo naprosil profesorje in predavatelje srednjih šol, da se oni med svojimi dijaki, zlasti mlajšimi, zavzamejo raz- Republiška odbora Združenja učiteljev in Združenja profesorjev sta dobila od svojih centralnih odborov na-slednje obvestilo: »Zaradi različnega tolmačenja v nekaterih republikah, da pripravnikom za zvanje vzgojitelj, učitelj, strokovni učitelj, predmetni uči telj in profesor srednje Šole ne pripada povečanje osnovn e plače po Uredbi o spremem. bab in dopolnitvah Uredbe c zvanjih in plačah uslužbencev v prosvetno-znanstveni s! užbi (Ur. list FLRJ št. 4. od 28- I. 1954), je na našo novo vlogo dal Državni sekretariat za posle splošne uprave in proračuna FLRJ (akt št. 13050 od 4. VI. 1954) pojasnilo republiškim državnim sekretariatom za posle splošne uprave in proračuna, da to povečanje pripada tudi priprav, za imenovana zvanja (čl. 1? Uredbe o zvanjih in plačah uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi, čl- 25. Osnovne uredbe o zvanjih in plačah uslužbencev državnih organov), o čemer vas s tem obveščamo.« Glede na gornje, bodo morali okraji, ki so v junija odtegnili dodatke, le-te vrniti. za akcijo in jo - po možnos^. # ^ 2ISi Vajenska šola za raz- zvali, so kajpak žele obilo po- mi pisali našim književnikom, do konca tega šolskega leta ^ ne strokei iesna šo]a! Gradis, zornosti, pa tudi pohvalo. Iz- naj nas še obiščejo; saj to je ............................................... Izvedejo. Sele ob zadostno zora- ^ Litostroj, PTT, Avtomehan- redno slabo vreme je onemo- bila moja edina odlična sloven- •©• Blagajniki! nem gradivu je namreč mogoče sjja Vajenska šola obla- gočllo izvedbo nadaljnjega ska šolska naloga .Književniki »adeti z znanstvenim preučeva- ^ čine stroke, Industrijska šola programa. Predvideno je bilo v Podnanosu’,« ssps i msgm mm liV^SjIll1 *1U • Za dobro organizacijo si je [te'a bi z .zračno puško, fol- tu a’u tam uieli dr0bec snovi ^ u i naSeč • nedvomno pridobil mnogo za- kk’rna grupa kovinarske •so- 2a svoja snovanja. kovati. Se premalo je namreč ^ fm*vc Andrej na bi nastopila s šestimi toč- r J znano, da je jedro večine otro- i ’ ramenili te slonelo kami, zapel bi pevski zbor 2e- ^!Ste®f dn€ ^ ^ v _ ta ških Iger kulturnozgodovinsko • ^/o^ natee in skrbi- Prav lezničarske industrijske šole, ^ i 3Otroci zelo zanimivo. Upajmo, da bo J ^m«^l te Hi Aktiv mladinska godba Litostroja ^ ^VprosUvlll svoj ' dvojni Letovanje v sindikalnih domovih InšUtut © ^semTposebno pa mMinCša. dina' hitro^goščen^na^; ^ tudi v ‘o1^ Pt za slovensko narodopisje © mi, gre priznanje is ne dvo je bila prireditev zaključena. Združenja prosvetnih delavcev Slovenije so dobila nekaj nakazil za počitniški dom HS ZSS »Udarnik« v Lovranu. Dnevna cena Je 480.—, 530. din Reflektanti za ta dom naj takoj pošljejo sporočilo na RO Združenja. V sporočilu mora biti naveden čas, v katerem žele letovati. V domovih CS ZSJ pa so cene naslednje: Biograd na mo-ru: 500.— do 600 — -Sin, Dubrov njk; 500.— do 580.—, Kaštel Start: 470,— do 540.— din Orebič: 590— do 670.— din, Opatija: 460,— do 580.— din, Rab: «80— do 550.— din, Rovinj: 500.— do 550,— din, Ulcinj: 660— do 750 — dm, Ohrid: 430,— do 630.— din. Poberite naročnino za I. polletje in jo nakažite s točnim seznamom. Namili! Prihranite nam stroške opominov z redniu tromesečnim nakazovanjem naročnine! Za te domove nimamo nakazil. Interesenti naj se zaradi rezervacije obračajo neposredno obračajo na uprave domov. Uprava Prosvetnega delavca 2 N Si predmeta, slavist in biolog — predvsem biolog-zgodovinar in geograf, profesor petja in telovadbe Imajo izredne prilike vsak dan vzgajati in utrjevati v mladem človeku vse tiste notranje moralne vrednote, ki ga bodo usposobile za vse delovne in družbene naloge poznejših dni. Zato smatram za bolj pravilno in mnogo boljše, če se učiteljski kolektiv kot celota v polni meri zaveda svoje vzgojne naloge v šoli ln izven. nje. Tu uspeh ne more izostati. — Sliši se da v I. in n. r. nižje gimnazije ne bo tujega jezika. To ima svojo utemeljitev, a le delno. Dijaki šele v 1. razredu polagoma razumevajo in znajo potem uporabljati slovnična pravila materinščine. Brez poznavanja besednih vrst materinščine pa res ne more biti in tudi ni uspešnega pouka tujega jezika, v 2. razredu bi pa s poukom tujega Jezika vsekakor pričeli. Dajmo v 2. in 2. razred po 3 ure tu-iega jezika, v četrtega 4 ure in dilak bo znal ob devršltvi 4. razreda najmani toliko kot sedaj, ali na raje več. V 4. razredu pa mora vsekakor poučevati (pravilno bi bilo v vseh) n. pr. nemščino oni. ki iezik aktivno obvlada. Primerja! sem znanje nemščine dveh četrtošolcev, od katerih enega uči profesorica, ki kon-verzira z dijaki v razredu le nemško, a drugega profesorica, ki jezika ne obvlada aktivno. Prvi prosto prevaja iz nemščine v slovenščino in obratno, zna uporabljati vsa gram. pravila, druel komaj, komal odgovaria na stavljena vprašanja. — Srbohrvaščine v osn. šoli ni. Je na nuino, da se nauči dijak cirilico brati In pisati in razumevati lažje tekste. V prvih dveh razredih n. gimn. se bo tega naučil, podrobna obravnava je ostala doslej v glavnem v učnih načrtih. V 3. in 4. r. gimn. dajmo namesto sh. več časa kemiil in fiziki, hiemnl ln tujemu ieziku. — Pouka higiene v 4. r. ne bi smeli črtati. Vsaj na nodeželiu ne. Tega pri nas na deželi še dolgo ne bo preveč. Res. da bodo Imeli ta predmet v Pa1. šoli, a vsi tia ne bodo šli. Zdravje je osnova vsega. učni načrt ral bi pa zajel predvsem higieno vasi in doma. 7df se ml. da je ta eouk za četrtošolca tako potreben, da nj treba tega pnsehet utemeljevati. To Je nekai misli enega človeka. Pkoda. da o tem nismo razpravljali na skupnih sindikalnih sestankih. Skoraj morali bi in marsikai bi bilo potem Je polj Izkristalizirano. S. L. ••• •••*••••• ■«—«—». •••••n