LETO Ll, št. 15 PTUJ, 16. april 1998 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Izberimo živlienle Slovenci smo od nekdaj veljali za delovno ljudstvo. Evropa nas bojda razlikuje od Balkana tudi po višji kulturi naroda in discipliniranosti. Imamo pa veliko slabost, da smo veliki indi-^ \ vidualisti in pikolovci ter da radi brskamo po gnoju. Krvavi ) dogodki iz zgodovine nas, kot kaže, niso ničesar naučili, kajti obstoj svojega že tako maloštevilnega naroda spet ogrožamo z vse globljo razcepljenostjo. Po za silo prebolelih, a žal še zdaleč ne ozdravljenih začet- nih boleznih demokracije smo v letošnji pomladi spet priča iz- bruhu cele vrste za narod pretresljivih dogodkov. Poleg boja delavskega razreda za človeka dostojno delo in plačilo je, reci- mo, aktualna občinomanija. Vse več je tistih, ki se jim cedijo sline po županskih in svetniških stolčkih, čeprav je na dlani, da si ob sedanjih finančnih obremenitvah v naši deželi ne mo- remo privoščiti občine v skoraj vsaki večji slovenski vasi. Mno- gim je vzelo sapo ob imenovanju novega obrambnega ministra, ki je takoj pometel pred pragom in presenetil z imenovanjem načelnika generalštaba slovenske vojske. V strahu pred novo cestnoprometno zakonodajo, ki bo pričela veljati s 1. majnikom in nas bo krepkeje udarila po žepu, pa nas je, prevzete z uživanjem velikonočnega miru in dobrot, skoraj obšel dogodek, ki mu na svetu ni enakega. Niso se še povsem polegle polemike okrog Rodetovega žuganja glasbenim mulcem, ki naj bi užalili brezjansko Marijo, že smo priča novemu političnemu ekscesu. Na cerkveni slovesnosti v Brezjah, posvečeni 150-letnici ze- dinjene Slovenije, 130-letnici slovenskih taborov ter zahvali za uresničitev samostojnosti, sta nastopila tudi prvaka na- jmočnejših opozicijskih strank, Janša z govorom v živo, Peter- le pa prek poslanega pisma. Seveda seje iz njunega govora jas- no čutila izražena politična usmeritev strank, torej je šlo za mešanje cerkvenega slavja s politiko. To je med večino Sloven- cev spet sprožilo plaz ogorčenja. Bojda tudi med nekaterimi strankarskimi pripadniki, ki menijo, da poteza ni bila pamet- na, ogorčeni pa so bili tudi pravi verniki. Tudi po Nedelovi an- keti je skoraj 58 odstotkov vprašanih Slovencev odločno proti vsakemu združevanju cerkvenega slavja in politike. Ko bi naši vrli politiki - ti in oni - le znali slediti besedam velikega, žal že pokojnega vernega Slovenca dr. Antona Trstenjaka, kije ob neki priložnosti dejal: "Gospodje, pustite politiko pri miru, po- litika ni za duhovnika ..." Tudi o tem bi lahko rekli kakšno na razvpiti sinodi slovenske Cer- /7 """"T^ kve, recimo, saj si je izbrala pra- / fl4a/lfii(^ \cj^^ '^0 geslo: Izberi življenje. / Ij i/ V Ribiški družini Ptuj so se tudi letos uspešno lotili spomladanskega čiščenja okolja rek, potokov in ribnikov. Ribiči z območja Dornave, Markovcev in Gorišnice (na posnetku) so se zadnji marčevski konec tedna podali na obrežje Drave in na desnem bregu od Borla do Zavrča pridno pobirali odpadke, ki so kazili okolje ter ogrožali rečno floro in favno. Foto: Laura PTUJ / PRED ODPRTJEM RAZSTAVE DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Pmznik slovenske kulinmike LETOS SODELUJE 720 KMETIJ IZ SLOVENIJE IN AVSTRIJSKE KOROŠKE Z 984 DOBROTAMI OUSTANOVANI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA mLmSIltSjSf Včeraj je bila v Ptuju tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki organizatorjev 9. razstave Dobrote slovenskih kmetij podrobneje predstavili letošnji slovenski praznik ku- linarike, ki bo v Ptuju od 24. do 27. aprila v prostorih mino- ritskega samostana. To je doslej največja razstava, saj je dobrote prijavilo v ocenjevanje 696 kmetij iz Slovenije in 24 iz avstrijske Koroške. Prijavljenih je 984 dobrot, razdeljenih v osem skupin. Novi dobroti na letošnji razstavi sta vino in suho sadje. Razstavo bo spremljalo bogato dogajanje, ki bo potekalo pod ar- kadami minoritskega samostana, pred samostanom in pred Mestno hišo, kjer bodo predstavljene tudi nekatere domače obrti. Od regij se bo letos obširneje predstavila Ljubljana z okolico. Organizatorji napovedujejo bogat kulturni pro- gram in predstavitev osnovnih šol z nekaterimi projekti. Vstopnica za letošnjo razstavo bo leseno ja- bolko oziroma hruška. Razstavo naj bi si ogledalo okrog petnajst tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tudi tujine. Kmetije so za letošnjo razstavo prijavile največ krušnih dobrot, 418, sledijo vzorci žganja, 166, mesnih izdelkov je 118, mlečnih 94, vinskih vzorcev 75, suhega sadja 48, kisov 43 in olj 22. V Mestni hiši so včeraj odprli tudi priložnostno razstavo dobrot, pou- darek je na suhem sadju, ki predstavlja eno od vabil Ptujčanom in drugim, da si letos še množičneje kot v prejšnjih letih ogledalo razstavo dobrot slovens- kih kmetij, ki so lahko ena od kon- kurenčnih prednosti naše dežele ob vstopu v Evropsko unijo. V novi dvorani Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj pa je potekal strokovni seminar o sušenju sadja, na katerem je preda- val dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zaradi velikega števila dobrot in temu ustreznega števila priznanj bodo priznanja za nekatere dobro- te podelili že drugi dan razstave. V soboto, 25. aprila, bodo podelili priznanja za vino, suho sadje, olja, kise in žganja. V nedeljo po slavnostni maši, na kateri bo maševal dr. Janez Gril, glavni urednik Družine, pa bodo podelili priznanja za krušne, mesne in mlečne izdelke. Doslej so ocenili vina, olja, kise in del vzorcev žganj, danes in jutri bo ocenjevan- je suhega sadja oziroma še preosta- lega žganja,"22. aprila pa bodo oce- nili krušne, mlečne in mesne dobrote. Razstavo bodo odprli 24. aprila. Na njej bomo, kot je pove- dala Terezija Meško, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne de- javnosti na kmetiji, ki tudi odgo- varja za razstavni prostor in ocen- jevanje, videli vse nagrajene izdel- ke, ker jim je uspelo pridobiti do- datni razstavni prostor. Na ogled bo prvi dan od 11. do 20. ure, v so- boto, nedeljo in ponedeljek pa od 8. do 20. ure. Zadnji dan razstave bo posvečen turističnim kmeti- jam. V okviru Dneva turističnih kmetij bo tudi posvet o učinkovi- tem trženju in novi kategorizaciji turističnih kmetij. V okviru razstave so letos prvič ocenjevali vina slovenskih kmetij. V ocenjevanje so kmetije prijavile 75 vzorcev, sedmega aprila pa jih je posebna komisija, sestavljena iz svetovalcev svetovalnih služb, ki jo je vodil mag. Tone Vodovnik s Kmetijskega zavoda Maribora, ocenila 68. Kot je pred ocenjevan- jem povedal mag. Tone Vodovnik, so pričakovali dobro kakovost, saj je bila lanska vinska letina ena na- jboljših v zadnjih letih. Pred tem ocenjevanjem je bilo v Podravju že dvajset ocenjevanj, na katerih so ocenili čez 3000 vinskih vzorcev. Večina je bilo zelo dobre kvalitete. Pozna se, da se pridelovalci vedno bolj trudijo za kakovost, pa tudi kultura pitja se izboljšuje, saj pivci vedno bolj spoznavajo prednosti zmernega pitja oziroma tega, da pijejo manj, pa dobro. Ocenjevanje vin v okviru razstave Dobrote slo- venskih kmetij pa je tudi dobro- došlo za same kmetije, ki si z dob- rim vinom lahko ustvarijo dobro ime. Po za zdaj še neuradnih poda- tkih so ocenjeni vinski vzorci pre- jeli 27 zlatih, 33 srebrnih in 7 bro- nastih priznanj, en vzorec pa ni dobil ocene. Slavica Strelec, ki v organizacij- skem odboru odgovarja za prodajo na stojnicah, sicer pa je svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, je povedala, da je za prodajo na stojnicah letos prijavljenih 40 prodajalcev, tako da dobrot za vse, ki jih bodo želeli kupiti, zlepa ne bo zmanjkalo. Pričakovati je, da bo letos bolj dihal in živel z razstavo tudi Ptuj. Na potezi so ptujski gostinci. MG - CENTRALNA KURJAVA - VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC Pivci 9h, t»l.: 755-4»7-wtor 2 četrtek, 16. april 1998 ■ TEDNI|| AKTUALNO HAJDINA/ PRED NEDEUSKO ODLOČITVIJO Podeielie in mesto nisia za slrvpci/ Včeraj so se y primestni četrti Hajdina liončali zbori kra- janov po posameznili vaseli, na katerih so jim predstavniM projelitne slcupine za ustanovitev občine Hajdina, Id jo vodi Branlio Burjan, predstavili celoten projekt, dosedanje aktivnosti pri ustanovitvi nove občine in tudi njeno bodoče delovanje. Sedaj so oči uprte v nedeljski referendum, ki naj bi prinesel toliko želeno samostojno občino, ta pa bo Hajdinčanom, kot poudarja predsednik sveta Rado Simo- nič, prinesla pristojnost odločati na svojem območju; to dejstvo celo postavlja pred flnance. , Svet primestne četrti Hajdina je projektno skupino, v katero so zaradi enakopravne zastopanosti vključeni predstavniki vseh vasi primestne četrti, ustanovil zara- di strokovnega in argumentira- nega vodenja projekta in ker tega dela ob obilici drugega dela svetniki ne bi mogli zadovoljivo opraviti. "Osnova za naše delo je bila odločba Ustavnega sodišča iz leta 1994, s katero je potrdilo naše mnenje, da smo bili ob spremembah lokalne samoupra- ve v letu 1994 oškodovani, in pa pozitivna odločitev večine kra- janov na takratnem referendu- mu. Preko poslanca državnega zbora smo podali predlog za us- tanovitev občine Hajdina, na ministrstvu za lokalno samoup- ravo pa iskali podatke o upra- vičenosti našega predloga. Po za- gotovitvi strokovnjakov za lo- kalno samoupravo, da predlog Hajdine izpolnjuje zakonske po- goje za ustanovitev občine, smo začeli navezovati stike z vodstvi vseh strank v parlamentu, tega pa nismo mogli pričakovati od njihovih podružnic v ptujskem mestnem svetu, kjer so naš pro- jekt obravnavali strogo iz lokal- nega vidika. Zato tudi naše ak- tivnosti niso bile usmerjene v ptujski mestni svet, kjer tudi nismo iskali podpore, temveč pri pristojnih vladnih službah in parlamentu. Danes lahko rečemo, da je bil naš pristop pra- vilen, saj je komisija za lokalno samoupravo naš predlog med prvimi uvrstila med tiste, ki izpolnjujejo vse zakonske zahte- ve. Ves čas, ko smo izvajali at- kivnosti, nismo nikjer poudarja- li denarne podlage, ki naj bi jo občina prinesla Hajdinčanom, ampak smo predvsem izkazovali našo podeželsko ločenost od ur- banega mestnega središča in s tem naš drugačen način življen- ja, drugačne interese in potrebe, našo zgodovinsko tradicijo in povezanost na tem od mesta ločenem območju. Zavedamo se, da ptujska občina naši skupnosti zaradi svojih že vrsto let trajajočih problemov (Prešernova ulica, staro mestno jedro) ne more za- gotavljati takšnega razvoja, kot si ga na podeželju želimo. V prejšnjem komunalnem sistemu smo lahko na podeželju nekaj naredili izključno s samopris- pevki. Sedanji cilji razvoja lokal- ne samouprave v naši državi pa nam omogočajo, da brez dodat- nih samoprispevkov, z denar- jem, ki ga vsak krajan sedaj pre- ko plače, davka in drugih terja- tev prispeva v ptujski občinski proračun, naredimo nekaj v svo- jem kraju," je pred nedeljskim referendumom povedal vodja projektne skupine za ustanovi- tev občine Hajdina Branko Bur- jan. Čeprav v tem trenutku še ne vedo, s kolikšnimi sredstvi bo razpolagala nova občina (ptujski mestni svet jim tega podatka kljub večkratnim prošnjam ni posredoval), je bil podatek za za- gotovljeno porabo za leto 1995 po podatkih službe za lokalno samoupravo 157 mihjonov tolar- jev. V treh letih se je ta znesek, ki je bil v omenjenem letu na- menjen za osnovnošolsko izobraževanje, kulturo, šport, so- cialno varstvo, otroško varstvo, zdravstveno varstvo, komunalno in stanovanjsko dejavnost, požarno varstvo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za mrliškoogledno službo in druge dejavnosti, verjetno povečal. Po izvirnih prihodkih pa se Hajdina lahko primerja z izvirnimi prihodki sosednjih manjših občin (Starše, Duplek, Kidričevo, Gorišnica). TUDI VBODOČE DOBRI SOSEDJE PTUJA Tudi v samostojni občini si Hajdinčani želijo ostati Ptuju dobri sosedje, ki si bodo skupaj prizadevali na nastanek ptujske regije oziroma pokrajine. "Zave- damo se, da bodo naši krajni vedno odhajali na Ptuj, kjer sedež Upravne enote, da bodo š vedno obiskovali našo skupno knjižnico in druge skupne usia. nove. S tem, ko bomo na Hajdini dobili svojo občino, bomo lahk sami urejali zadeve, ki so skupne samo nam, Hajdinčanom. Hajdini so doma ljudje, ki bodo bodočo občino vodili uspešno v uresničevanju ciljev, iz katerih občina Hajdina tudi izhaja," je še poudaril Branko Burjan. 19. april bo za Hajdino po besedah predsednika sveta prj. mestne četrti Rada Simoniča velik dan. "Možnost, ki nam je dana za ta dan, da ponovno pos- tanemo gospodarji na svojem dvorišču, je nekaj velikega. Za- vedamo se je še bolj, če pogleda- mo k našim sosedom, kaj so na- redili v zadnjih štirih letih. Za- radi takratne odločitve državne- ga zbora smo veliko izgubili. Še več pa bomo oziroma nikoli ne bomo nadoknadili, če tega refe- renduma ne izkoristimo v svoj prid in prid naših zanamcev, Tega nam verjetno nikoli ne bi odpustili. Krajanom svetujem, da po- novno pokažemo svojo voljo, kot smo jo v zadnjih nekaj letih že znali s prisotnostjo na različnih prireditvah v naši primestni četrti oziroma fari. Svet četrti in projektna skupina sta si pridobi- la ključ. V nedeljo, 19. aprila, je ključ za ustanovitev občine Hajdina v rokah naših krajanov, Želim jim, da ta vrata uspešno odprejo." Pripravila: MG IMARKOVCI / REFERENDUM O USTANOVITVI OBČINE ObSni Mmkovd na pot Ena od tem, ki že nekaj let močno zaposluje oblast mlade, slovenske države, je dokončna ureditev krajevne samoup-j rave. Predlog o ustanovitvi, poleg dosedanjih 147, novih 36 slovenskih občin je morda marsikoga presenetil, gotovo pa; povzroča sive lase mojemu prijatelju, ministru za krajevno; samoupravo Božu Grafenauerju. V osnovi pa gre za ures-l ničitev avtentičnega lokalnega interesa občanov, ki želijo j pri urejanju pogojev življenja v okolju, kjer živijo, tudi: soodločati. Ko sem med potencialnimi novimi občinami vi-' del tudi Markovce, meje takoj prešinila misel, da se zgodo- vina vendarle ponavlja, saj so Markovci v obsegu današnje; fare oziroma šolskega okoliša že bili občina. Ljudje v teh vaseh, kjer življenje teče v nenehnem spo- padu z zemljo, vedo, da se lahko zanesejo le nase in na svojo de- lavnost. Skozi zgodovino nešte- tokrat preizkušeni v najtrših življenjskih preizkušnjah, ko so jim večinoma gospodovali dru- gi, tujci, vidijo v samostojni slo- venski državi tudi priložnost, da končno v večji meri sami uravnavajo svoje življenje. Refe- rendumska odločitev 19. aprila bo nedvomno prelomni korak na tej poti. Bo dežela kurenta in liika zmogla ponovno potrditi svojo identiteto in graditi pri- hodnost na bogatem izročilu svojih očetov in dedov? Če se ozremo za približno 150 let v zgodovino, vidimo, da je bilo leta 1850 med 85 občinami okrajnega glavarstva Ptuj tudi šest okrajnih občin ali sosesk, ki danes spadajo v krajevno skup- nost Markovci. Te občine so bile: Borovci (bila je najmanjša v okrajnem glavarstvu Ptuj), Bu- kovci, Markovci z Novo vasjo, Stojnci, Zabovci ter Prvenci s Strelci in Sobetinci (v tej občini so bili še Zagojiči). Takšna up- ravna ureditev je ostala nespre- menjena do konca avstro-ogrske monarhije. Po letu 1918 jo je prevzela tudi nova jugoslovans- ka država. Z uvedbo kraljeve diktature leta 1929 pa se je sprožil tudi proces reorganizacije upravne ureditve. Tako je bila v letih 1933-1934 izvedena komasacija občin. Na območju okraja Ptuj se je njihovo število znižalo na 24, med njimi je bila tudi občina Sv. Marko niže Ptuja, ki je obse- gala vasi Markovci, Zabovci, Nova vas, Bukovci, Stojnci, Bo- rovci, Prvenci, Strelci in Sobe- tinci in merila 3.167 ha, štela pa 3.351 prebivalcev v 634 hišah. Med drugo svetovno vojno je nacistični okupator v celoti prevzel sistem komasiranih občin iz prve Jugoslavije. Sedaj so dobile le nemška mena (Mar- kovci - Mortendorf, Zabovci - Schabendorf, Nova vas - Neu- dorf, Bukovci - Buchdorf, Stojnci - Briindl an der Drau, Borovci - Fohrnau, Prvenci - Oberhart, Sobetinci - Mitterhart in Strelci - Schiitzen im Feld). V upravnem in političnem pogle- du so občine nekdanjega ptujskega okraja spadale v oku- pacijsko okrožje Ptuj. Že med vojno je slovensko osvobodilno gibanje pričelo organizirati in ustanavljati vaške odbore Osvo- bodilne fronte (OF). Spomladi 1945 je bilo na območju Ptuja ustanovljenih že 66 krajevnih odborov OF, med njimi tudi na območju prvotnih občin (iz leta 1850) markovskega okoliša. Po vojni, jeseni 1945, je na območju predvojnega ptujskega okraja delovalo kar sto krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (KNOO), torej več kot pred ko- masacijo v tridesetih letih. Za markovski okoliš velja enaka razdelitev KNOO, kot so bile občine pred letom 1933, samo iz občine Prvenci so izpadli Zago- jiči in postali samostojni KNOO. Aprila 1946 je izšel nov zakon o upravni razdelitvi Slo- venije, ki pa ni zaživel. V novem zakonu, ki je izšel že septembra istega leta, je bilo za ptujsko območje predvidenih 76 kra- jevnih ljudskih odborov (KLO), torej le devet manj, kot je bilo leta 1850 zastavljenih prvih ob- čin. Na območju Markovcev je bila sprememba samo pri KLO Prvenci, Strelci in Sobetinci, ka- mor so bili zopet priključeni Za- gojiči. Do neznatnih sprememb je prišlo z zakonom leta 1948, ko sta se združila KLO Markovci in KLO Nova vas v KLO Mar- kovci. Takšna teritorialno up- ravna razdelitev je ostala v velja- vi do novega zakona o občinah leta 1955, ko je na območju okra- ja Ptuj nastalo osem občin. Območje predvojne občine Mar- kovci je bilo razdeljeno med tri občine, in sicer: Markovci, Za- bovci in Nova vas so prišli v občino Ptuj, Bukovci in Stojnci v občino Bori ter Borovci, Prvenci, Strelci in Sobetinci v občino Gorišnica. Taka razdeli- tev je bila nenaravna in ni upoštevala naravnogeografskih danosti. Do bistvenih sprememb je prišlo leta 1957, ko je bil ukinjen okraj Ptuj (po več kot sto letih), na njegovem teritoriju pa so bile ustanovljene samo tri občine. Že naslednje leto je bila za celotno območje prejšnjega okraja usta- novljena samo občina Ptuj, ki je merila 64.516 ha in je bila med največjimi v Sloveniji. Po uvel- javljenih krajevnih središčih so delovali matični uradi in občasno so sklicevali zbore voli- vcev. Ker je bilo to premalo za neposredno sodelovanje pri odločanju o vseh aktualnih problemih svojega ožjega okolja, je bila občina Ptuj leta 1965 raz- deljena na 25 krajevnih skup- nosti, med katerimi je bila tudi KS Markovci, v katero spadajo vasi, ki sestavljajo markovsko faro in šolski okoliš tudi danes. Sprememba družbenega siste- ma, do katere je prišlo leta 1991, je narekovala tudi izgradnjo no- vega sistema krajevne samoup- rave. Očitno krajani primestne četrti Markovci svojih interesov v sorazmeroma veliki mestni občini Ptuj ne morejo zadovolje- vati niti artikulirati v takšni meri, kot bi to želeli. Čeprav gre pri večini vasi PČ Markovci tako rekoč za ožje gravitacijsko območje Ptuja, so nekateri prob- lemi specifični in terjajo dru- gačen pristop pri njihovem reševanju. Takšno solucijo ver- jetno narekuje tudi nekoliko specifična struktura prebivalstva (kmetje, delavci, obrtniki, trgo- vci), posebno poglavje pa je vse- kakor še v mešanju agrarno-ru- ralnega načina življenja pri dobršnem delu tukajšnjega prebivalstva in na to vezanih ne- koliko drugačnih komunalnih, kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb. Res pa je, da ustanovitev občine sama po sebi še ne pome- ni koraka naprej. Zaradi tranzi- cijskih težav naše družbe nasp- loh, zlasti pa prevelike (in s tem tudi neučinkovite) politične transparentnosti (medstrankars- kih nasprotij) obstaja latentna nevarnost, da občina postane sama sebi namen oziroma orodje v rokah ozkega kroga političnih ambicioznežev in agresivnežev za dosego individualnih ciljev, skupno dobro pa bo potisnjeno na rob. Ustanovitev občine je tudi ve- lika odgovornost, kajti ljudje občine ne potrebujejo zaradi "zganjanja" politike, ampak izključno zato, da lažje in uspešneje rešujejo svoje osebne in skupne probleme ter tako dvi- gajo tudi kakovost življenja. Verjamem, da se snovalci nove občine Markovci zavedajo res- nosti referendumske odločitve ter da bo visoka demokratična zavest (morala) članov novega občinskega sveta in župana tista, ki bo zagotavljala napredek in razvoj. Občani bodoče nove občine si to zaslužijo. dr. Marjan Žnidarič DESTRNIK-TRNOVSKA VAS / SPREJELI PRORAČUN Bo zamdi gradnje št^e^ v Magufni primanildiaj? Svetniki in svetnice občine Destrnik-Trnovska Vas so v drugem delu 28. redne seje kar nekaj ur namenili razpravi o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Prihodki občine znašajo dobrih 519 miljonov tolarjev, odhodki pa 570 milijonov tolarjev. Razlika gre na račun deleža mi- nistrstva za šolstvo in šport za nadaljevanje zidave šole in telovadnice na Destmiku. Seje se niso udeležili svetniki iz KS Vitomarci, prišel pa je župan občine Franc Pukšič. Že na začetku je bilo precej kri- tik na račun občinske uprave, or- ganov in fukcionarjev, ki porabijo preveč denarja. Janez Žampa je celo predlagal, da se obseg sredstev za to porabo zmanjša za 15 odstot- kov, Franc Požegar pa, da ostane na lanski ravni. Za njegov predlog Sla bila le dva svetnika, čeprav so tako rekoč vsi vendarle ugotavljali, da je občina predraga. Franc Požegar je menil, da je stanje gos- podarstva v občini slabo, zato naj tudi občinska uprava in organi de- lajo varčno. Predlagal je, da bi se stroški delovanja uprave zmanjšali vsaj z rebalanskom letošnjega pro- računa. Predlagal je tudi racional- no porabo denarja za izdajanje gla- sila Občan, ki po njegovem neti razprtije med ljudmi, in da bi bilo zato bolje, če ga sploh ne bi imeli. Ni prav, da lahko v glasilu izraža mnenje le ena skupina, ne pa tudi drugi, ki pač mislijo drugače. Ja- nez žampa je menil, da je škoda, ker nimajo urejenega statuta, v ka- terem bi lahko opredelili pristo- jnosti sveta okoli sprejemanja pro- računa. Vprašati bi se morali, kje so meje trošenja denarja dabvkop- lačevalcev. Tudi svetnik Jože Korošec je poudaril, da je občina predraga, dodal pa je, da ne bi bilo prav, da bi krčili zagotovljeni del porabe, saj bodo sicer od države te- peni in v bodoče pač ne bodo dobi- li toliko denarja. Župan Franc Pukšič je povedal, da so bili v občini pri plačah fun- kcionarjev in uprave zelo varčni, proračun je po njegovem izrazito investicijsko naravnan, kar je sploh značilnost vseh dosedanjih proračunov. Svetniki sicer lahko sprejemajo sklepe, vendar morajo biti v skladu z zakonodajo, sicer bo kot župan vložil veto na takšen od- lok. Ob posameznih postavkah so vnovič prišla v ospredje stara nas- protja glede sedeža občine. Župan je namreč povedal, da za popravili strehe na zgradbi v Trnovski vasi ni podpisal nobene pogodbe, na Destrniku imajo za delovanje do- volj prostorov, je dejal, zato dodat- nih ne potrebujejo. To je najbolj prizadelo svetnika Franca Požegarja, ki je županu predlagal, naj ne načenja starih problemov, in hkrati opozoril svet, da spreje- majo proračun brez navzočnosti svetnikov iz KS Vitomarci. Veliko vprašanj je bilo tudi okoli možnosti za začetek gradnje šole v Trnovski vasi, govorili so o denar- ju za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, za turizem in za ko- munalno infrastrukturo. Nekaj je bilo medklicov enih in drugih o trobljenju z neresnicami, s kateri- mi s problemi ne bodo rešili Župan Franc Pukšič je svetnikom povedal, da pričakuje delež sredstev od države za dokončanje gradnje šole na Destrniku. Če ne, bodo pač najeli posojila in se za- dolžili, ne bodo prva občina, ki bo imela primanjkljaj. Osnutek pro- računa so nato po zares dolgi in polemični razpravi spremenili v predlog ter ga skupaj z odlokom sprejeli. M. Toš TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuileta 1948. Izdafa RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, 3 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: ^ 062) 771-261. 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel. i faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik@ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik ©radio-tednik. si fEDNIK - Četrtek, 16. april 1998 3 POROČAMO, KOMENTIRAMO MESTNI SVET 23, APRILA 40. seja sveta mestne občine Ptuj bo 23. aprila. Na njej bodo razpravljali o štirinajstih točkah dnevnega reda. Os- rednja točka bo gotovo predlog proračuna za letos. Poleg tega bodo svetniki in svetnice razpravljali o osnutku spre- mennb in dopolnitev statuta občine, o zaključnem računu pro- računa za lani, zaključnem računu sklada stavbnih zemljišč, nekaterih poročilih o delu javnih zavodov v letu 1997, ki se v celoti ali delno financirajo iz občinskega proračuna mestne občine, in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih dela in življenja mestne občine v tem obdobju. OBČNI IBOR KLMBA TAINIC 23. aprila ob 18. uri bo v prostorih Šolskega centra v Ptuju drugi letni občni zbor Kluba tajnic Ptuja in okolice. Na njem bodo govorili o delu pravnega odbora in programskih smernicah za letos ter o pristopu v Zvezo klubov tajnic Slove- nije. V organizaciji Kluba tajnic bo 9. mojo tudi enodnevni se- minar iz slovenskega jezika (pravopis in slovnica), ki ga bo pripravila in vodila profesorica Marija Holc. Prijave bodo sprejemali do 4. maja. POSLOVNO SREČANJE S PODJETJI ZR JUGOSLAVIJE Na osnovi dogovora Gospodarske zbornice Slovenije z Gospodarsko zbornico Srbije in Vojvodine bo GZS - Območna zbornica Maribor organizirala udeležbo podjetij iz Slovenije na poslovnih srečanjih s podjetji iz ZR Jugoslavije v Novem Sadu in v Beogradu 19. in 20. maja. Prijave za ude- ležbo bodo sprejemali do jutri. GOSTJA ŽENSKEGA VEČERA DR, IINKA KOLARIČ Vmali dvorani Narodnega doma v Ptuju bo nocoj ob devet- najstih aprilski ptujski ženski večer. Gostja bo dr. sociolo- gije Zinka Kolarič, izredna profesorica na Fakulteti na družbene vede v Ljubljani. JURIJEV SEJEM 23, APRILA Dan pred odprtjem 9. razstave-Dobrote slovenskih kmetij bo v Ptuju Jurijev sejemski dan. Že po tradiciji se bo po ptujskih ulicah in trgih trlo ljudi od blizu in daleč. V oddelku za gospodarstvu mestne občine Ptuj so doslej prejeli že več kot 150 vlog za prodajo na tem in drugih ptujskih sejmih. Okrog sto dovoljenj so že izdali, druge so še v reševanju. V SOBOTO NA PTUJSKI VI Na programu bo oddaja Parada humorja s slovenski humo- risti in Nelo Eržišnik iz Hrvaške ter z glasbenimi skupinami. Pripravila: MG i>A 'Se potencialni novi občinski možje bojijo zakona o financiranju občin, ki ga poma- ga, pripravljati poslanec in obe- nem župan ene naših občin. Njegov pogled na občine je namreč tako škrt, da je v svoji prepovedal celo sokove na sejah sveta. DA zadnje čase čarovniki množično obiskujejo osnovne ^ole. Sklepamo lahko, da šolni- ki verjamejo v kulturno pri- hodnost slovenskega naroda le s pomočjo čarovnije. _ DA 8"^ SI tudi srednješolski učitelji pnvoščth izlet v Turčijo. Ah je hI izlet namenjen nabi- ranju (izkušenj) ali zapravljan- ju (mark), govorice ne pojasnju- jejo. ... DA so mnogi že opazili razli- ko med prejšnjim in današnjim sistemom: v današnjem lahko trdi hren in jajca uživamo le- galno. ... DA imajo novodobni politiki srečo, da lahko farbajo. Jajca in volivce. ... DA bi bilo bolje, ko bi v Slo- veniji namesto navadnih ljudi streslo koga drugega in to predvsem v nadstropju. ... DA so bile slovenske ceste doslej samo luknjaste in viju- gaste, s pomočjo novega zakona bodo še pekoče. ... DA bo morala država pred veljavnostjo novega zakona precej investirati v policaje. Ku- piti jim mora večje denarnice. ... DA so v Radgoni odprli gradbeni sejem. Politikov ver- jetno na njem ne bo, saj oni ne gradijo, temveč rušijo. PTUJ / O STRATEGIJI RAZVOJA OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Ohraniti dosedanjo raven^ zdravstvenega varstva V mestni občini Ptuj oblilcujejo strategijo razvoja os- novnega zdravstvenega varstva. Po slilepu mestnega sve- ta, ki je februarja razpravljal o delovnem gradivu te strategije, jo bodo dopolnili z analizo stanja in vari- antnimi predlogi glede privatizacije v osnovnem zdravstvenem varstvu. Pri njenem oblikovanju bo sode- lovalo tudi državno ministrstvo za zdravstvo, prav tako pa tudi zdravniška zbornica. Nekaj vprašanj v zvezi z oblikovanjem strategije razvoja osnovnega zdravstvene- ga varstva v mestni občini Ptuj smo postavili vodji od- delka za družbene dejavnosti Ivanu Vidoviču. • Kakšne cilje ima mestna občina Ptuj pri izdelavi strate- gije razvoja osnovnega zdrav- stvenega varstva v občini? I. Vidovič: "Ohraniti želi se- danjo raven zdravstvenega varstva prebivalcev z obvladova- nim in organiziranim prehodom v privatizacijo." • Zakaj omejitev zgolj na območju mestne občine, če vemo, da tako Zdravstveni dom Ptuj kot javni zavod Le- karne Ptuj s svojo dejavnostjo pokrivata območje celotne nekdanje ptujske občine? I, Vidovič: "Izvajanje zdravstvene dejavnosti na posa- meznem območju je v pristo- jnosti posamezne občine. Strate- gijo razvoja, ki jo bomo sprejeh na mestnem svetu, bomo ponu- dili v razpravo in sprejem tudi drugim občinam, da bi tako za- gotovili koordinirano in enotno izvajanje te dejavnosti na celot- nem prostoru bivše občine Ptuj." • Kako bomo lahko na Ptujskem obvladali privatizaci- jo v zdravstvu, če tega ne more država, ki je sploh brez strate- gije na tem področju? I. Vidovič: "Žal je res, da država nima nobene strategije privatizacije v zdravstvu. To pa ne pomeni, da skozi lastno stra- tegijo, ki izhaja iz dosedanjih izkušenj in ugotovitev, ne more- mo opredeliti meril in kriterijev za privatizacijo na našem območju." • Zakaj je prišlo do spre- membe v podeljevanju konce- sij zasebnikom, ne da bi bil o tem obveščen ali vsaj seznan- jen mestni svet? Po novem ozi- roma že tretje leto jih podeljuje župan. I. Vidovič: "Podeljevanje kon- cesije je v pristojnosti občinske uprave, ki skozi upravni posto- pek izda odločbo in pogodbo o koncesiji. Odločbo podpiše ta- jnik občine, pogodbo pa župan. Razlaga statuta, da je podelje- vanje koncesij v pristojnosti mestnega sveta, je bila napačna. Po določbi drugega odstavka 67. člena zakona o lokalni samoup- ravi o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji odloča občinska uprava (odločba), na drugi pa župan (pogodba). Tudi 42. člen zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 govori o tem, da podelje- vanje koncesij teče po upravnem postopku, ki ga izvede občinska uprava." • Koliko je še aktualna enot- na zdravstvena cona ob Potrčevi cesti v Ptuju? I. Vidovič: "Enotna zdravstve- na cona ob Potrčevi cesti v Ptuju je v delovnem gradivu "Strategi- ja razvoja primarnega zdravstve- nega varstva v Mestni občini Ptuj" predvidena. Razprava na mestnem svetu o variantnih možnostih razvoja na tej lokaciji pa bo pokazala, ali je nakazana smer razvoja zdravstvenega varstva v tem okolju zaželena." • Kaj pomeni še ena lekarna v lekarniški mreži na območju mesta Ptuja? Ali gre v resnici za ogrožanje bodočnosti za zdaj edine zasebne lekarne v Ptuju? I. Vidovič: "Bodočnost za- sebne lekarne Toplek nikakor ne more biti ogrožena zaradi pri- dobitve možnosti za gradnjo nove lekarne v Ptuju. Odločitev o lokaciji nove lekarne na Potrčevi cesti bo sprejel mestni svet, ker je tudi lasmik parcele. Na podlagi števila prebivalcev mestne občine Ptuj (31.928), kar po sprejetih kriterijih zadošča za delo štirih do petih lekarniških enot, je Lekarniška zbornica Slovenije izdala pozitivno mnenje za vključitev dodatne, četrte lekarne v mrežo javne le- karniške službe na območju mestne občine Ptuj. To pomeni, da bo Lekarna Ptuj, ki bo inves- titor gradnje morebitne nove le- karne v Ptuju, imela več razlo- gov, da je ta lahko tudi na Bregu. Odločitev o tem, kdo bo odpiral nove lekarne, ali bo to koncesio- nar ali javni zavod, bo sprejel mestni svet." # Kako bo rokovno nastajal dokument strategije razvoja os- novnega zdravstva glede na ve- liko število pripomb, ki jih je bil deležen že kot delovno gra- divo? I. Vidovič: "Delovno gradivo se bo dopolnilo z analizo stanja in variantnimi predlogi privati- zacije zdravstva na področju pre- ventivne dejavnosti. Gradivo bo dopolnjeno na osnovi razgovo- rov z ministrstvom za zdravstvo in Zdravniško zbornico Sloveni- je ter ugotovitvami o načinu pri- vatizacije v drugih okoljih v Slo- veniji." MG SL. BISTRICA / KTV STOPA V DRUGO DESETLETJE Odslej Studio Bisfrka Kabelski razdelilni sistem v Slovenski Bistrici, preko katerega lah- ko naročniki spremljajo 30 televizijskih in 15 radijskih programov in je registriran kot Društvo za upravljanje kabelske televizije Slo- venska Bistrica, stopa v drugo desetletje svojega delovanja. Predse- duje mu Adolf Klokočovnik, programski svet vodi dr. Janko Čar, ki je hkrati eden od podpredsednikov, drugi Je Jože Pleterski in odgo- varja za tehnični del delovanja KTV. Na neda\iiem občnem zboru društva so pregledali delo minulega leta ter sprejeli sklep, da bo na- mensto Kanala 3, tako se je interna TV v Slovenski Bistrici imeno- vala doslej, odslej to Studio Bistrica. Kot je povedal odgovorni urednik Studia Bistrica Ladislav Cvahte, so ime zaščitili, to pa prej Kanal 3 ni bil, prav tako so kot sredstvo javnega obveščanja registrirani pri mi- nistrstvu za kulturo. Društvo za up- ravljanje KTV ima brez Spodnje Polskave več kot 2700 naročnikov. Nekaj več kot trideset sodelavcev, kamor poleg odgovornega urednika štejejo tajnico, ki je pri KTV zaposle- na za določen čas, dva vzdrževalca sistema, študenta, ki dela na video straneh, tri tehnike v montaži, šest snemalcev ter tri povezovalce programa in voditelje, ki ob tem še ljubiteljsko opravljajo razna novi- narska dela, ter dvanajst do petnajast drugih zunanjih sodelavcev, pripravi tedensko skoraj štiri ure programa. Tako imajo ob ponedeljkih kon- taktno oddajo, ki jo ponovijo ob pet- kih, v četrtek pa pripravijo neke vrste tedenski pregled dogodkov v občini in ga še dvakrat ponovijo. Ves preos- tali čas se na bistriškem sistemu vrti- jo video strani. Dohodki za kritje stroškov lastnega programa so prodane videostrani in 12 odstokov od mesečne naročnike, ki znaša 720 tolarjev po naročniku. Največji del naročnine - 26 odstot- kov - gre za vzdrževanje sistema, ne- kaj manj kot četrtina za amortizaci- jo, 12 odstotkov za licence in kode, ostalo pa za druge potrebe. Svoj KTV sistem imajo v bistriški občini še drugi kraji: Pragersko, Poljčane ter Oplotnica. Med njimi si- cer obstaja povezava, vendar tako, da si izposojajo posamezne posnet- ke, ni pa zaživela zamisel, da bi jih povezali z linkom. Projekt, ki naj bi veljal okoli 40 tisoč DEM, so sicer ponudili občini in svetnikom že v začetku 1996. leta, vendar ni bil izglasovan. Kot je povedal Lado Cvahte, bi to bilo mogoče preko Te- lekomovih optičnih kablov. Seveda imajo pri Društvu za up- ravljanje KTV svojo vizijo širitve: na- jprej najbližji kraji, sčasoma Spodnja Polskava, želja pa je tudi po širitvi proti Zgornji Ložnici, kjer je del sredstev lani izglasovanega krajevne- ga samoprispevka namenjen tudi za to. Kot je ob koncu poudaril Lado Cvahte, želijo čimprej zaposliti po- klicnega novinarja, ki naj bi ustvaril od 30 do 40 odstotkov lastnega programa. Vido Tepoiovec 4 četrtek, 16. april 1998 • TEDNIK KULTURA, IIOBRAIEVANŠE ORMOŽ / FESTIVAL OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV Trdo delo rodi dobre rezultaie Zveza kulturnih društev Ormož je 1. in 2. aprila v ta-, mkajšnji dvorani priredila pevski festival otroških in; mladinskih zborov. V obeh dnevih se je predstavilo 13] zborov vseh osnovnih šol tega področja. Mladi pevci so skupaj s svojimi zborovodji in instrumentalno spremlja- vo dokazali zavzeto in ubrano petje, ki je lahko le sad^ poštenega dela. ; Ormoški kulturni dom, ki je pravkar sredi prenove, je ko- majda sprejel številne pevce in njihove poslušalce. Kljub majh- ni gneči so organizatorji skupaj s pedagogi, spremljevalci posa- Pevski zbor OŠ Središče. Foto: Hozjan meznih zborov prireditev spelja- li vzorno. Ob takšni organizaciji je pevska revija dosegla svoj res- nični namen. Prireditelji se za- vedajo, da je pevski shod namen- jen predvsem pevcem, ki se želi- jo predstaviti, drug drugemu prisluhniti, se medsebojno po- meriti in ne nazadnje je takšna oblika srečanj vzgoja k pos- lušanju in spoštovanju dela dru- gih. Na prvem festivalskem dnevu, kakor so Ormožanci poimenova- li svojo prireditev, smo slišali se- dem otroških zborčkov. Nasto- pili so pevci iz osnovne šole Tomaž pri Ormožu (zborovod- kinja Alenka Čurin Janžeko- vič), Ivanjkovcev (zborovodja Leon Lah), s Koga (zborovod- kinja Anica Pevec), iz Središča ob Dravi (zborovodkinja Dragi- ca Cvetko), Velike Nedelje (zborovodkinja Teodora Iva- nuša), od Miklavža pri Ormožu (zborovodja Leon Lah) in iz Ormoža (zborovodkinja Alenka Šalamon). Zborovodje so izbrali svojim pevcem primeren pro- gram pesmic, ki je obsegal sta- rejše in mlajše slovenske umetne pesmi in priredbe ljudskih. Tu in tam bi si zaželeli nekoliko tehtnejši in nevsakdanji izbor. Klavirske spremljave in pri- redbe za Orffov instrumentarij so bile vzorno pripravljene. Večino zborčkov je pri klavirju spremljala mlada profesorica Metka Žižek, ki ima v sebi poleg pianističnih tudi izjemno tan- kočutne korepetitorske spo- sobnosti. Mladi instrumentalisti so se izkazali z izjemnim rit- mičnim posluhom in s polno mero odgovornosti. Četudi je nekaterim zmanjkalo moči za zahtevnejšo literaturo in še bolj poglobljeno delo na vokalni teh- niki, smo slišali ubrano, zavzeto in veselo petje. Tudi drugi dan so nastopili vsi mladinski zbori tega okolja (izje- ma je le Kog, kjer zaradi majh- nega števila otrok deluje le otroški zbor). Naj ne bo odveč, če poudarimo, da je udeležba na reviji najelitnejši letni nastop, na katerega se zborovodja skupaj s pevci še posebno pripravi. Takšna predstavitev pa ni le ve- lika odgovornost, naj bi bila spodbuda k trdemu delu, ki pa zanesljivo rodi dobre rezultate. Še tako majhni koraki napredka so velika naložba za vnaprej. Zborovodje ormoškega področja se svojega poslanstva in odgo- vornosti dobro zavedajo. Vedo, da se generacije spreminjajo, da je današnji čas zbornemu petju kaj malo naklonjen, kajti vse bolj ga preglasujejo "moderne" obšolske dejavnosti, domačega petja skorajda ni več in še bi lah- ko naštevali. Vsem tegobam navkljub pa njihovo delo teče, pa četudi je kakšno leto manj uspešno. Zborovodnje zagotovo sodijo med najbolj izpostavljene učitelje. Delo z veliko skupino, pri kateri je potrebno doseči stoodstotno homogenost, je nez- nanski napor. Ob tem pa je potrebno upoštevati neštete spremembe in napredek stroke, ki ga je najtežje loviti. Toda želja po samoizobraževanju in velika podpora vodstva šole sta za- nesljivo zadostna razloga za na- predek v zadovoljstvo vseh: mla- dih pevcev, zborovodij, ravnatel- jev in učiteljev. Le z nadpo- vprečnim delom bodo posamez- ni zbori v bližnji prihodnosti is- kali potrditev na republiški revi- ji v Zagorju. Takšnim ciljem so nekateri že zelo blizu in le želi- mo jim lahko, da jih bodo kmalu dosegli. Darja ffofer FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 15. Nclie rojstno leto 1948 Na takih sestankih so ponekod dodajali še dodatne obtožbe. Za primer naj navedem nekaj takih ugotovitev iz zapisnika partbiroja OLG Ptuj. (Partbiro je bil po- vezavalni organ vseh celic, ki so delovale v okviru okrajnega ljudskega odbora). Med drugim je bilo zapisano, da se "strinjajo z izključitvijo Ljuba Kolerja tudi zato, ker je kritiziral člane komi- teja". Dalje "soglašajo z izključit- vijo Saše Skaze, ker je celo pos- tavljal vprašanja, zakaj so delavci in intelektualci skupaj v istih ce- licah". O predsedniku MLO Ptuj Dragu Haslu pa so zapisali, da ne stoji samo na stališču obtožb in- formbiroja, temveč je bil povezan tudi s špekulanti v KLO Cvetko- vci, kjer so na črno odtujili in po- bili 800 glav goveda in konj". Ne le navedeni primer, tudi večina primerov povsod drugod zgovorno odslikava tedanje raz- mere. Ni šlo samo za ukrepe proti ljudem, ki naj bi bolj verjeli Stali- nu kot Titu, temveč je šlo za izločitev iz javnega udejstvovanja vseh tistih, ki so si v preteklosti upali izreči kako kritično besedo čez takratno politiko ali celo če si je upal kritizirati kakega člana komiteja. Šlo je predvsem za to, da se izloči večino takih, ki si upajo javno povedati svoje mnen- je, ki ni vedno skladno z dnevno- politično linijo. Torej v kali zatreti možnost oblikovati opozi- cijo in kritiko ukrepov dnevne politike. V ptujskem primeru pa je ob tem šlo tudi za obračun z domačini, z ljudmi, ki so zrasli s Ptujem in se niso vedno strinjali s pretiranim izžemanjcra našega območja. BESEDE DELEGATOV IZ SLOVENIJE NA KONGRESU Kot zanimivost naj navedem nekaj stavkov iz razprav delega- tov iz Slovenije na V. kongresu KPJ v domu garde na Topčideru, ki se ga je udeležilo 2344 delega- tov. Njihove besede odslikavajo tedanje vzdušje, med vrsticami pa je moč razbrati tudi marsikatero resnico. Dr. Jože Potrč: "Zdaj, ko je naša partija v težki preizkušnji, ki jo lahko zdrži samo partija boljševiškega tipa, je ostala želez- na in neomajna. Zavedamo se, kako smo lahko ponosni, ker pri- padamo prav naši partiji, zaveda- mo pa se tudi še večjih naporov, ki jih moramo zdaj vlagati..." Ivan Regent: "Lahko bi rekli, da se dogajajo optične prevare, da oni od daleč vidijo našo zastavo črno, namesto da bi jo videli rdečo. Naj pridejo sem, naj pogle- dajo od blizu, in se bodo sami prepričali, da je ta zastava rdeča, ognjeno rdeča..." Miha Marinko: "Prej ali slej bo tudi vsemu svetu jasno, da je vodstvo naše partije bilo in ostalo dosledno na liniji marksizma-le- ninizma. To so dokazovala, do- kazujejo in bodo dokazovala dela in neizpodbitna dejstva, stvar- nost graditve socializma v naši državi..." Izbral sem navedke le treh razpravljavcev, čeprav jih je na kongresu govorilo še več. Vsi trije so v bistvu povedali isto, vendar je bil najbolj konkreten prav naš rojak dr. Jože Potrč, ki je sicer malo v celofan zavito povedal, da je KPJ boljševiška - železno in neomajno uporablja boljševiške metode. To so na lastni koži občutili vsi tisti, ki so se v tistih dneh in še v naslednjih nekaj le- tih znašli v zaporih in na Golem otoku. To so občutili vsi naši ljudje v času "izgradnje socializ- ma" po boljševiški metodi, dokler ga z leti ni ublažil "samoupravni socializem". PTUJSKO VODSTVO VSE BOLJ NEGOTOVO Hudih obtožb, s katerimi so okrajni oblastniki obkladali are- tirance, javnost ni mogla sprejeti, tudi nekateri člani KP ne. Ljudi so vendar poznali, z njimi delali in živeli, zato jih noben pošten človek kar naenkrat ni mogel ob- , soiMk^aradi te^ je okrajno poli- tično vodstvo postajalo vse bolj negotovo, sprejemalo politično slabe odločitve, ki so razmere še poslabševale. To so kmalu opazili tudi v Ljubljani in začeli v Puj pošiljati svoje inštruktorje in de- lovne skupine. Delno je bil vzrok tudi v tem, ker je prav v tistem času v okraju manjkal "glavni di- rigent" - sekretar komiteja, ki je bil na kongresu v Beogradu. Brez njega pa je bil "okrajni politični ansambel" precej razglašen.. Skli- cevali so sicer sestanke po celi- cah, skoraj dnevno tiste, iz kate- rih so bili posamezniki aretirani, od članov zahtevali, da obsodijo tiste "antipartijske elemente" in jih izključijo iz KP. Kako je to potekalo v praksi, naj ponazorim s konkretnim primerom sestanka celice MLO Ptuj z dne 26/7 - 1948 (navajam dobesedno): "Ker je tov. Štefka Berlinger, refe- rentka za socialno skrbstvo, v pri- poru, je nujno stopiti v stik z od- sekom za delo, da nam čimprej dodeli novo moč. Člani celice smo se tudi zadinili, da se nave- deno - z ozirom na njeno nezgra- jenost - kaznuje s strogim uko- rom pred izključitvijo. V slučaju, da je njena krivda večja, kar pa celici ni znano, se stavlja predlog za izključitev iz partije." S takim neodločnim "polo- vičarstvom" se na komiteju niso strinjali, zato so naložili Lojzki Stropnikovi, ki je bila članica tis- te celice, da napiše kritično oceno o delu Berlingerjeve. Besedo "kri- tično" pa so takrat razumeli tako, da je treba človeka kar najbolj oblatiti. Tega Lojzka Stropniko- va o svoji pošteni sodelavki ni mogla napisati, temveč je pos- kušala napisati kar najobjek- tivnejšo oceno s poudarkom na njeni dotedanji poštenosti in dobrih lastnostih. S tem si je Stropnikova prislužila "partijski opomin", vendar je ostala vedno ponosna na tisto svojo odločitev. Kljub temu pa Berlingerjevi ni pomagalo - ne stališče celice ne poštena ocena sodelavke, ostala je zaprta in bila obsojena. Tisti, ki je pripravil spisek ljudi za aretaci- jo, je moral ostati nezmotljiv ... Takšna je bila takratna boljševiška metoda. Težko je danes vse to razumeti, vendar iz čisto človeškega stališča je moč razumeti stiske ljudi, ki so naenkrat morali začeti obsojati svoje dovčerajšnje sodelavce, pri- jatelje, svetovalce, za katere so bili prepričani, da so poštenjaki, ki so vedno odkrito povedali, kar mislijo, in da jih je prav to tudi spravilo v sedanji težki položai-;' Pomagati jim ni bilo moč, kdor bi se bil odkrito zavzel za enega ali drugega, bi se bil kaj lahko znašel tudi sam v njegovi usodi ali pa bi bil vsaj sam ob službo in na spisku sumljivih. Zaradi stra- hu za "ljubi kruhek" je večina čla- nov take obtožbe poslušala molče, mislila pa si je svoje, zara- di panijske discipline so dvigali roke ob sprejemanju sklepov z obtožbami in izključitvami svo- jih dovčerajšnjih tovarišev ... To izhaja iz nagona samoohranitve že od pamtiveka. Kadar hudour- nik drvi skozi čas, se varuj in ob- varuj, da te ne odnese, ne vrže v prepad. Tudi travne bilke se pri- pognejo, ko buči vihar čez nje, pripognejo se zato, da se lahko potem zopet zravnajo, enako vit- ka drevesa v gozdu. Še ptice se v viharju ne oklepajo vej, če ne najdejo primernega kritja, z vi- harjem lete, da jim ta ne polomi kril. PO KONGRESU ŠE TEŽJE Peti kongres je bil končan z ve- likim slavjem. Delegati so se vračali v "svoje" republike in okraje v posebej okrašenih vago- nih. Na vseh postajah jih je poli- tično mobilizirano prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Za dele- gate iz Slovenije so že v Dobovi pripravili slovesen sprejem. Vse železniške postaje od Dobove na- prej so bile v zastavah, okrašene z zelenjem in parolami, ki so vse govorile o podpori kongresnim sklepom. o skledi in žlici malo drugače Pomladna praznovanja se iz- tekajo in mnogi porečete: »Hvala Bogu, od vsega dobre- ga nam še želodci popokajo!« Zajemanje z veliko žlico ni enostavno, zato zdravniki tar- najo na intemih bolnišničnih oddelkih, kjer je v popraz- ničnih dneh vedno velika gneča. Nekaj težav so zakrivila tudi vrtna opravila: pred prazni- ki se je z ognjeno hitrostjo širila vrtna mrzlica. Ta je zadobila razsežnosti epidemije po zna- nem slovenskem receptu (pri sosedovih že klije in letos že drugič kosijo). Seveda, vestni stanovalci so svoja domovanja temeljito osnažiti, in če k našte- temu prištejem še pomladno utrujenost, potem so za umiri- tev, počitek in razbremenitev nujne PRAVLJICE. Pravzaprav vam svetujem eno samo sa- mcato pravljico, kratko in bo- gato ilustrirano, da vas branje ne bo dodatno utrudilo. Pripo- ročam vam pravljico, takšno, da se boste od srca nasmejali; takšno, ki vam bo veliko pove- dala, če jo boste tudi s srcem brali. V njej teče beseda o skle- di in žlici, a nista takšni na- vadni, temveč začarani, kot se za dobro pravljico spodobi. Tako začenja pravljico pisa- telj, mojster med mojstri, Michael Ende: Nekoč sta bili dve kraljestvi. Eno je ležalo na desni strani vi- soke gore in drugo na levi. Zato so enemu kralju rekli Levi kralj in drugemu Desni kralj. Visoka gora je bila previsoka za plezanje m kralja sta tako le malo vedela drug o drugem. Majhnima kraljestvoma sta kralja z lahkoto vladala in se predajala najljubšim igram. Ka- kor je v navadi, sta njuni kral- jevski sopotnici povili otročička: na isti dan je Levi kralj dobil princa Svilenka, Desni kralj pa princesko Sladkorčico. Obe kraljestvi sta pripravili veličastne slavnosti, a oboji so pozabili povabiti prapraprasestrično v tri- najstem kolenu, ki je bila v so- rodstvu obema kraljevskima hišama. Strašansko je bila besna ta sestrična, najbolj jo je razjezilo, da so jo pozabili Levi in Desni, in sklenila je maščevanje. Obiskala je Des- no kraljestvo in podarila kral- jevskemu paru porcelanasto skledo za juho, ki se sama na- polni z najokusnešo hrano, le z žlico je treba pomešati. In kje je žlica? Tuhtanje je namenje- no kraljevskemu paru. Levi par je dobil v dar drugi del čarobnega servisa: žlico. Na levem in desnem bregu gore so mrzlično razmišljali o skledi in žlici, a princ in princesa sta odraščala v igri in veselju.Pos- tala sta ljubka, pametna in pri- jazna otroka, ki ju visoka gora ni prestrašila in nekega dne sta sklenila prijateljstvo na njenem vrhu. Rešitev težave s skledo in žlico se jima je zdelo sita enostavna: »Skupaj ju postavi- mo!