Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Cena mesečno: za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo 5 S. — Posamezna številka 50 grošev
Leto V.
CELOVEC, 4. februarja 1949
Številka 5
Sovjetski zvezi
Nobenega sodelovanja v napadalni politiki - oporišča nikomur na razpolago
Norveška je v središču svetovnega zanimanja, odkar je dobila prejšnji teden iz Moskve poziv sovjetskega zunanjega ministrstva, naj odgovori, kaj namerava s svojimi razgovori glede pristopa k severoatlantski obrambni pogodbi.
Norveška nota, ki jo je norveški minister Halvard Lange v torek izročil sovjetskemu veleposlaniku v Oslu kot odgovor na sovjetsko noto, je bila sestavljena v pomirljivem tonu.
V noti nujno povdarjajo, naj se Sovjetska zveza zaveda, da Norveška ne bo nikdar sodelovala pri kakšni napadalni politiki niti ne bo nikdar dovolila, da bi njeno ozemlje kdo uporabil za takšno politiko. Dalje zagotavlja nota, da Norveška ne bo nikdar privolila v kakšno pogodbo, ki bi jo obvezala, da bi nudila na razpolago svoja vojaška oporišča tujim silam, dokler Norveška sama ni napadena ali ogrožana.
Po drugi strani pa nota povdarja, da je popolnoma naravno, če je pričela Norveška, kot .obmorski narod ob Atlantiku, proučevati pogoje za sodelovanje pri obrambnem sistemu, ki vključuje atlantske države, potem ko ni prišlo do pogodbe med skandinavskimi državami.
Nota pristavlja, da pozdravlja Norveška to priložnost, ob kateri lahko poda sovjetski vladi svoja načela glede vprašanja varnosti. Norveška je upala, da bo Organizacija Združenih narodov dovolj močna ter zajamčila mir in varnost, toda to upanje se ni izpolnilo, vsled tega se mora Norveška zavarovati sama.
Iz glavnega mesta Norveške, Oslo, poročajo, da je Norveška ob priliki skandinavskih obrambnih razgovorov izjavila švedskemu in danskemu delegatu, da bo zahtevala popolno jamstvo za svojo neodvisnost, predno se bo pridru-] žila kakršni koli Atlantski pogodbi.
NARODI, KI SO VKLJUČENI V BRČSELSKI POGODBI VABIJO ŠE DRUGE NAJ SE PRIDRUŽIJO „EVROPSKEMU ODBORU“
Prod kratkim- so .se ;s§stäli - zunanji ministri Velike Britanije, Francije,■ Nizozemske, Belgije in Luxemburga k dvodnevni konferenci v Londonu. Ob tej priliki so sporazumno sklenili vpo-staviti „Evropski odbor“ ter so .povabili še druge dežele, med njimi predvsem Italijo, naj se udeleže pogajanj za to ustanovo. Poročilo o tem zasedanju pravi, da so zunanji ministri Zapadne zveze z zadovoljstvom proučili delo, ki je bilo dovršeno potom Brusseljske pogodbe na socialnem in kulturnem pod-' ročju in je ustvarilo podlago za ustanovitev Evropskega odbora, če se upošteva važno pripravljalno delo, ki ga je v Parizu izvedel odbor za proučevanje Evropske zveze.
Zunanji ministri so proučili tudi obrambne zadeve in še nerešena važna politična vprašanja. Dogovorili so se tudi o kulturnem sodelovanju med temi deželami. V to svrho so predvideni posebni tečaji za učitelje iz teh dežel, ki naj bi otrokom po šolah prikazali pomen Zapadne zveze, ter razstava vzgojnega materiala, ki naj bi jo osnovala vsaka država. Te razstave bi izmenoma pošiljali po vseh teh deželah. Prihodnji sestanek kulturnega odbora bo 17. februarja v Haagu.
Poročila o socialnem sodelovanju med petimi deželami pričajo o pomembnem napredku, ki je bil dosežen v zadnjih mesecih. Tehnični odbor stalne komisije Brusseljske pogodbe je pokazal precejšnjo sličnost v socialni politiki teh dežel, ki imajo vso možnost za razvoj socialne službe na podlagi, ki odgovarja potrebam vseh dežel.
V Združenih državah upajo, da se bo Norveška in druge dežele odzvale povabilu k razgovorom o nameravani Atlantski pogodbi. Predsednik Truman je izjavil, da bo Amerika nudila vojaško pomoč samo takšnim deželam, katerih obrambni ukrepi so v skladu z obrambnimi ukrepi Združenih držav.
Leto dni je preteklo, odkar je britanski ministrski predsednik Bevin v
'Spbdnjf zbornici predložil, osnütek. o" Zakladni zvezi'iiv sedaj,se je sestal svetovalni odbor držav, ki so vključene v Brusseljski pogodbi, da bi proučeval, kako bi to zvezo razširili in razvili Na splošno prevladuje mnenje, da je potrebno ustvariti nov politični organ, če hočejo pridobiti nove člane. Londonski časopis „Times“ piše, da je Brusseljska pogodba sama preveč omejena le na obrambo, da bi mogla nuditi ugodnosti narodom Italije, Nemčije, Norveške in Danske, medtem ko je organizacija za evropsko sodelovanje le preveč osredotočena na praktične podrobnosti trgovanja in gospodarstva. Treba bi bilo ustvariti nekaj bolj širokogrudnega, nekaj, kar bi služilo kot zapadno-evropska oblast ter izražalo čut skupnosti severno-evropske družine.
Britanski glavni konzul v Haifi g. Cyril Marriott je posetil 29. januarja zunanjega ministra izraelske države Moshe Shertoka in mu sporočil, da je britanska vlada priznala dejansko obstoj države Izrael.
Britanska vlada se je najprej posvetovala s svojimi dominijoni glede tega priznanja. Vesti iz Londona pravijo, da to priznanje ne vsebuje priznanje mej države Izrael, o katerih bodo razpravljali kasneje pod vodstvom Organizacije Združenih narodov.
Kasneje, ko bodo določene meje, bo britanska vlada tudi de jure priznala obstoj države Izrael, nakar bosta obe države izmenjali med seboj poslanike.
Začasno pa bosta državi zastopani druga pri drugi le z diplomatskimi zastopniki.
Avstralija, Nova Zelandija in Kana- , da so se že odločile, da priznajo drža-
ovjetska zveza in Zapad
Pred kratkim je Sovjetska zveza napadla Anglijo in Združene države, češ da s svojo severno-atlantsko pogodbo pripravljajo novo vojno. Angleži in Američani so to klevetanje odločno zavrnili.
V nedeljo 30. januarja pa je presenetila svet izjava izjava generalisima Stalina, ki jo je podal šefu ameriške mednarodne poročevalske službe v Moskvi in v kateri je dejal, da se obstoječa nasprotja ne smejo reševati z vojno. Dalje je dejal, da je Sovjetska zveza pripravljena odpraviti berlinsko blokado in pričeti pogajanja o mirovni pogodbi. Pristavil je, da nima ničesar proti sestanku s predsednikom Trumanom, pri katerem bosta razpravljala o mednarodni mirovni pogodbi.
Neki govornik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena posvetovati se z Združenimi državami in Francijo o Stalinovi izjavi, ki predvideva možnost poravnave med Rusijo in Združenimi državami . Pristavil je, da proučujejo v zunanjem ministrstvu Stalinovo izjavo in pa noto, ki je bila poslana Norveški v zvezi z „nezaslišano izjavo“, ki jo je sovjet, zunanje ministrstvo izdalo prejšnjo soboto ter napadlo Zapadno zvezo in predvideno severno-atlantsko pogodbo.
Tajnik predsednika Trumana, Charles Ross, je izjavil, da je predsednik Truman dejal pri neki tiskovni konferenci, da je pripravljen sprejeti vsak čas Stalina v Washingtonu. Trumanov tajnik je obenem izjavil, da sovjetska vlada še ni poslala nobenega uradnega obvestila glede tega sestanka.
Odgovori generalisima Stalina, katere so objavili v Moskvi po njegovem razgovoru z zastopnikom ameriške po-
izna brad
vo Izrael, na drugi strani pa je niso priznali dominijoni Indija, Ceylon in Pakistan.
Tudi članice zapadnoevropske zveze, ki so imele pretekli teden v Londonu svojo konferenco — Belgija, Nizozemska in Luksemburg — so pod vodstvom zunanjih . ministrov Bevina in Schumana, naznanile, da priznajo državo Izrael.
Iz Tel Aviva poroča Reuter, da so 30. januarja uradno objavili izid volitev, ki so se vršile 25. januarja v državi Izrael.
Večino glasov je dobila zmerna socialistična stranka (152.000).
Tri naslednje, skoro enako močne stranke so: verski blok, radikalna levičarsko usmerjena stranka Mapam in teroristična Irgun Zwei Leumi s približno 5Q.000 glasovi vsaka.
Komunisti so dobili 15.000 glasov.
ročevalne agencije „International News Service“, so sledeči:
1.	Rusija je pripravljena razpravljati o skupni objavi rusko-ameriške deklaracije, v kateri ugotavljajo, da obe državi ne nameravata rešiti sedanjih sporov potom vojne.
2.	Ruska vlada želi sodelovati z ameriško vlado pri ukrepih za izvedbo mirovnih načrtov. Ti ukrepi bi lahko privedli do postopne razorožitve.
3.	Rusija ne vidi nobenega vzroka, ki be preprečeval ukinitev omejitev prometa med Berlinom in zapadnimi predeli pod sledečimi pogoji: zapadne velesile morajo istočasno ukiniti omejitve, katere so zapovedale, in izjaviti, da bodo odložile ustanovitev zapadnonemške vlade, dokler se ne bo bavil ministrski svet pri novi konferenci s celotnim nemškim vprašanjem.
4.	Stalin ponovno poudarja, da po njegovem mnenju ne obstaja noben vzrok, ki bi mogel preprečiti sestanek med njim in predsednikom Trumanom, pri katerem bi se- lahko razgovarjala o mo; žpos.ti mirovne pogodbe.
Te Stalinove odgovore so sprejeli v Londonu v diplomatskih krogih in v javnosti z veliko opreznostjo.
Leil Hendeissn na Dunaju
Lord Henderson, državni podtajnik v britanskem zunanjem ministrstvu, je prispel v ponedeljek z letalom iz Londona na Dunaj. Dva dni je preživel na Dunaju, nato je obiskal britansko cono Avstrije.
Lorda Hendersona, ki je potoval s posebnim letalom, je spremljal major-general T. J. W. Winterton, namestnik vrhovnega komisarja v Avstriji. Za časa svojega bivanja na Dunaju je bil gost britanskega visokega komisarja in vrhovnega poveljnika v Avstriji, generala Gallowaya. V britanski coni pa conskega poveljnika, brigadirja T. B. L. Churchilla.
Na Dunaju se je Lord Henderson sestal z avstrijskim zveznim predsednikom, dr. Karlom Renner jem. Istega dne je sprejel tudi zveznega kanclerja dr. ‘Figla, podkanclerja dr. Schaerfa in zunanjega ministra dr. Gruberja.
William Watson Henderson, ki je sedaj star 57 let, je sin pokojnega Arthurja Hendersona, ki je bil eden izmed izgraditeljev angleške laburistične stranke in pozneje zunanji minister. Njegov brat je minister za letalstvo v sedanji vladi.
Njegov oče je bil eden glavnih in najpomembnejših graditeljev angleške laburistične stranke in kot tak je postal prvi laburistični zunanji minister v Mac Donaldovi vladi, ki je prevzela vodstvo v angleškem političnem življenju po prvi svetovni vojni. Kakor oče tako sta se tudi njegova dva sinova odlikovala z delom za delavsko gibanje v, (Nadaljevanje na 2. strani)
(Folitiini
JAPONSKA
Pri volitvah za narodno skupščino je dobila absolutno večino liberalna demokratska stranka z 264 sedeži. Ostale stranke so dobile: demokrati 70 sedežev, socialisti 54, komunisti 35, zadruž-niška stranka 14, delavska in kmečka stranka po 7 sedežev. Vseh sedežev je 466. Liberalna stranka je vladna stranka.
RUMUNIJA
Rumunska vlada je izdala odlok, s katerim bodo odpravili policijo in orož-ništvo. Posle teh dveh bo prevzela milica. V odloku pravijo, da bo naloga te milice, ki je pod nadzorstvom notranjega ministrstva, da varuje svoboščine in pravice naroda ter proizvodna sredstva, ki so njegova last,
AVSTRIJA
Avstrijski kancler ing. Figi je ponovno sporočil, da so se vršila pogajanja in da je bil dosežen sporazum med U. S. I. A. obrati v Avstriji, katere nadzorujejo Sovjeti, in med bolgarskimi odbori za izmenjavanje blaga. Vkljub zanikanju ruske poročevalske agencije Tass je kancler zatrdil, da izvirajo njegovi podatki iz zanesljivih virov. Avstrijsko zunanje ministrstvo je glede tega naslovilo svojo noto bolgarskemu predstavništvu na Dunaju, pa ni dobilo nobenega odgovora.
Avstrijski podkancler dr. Schaerf je ob koncu tedna končal svoj obisk v Londonu, kjer je imel obširne razgovore z ministrom McNeilom.
Pred kratkim so se končala pogajanja med Avstrijo, Madžarsko in upravo za evropsko sodelovanje. Izid je bil tak, da bodo Združene države v okviru Marshallove pomoči dobavile Madžarski določeno množino bombaža, za katerega pa bo Madžarska dobavila Avstriji
20.000	ton rži in 3000 olja iz sončnic. Avstrija pa bo za te dobave plačala z dolarji Ameriki oni bombaž, ki ga bo dobavila Madžarski.
MADŽARSKA
Javna razprava proti kardinalu Mindszentyju, primasu katoliške cerkve na Madžarskem in drugim osebam, ki so bile z njim vred aretirane 27. decembra, se je pričela v četrtek. Kardinalov branilec je neki odvetnik, ki ga je bil določil pravosodni minister, potem ko je kardinal odklonil, da bi si sam izbral branilca.
Madžarsko vojsko bodo letos povečali na 50 odstotkov obsega, ki ji ga dovoljuje mirovna pogodba, je izjavil madžarski obrambni minister.
Dejal je, da bodo te vojaške sile dobro izvežbane in oborožene z modernim orožjem. Mirovna pogodba dovoljuje Madžarski 65.000 mož suhozemnega vojaštva in 5000 mož letalstva.
Po- poročilo ameriškega časopisa je Madžarska pripravljena izvažati v Združene države manganovo rudo. Lahko pa izvaža tudi aluminij in baker.
združene države
Novi ameriški zunanji minister Dean Acheson je dejal po svoji prvi tiskovni konferenci, naj bi načrt predsednika Trumana za razvoj dežel, ki so gospodarsko zaostale, vključil tudi Združene narode. Dejal je, da so pripravljeni sodelovati z vsako deželo, ki želi pristopiti k temu sodelovalnemu načrtu. Smoter tega načrta je podpreti in čuvati samostojnost, svobodo in dostojanstvo posameznih ljudstev.
Predsednik Truman je za 12. februar povabil kanadskega ministrskega predsednika k razgovorom v Washington. Ta obisk nima nobene zveze s sedanjimi pogajanji o Severno-Atlantski pogodbi.
Urad za ugotavljanje protiameriške-ga delovanja je aretiral bivšega organi-zatoričnega tajnika kanadske komunistične stranke Sama Carra. Ameriško pravosodno ministrstvo je tega moža
pregled |
ki je bil prijet v New Yorku, opisalo kot glavno osebo v sovjetski vohunski mreži, ki je bila razpletena septembra 1945.
V washingtonskih diplomatskih krogih pričakujejo v bližnji bodočnosti izmenjavo nekaterih ameriških veleposlanikov in višjih uradnikov zunanjega ministrstva. V poštev za to izmenjavo pridejo veleposlaniki v Moskvi, Parizu, Nankingu, Buenos Airesu, Haagu in v Kopenhagnu.
Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so Združene države izmenjale prijateljska zagotovila z Argentino, Čile in Veliko Britanijo, da ne bodo pošiljale v Antarktiko letos nobenih vojaških ladij razen onih, ki so udeležene pri običajnih pomorskih vajah. To velja za vodovja, ki ležijo pod šestdeseto stopinjo južne širine.
Združene države so obnovile diplomatske odnošaje z Venezuelo in s Salvadorjem v Juž. Ameriki. Prejšnja vlada, ki je bila pravilno izvoljena, je padla pri vstaji 24. novembra. Vlado Salvadorja pa so odstranili z revolucijo 14. in 15. decembra. Sedaj imajo vso oblast v obeh državah vojaški krogi. Združene države so obnovile odnošaje z obema državama po večtedenskih posvetovanjih z ostalimi ameriškimi in evropskimi državami. Med tem časom je že 18 držav obnovilo diplomatske stike z Venezuelo.
KITAJSKA
Novi predsednik Kitajske, Li Tsung Jen, je spričo stalnega prodiranja komunistov in spričo možnosti, da bo njegov boj za mir izpodletel, pozval ponovno potom radia komuniste, naj za-drže svoje čete. Istočasno je zapovedal vladnim četam na obrambni liniji ob reki Yangtse, naj ne napadajo komunistov, ki se zbirajo ob severnem obrežju. Ponovil je tudi svojo pripravljenost za pogajanja na podlagi predlogov za premirje, ki jih je bil sestavil vodja komunistov, Mao Tse Tung.
Dve tretjini kitajske vlade je zapustilo Nanking. V Londonu pa so izjavili, da bo britanski veleposlanik Sir Raplh Stevenson ostal tam.
Kitajski komunisti so po radiu zahtevali aretacijo bivšega generalisima Čangkajška in drugih voditeljev vladne stranke kot predpogoj za pričetek mirovnih pogajanj.
ITALIJA
Radio iz Rima poroča, da so Italijo povabili k soudeležbi v Evropski zvezi in k sodelovanju v ministrskem odboru ter svetovalni skupščini te zveze. Vest o tem povabilu je podal francoski zunanji minister, ki je izjavil, da je to rezultat francoske diplomacije od avgusta lanskega leta.
Ko je grof Sforza slišal o tej povabi tvi, je vzkliknil: „Evropska zveza se je rodila in Italija je ena izmed temeljnih držav.“ Pri zadnjem sestanku v Cannesu je minister Schuman dejal grofu Sforzi da sta francoska in britanska vlada soglasno uvideh potrebo sodelovanja Italije v Evropski zvezi. Grof Sforza je ob koncu tedna sprejel v svojem dvorcu francoskega veleposlanika.
ČEŠKOSLOVAŠKA
V Pragi so pred vojaškim sodiščem obsodili generala Hehodora Pika na smrt z obešenjem zaradi „izdajstva in klevetanja njegovih predpostavljenih.“ Generala ,ki je bil nekdaj šef češkoslovaške vojaške misije v Rusiji in namestnik šefa češkega generalnega štaba od leta 1945 do leta 1948, so obtožili, da je vzpostavil zvezo z britansko informativno službo. Češkoslovaška poročevalska agencija, ki je objavila njegovo obsodbo, je sporočila, da so njegovo krivdo potrdila pisma in izpovedi prič. Obtožnica mu očita, da je izdal važne vojaške, industrijske in državne tajnosti „odličnim članom britanske informativne službe“, dalje, da je deloval proti int^esom Sovjetske zveze in češkoslovaške republike in da je oviral
ustavo češkoslovaških vojaških edinic v Sovjetski zvezi, da je kahl češko-slo-vaško-sovjetske prijateljske odnošaje ter škodoval vojaškim naporom sovjetske in češkoslovaške armade.
Deset ljudi, ki so bili obtoženi, da so poizkušah izvesti zahrbtni napad na češkoslovaškega ministrskega predsednika Zapotockyja in „delovali proti državi“ je državno sodišče v Moravski Ostravi obsodilo na skupno 70 let prisilnega dela.
Neki češkoslovaški uradni govornik je v Pragi izjavil, da bo pri sedanjih čistkah po univerzah in tehničnih zavodih na Češkem in Slovaškem izključenih okrog 5000 študentov. Pristavil je da bodo znižali število študentov, ki študirajo neznanstvene predmete, a število onih, ki študirajo praktične predmete, bodo povečah.
Nova določila v češkoslovaškem pravnem sistemu, ki je stopil 1. februarja v veljavo, so odpravila porotniško sodišče. Vsi sodniki, državni pravdniki in notarji bodo morali položiti izpite o marksistično-leninistični teoriji, predno jih bodo pustih uradovati. Za izvedbo novih določil bodo ustanovili posebne pravne organizacije, pri katerih bodo zastopani tudi zastopniki delavstva.
Vse to odgovarja nedavnim izjavam češkoslovaškega ministra za pravosodje, češ da je načelo objektivnosti v pravosodju preostanek zastarelega sistema, ki zasleduje zatiranje delavcev s strani kapitalizma. Novi sistem pa je popolnoma v službi delavcev.
V smislu Cepičkove izjave proti objektivnosti se je izjavil tudi minister za prehrano gospa Jankovcova proti načelu enakosti pri racioniranju.
Tudi komunistični govorniki so nastopih za poživljenje razrednega boja, posebno proti kapitahstičnim elementom na dežeh.
SOVJETSKA ZVEZA
List „New York Times", ki že dve leti ni imel v Moskvi svojega zastopništva, je sedaj dobil novo dovoljenje sovjetskih oblasti, da sme odpreti svoj urad v Moskvi.
Kot rezultat vzpostavitve odbora za medsebojno gospodarsko pomoč med Rusijo in petimi evropskimi državami, ki so njeni satehti, bo Sovjetska zveza povečala letos svoje trgovanje s Češkoslovaško za 45 odstotkov, s Poljsko za 35 odstotkov, z Madžarsko za 25 odstotkov in z Bolgarijo za 20 odstotkov.
NEMČIJA
Polkovnik Sergej Tulpanov, vodja politične divizije v ruski vojaški upravi v Berlinu, je zaprosil za premestitev po sporu s političnim svetovalcem maršala Sokolovskega, Semeonovim. Nemški krogi, ki stoje blizu sovjetski vojaški upravi, so izjavih, da so nasprotja med obema obstajala, odkar je bil Semeonovu podeljen 6. januarja čin veleposlanika. Tulpanova smatrajo za zastopnika kominformove osvojevalne politike, medtem ko je Semeonov bolj za mimo presojanje dejstev.
JUGOSLAVIJA
V	Beogradu je izšla prva številka časopisa „Yugoslav Fortnightly“, jugoslovanske revije, ki bo izšla dvakrat mesečno. List je tiskan v angleščini. Prva številka ima 8 strani. Poleg člankov in vesti o novi Jugoslaviji prinaša časopis tudi več shk.
V	uvodnem članku pravi urednik novega hsta ,da zahteva po vesteh in informacijah o novi Jugoslaviji vedno bolj narašča in da hoče časopis zadoščati potrebam. Časopis bo objavljal predvsem poročila o petletnem gospodarskem načrtu ter dalje o problemih in nalogah, ki jih Jugoslavija srečuje na poti sociahzacije in v boju za trajni mir.
Svetovno znani ameriški pisatelj Luis Adamič je prišel na obisk v Jugoslavijo. V Beogradu ga je 18. I. sprejel maršal Tito, od tam pa se je potem odpeljal v Ljubljano, kjer so ga sprejeli na kolodvoru slovenski politični in kulturni voditelji.
Pisatelj Adamič, ki je slovenskega porekla, je bil velik prijatelj pokojnega ameriškega predšednika Roosewelta. Znano je, da je bil med vojno večkrat
Lani Hendenon aa Dunaju
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Angliji. Wilham Henderson se je udejstvoval v angleški delavski stranki kot njen pubhcist in novinar ter je bil več let parlamentarni dopisnik pri delavskem časopisu „Daily Herald“.
Njegov brat Artur Henderson je postal v sedanji laburistični vladi minister za letalstvo, Wilham pa je bil imenovan leta 1945 za lorda in se je radi tega udejstvoval v lordski'zbornici kot zastopnik laburistične stranke. Lansko leto pa je bil imenovan za parlamentarnega tajnika v zunanjem ministrstvu, kjer sedaj pomaga Bevinu.
norice I
Skupina oseb v Avstriji je naslovila na zavezniški svet prošnjo, naj bi jih priznah kot četrto politično stranko pod imenom: „Neodvisni socialisti“.
*
Skupina petih poljskih profesorjev medicine je prispela na desetdnevni obisk v London, kjer se bo sestala z vodilnimi člani zdravniške stroke ter obiskala bolnice in univerze.
*
Po zadnjih vesteh je prišlo baje na Madžarskem v večih industrijskih obratih do stavk iz protesta proti takozva-nim „delovnim normam“. Delavci zahtevajo uvedbo 48-urnega delovnega tedna. Udarniki so nepriljubljeni.
-A*
Avstralska naseljeniška komisija, ki je delovala v januarju na Koroškem in Štajerskem, bo sedaj odšla za 14 dni na Tirolsko, nato v Solnograd in Zgornjo Avstrijo. One, ki se hočejo izseliti v Avstralijo, poučujejo o življenju v tej deželi, pri čemer se poslužujejo filmov, fotografij in letakov.
*
Ameriška komisija za atomsko energijo je objavila nadaljnja dejstva o atomski bombi, ki so bila dosedaj strogo tajna. Na podlagi poročil te komisije imajo Združene države zalogo še močnejših atomskih bomb, kakor so bile one, ki so jih vrgli na Hirošimo ah one, s katerimi so izvedli poizkuse na Biki-nih. Nadaljni razvoj je v teku, vendar pa te atomske bombe ni mogoče proizvajati v velikih količinah. Načrti za ta-košnjo opremo vojske, v nujnem slučaju, so že izdelani.
l\!oif» ogrožanfc
Ameriška tedenska revija „Time“ je odkrila novo ogrožanje evropske edinosti. Francozi imenujejo to nevarnost „italijanska gripa", Italijani pa jo imenujejo „francoska influenca“. Neka francoska gospodinja je, ko je čitala to revijo, mislila, da je ta bolezen, ki jo imenujejo tudi „španska influenca“, „nekakšen poizkus v ruskem bakterio-lošem vodstvu vojne". Samo Svetovna zdravstvena organizacija ve dobro, zakaj gre. Zaprosila je 26 evropskih dežel za podatke o influenci in odgovorilo jih je 12.
povabljen v Belo hišo, ko so bili v Ameriki vodilni evropski državniki, da so z ameriškim predsednikom skupno raz-pravljah o razvoju svetovnih dogodkov. Adamič ni pösetil Jugoslavije od predvojnih časov sem in je to torej prvi obisk nove Jugoslavije.
Beograjski radio je 27. januarja v komentarju o ustanovitvi novega gospodarskega sveta vzhodnoevropskih držav omenil, da Jugoslavija ni bila niti obveščena niti povabljena, «a ustanovitveno konferenco tega sveta.
GRČIJA
Vodja grških upornikov, general Markos, je iz svojega gorskega glavnega stana pozval po svojem radiu ves grški narod k miru, da reši Grčijo pred nadaljnjim krvoprelitjem.
Če bi bila atenska vlada pripravljena sprejeti njegove pogoje za začetek razgovorov o premirju, je general Markos obljubil poslati svoje zastopnike k razgovorom z zastopniki atenske vlade.
Trva vrsta od leve na desno: „Caronia;‘, (34.000 ton), največji parnik, ki so ga zgradili po vojni, ob prihodu v New York po prvi poskusni vožnji.
Fran Zahourek, najstarejši potnik, ki se je z letalom podal v Los Angeles k svojemu sinu. Iz Prage je odšel, ker se ne strinja z novim redom.
Anglež Robert Parker je zgradil letalo, ki je lažje od motornega kolesa in doseže hitrost 60—70 km na uro.
Druga vrsta od leve na desno: Fotograf londonskega časopisa „Daily Mail“ je za to sliko dobil na neki fotografski razstavi prvo nagftido kot za „najboljšo sliko v letošnjem letu“.
Prvič v zgodovini Športa so uporabljali radio-telefon in sicer na avtomobilskih dirkah v Monte Carlo.
V	Londonu je bila razstava, na kateri so člani „Kluba iznajditeljev“ razstavili predmete, ki so jih sami izdelali.
Tretja vrsta od leve na desno: Igor Kravčenko, ruski begunec in pisatelj knjige: „Izvolil sem si, svobodo“, ki je vzbudila mnogo razburjenja in zanimanja.
Peter, pingvin londonskega živalskega vrta, zelo rad čofota po vodi.
V	Londonu je bila velika prireditev angleških in francoskih narodnih plesov. Prireditve se je udeležilo mnogo angleških in francoskih plesnih skupin.
Hedy Leinsmer (levo), ena od šestih Dunajčank, ki se učijo v neki angleški bolnišnici
bolniške nege
tFoiitiini
JAPONSKA
Pii volitvah za narodno skupščino je dobila absolutno večino liberalna demokratska stranka z 264 sedeži. Ostale stranke so dobile: demokrati 70 sedežev, socialisti 54, komunisti 35, zadruž-niška stranka 14, delavska in kmečka stranka po 7 sedežev. Vseh sedežev je 466. Liberalna stranka je vladna stranka.
RUMUNIJA
Rumunska vlada je izdala odlok, s katerim bodo odpravili policijo in orož-ništvo. Posle teh dveh bo prevzela milica. V odloku pravijo, da bo naloga te milice, ki je pod nadzorstvom notranjega ministrstva, da varuje svoboščine in pravice naroda ter proizvodna sredstva, ki so njegova last,
AVSTRIJA
Avstrijski kancler ing. Figi je ponovno sporočil, da so se vršila pogajanja in da je bil dosežen sporazum med U. S. L A. obrati v Avstriji, katere nadzorujejo Sovjeti, in med bolgarskimi odbori za izmenjavanje blaga. Vkljub zanikanju ruske poročevalske agencije Tass je kancler zatrdil, da izvirajo njegovi podatki iz zanesljivih virov. Avstrijsko zunanje ministrstvo je glede tega naslovilo svojo noto bolgarskemu predstavništvu na Dunaju, pa ni dobilo nobenega odgovora.
Avstrijski podkancler dr. Schaerf je ob koncu tedna končal svoj obisk v Londonu, kjer je imel obširne razgovore z ministrom McNeilom.
Pred kratkim so se končala pogajanja med Avstrijo, Madžarsko in upravo za evropsko sodelovanje. Izid je bil tak, da bodo Združene države v okviru Marshallove pomoči dobavile Madžarski določeno množino bombaža, za katerega pa bo Madžarska dobavila Avstriji 20.000 ton rži in 3000 olja iz sončnic. Avstrija pa bo za te dobave plačala z dolarji Ameriki oni bombaž, ki ga bo dobavila Madžarski.
MADŽARSKA
Javna razprava proti kardinalu Mindszentyju, primasu katoliške cerkve na Madžarskem in drugim osebam, ki so bile z njim vred aretirane 27. decembra, se je pričela v četrtek. Kardinalov branilec je neki odvetnik, ki ga je bil določil pravosodni minister, potem ko je kardinal odklonil, da bi si sam izbral branilca.
Madžarsko vojsko bodo letos povečali na 50 odstotkov obsega, ki ji ga dovoljuje mirovna pogodba, je izjavil madžarski obrambni minister.
Dejal je, da bodo te vojaške sile dobro izvežbane in oborožene z modernim orožjem. Mirovna pogodba dovoljuje Madžarski 65.000 mož suhozemnega vojaštva in 5000 mož letalstva.
Po> poročilo ameriškega časopisa je Madžarska pripravljena izvažati v Združene države manganovo rudo. Lahko pa izvaža tudi aluminij in baker.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Novi ameriški zunanji minister Dean Acheson je dejal po svoji prvi tiskovni konferenci, naj bi načrt predsednika Trumana za razvoj dežel, ki so gospodarsko zaostale, vključil tudi Združene narode. Dejal je, da so pripravljeni sodelovati z vsako deželo, ki želi pristopiti k temu sodelovalnemu načrtu. Smoter tega načrta je podpreti in čuvati samostojnost, svobodo in dostojanstvo posameznih ljudstev.
Predsednik Truman je za 12. februar povabil kanadskega ministrskega predsednika k razgovorom v Washington. Ta obisk nima nobene zveze s sedanjimi pogajanji o Severno-Atlantski pogodbi.
Urad za ugotavljanje protiameriške-ga delovanja je aretiral bivšega organi-zatoričnega tajnika kanadske komunistične stranke Sama Carra. Ameriško pravosodno ministrstvo je tega moža
pregled |
ki je bil prijet v New Yorku, opisalo kot glavno osebo v sovjetski vohunski mreži, ki je bila razpletena septembra 1945.
V washingtonskih diplomatskih krogih pričakujejo v bližnji bodočnosti izmenjavo nekaterih ameriških veleposlanikov in višjih uradnikov zunanjega ministrstva. V poštev za to izmenjavo pridejo veleposlaniki v Moskvi, Parizu, Nankingu, Buenos Airesu, Haagu in v Kopenhagnu.
Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so Združene države izmenjale prijateljska zagotovila z Argentino, Čile in Veliko Britanijo, da ne bodo pošiljale v Antarktiko letos nobenih vojaških ladij razen onih, ki so udeležene pri običajnih pomorskih vajah. To velja za vodovja, ki ležijo pod šestdeseto stopinjo južne širine.
Združene države so obnovile diplomatske odnošaje z Venezuelo in s Salvadorjem v Juž. Ameriki. Prejšnja vlada, ki je bila pravilno izvoljena, je padla pri vstaji 24. novembra. Vlado Salvadorja pa so odstranili z revolucijo 14. in 15. decembra. Sedaj imajo vso oblast v obeh državah vojaški krogi. Združene države so obnovile odnošaje z obema državama po večtedenskih posvetovanjih z ostalimi ameriškimi in evropskimi državami. Med tem časom je že 18 držav obnovilo diplomatske stike z Venezuelo.
KITAJSKA
Novi predsednik Kitajske, Li Tsung Jen, je spričo stalnega prodiranja komunistov in spričo možnosti, da bo njegov boj za mir izpodletel, pozval ponovno potom radia komuniste, naj za-drže svoje čete. Istočasno je zapovedal vladnim četam na obrambni liniji ob reki Yangtse, naj ne napadajo komunistov, ki se zbirajo ob severnem obrežju. Ponovil je tudi svojo pripravljenost za pogajanja na podlagi predlogov za premirje, ki jih je bil sestavil vodja komunistov, Mao Tse Tung.
Dve tretjini kitajske vlade je zapustilo Nanking. V Londonu pa so izjavili, da bo britanski veleposlanik Sir Rapih Stevenson ostal tam.
Kitajski komunisti so po radiu zahtevali aretacijo bivšega generalisima Čangkajška in drugih voditeljev vladne stranke kot predpogoj za pričetek mirovnih pogajanj.
ITALIJA
Radio iz Rima poroča, da so Italijo povabili k soudeležbi v Evropski zvezi in k sodelovanju v ministrskem odboru ter svetovalni skupščini te zveze. Vest o tem povabilu je podal francoski zunanji minister, ki je izjavil, da je to rezultat francoske diplomacije od avgusta lanskega leta.
Ko je grof Sforza slišal o tej pova-bitvi, je vzkliknil:	„Evropska zveza se
je rodila in Italija je ena izmed temeljnih držav.“ Pri zadnjem sestanku v Cannesu je minister Schuman dejal grofu Sforzi da sta francoska in britanska vlada soglasno uvideli potrebo sodelovanja Italije v Evropski zvezi. Grof Sforza je ob koncu tedna sprejel v svojem dvorcu francoskega veleposlanika.
ČEŠKOSLOVAŠKA
V Pragi so pred vojaškim sodiščem obsodili generala Heliodora Pika na smrt z obešenjem zaradi „izdajstva in klevetanja njegovih predpostavljenih.“ Generala ,ki je bil nekdaj šef češkoslovaške vojaške misije v Rusiji in namestnik šefa češkega generalnega štaba od leta 1945 do leta 1948, so obtožili, da je vzpostavil zvezo z britansko informativno službo. Češkoslovaška poročevalska agencija, ki je objavila njegovo obsodbo, je sporočila, da so njegovo krivdo potrdila pisma in izpovedi prič. Obtožnica mu očita, da je izdal važne vojaške, industrijske in državne tajnosti „odličnim članom britanske informativne službe“, dalje, da je deloval proti int^esom Sovjetske zveze in češkoslovaške republike in da je oviral
ustavo češkoslovaških vojaških edinic v Sovjetski zvezi, da je kalil ,češko-slo-vaško-sovjetske prijateljske odnošaje ter škodoval vojaškim naporom sovjetske in češkoslovaške armade.
Deset ljudi, ki so bili obtoženi, da so poizkušali izvesti zahrbtni napad na češkoslovaškega ministrskega predsednika Zapotockyja in „delovali proti državi“ je državno sodišče v Moravski Ostravi obsodilo na skupno 70 let prisilnega dela.
Neki češkoslovaški uradni govornik je v Pragi izjavil, da bo pri sedanjih čistkah po univerzah in tehničnih zavodih na Češkem in Slovaškem izključenih okrog 5000 študentov. Pristavil je da bodo znižah število študentov, ki študirajo neznanstvene predmete, a število onih, ki študirajo praktične predmete, bodo povečali.
Nova določila v češkoslovaškem pravnem sistemu, ki je stopil 1. februarja v veljavo, so odpravila porotniško sodišče. Vsi sodniki, državni pravdniki in notarji bodo morali položiti izpite o marksistično-leninistični teoriji, predno jih bodo pustih uradovati. Za izvedbo novih določil bodo ustanovili posebne pravne organizacije, pri katerih bodo zastopani tudi zastopniki delavstva.
Vse to odgovarja nedavnim izjavam češkoslovaškega ministra za pravosodje, češ da je načelo objektivnosti v pravosodju preostanek zastarelega sistema, ki zasleduje zatiranje delavcev s strani kapitalizma. Novi sistem pa je popolnoma v službi delavcev.
V	smislu Cepičkove izjave proti objektivnosti se je izjavil tudi minister za prehrano gospa Jankovcova proti načelu enakosti pri racioniranju.
Tudi komunistični govorniki so nastopih za poživljenje razrednega boja, posebno proti kapitahstičnim elementom na dežeh.
SOVJETSKA ZVEZA
List „New York Times“, ki že dve leti ni imel v Moskvi svojega zastopništva, je sedaj dobil novo dovoljenje sovjetskih oblasti, da sme odpreti svoj urad v Moskvi.
Kot rezultat vzpostavitve odbora za medsebojno gospodarsko pomoč med Rusijo in petimi evropskimi državami, ki so njeni satehti, bo Sovjetska zveza povečala letos svoje trgovanje s Češkoslovaško za 45 odstotkov, s Poljsko za 35 odstotkov, z Madžarsko za 25 odstotkov in z Bolgarijo za 20 odstotkov.
NEMČIJA
Polkovnik Sergej Tulpanov, vodja politične divizije v ruski vojaški upravi v Berlinu, je zaprosil za premestitev po sporu s političnim svetovalcem maršala Sokolovskega, Semeonovim. Nemški krogi, ki stoje blizu sovjetski vojaški upravi, so izjavih, da so nasprotja med obema obstajala, odkar je bil Semeonovu podeljen 6. januarja čin veleposlanika. Tulpanova smatrajo za zastopnika kominformove osvojevalne politike, medtem ko je Semeonov bolj za mimo presojanje dejstev.
JUGOSLAVIJA
V	Beogradu je izšla prva številka časopisa „Yugoslav Fortnightly“, jugoslovanske revije, ki bo izšla dvakrat mesečno. List je tiskan v angleščini. Prva številka ima 8 strani. Poleg člankov in vesti o novi Jugoslaviji prinaša časopis tudi več shk.
V	uvodnem članku pravi urednik novega lista ,da zahteva po vesteh in informacijah o novi Jugoslaviji vedno bolj narašča in da hoče časopis zadoščati potrebam. Časopis bo objavljal predvsem poročila o petletnem gospodarskem načrtu ter dalje o problemih in nalogah, ki jih Jugoslavija srečuje na poti socializacije in v boju za trajni mir.
Svetovno znani ameriški pisatelj Luis Adamič je prišel na obisk v Jugoslavijo. V Beogradu ga je 18. I. sprejel maršal Tito, od tam pa se je potem odpeljal v Ljubljano, kjer so ga sprejeli na kolodvoru slovenski politični in kulturni voditelji.
Pisatelj Adamič, ki je slovenskega porekla, je bil velik prijatelj pokojnega ameriškega predšednika Roosewelta. Znano je, da je bil med vojno večkrat
Lo?d Mercon na Bunsiu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Angliji. William Henderson se je udejstvoval v angleški delavski stranki kot njen pubhcist in novinar ter je bil več let parlamentarni dopisnik pri delavskem časopisu „Daily Herald“.
Njegov brat Artur Henderson je postal v sedanji laburistični vladi minister za letalstvo, William pa je bil imenovan leta 1945 za lorda in se je radi tega udejstvoval v lordski'zbornici kot zastopnik laburistične stranke. Lansko leto pa je bil imenovan za parlamentarnega tajnika v zunanjem ministrstvu, kjer sedaj pomaga Bevinu.
fioviee ||
Skupina oseb v Avstriji je naslovila na zavezniški svet prošnjo, naj bi jih priznali kot četrto politično stranko pod imenom: „Neodvisni socialisti“.
*
Skupina petih poljskih profesorjev medicine je prispela na desetdnevni obisk v London, kjer se bo sestala z vodilnimi člani zdravniške stroke ter obiskala bolnice in univerze.
-*
Po zadnjih vesteh je prišlo baje na Madžarskem v večih industrijskih obratih do stavk iz protesta proti takozva-nim „delovnim normam“. Delavci zahtevajo uvedbo 48-urnega delovnega tedna. Udarniki so nepriljubljeni.
"A'
Avstralska naseljeniška komisija, ki je delovala v januarju na Koroškem in Štajerskem, bo sedaj odšla za 14 dni na Tirolsko, nato v Solnograd in Zgornjo Avstrijo. One, ki se hočejo izseliti v Avstrahjo, poučujejo o življenju v tej deželi, pri čemer se poslužujejo filmov, fotografij in letakov.
*
Ameriška komisija za atomsko energijo je objavila nadaljnja dejstva o atomski bombi, ki so bila dosedaj strogo tajna. Na podlagi poročil te komisije imajo Združene države zalogo še močnejših atomskih bomb, kakor so bile one, ki so jih vrgli na Hirošimo ah one, s katerimi so izvedli poizkuse na Biki-nih. Nadaljni razvoj je v teku, vendar pa te atomske bombe ni mogoče proizvajati v velikih količinah. Načrti za ta-košnjo opremo vojske, v nujnem slučaju, so že izdelani.
Nov» ogrožan!«
Ameriška tedenska revija „Time“ je odkrila novo ogrožanje evropske edinosti. Francozi imenujejo to nevarnost „italijanska gripa“, Italijani pa jo imenujejo „francoska influenca“. Neka francoska gospodinja je, ko je čitala to revijo, mislila, da je ta bolezen, ki jo imenujejo tudi „španska influenca“, „nekakšen poizkus v ruskem bakterio-lošem vodstvu vojne“. Samo Svetovna zdravstvena organizacija ve dobro, zakaj gre. Zaprosila je 26 evropskih dežel za podatke o influenci in odgovorilo jih je 12.
povabljen v Belo hišo, ko so bili v Ameriki vodilni evropski državniki, da so z ameriškim predsednikom skupno raz-pravljah o razvoju svetovnih dogodkov. Adamič ni pösetil Jugoslavije od predvojnih časov sem in je to torej prvi obisk nove Jugoslavije.
Beograjski radio je 27. januarja v komentarju o ustanovitvi novega gospodarskega sveta vzhodnoevropskih držav omenil, da Jugoslavija ni bila niti obveščena niti povabljena na ustanovitveno konferenco tega sveta.
GRČIJA
Vodja grških upornikov, general Markos, je iz svojega gorskega glavnega stana pozval po svojem radiu ves grški narod k miru, da reši Grčijo pred nadaljnjim krvoprelitjem.
Če bi bila atenska vlada pripravljena sprejeti njegove pogoje za začetek razgovorov o premirju, je general Markos obljubil poslati svoje zastopnike k razgovorom z zastopniki atenske vlade.
Namli gradbene široke:
Srailiieiii iuHeriai
I. PRIRODNO GRADIVO
(Nadaljevanje)
Zelo cesto se zgodi, da kmet kupi za visoko ceno dobro plemensko kravo, dobro molznico in to v upanju, da bo dobil od take krave dobra teleta in si bo tako polagoma priredil same dobre živali. Tako bo prišel do dobrega plemena, krave bodo dajale več mleka in dohodki se bodo znatno povečali. Vse to naj bi dosegel z razmeroma malimi stroški, ki jih bo pač imel pri nakupu dobre plemenske krave.
Vendar se bodo te nade izpolnile le, ako bodo živali v hlevu dobivale tudi primerno krmo. Ako pa dobi krava pozimi le slamo in samo malo sena in ako dobi tudi v poletju le slabo seno, ki je zraslo v kaki senci ali pa na močvirnatem travniku, bo kmet zelo razočaran.
Dobra molzna krava, ki jo je kmet kupil, da bi popravil pleme v svojem hlevu ,bo kar naenkrat njegovo največje razočaranje, saj ima celo manj mleka kot pa slaba stara krava, ki pa je na slabo krmo že navajena.
Nima torej prav nobenega pomena in se ne izplača kupovati za drag denar izvrstne krave mlekarice, dokler jim ne moremo dati dobre krme. Dokler slamo pokladamo v jasli in je ne nastiljamo kravam, tako dolgo imejmo čim manj zahtevne in manj razvajene živali v hlevu. Šele ko bomo izboljša.!! krmo, ko bomo osušili travnike, mislimo tudi na izboljšanje plemena v hlevu.
S tem pa seveda nikakor ni rečeno, da östanimo kar pri sedanjih slabih razmerah in da opustimo misel na izboljšanje naše živinoreje. Le zavedati se moramo, da je predpogoj izboljšanja živinoreje temeljita sprememba, temeljito izboljšanje krme. Vsako izboljšanje krme se bo namreč takoj poznalo: izboljšala se bo mlečnost in živali bodo pridobile na teži.
Šele takrat, ko bomo Živah res lahko izdatno in dobro krmili, takrat šele moremo misliti na nakup dragocenih plemenskih živali, da bomo polagoma izboljšali pleme.
Vse skupaj torej ne pomaga mnogo, še vedno velja namreč staro, toda vedno znova preizkušeno pravilo, da krava pri gobcu molze.
Načini, sredstva in pota, po katerih pridemo do izboljšanja, pa tudi do povečanja količine krme, so mnogotera. Prvo, kar moramo predvsem upoštevati, ako hočemo dobiti kakovostno dobro krmo, je spoznanje, da nam močvirnati travniki ne morejo dati dobre krme. Take travnike moramo osušiti. To je ena izmed onih investicij v kmetijskem gospodarstvu, ki se najpreje izplača ih zato z njo ne smemo odlašati. Načini osuševanja so seveda različni: odprti jarki ali drenažne cevi'.
Drugo, kar nam zagotavlja dobro in obilno košnjo, je pravilno gnojenje s hlevskim gnojem, z umetnimi gnojili in mogoče tudi s kompostom.
Večkrat bo mogoče potrebno stara in zelo zapleveljena travišča preorati in nato urediti umetne travnike ali zasejati deteljišče in to čisto ali pa pomešano s travo.
Pri ureditvi novih (umetnih) travnikov je treba skrbeti v prvi vrsti ,da je zemlja dobro obdelana, šele nato skrbimo seveda tudi za dobro in čisto ter ka-Ijivo seme. Ako je le mogoče, dobimo seme iz okolišev, ki imajo enako ali pa bolj ostro podnebje, kot je naše. V nasprotnem slučaju bodo rastline zelo verjetno v našem ostrem podnebju in v naših mrzlih zimah pomrznile.
Okrajne kmetijske zbornice in deželna kmetijska zbornica imajo nalogo, da kmetovalcem svetujejo pri ureditvi travnikov in pri nabavi travnih in dateljnih semen. To nalogo imajo tudi kmetijske zadruge. Zato naj bi se tudi slovenski kmetje obračali na te ustanove in naj bi zahtevali od njih vsaj dobrih nasvetov. Saj so nastale, rastejo in se vzdržujejo vso te ustanove tudi z denarjem slovenskih kmetov Poleg tega pr. bo gotovo tudi slovenska Kmečka zveza vedno rada pomagala z nasvetom, kako
urediti travnike in kakšno seme je primerno za en ali drugi kraj, kakšno za lahko in kakšno za težko zemljo.
Travna in deteljna semena so draga. Treba pa je pomisliti, da je dobro blago vedno drago in da pri nakupu dobrih semen ne smemo preveč varčevati. Vendar pa moramo skrbeti, da nam izdatki prinesejo na drugi strani čim več koristi. Zato moramo poizkušati novo travišče in deteljišče urediti tako, da ga moremo izkoriščati čim več let in da nam vsako leto daje, velike količine dobre krme.
Zato bomo že sedaj skrbno preudarili, na katerem kosu zemljišča bi bilo v vigredi najbolj priporočljivo urediti travišče oziroma deteljišče. Jaro žito, med. katero sejemo travno in deteljno seme, bomo sejali čim bolj redko in tudi po potrebi predčasno pokosili, saj to ni naš glavni pridelek.
Ako hočemo ,da bodo trave in detelje dobro uspevale, moramo tudi zadostno in pravilno gnojiti in to predvsem s fosforno kislino in z apnom. Ako imamo izbirati med lucerno in rdečo deteljo, se bomo odločili seveda za lucerno, ki traja mnogo let, ne pa za rdečo deteljo, ki traja le dve leti. Za espar-zeto se bomo odločili le takrat, ako na njivi, ki smo jo določili za deteljišče, ni toliko vlage, da bi tam mogle dobro uspevati detelje.
Končno bomo pa tudi poizkušali v večji meri kot do sedaj sami pridelati dobro deteljno seme. Tako si bomo prihranili mnogo izdatkov. Naši kraji so zelo primerni tudi za pridelovanje deteljne-ga semena in je le škoda, da kupujemo drago seme, ki mnogokrat poleg tega še ni niti primerno za naše razmere, ko bi mogli res dobro seme sami pridelati.
Na vse to že sedaj proti koncu zime mislimo in vse potrebno, to je predvsem seme in umetna gnojila, pripravimo za
VAŽNOST AFRIKE ZA EVROPSKO OBNOVO
Poučna brošura, ki so jo razdelili med ameriške vojake .navaja, da je zaradi komunističnih smernic, ki jih izvajajo v vzhodni Evropi, trgovinska obnova tega dela Evrope z zapadnim zelo otežkočena, zaradi česar bo postala Afrika važna postojanka v zvezi z evropsko obnovo.
Brošura pravi, da so Velika Britanija, Francija, Belgija, Španija in Portugalska spoznale važnost Afrike, ki lahko zelo pospeši obnovo v njihovih državah. To so opazili zlasti pri lanskoletni izmenjavi blaga med vzhodno in zahodno Evropo. Čeprav so navezali zopet trgovinske odnošaje, ne bo izmenjava dobrin nikoli dosegla predvojno višino.
Brošura navaja tudi. da je Afrika zelo važna za trgovino, ker ima izdatne zaloge surovin in velike proizvodnje živil.
MANJ TRGOVINE MED USA IN VZHODNO EVROPO
Ameriško trgovinsko ministrstvo javlja, da je bil obseg ameriške trgovine, izvoz in uvoz, z Vzhodno Evropo v mesecu novembru precej nižji od oktobrskega. V novembru so Združene države izvozile v Vzhodno Evropo blaga za 6,3 milijonov dolarjev (oktobra za 11,1 milijonov dolarjev), uvozile pa blaga za 9,9 milijonov dolarjev (10.6 milijonov).
Uvoz iz držav Vzhodne Evrope v mesecu novembru ni dosegel niti one četrtine povprečka prvega letošnjega četrtletja C26.3 milijonov).
Ameriški izvoz v Jugoslavijo je v novembru dosegel vsoto 1,100.000 dolarjev. uvoz iz Jugoslavije pa 600.000 dolarjev.
BRITANSKA PROIZVODNJA JEKLA
Britanska industrija jekla je potolkla lani vse rekorde, ko je proizvedla
14,877.000	ton jekla. Ta količina je za
b) Kamen
V	obrušenem stanju sliči granit, ba-zalt in porfir ter njih mnogoštevilni ra-zlički marmorju, samo da so še lepši in trši in, ker se dajo le težko obdelati, tudi mnogo dražji, Kraše jih pestre barve kristalov, ki leže zbrušeni v matični kamenini kakor mozaik. V tem stanju odlično služijo kot okraski na reprezentativnih zgradbah kot preklade, spominske plošče in podobno; v tem stanju jim tudi vremenske neprilike ne morejo mnogo škodovati, ker ščiti kristale gladkost površine.
Grohi ali tufi navedenih kamenin so, kakor že omenjeno, močno porozni (luknjičavi), srkajo vase vla,go in nagibajo vsled tega k hitremu razkroju. Za gradivo .zlasti v alpskih pokrajinah z ostrim podnebjem, vsled tega ne pridejo v poštev. Pač pa se vulkanski groh uporablja za zidavo v južnih deželah, n. pr. v južni Italiji, Grčiji, kjer vroče podnebje morebitno vlago naglo osuši.
V	tretji razred končno spadajo one kamenine, ki so nastale iz peska in grušča, ki so ju potoki in reke tisoče in tisoče let odnašale iz gora in jih odlagale na dnu jezer in morja.
Grobi grušč je ostal že blizu morske obale, grobi pesek malo dalje, a najfinejši drobiž peska in gline (takozv. mivko) je odnesla voda najdalje od brega in ga potem odložila na morsko dno. Vsled pritiska vedno na novo odloženih vrhnjih plasti so se spodnji skladi v tisočletjih strdili v kamen. Iz grušča je nastal konglomerat (ali sprimek), iz peska peščenec in iz mivke ter drobcev gline glinasti skril j e-v e c z ono značilno plastovito strukturo, da izgleda kot zlepljeni listi knjige.
Tako konglomerat ali sprimek kakor tudi peščenec nudita d^bro gradivo za zidavo hiš, če sta iz starejše for-
približno 900.000 ton višja od prvotne količine, ki je bila določena kot cilj proizvodnje jekla v letu 1948, in še za
400.000	ton višja, kot pa popravljeni proizvodni cilj, ki so ga postavili sredi lanskega leta.
POROČILO O EVROPSKI ŽETVI IZ-VZEMSI SOVJETSKE ZVEZE
Evropska žetev leta 1948/49 je za 15 do 20% večja kot v letu 1947/48.
Predvidevajo, da se bo žetev v letu 1949/50 še povečala, če se bo poljedelska in industrijska obnova v državah, ki so prizadete po vojni vihri in negotovih političnih razmerah, nadaljevala.
Lanskoletni evropski pridelek pšenice in rži, izvzemši Sovjetsko zvezo, je bil za 16,000.000 ton večji od pridelka leta 1947.
Pridelek sladkorhe pese je v mnogih evropskih državah že dosegel predvojno višino, v nekaterih pa je še celo večji. Lansko leto so pridelali 7,258.000 • ton, v letu 1947/48 5,038.000 ton, v letu 1935/39 pa povprečno 7,408.000 ton letno.
V letu 1947 je znašal ribolov 5 milijonov ton, v letu 1946 pa 4,200.000 ton, medtem ko je pred vojno zpasal približno 4,000.000 ton v letu.
Poročilo navaja tudi, da so za leto 1948/49 izgledi za pridelovanje semen za jedilno olje mnogo boljši kot v letu 1.947.
Tudi v živinoreji so zabeležili dobre uspehe. Proizvodnja mleka je na splošno povsod večja kot pred letom dni.
Obdelana površina zemlje v Sovjetski zvezi je za 12% manjša od predvojne. V primeri z letom 1947 so v letu 1948 obdelali samo 11% več zemlje. Po mnenju opazovalcev je pridelek žita v Sovjetski zvezi bil v letu 1948 za 4% večji kot v letu 1947 ter znaša sedaj 84% predvojnega povprečnega pridelka.
. O stanju pridelka v Sovjetski zvezi ni ! mogoče podati točne slike, ker sovjet' j ska vlada ne objavlja izčrpnih poročil. 1
macije (tvorbe), to se pravi, da sta že tako strjena ,da se prvotna struktura grušča in peska ne vidi več'tako izrazito in nudita že skoraj videz neke enotne kamenine. Pri skladih iz mlajših formacij pa izgledata konglomerat in peščenec cesto tako, kot da bi bila šele pred kratkim zlepljena. Naravno obstaja pri teh še, nevarnost gotove mere poroznosti (luknjičavosti), kar zmanjšuje njih uporabljivost kot gradivo.
Š k r i 1 j e v c i se dele na peščene in glinaste, kakor pač v tvarini prevladujeta pesek ali glina.
V goratih krajih, kjer druge kamenine ni blizu, jih za zidavo poslopij, zlasti podstavkov, pa tudi celega pritličja, često uporabljajo. Toda tako zidovje hitro razpada in ga je treba stalno popravljati. V splošnem se more reči, da š k r i 1 j e v c i katere koli vrste kot zidni kamen nikakor niso priporočljivi.
Omeniti moramo še, da konglomerata in peščenjaka pa tudi škriljevcev ne moremo rabiti za kake nosilne plošče ali preklade, ker radi svoje strukture; — saj so nastali le iz strjenosti enega zrna na drugo — ne vzdrže nobene na-tezne sile, torej sile, ki jih vleče narazen. Pač pa je zlasti drobnozrnat peščenjak zelo sposoben za napravo stopnic, konglomerat pa, kadar je izglajen in kadar je pestrobarven, kot okrasni kamen.
Povsem gladki in ploščati škriljevec se v goratih krajih uporablja kot strešni škrilj za kritje streh. Izplača pa se le tam, kjer je material, in to primerne kakovosti, blizu. Znano je namreč, da skoraj pri nobeni drugi kamenini ni toliko neporabnih odpadkov kot ravno pri strešnem škrilju in znašajo ti mestoma do 70 odstotkov. Kritje s škriljem pa nudi izredno lepo pokrajinsko sliko in je tudi zelo trpežno, samo da je iz vidika ekonomičnosti, drago.
Radi pomanjkanja prostora smo mogli od tega sicer tako obširnega in različnega gradiva podati le njegove poglavitne lastnosti in se le v kratkih potezah dotakniti vprašanja, kako so nekatere kamenine nastale in v koliko so uporabne kot gradbeni material, c) Les
Les je nedvomno najstarejše gradivo, ki pa je moralo z razvojem tehnike tekom zgodovinske dobe odstopiti svoje samogospostvo trpežnejšim in trajnejšim gradivom, kot so to: kamen, železo in beton. To nazadovanje pa so povzročile v glavnem tri slabe lastnosti lesa, ki so: lahka gorljivost, nagnjenje k prhnenju in krčenje, zvijanje ter raztezanje pri sušitvi odnosno razmočenju.
Novodobna sredstva za pleskanje in prepojitev lesa so te škodljive lastnosti znatno omejile, ne da bi jih mogle docela odpraviti. Prišlo pa je do tega. da se je jel les spet v večji meri kot doslej uporabljati kot gradivo, ker je vendar znatno cenejši in ga razmeroma lahko ohdelavamo.
Že v višjem alpskem svetu mnogo uporabljan način predalčnih zgradb, na primer po švicarskem sistemu, ki predvideva zelo praktično kombinacijo lesa in opeke ali lesa in kamna pri zidavi sten, jamči zadostno ognjevarnost, posebno če so stene na izpostavljenejših mestih dobro ometane. Za omiljenje ostalih dveh slabih lastnosti (t j. prhnenja, krčenja oz. raztezanja) pa dobro skrbe najraznovrstnejši preparati za pleskanje in prepojenje, med katerimi so se posebno razne oljnate tvarine kot: karholinej, katran, rafinirana smola i. t. d. zelo dobro obnesle.
Pomisliti moramo namreč, da mora v novi dobi, ko je po eni strani zgradba stanovanj postala tako vsesplošna potreba in je po drugi strani borba za obstanek hujša kot kdaj poprej, človeštvo varčevati, torej v našem primeru ekonomično zidati. Poslužiti se mora gradiva, ki je istočasno poceni in dobro Tn ra-
••7!V)	'V	Will:O V'% 'AH f'O-
love dele cb.vb	’ i 1 Ai.
(Dalje prihodnjič)
vigredno setev trav in detelje.
GOSPODARSKI IVI A S V E T I
LEPENA
Ne smete zameriti, če se bolj malo oglasimo, ker nismo vedno tako razpoloženi, kakor smo bili 24. januarja, ko sta sklenila zakon Aubreša Nežka in Kebrov Urh. Obema želimo mnogo sreče in hišnega blagoslova, to je kup otrok, da bi imela veliko veselje z njimi in tudi staremu Aubrehtu privoščimo srečo, da bi tudi on nosil otroke po rokah.
Ob devetih dopoldne je bila poročna maša, med mašo pa poroka. Po poroki so odšli svatje na obed k Pavliju. Proti večeru so krenili proti domu, kjer jih je čakal obed. Seveda smo se tudi veselo zavrteli. V veselem razpoloženju je minila noč in zjutraj smo se razšli.
GREBINJ
Precej dolgo je že, kar smo se zadnjič oglasili v „Kroniki“. Pa ne mislite, da smo popolnoma pozabili nanjo. Ne, to pa nikakor! Vzrok našega molčanja je bil, ker poleti nismo imeh toliko časa, kakor sedaj, ko so zimski večeri dolgi.
„Kronika" je pri nas zelo priljubljena. Marsikaj koristnega smo se iz nje naučili. Posebno so nam všeč gospodarski nasveti in „Izpod domače lipe", kjer izvemo, kako je drugod po Koroškem.
Prišlo je novo leto in radovedni smo, kaj nam bo prineslo. Vemo samo to, da bomo morah pridno delati, če bomo hoteli živeti. Prosimo Boga, da bi nam tudi v novem letu naklonil ljubo zdravje.
Sedaj pa še. nekaj novic iz naše vasi. Da svet postaja vedno bolj moderen, se je pokazalo tudi v naši vasi. V enem letu se je toliko spremenilo pri na.s, da lahko že tekmujemo z mestom. Različni obrtniki se pri nas oborožujejo z najmodernejšimi stroji, kar jim seveda ne zavidamo. To pa se pozna na električni luči. Kadar delajo, je tok slabši, kar se pozna pri radiu, kuhalnikih, likalnikih in kar je še takih gospodinjskih pripo- 1
močkov. Prejšnja leta je bilo vedno dovolj toka, od lanskega leta naprej pa se moramo vedno jeziti zaradi pomanjkanja. Pomanjkanje toka tudi brivcu narobe hodi in zgodi se, da temu ali onemu pusti dlako preveč, ki jo je pri slabi luči prezrl.
Mnogo se govori, da si bomo sami postavih elektrarno za našo vas. Koliko je na tem resnice, ne vemo. Želimo, da bi bilo res tako in da bi toka bilo dovolj.
Če je kdo bolan, mu ni treba daleč hoditi. Imamo tri zdravnike. Pa ne samo za naše zdravje tudi za zdravje živine je poskrbljeno in naš živinozdravnik skrbi za to.
Lansko leto smo dobili tudi kino. Predstave so ob sobotah in nedeljah. Želeli bi si novejših in res dobrih filmov; saj nihče noče gledati tri ali štirikrat isti film.
Pred kratkim so odprli zopet novo gostilno, tako da jih imamo sedaj kar pet. Gostilničarji tekmujejo med seboj, kdo bo boljše postregel. Kar verjeti ne moreš, če pomisliš na postrežbo dve, tri leta nazaj, ko so te vprašali, zakaj si sploh prišel. Kadar je veselica ali kakšna druga-taka prireditev, se tudi malo zavrtimo.
V gostilni Mik! a v je bila 24. januarja prireditev v spomin vojnih žrtev. Na prireditev so bili povabljeni vsi tisti, katerih svojci so izgubili življenje v drugi svetovni vojni. Za vse zbrane je bil prijeten popoldan Drug drugemu so potožili svoje težave. Zbrani .so bili pogoščeni in zvečer so se vračali domov z mislijo, da je še nekdo, ki se jih spomni.
Tudi sv. Tri kralje so letos igrali, toda prišli so precej kasno Celih 17 dni. Temu pa se ni treba čuditi, ker v Sveti deželi divja vojna in jih je to gotovo oviralo, da so prišli malo kasneje.
Pa naj bo aa danes dovolj. Kadar se bo kaj nabralo, se bomo pa zopet oglasili.
ŠT. JOB PRI BRNCI
Od nas se še nikdar nismo oglasih. Zato moramo začeti tako, da boste vedeli, kje smo.
Naša vas leži tik pod Karavankami, ima lepo lego in šteje samo 20 hiš. Ni nas veliko in se pri nas tudi ne zgodi mnogokrat kaj posebno važnega. Toda o „ohceti“, ki je bila zadnjič, pa moramo le nekaj napisati.
Oženil se je Gallob Janez, domače Mežnarjev. Vsak pa, ki se oženi, mora eno vzeti in tako je Janez vzel za ženo Tarman Marijo iz Gorpič. Janez do sedaj še ni znal piskrov pomivati, upajmo pa, da se jih bo sedaj naučil, kar je več ah manj usoda vsakega zakonskega , moža. Gorpičani nas bodo že razumeli, če pridemo k njim v vas in jim odpeljemo dekleta. Nas je namreč malo in zato bi se radi na račun drugih malo pomno-žih oziroma povečali.
Take „ohceti“ pa že dolgo ne pomnimo v naši vasi. Mladi par je poročil brnški gospod župnik štindl. Otrok je bilo vse polno, to pa zato, da so si napolnili žepe. Ženin in nevesta sta namreč sejala denar po cerkvi. Otroci, leže drug na drugem, so pridno iskali in pobirali denar po kotih. Marsikatero otroško oko se je zalesketalo ob pogledu na polno pest denarja.
Po poroki se je vse vsulo v ženinovo hišo, kjer je bila večerja, kakor se za tako pribko spodobi. Vse je bilo prirejeno po vzorcu dunajske kuhinje, postrežba pa kakor v najboljšem hotelu. Res vsa pohvala in čast kuharici, pa tudi tisto, ki je stregla-, ne smemo pozabiti. Saj sta bili obe ubožici, ker sta morali kuhati oziroma streči zjutraj do šestih. Da pa je bilo vsega v izobilju, pa sta poskrbela ženinov oče in mati, za kar jima gre čast in hvala. Toda to še ni bilo vse.
Ob pol enajstih zvečer se je zgodila „nesreča“. Ukradli so namreč nevesto, čeprav je ženin škilil na vse strani in pazil, da je ne bi. Ženinu in starešini ni kazalo drugega, kakor da sta šla nevesto iskat. Toda skoro je ne bi mogia najti. Po dolgih dveh urah so „gang-
sterji“ ženinu nazadnje le izročili nevesto. To pa seveda ni bilo zastonj. Moral je odpreti mošnjo in odšteti nekaj denarja, da so si fantje kupih vina, ker pri skrivanju so se užejali. Nevesto^ so nato ob petju in godbi pripeljali srečno domov.
Toda ves večer je imel Oražev oče smolo. Jezil se je nad „Sršenom“ in „Oso“, ki sta mu skoraj vse popikala in poskrila. Toda njegova želja, da bi ti „beštiji“ šli domov, se ni izpolnila. Da pa ni bil na oba preveč jezen, kaže dejstvo, da je kljub temu rad sedel pri njima in se z njima kratkočasil.
Toda „Sršen“ in „Osa“ se nista dala kar tako napoditi. Šla sta zadnja domov. Ves čas sta pikala, tako da so prej vsi utekli, da jih ne bi preveč opikala. Nazadnje tudi njima ni preosta-jalo drugega, kakor iti. Spotoma bi kmalu vse „dobrine“, ki sta jih dobila na „ohceti“, izgubila. Ne vemo, kako to. Pravijo, da so ju nosile coprnice. Prej bi pa rekli, da sta pila iz velikega kozarca. Toda naj bo tako ah tako, „luštno je b’lo da nikdar tako.“ .
ŠM AR J ETA V ROŽU
Novo leto smo kar veselo pričeli: s krikom novorojenčkov in vriskom „hoj-cetnih “svatov. Vriskali so Krošelnove-mu Honzeju, ki je popeljal Mecesnovo Katrco pred oltar. Po gostiji pri Tevže-ju so ju spremili na njun novi dom, ki ga je ženin postavil poleg domače rojstne hiše v Dulah. Želimo obilo sreče in veliko kričačev po hiši!
Gotovo se bo ob tako vzglednem zadržanju opogumil tudi brat in ustregel materi, ki čaka na pomoč v gospodinjstvu. Pravijo, da bo marca ukinjena zaporna cona. Potem bo šlo morda lažje In hitreje.
Pa tudi sosedni gospodarji so še vsi samski in matere že dosti zdelane in zgarane. Kaj neki še čakajo ? Ali je mar res, da ni gospodinj ? Naj se pa dekliški svet -malo pocuka za nos in izpraša vest!
Za svečnico smo se letos izdatno oskrbeh s svečami. Otroci in dekleta so (Nadaljevanje na 7. strani.)
Rinit
^ Zgodovinska povesi
ČS»	'	Spko)
t. ädSäß** d p Ožbolt J launig
(Nadaljevanje)
11.
Še dolgo v noč je trajalo živahno življenje, posebno še pri Mažarju, kjer so se zbirali mladi fantje. Prišel je tudi slepi Gregej in raztegoval svojo harmoniko, da je hreščalo daleč naokrog. Toda to ni oviralo mladih ljudi, da se ne bi zasukali z dekleti, ki so jih fantje kmalu privedb iz sosednih hiš.
Fanika se je veselo sukala med mladimi gosti, temu in onemu je dala prijazno besedo in ga malo podražila. Roberta danes ni bilo, ker se je bal krepkih fantov, ki mu niso bili posebno naklonjeni zlasti od tega časa, ko je imel prepir z Andrejem in Tomejem. Faniki se je tudi nekoliko zameril, zakaj posebno junaško se ni obnašal, popihal jo je kakor zajec, in ona bi bila vendar tako rada pokazala njegovi prejšnji nevesti svoje zaničevanje in jo še bolj trpinčila. Toda preveč ni smela dati čutiti Robertu svoje jeze, da se ji ne izneveri, ker bi bilo vendar škoda takega ženina.	*
Odbilo je že polnoči. Nočni čuvaj Na-cek je že zatrobil dvanajsto uro in zaklical :
Lahko noč, lahko noč!
Bog vam daj svojo pomoč!
Imel je staro trobento, privezano na čmožoltem traku, v' eni roki pa je nosil staro helebardo, že čisto zarjavelo. To je bil znak njegove oblasti. Moral je gledati na to, da se ni potikal noben sumljiv človek po trgu. istotako je imel dolžnost paziti na to, da so bile vse gostilne opolnoči zaprte.
Danes se je malo nategnilo, saj duhovi so se vedno bolj razvnemali in težko je bilo pustiti sladko kapljico. Bo-štej in Kocelj sta gledala na red, zato tam Nacek ni imel dosti opravka. Toda pri Mažarju je bilo še vse v najboljšem razpoloženju. Ko je stopil Nacek v pivnico, vso zakajeno, da skoro nobenega ni mogel zagledati, se niti zmenili niso zanj. Fanika mu je hitro dala frakelj-ček boljšega, poznala je že njegove želodčne težave. To ga je potolažilo, da se je smela mladina še nekaterikrat zasukati. Toda spomnil se je nazadnje le na svojo službo, dvignil je helebardo kvišku in zapovedal, da je sedaj konec.
„Saj še ni čas,“ so vpili fantje; „na, Nacek, tu pij, pa za svojo staro tudi nesi nekaj seboj.“ In Nacek je še izpraznil velik kozarec in vtaknil steklenico z vinom v žep. Tako so zopet ukanili Na-cka, kateremu se je nos danes že precej svetil, še za veselo poskočnico.
Pa vsake stvari je enkrat konec in na tretji Nackov opomin ni pomagalo nič, morali so zapustiti gostilno in si poiskati svoja ležišča. Kmalu je nastal mir, le Nackovi koraki so odmevali po uhcah in oznanjevanje posameznih ur. Pri tem pa je postal le-ta žejen, potegnil je steklenico in napravil iz nje nekaterikrat močne požirke. Utemeljeval pa je to s tem, da njegova Špela itak spi in tedaj tudi kakega okrepčila ne rabi.
Napočilo je jutro; še je bila tema in že se je slišalo od daleč škripanje težko obloženih voz, klicanje voznikov, ki so pokah z biči.
Mežnar Jožef Probart je že odzvonil jutranjico, najprej pri fari, potem pa še v cerkvi D. M. v Trnju. Nebo je bilo jasno in mrzel sever je pihal od Suhe skozi Tabre.
Od Jezerskega so prignah cele črede ovac, velike, z debelo volno pokrite, saj tam je posebna pasma in Jezerjani so na to ponosni. Razpostavili so jih ob koncu trga na sejmišču za živino; kmaj lu so se jim oridružili kmetje iz Kort in Obirskega, ki so prignah koze, male in
velike, z rogovi in brez rog. Poljanci pa so prignah živino, da jo spravijo v denar, ker na dom ne pride itak noben kupec. Na glavnem trgu so razpostavili došli trgovci svoje blago-na stojala, ki jih imajo pripravljena za take prilike. Trgovci s suknom so vpili, vzdigovali blago, ga potegovali, hoteč pokazati, kako je močno, da se lahko nosi sedem let, noč in dan. Zopet drugi so ponujali -blago za ženske, predpasnike, rute, od navadne do svilene, v vseh različnih barvah, različne trakove za zarobljenje ženskih kril. Kupci so radovedno gledali blago, ponujali dosti manj, kakor je zahteval trgovec, in se pogajali tako dolgo, da se je nazadnje dosegla cena, ki je bila obema po volji. Včasih pa se je radi enega krajcarja tudi razbila kupčija, ker kupec ni hotel nič primakniti, prodajalec pa ne odnehati.
Tam je bila zopet velika gruča ljudi; zamazan možakar, ves črn v oči, je pekel kostanje ter hvahl syoje blago. Celi venci pečenega kostanja so viseh na-stojalu, poželjivo so gledah otroci in prosili svoje starše ali dobre sorodnike, da bi jim kupih venec takega kostanja ali pa fig in rožičev, ki jih je prodajal bližnji kramar Habnar.
Tu je zopet mož, ki ima v kletki kanarčke ,baje prinašajo srečo. Za dva krajcarja potegne kanarček iz koritca listič, na katerem je številka, ki se mora staviti v loteriji, in gotovo je, da pridejo pri prihodnjem srečkanju vse rdeče, in denarja je dovolj. Zviti lastnik takih vedeževalcev si misli: Tačas, ko do tega pride, sem že čez vse gore, denar je pa le varno v žepu; če nič ne zadene, ne bo letel za mano.
Ribničani tudi niso manjkali s svojo suho robo, ponujali so ženskam različno blago, ki se rabi v kuhinji.
In tako je bilo vse naprodaj, česar si je človek želel, od najpotrebnejšega pa do nepotrebnega, še kresilno gobo je prodajal Stokov Tomej, ker tudi to se rabi za vžiganje na ognjišču, posebno pa so to rabili stari tobakarji, ki brez
gebe, kresilnega noža in kamna niso mogli živeti.
Množica ljudi se je pomikala počasi gori in doli, vsak si je hotel pogledati razloženo blago. Če je bilo življenje živahno že na trgu, je bilo še bolj živahno po gostilnah. Povsod je bilo vse nabito polno, vsak je prišel od daleč in je hotel zadostiti svojim telesnim potrebam. Pri Koclju so se zbrah odhčni kmetje, mogočni Jezerjani: Stular, Mlinar, Roblek, Makek, Anko, ki so napra-vili dobro kupčijo z ovcami, a nakupili za ta denar marsikaj, kar bo delalo veselje domačim. Se na kavo niso pozabili in so jo srebali v najožjem krogu, če drugače ne, pa v kleti, da hlapci in dekle kaj takega ne ovohajo.
Iz Kort je prišel bogati Pristovnik, ki je sedel za široko mizo. Bil je dobre volje; prodal je lepo število koz, zato je rad požvenketal s srebrnim denarjem in naročil marsikateri bokal. In hvalili so ga vsi, češ kako imeniten gospodar je in bogat, in to mu je prijalo. In vedno več pivcev je imel okoli sebe, ki so radi pili zastonj.
V drugi sobi so sedeli Tomaž Veg! iz Lobnika, ki je bil tedaj župan za belski okraj. Bil je mož močne postave, resnega .odločnega obnašanja, da je imel pred njim spoštovanje vsak, kdor ga je poznal. Bil je brihtne glave in znal brati in pisati, imel je odkrito obnašanje in tudi pred gosposko se ni ustrašil, ampak povedal vsakemu svoje pravo mnenje. Zato pa so mu tudi vsi zaupali in njegov nasvet je'bil odločilen. Ze več let je županoval in vodil ta posel v občno zadovoljnost. Bil je najbolj ugleden izmed vseh kmetov in tudi župnik Prunner ga je tako spoštoval, da ni začel z božjim opravilom, dokler ni prijezdil Vegi, kakor je imel navado, v trg.
Poleg njega sta sedela Pankracij Sadovnik iz Remšenika in Jurij Pavlič iz Bele, ki sta bila tedaj cerkvena ključarja in ne malo ponosna na to službo.
.(Dalje prihodnjič.)
PODKOREN
Z imenom Podkoren mislimo vse vasi, ki ležijo pod Podkorenom in to, kar bomo povedali, se tiče vseh teh vasi.
Od 1. novembra dalje je začela nadaljevalna šola. Po učnem načrtu bi morala biti 'slovenščina vsak teden enkrat. Do božiča je bila osemkrat šola in bi morala torej biti tudi osemkrat slovenščina. V resnici pa je bila samo enkrat. Enkrat se je celo zgodilo, da so med slovensko uro lupili krompir.
Drugo vprašanje v tej vzorni šoli so učne moči. ki naj bi skrbele za slovenski pouk. Te obvladajo slovenščino slabše kot dekleta, ki obiskujejo šolo. Zato ni čudno, če med slovensko uro lupijo krompir. Glede tega bi bila lahko boljše,, če bi bilo malo dobro volje. Saj je pri rokah učna moč, ki obvlada slovenščino. Če je lansko leto lahko ta učil, se nam čudno zdi, zakaj letos ne. Kolikor vemo, v enem letu ni pozabil slovenščine in se tudi ni poturčil.
Veselilo nas bi, če bi se razmere spremenile. V takih razmerah res ne moremo trditi, da bi bila slovenščina enakopraven jezik, V učnem načrtu je pač zaradi lepšega.
farno
OTOŽ
Dragi bralci „Kronike“! Ali veste, kje je Otož? Gotovo še niste dosti slišali o naši samotni vasici. Če greste iz St. lija proti Bilčovsu mimo Gabrij, pridete na majhno in lepo ravnino, odkoder se vam nudi krasen razgled na ponosne Karavanke in blestečo se Dravo. Pod teboj se razprostira Rožna dolina, biser naše Koroške. Naša vas je majhna, sedem številk in 39 prebivalcev šteje, kakor so nam povedali gospod, kar še sami nismo vedeli oziroma nikoli na to pomislili, koliko nas je. Naj-rstarejša oseba je Katra Knafl, stara 83 let, najmlajša pa je Travdi, ki še ni izpolnila enega leta. Na vojsko je odšlo devet fantov in 'štirje se niso vrnili. Korlna. Francija, Hanzija in Matije ni več med živimi, pridnega Naceja pa pogrešajo. To je strašen udarec za našo vas, posebno za prizadete starše.
V vasi smo malo pozidali, tako. da je vas dobila lepše lice in da ne bo kdo rekel, da smo med zadnjimi. Kaj veselega danes nimamo povedati, ker „ohceti“ že dolgo nobene ni bilo. Sedaj se pripravlja Nežika na zakonski stan in se bomo pred pustom zavrteli. Kako bo, , bomo že povedali.
(Nadaljevanje s 6. strani)
kar tekmovali med seboj, kdo bo po vaseh več nabral. Toda vse .je presegel naš skrbni Nanta, ki se je gnal z neutrudljivo požrtvovalnostjo širom Za-voz, Šmarja in še dela Dolnjevasi. Pa naj izdamo: uglajena in izhojena je že pot, saj vzorno skrbi, da ves okraj oskrbi s knjigami Mohorjeve družbe in z našimi cerkvenimi listi. Zelo je zanesljiv in tečen, kakor tudi pri svoji častni službi, ko vleče meh cerkvenih orgel. Bolj je točen kakor naša cerkvena ura, ki dela vestnemu mežnarju vsak dan sproti, preglavice in mu s svojo netočnostjo greni in krajša življenje. Kako naj jo navija, da ne bi zaostajala? Je pač mraz, zanetiti si pa tudi ne upa v stolpu, da mu ne pogori nad glavo. Nai potrpi ,saj prišla bo pomlad ...
Pa bi le morda radi zvedeli, koliko so nabrali otroci, dekleta in Nanta? Veliko .veliko, še čez tisoč ... več pa ne povemo. Saj si lahko mislite, da šmarje-farne cerkvene potrebe. Gotovo bodo čarni radi darujejo, če vidijo skupne, dali še več , če bomo začeli nabirati za zvonove, ki si jih nekateri že tako želijo. Kdaj bo to?
Vsem, ki so tokrat tako pridno pobirali in tako velikodušno darovali, prav lepa hvala! Kdo naj povrne vsem in vsakemu posebej ? Bogu v čast' je bilo darovano, Bogu v čast pobrano, naj bo od Boga še obdarovano!
ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH
Oglašamo ge v novem letu, tako da ne bo mog-el nihče očitati, da se letos ne mislimo nič oglasiti. Novic ni veliko, omenili bi samo to, da se je oženil Majeričev Jože. Komaj se je revež po dolgih letih vrnil iz ruskega ujetništva, že ga je zadela nova „nesreča“ in je prišel v novo „ujetništvo“. Tokrat sicer v boljše, kar se pozna po tem, da se je kar preselil v Peče in prav nič ne sili domov, kakor je silil jz Rusije. Za ženo si je izbral Rami Frido, podomače Haclovo iz Peč. Obilo sreče in mnogo porednežev v hiši!
Nadalje pa moramo priporočati vsakemu, naj ne hodi nihče več v oddaljene kraje k brivcu, kajti pri nas imamo boljšega in cenejšega. Svetovali bi pa tudi zato, ker si potem marsikdo dela skrbi, kdaj bo dotični prišel domov in ga hodi čakat k avtu ali vlaku, njega pa ni, od nikoder ni, ker mora pri brivcu tako dolgo čakati in ne more priti domov. Dobiček ima od tega samo čevljar. Zato še enkrat priporočamo domačega brivca! Na svidenje, pa še drugič kaj!
MAUSER KARELi
K O M A N
(Nadaljevanje)
47.
„Resnik in Plaznikova sta ,se sprla. Dva dni za tistim, ko ste odšli v planino.“
„Tako“, je bil miren Klemen.
„Pred barako jo je udaril.“
„Udaril“, ponovi mehanično Klemen. „Da, zahtevala je denar. Obljubili so ji ga ?a zdravljenje. Resnik se je izmaknil, Križnar in Koritnik pa se delata nevedna. Dekle pa je že na pol noro.“ „Čudnega nič“, je zamišljen Klemen. „Življenje je prodala in ostala je brez njega. In kaj bi človek brez življenja?“ „Smrt Koritnikove jo je prizadela“, reče Sernjavski.
„Je mar umrla?“ se začudi Klemen. „Župnik mi ni ničesar omenil.“
„Umrla jc v blaznici“, reče votlo Sernjavski. „Hčerina smrt je tudi Koritnik? potrla. Zaveda se sramote.“ Klemena je nekaj stisnilo. Smrt Koritnikove hčerke ga je znova spomnila na usodo Plaznikove Milene .
„Tudi Plaznikova ne bo boljše končala,“ pripomni Sernjavski.“
SKOČIDOL
Iz letnega ljudskega gibanja v letu 1948 poročamo, da smo imeli 22 rojstev in sicer 15 dečkov ter samo 7 deklic. Rojstva, smrti in poroke za zadnja tri
leta izgledajo takole:			
	1948	1947	1946
rojenih	22	26	37
umrlih	11	14	12
poročenih	5	8	10
Pri rojstvih in	porokah smo		nazado-
vali, pri smrtih pa smo		v glavnem ostali	
na istem. Da bi bilo v novem letu manj			
smrti in več rojstev!			
Prvoobhajancev je bilo preteklo leto le 12, birmancev pa 27. Letnih obhajil je bilo v farni in podružni cerkvi ter v misijonišeu Vernberg skupno 30.212, med njimi 18.450 redovnih in 11.762 svetnih, od teh 7.900 v samostanu Vernberg, kjer so se vršile razne verske prireditve za vse stanove, zlasti duhovne vaje. Župnija šteje 1.185 katolikov.
Od starega leta smo se poslovili z dvema silvestrovanjima. Eno je bilo za spodnji del občine, eno pa za ob glavni cesti ležeči del občine. Srečolov, razni praktični dobitki in običajna godba, vse to je privabilo mnogo udeležencev. Ko smo se poslavljali od starega leta, smo tudi premišljevali o minljivosti časa in življenja, kakor uči apostol narodov v svojem listu do Tita: „Prikazala se je namreč milost Boga vsem ljudem, ki nas uči, da se odpovejmo hudobiji in posvetnim željam in naj trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu.“ Da bi bilo novo leto z bodočim sv. Silvestrom vred v tem duhu srečno za vse prebivalce naših dvanajstih vasi. Daj Bog!
V novem letu zaznamujemo že dve smrtni žrtvi. Zakoncem Janku in Ani-mariji Čelisnik je umrl njun prvorojenec Franček, star komaj 3 mesece. Žalostna roditelja naj tolaži misel, da je njun malček v nebesih med nedolžnimi otročiči, ki hodijo za Jagnjetom in pojo z njim novo pesem. Pogreb malčka je bil ganljiv. .
Na dan sv. Pavla puščavnika pa smo na farnem pokopališču položili k večnemu počitku mater-vdovo Lucijo Krainer v starosti 78 let. Doma je bila na Gozdanjah. Njenega moža je pobral^ španska po prvi svetovni vojni. Njen zakon je Bog bogato blagoslovil: enajstim otrokom je dala življenje in jc vse vzgajala v verskem in rodoljubnem duhu z nenehnim delom in gorečo molitvijo. Sedem jih je še živih in je zanje, razkropljene po svetu, stanovitno molila. Blagopokojna je bila tudi vneta bralka Mohorjevih knjig! Mirno počivaj, blaga mati.
„In govorice o meni?“ preobrne Klemen pogovor.
„Vsi molčijo. Zdi se mi, da nekaj ni v redu. Resnik se je čudno postaral. Se Križnar, -ki je bil vseskozi tako strupen, nima več takega žela. Imam občutek, da se nečesa bojijo in da bi Križnar in Koritnik rada vse, kar bi prišlo, zvrnila na Resnika. Resnik to čuti.“
Sernjavski odvija misli, kakor da je vsako že stokrat premlel.
„Verjemite, da so vsi strahopetci. Resnik, Križnar in Koritnik. Nekaj visi v zraku, kar ti že čutijo. In če se ne motim: v Plaznikov! je nevihta.“
Od Sernjavskega grede je Klemen od daleč videl Resnika.. Sel je z otrokom in Klemenu se je zdelo, da nosi skalo na tilniku. Sel je upognjeno, kakor da tipa za palico.
Ko se je Klemen zvečer vračal na planino, je bil dobre volje. Novice niso bile slabe. Pred „Koscem“ se je srečal z Mohorjem iz „Sibirije“. Spogledala sta se. V Mohorjevih očeh je bil čuden obup. Tako gledajo ljudje, ki se čutijo krive.
Z nočjo je prišel Klemen v Žirovnico. Mesečna noč je bila, mehka z rahlim vetrom.
Klemenovi koraki so veseli.
„Z molkom sem jim nastavil še drugo lice. Naj udarijo. Udarec bo zadel njih same. Prav. da se nisem zaletel. Čas odkrije naivloblji grob.“
Mirno se zli'7? m.eseč”--^ čez .smrečic in polzi po jasi. Zrak diši po murkah.
Ze dolgo se pripravljam, da bi napisal nekaj vrstic o stvari, ki hudo tare kmečki stan in dela kmetom resne skrbi, kajti ni več daleč čas, ko bo zopet treba poprijeti zunaj za delo. In ta stvar je vprašanje delovnih moči, ki jih kmetu tako hudo primanjkuje. Jasno je, da slabo obdelana zemlja slabo rodi in tudi ni mogoče obdelati tiste površine, ki bi jo sicer lahko.
Dandanes noče nihče več delati na kmetih in vsak še izogiba kmečkemu delu. Vse drvi v mesto. Danes dobiti
deklo ali hlapca je prav tako, kakor če bi stavil loterijo. Nobeno kmečko dekle noče biti kmetica. Rajši gre v mesto in si poišče službo, kjer naredi svoje ure, potem je pa prosta. Na kmetih pa nisi nikdar prost, še ob nedeljah ne. In to je vzrok, da kmečka mladina tako drvi v mesto. Toda kara bo privedlo? Vzrok pa je seveda tudi v tem, ker krnet posla ne more tako plačati, ker nima kje vzeti. Za mlade ljudi je zapeljivo tudi to, da je v službi vsak dan nekaj ur prost, ima med tednom en dan prosto in poleg tega pa še dopust.
Kako težko, oziroma nemogoče je danes dobiti pomoč pri delu naj pove tale primer:	Gospodinja je pričakovala
otroka. Za težka dela pa ni mogla do-
Klemen je sam sredi jase, visoko nad njim je Stol. Skoraj, da se ne upa premakniti. Boji se, da bi stopil v blesteče zlato, ki je razlito okoli njega.
Odprl je leso.
Prišel je domov.
Voda iz žleba je padala v korito. Kakor zlat slapič, Klemen je z enim samim pogledom objel dolino, potlej pa se obrnil h koči.
•X-
Otroci so ga pozdravili z vriščem.
Med Resnikom in Plaznikovo se je pričel tih boj. Resnik je z grozo ugotovil ,da ga bo on nazadnje še celo zgubil. Po navidezni zmagi se je za trenutek čutil močnega. Z neko malomarnostjo je odganjal Plaznikovo, ki je silila vanj zavoljo denarja. Bolj zavoljo lepšega se je nazadnje obrnil na Križnarja.
„Plaznikovo bi bilo dobro plačati. Ne da mi miru.“ Križnar je čakal ,da bo Resnik prišel s to prošnjo. Dobro je vedel, da Resnik ne bo pozabil svojega poraza in da ni slep, da ne bi videl, da so vajeti v Križnarjevih rokah. Toda tudi Križnar je vedel, da je Resnik pričel skrito borbo proti njemu. Iz skušnje je vedel, da je najhujši boj, ko se udarijo vrhovi. Vse je odvisno od pretkanosti. Resnik ne sme zmagati.
„Ni denarja“, ga je prijazno odbil. „Stroški so bili veliki. Sam veš.“
Križnar je preračunal vse do potankosti. Za Resnika ni rešitve. Plaznikova sama ga bo uničila. Zato ne sme dobiti denarja.
biti dekle, da bi ji pomagala v zadnjih mesecih nosečnosti. Zaradi težkega dela je porodila v sedmem mesecu in nesreča je bila tukaj. Rodila je dvojčka, ki sta oba umrla.
Pri nas'je precej velika vas, pa ne dobiš dekle ali hlapca. Kjer so prej imeli po dve dekli, danes nimajo niti ene. In to so velike kmetije, ki nujno rabijo pomoč pri delu. Tako pa vse drvi v mesto in ljudje vedno bolj izgubljajo veselje do kmečkega dela.
Skrajni čas je. da se oblasti pobrigajo za to. Namesto, da bi država dajala brezposelnim podporo, bi bilo veliko bolj pametno, če bi jim dala delo, ki ga je pri nas več kot preveč.
pmočnik
Slovenec, vajen finih šivanih dei zlasti damskih čevljev, dobi stalne službo. Za prvovrstno hrano, sta novanje in dovoljenje za bivanje bo preskrbljeno.
Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na: Franc Lukane, Schuberzeugung, Hallein, Burgfried .169.
Cela kolonija je čutila skrit boj, ki se je začel med kaplanovo odsotnostjo med Resnikom in Plaznikovo in med Resnikom in Križnarjem. Na vse je legla neka čudna napetost, ki je rasla iz dneva v dan.
Smrt Koritnikove hčerke je Plazni-kovo zabodla v srce. Na pol nora se je zaklenila v sobo in z blodnimi očmi opazovala svoj obraz v zrcalu. Redki kodeljasti lasje, udrta lica, papirnata koža, kakor da je v zrcalu neznana blod-nica, ki je Plaznikova še ni videla .
V glavi je trkala topa bolečina. Kakor da z velike višine kaplja voda in vsaka kaplja pade. na najobčutljivejši živec. Tek — tek — tek . ..
Plaznikova čuti, da tako ne more več dolgo naprej. To strahotno trkanje v lobanji jo dela noro.
In Resnik ne da denarja.
Ustnice v zrcalu so čudno garjave, ostudne kakor krastačja koža.
Črv v mozgu je žrl proti možganom. Počasi, vsak dan, vsako uro, vsako minuto.
Tek — tek — tek ...
Resnik je globoko upognjen, Križnar tih in zlokoben kakor mrtvaška ptica. Koritnik molči. Cela kolonija čuti, da se nekaj maje v temelju, da- v zraku visi nekaj strašnega, da'se mora natrgam plaz do kraja odtrgati in zagrmeti v ta strašni mir, ki hrani v sebi čudno grozo.
Jfaseljenci s? If A M A Pl
Po končani vojni je prišlo v Kanado preko 221.000 priseljencev in še mnogo jih je na poti tja. Več kot polovica jih je prišlo iz Vehke Britanije, mnogo pa tudi iz Združenih držav in iz dežel se-vernozapadne Evrope. Preko 40.000 so izbrali po taboriščih za razseljene osebe.
Ze v prejšnjih časih so se ljudje izseljevali v Kanado. Mnogokrat so morali opravljati po kmetijah in podjetjih takšna dela, ki so jih Kanadčani-doma-čini odklanjali. Včasih so prihajali sem ljudje, ker drugje na svetu zanje ni bilo obstoja, toda tukaj so se znašli v drugačnih razmerah, kakor pa so si bili predstavljali. Vendar pa so ti dnevi prešli v pozabo.
Danes pa so novi prišleci dobrodošli in delo, za katerega so se javili, jim je že zagotovljeno. Tudi imajo možnost, da si sami poiščejo delo, kakršno jim narekuje njihov poklic.
Izbrani priseljenci
Vladni načrt o izbiri priseljencev sloni na izkušnjah iz preteklosti in ima za cilj izboljšanje in razvoj kanadskega poljedelstva in industrije ter izkoriščanje neizrabljenih naravnih virov bogastva.
Po vojni, ko so v Kanadi izvedli demobilizacijo, ne da bi ,s tem nastala nezaposlenost, je postalo jasno, da bo Kanada morala povečati svoje prebivalstvo, če bo hotela napredovati in živeti v blagostanju. Predno pa je vlada pričela s svojo politiko načrtnega naseljevanja, se je vrnilo v Kanado preko
80.000	žena in otrok vojakov, ki so se borili po evropskih frontah in na Dalj-njem Vzhodu.
Obširno delo je treba izvesti v gozdarstvu, poljedelstvu, rudokopih. Primanjkuje pa tudi delavcev v elektrarnah, jeklarnah in topilnicah železa, v oblačilni in tekstilni industriji, za domača dela in za dela na železnicah. Podvzeli so posebne ukrepe, da bi privabili nove prišlece za vsa ta dela, medtem ko imajo izobraženci priložnosti za udejstvovanje v trgovini in na drugih področjih.
Preprečevanje stisk
Priseljenci iz Britanije in njenih kolonij, iz Francije in Združenih držav so dobrodošli, ker so po navadi fizično dobro ohranjeni, dobrega značaja in imajo običajno toliko sredstev, da skrbijo sami zase, dokler ne dobe službe.
Iz drugih dežel je najprej dovoljena priselitev takšnim ljudem, ki imajo že sorodnike v Kanadi in pa onim, ki pridejo semkaj v svrho ženitve. Dalje poljedelcem, ki vlože svoje premoženje v kakšno farmo ali so strokovnjaki v poljedelstvu, rudarstvu in lesni industriji ter s svojim delovanjem omogočijo zaslužek še drugim. Kdor se hoče izseliti v Kanado, se mora podvreči predpisanim preiskavam glede zdravstvenega stanja, sposobnosti in neoporečnosti, ta-
ko da mu je prihranjeno vsako neprijetno presenečenje, ko stopi na kanad-sak tla, kajti pristaniške oblasti so zelo natančne.
Posebne okoliščine v Nemčiji in Avstriji zahtevajo tudi posebno postopanj^. Priseljenci so po navadi razseljene osebe in begunci, ki žive po skupnih taboriščih in jih je treba preiskati tam, ker ne morejo potovati na gotova preiskovalna mesta.
V sodelovanju z Mednarodno begun-
0 RADIJSKIH MOTNJAH
V zadnjem času so se množile pritožbe s strani radijskih poslušalcev nad slabim radijskim sprejemom zlasti slovenskih oddaj, posebno ob večernih urah. Vodstvo radijske oddajne postaje nam je dalo o tem sledeče pojasnilo:
„Radijski postaji Celovec in Gradec oddajata na isti valovni dolžini in kakor hitro imata ti dve ločen program, kakor je slučaj pri slovenskih oddajah, nastanejo motnje pri obeh postajah, ki pridejo močneje do izraza predvsem v predelih, ki ležijo jugovzhodno od Celovca.
To dejstvo obstaja že od leta 1945. Ce se ravno sedaj množijo pritožbe, je vzrok to, da so v poletnih mesecih slovenske oddaje še deloma podnevi, ko obe postaji ne motita tako močno druga druge, kot je to slučaj zvečer, to se pravi ob istem času v zimskih mesecih.
Da bi poslušalcem teh krajev, kjer nastopajo pogosto motnje, nudili priložnost za boljši sprejem celovške radijske postaje, prosimo te poslušalce, naj se poslužijo takozv. žične oddaje (Drahtfunk). Spored iz celovškega radijskega študija oddajamo namreč preko radijske postaje Celovec na valovni dolžini 233,4 m (srednji valovi) in drugič preko žične oddaje (Drahtfunk) na valovni dolžini 1395 in 1428 m (dolgi valovi), ki ni tako občutljiva za motnje.
Poslušalci, ki imajo telefonski aparat, lahko zaprosijo pri Poštni in brzojavni direkciji v Celovcu, Sterneck-strasse 19. za priklopitev na žično oddajo, kar pa je v zvezi le z neznatnimi stroški. Ta oblast daje tudi točnejša pojasnila o tem. Samo po sebi umevno je, da priklopitev na žično oddajo ni vezana na posest telefonskega aparata; naprava se da montirati tudi brez tega, seveda so potem nabavni stroški višji.
Vodstvo oddajne postaje upa, da bo s tem naznanilom pomagalo mnogim poslušalcem.“
Dodatno smo dobili pri tuk. Postnem in brzojavnem ravnateljstvu glede naprave za žične oddaje še sledeča točnejša pojasnila:
Ta napeljava pride v prvi vrsti v poštev v večjih krajih, kjer že obstaja tozadevna ojačevalna naprava pri tam. poštnem uradu. Ti kraji so; Pliberk, Sinča ves, Železna Kapla, Velikovec, Grabštajn, Borovlje, Št. Jakob v Rožu, Podrožčica, Podklošter, Čajna (Nötsch), Šmohor. To napravo bi bilo možno izvršiti še v sledečih krajih: La-bud, Dobrla vas, Št. Pavel v Lab. dol., Grebinj, Podgora, Podljubelj, Rožek, Bače, Loče, Brulca, Bistrica na Zilji.
Najlaže dobi seveda ta priključek stanovalec one hiše, v kateri je kak telefonski aparat. Ravno tako je možno napeljavo izvršiti tam. kjer gre telefonska napeljava tik mimo hiše. da ni treba postavljati posebnih strebrcv (drogov) za napeljavo. Stroški za navadno enostavno napeljavo so pribl. 40—100 S, katere mora plačati naročnik. V tej vsoti je vračunano samo dejansko delo in žica, dočim za to potrebni aparati niso vračunani in ostanejo last Poštnega ravnateljstva. Drugih stroškov razen onih za napeljavo, ni. (Običajno takso za radijski aparat je seveda treba plačevati tudi naprej).
Kdor se zanima, naj napravi prošnjo kot že gori omenjeno. Uslužbenci pošt. ravnateljstva itak predhodno pregledajo in napravijo približen proračun, ta,-ko da lahko vsak interesent že vnaprej ve, koliko bo stalo. Pripominjamo še, da bo napeljava, kjer je še ni, tem prej izvršena in bo tem cenejša, čim več bo interesentov.
B9
Plaznikova je z vsakim dnem videti boij sumljiva. Vsi čutijo, da je v njej tisto, kar vsi pričakujejo. Njen grozno spremenjeni obraz je z vsakim dnem strašnejši. Križnar se je nekam umaknil; postal je navidezno malomaren in strpen. Približal se je celo Mohorju, čeprav se je ta zadnje čase potegnil vase kot polž.
„Po nečem diši", je stresel Mohor svoje misli, ki so ga tiščale, odkar je videl, kako gre s Plaznikovo.
„R.csnik je presurov za borbo“, govoriči malomarno Križnar. „Le počemu se je tako zaletaval? Zaman sem ga krotil. Zavoljo mene bi lahko v kolonijo prišel sam papež, ne samo kaplan.“
Mohor začudeno strmi v Križnarja. Da se je kar na mah prelevil. Mohorju ne gre v glavo.
„Vsega" jc Resnik kriv“, skoraj bevskne v zadregi Križnar. Mohorjev zmedeni pogled ga je žgal. Mohorju ni nikoli zaupal. Sredine», ki včasih zavoljo kakšnih koristi omahne na eno ali na drugo stran. Bog ve. če ne bo čez pol leta potegnil s Klemenom.
Klemen vsega tega ni čutil. Mirno je živel med otroki, se podil po jasah, zvečer pri tabornem ognju pel in zbijal šale, pootročil se je, da se sam sebi ni mogel načuditi.
Otroci so z žalostjo šteli dneve. Se osem dni, še sedem, še šest...
Radi bi ustavili dneve.
Klemenu samemu je bilo težko. Gledal je v zagorele otroške obraze, v vesele razigrane oči. Spet se bodo vrnili v
staro življenje, spet padli pod bič, ki bo udarja! vsak dan. Znova bo zaprto to mlado življenje v razvegane barake.
Toda čas je hitel. Zadnji večer med otroki ni bilo več prayega razpoloženja. Vse je bilo nekam potrto, pogreznjeno vase.
Drugo jutro so pospravili. Ko se je drobiž spusti! v dolino, je bil tih in žalosten.
Sele na zadnji jasi je Klemen zavriskal. Zavoljo otrok, ki so se mu smilili. Začudene otroške oči so zastrmele vanj. Potlej so se nasmehnile.
Ko so stopili na trdo cesto, je bilo konec sanj. Stol se je kopal v soncu in Za-breška planina je žarela v luči.
Zbogom, planina!
Ko so pod večer prišli med barake, se je Klemenu zdelo, da js stopil v grobnico.
Župnik je segel Klemenu v roko.
„Hvala Bogu, da ste prišli. Nekaj vre, pa sam ne vem, kaj je. Kakor da pod zemljo buči voda. ki grozi udariti na dan. Skoraj me je bilo groza živeti todle.“
Pod noč je Klemen župnika spremil p mesto, nato pa se počasi vrnil v kolonijo.
Spet je ostal sam. V zagoreli obraz mu je sipal plamen petrolejke. Na mizi je ležal šopek očnic in murk.
Nabrali so mu jih otroci.
Ta večer Klemen ni nič premišljeval. Prvič je legel že ob devetih. Zaspal je skoraj v hipu.
Že proti jutru se mu je sanjalo, da
je srečal Resnika. Ponudil mu je lice.
„Udarite, gospod Resnik, še na to lice. Močno udarite. Pdtlej mi dajte roko “
In čudno, Resnik je stegnil roko. Toda ni udaril. Iz globoko udrtih oči mu je gorel strah.
Resnikova roka je trdo ležala v Klemenovi zagoreli desnici.
VIHAR
In iudieum ego in hunc mundum veni, ut qui non vident, videant, et qui vident, caeci fiant.
(Jan 9. 39)*
Koj drugi dan je Klemen videl, da je ozračje v koloniji napeto. Morda bi tega ne čutil tako, ko bi ne bil toliko časa odsoten. Zdaj ko je bil še poln planinskega mini, pa je v prvem hipu zaznal, da nekaj ni v redu. Zapotnik, ki ga doslej ni nikoli pozdravil, se je odkril. Res ni bil nikoli strupen, toda bil je na Resnikovi strani. Nekateri bolj strupeni so se spred barak umaknili v sobe koj, ko so ga zagledali iti po koloniji. Klemen se je nasmehnil.
„Nekaj vohajo.“
Klemen je obiskal družine, ki so imele otroke na planini. Matere niso mogle prehvaliti otrok. Zagoreli, zdravi, veseli in pridni. Kar niso se jih mogie nagledati. Klemen je bil srečen. Prvi uspeh je bil tu. Vsi vidijo, da jim 'skuša
* Za sodbo sem prišel na svet. da spregledajo, kateri ne vidijo, in da osie-pe, kateri vidijo.
sko organizacijo (I. R. O.) vzdržujejo kanadske oblasti skupino uradnikov za priseljevanje, ki obiskujejo taborišča in izbirajo priseljence za že zagotovljene službe.
Industrijski delavci
Kakor Velika Britanija tako je Kanada ponudila zatočišče velikemu številu razseljenih oseb. Najprej je bila dovoljena priselitev 5000 osebam, nato je. vlada postopoma povečala število priseljencev, ki je naraslo na 40.725 in bo morda v dveh letih narastlo na 100.000. Skoraj polovica teh, ki so se dosedaj priselili, pa ima sorodnike v deželi.
Mnogo priseljencev je prišlo z namenom, da si ustvarijo v Kanadi drugi dom in se za vedno naseiijo tukaj. Razšli so se na vse vetrove. Oni, ki so prišli po lastni inicijativi in prinesli s seboj nekaj premoženja, so se lahko naselili v krajih, kjer jim je najbolj ugajalo. Ljudje pa, ki so prišli iz taborišč za razseljene osebe na državne stroške, so dobili delo potom posredovalcev ali pa jih je ministrstvo za delo namestilo na ozemljih, kjer jih potrebujejo.
Večina jih je dobila delo v industriji, gozdarstvu ,rudarstvu in poljedeljstvu predvsem v pokrajinah Ontario in Quebec, pa tudi v pokrajinah Prairie in britanske Kolumbije. Nekaj jih dela po kmetijah, ribnikih in rudnikih v Novi Scotiji, New Brunswicku in otoku Princa Edwarda. Drugi zopet so se naselili v Yukonu in severozapadnih ozemljih, kjer je imajo priložnost za delo v rudarstvu.
Nova okolica
Na podlagi sistema oskrbovanja delavcev s primernimi službami so se priseljenci razšli po vsej deželi, medtem ko so v starih časih razna plemena priseljencev ostala skupaj. Ukrajinci n. pr., ki so se priselili v Kanado med leti 1896 in 1914 ,so se po večini nastanili po kmetijah v zapadnem predelu dežele. Čeprav so sc od takrat razširili preko vse dežele, je še vedno veliko jedro Ukrajincev na zapadu. Vlada ni nikoli ovirala priseljence enakih narodnosti, da bi osnovali posebne kolonije.
Delodajalci prijazno sprejemajo priseljence in jim pomagajo udomačiti se v novi okolici. Skupno s krajevnimi vzgojnimi odbori in s socijalnimi ustanovami so oblasti uvedle učenje angleščine.
Hišni uslužbenci in uslužbenke se uče angleščine na najenostavnejši način. Zgodi ge tudi, da skuha kuharica kosilo s pomočjo slovarja, ne kuharske knjige. Socialno pa je poskrbljeno za vse.
„The Times“
pomagati, da ne išče sebe in svojih koristi.
Še predpoldne je odšel v mesto. Moral je predati poročilo na škofijo in se še enkrat zahvaliti Megliču. Dvakrat mu je poslal na planino zaboj hrane za otrtfke.
Moškaj bi kar naprej govoril. Klemen ga je bil po prvih besedah sit. Toda Moškaj se ni dal odgnati. Spremil ga je celo na hodnik.
„Klemen, razpisano je mesto prvega kaplana v Dobrepoljah Dobra fara. Bira velika, ljudje dobri in prijazni. Zaprosi. Če kdo, boš ti dobil.“
„Hvala, Moškaj. Biro prepuščam drugim. Meni je ni. treba.“
Moškaj je v zadregi skomizgnil z rameni.
Klemen ga je nalašč ošvrknil.
„Še je materializem v nas. Dokler bomo gledali na biro, smo še daleč od cilja.“
Zardel se je Moškaj poslovil.
„Hotel sem ti le dobro.“
„Po človeško gledano. Bog pa ima druge oči. Verjemi.“
Klemen je vesel odšc! po stopnicah.
Pri Megličevih je bila Jelka sama.. Pestovala je otroka. V njenih očeh je bila velika sreča, ki jo je Klemen razumel.
„Si vendar prišel? Tako poredko si pisal.“
„Saj veš. kako je z otroki,“ se je zasmejal Klemen.
„Sedi, da ti ka j prinesem,"
Hotela je položiti otroka v košaro.
(Nadaljevanje na 9. strani)
(Nadaljevanje z 8. strani)
„Misliš, da jaz ne znam pestovati?“
Vzel je otroka v naročje. Z drobnimi prsti se mu je zagrabil za kolar.
„Pristoja ti,“ se je zasmejala.
Prinesla je likerja in pecivo.
„Pri kosilu boš pri nas, da veš.“
Tokrat se ni branil.
Ko mu je hotela vzeti otroka, se je fante uprlo z vekom.
„Otroci me imajo radi. Pusti ga.“
Meglič, ki je prišel na kosilo, se je gosta na moč zveselil. Ni ga pričakoval. Hvale se je otepal z obema rokama. Klemen je moral natančno povedati, kako je bilo; Jelka se je zanimala za kuhinjo, tako da je bil obema komaj kos.
„In v koloniji? Se je kaj spremenilo?“
Zdaj se je Klemen razgovoril.
„Nekaj vre. Nemara, je moja odsotnost proces še pospešila. Grozeč molk visi nad barakami in lahko trdim, da tokrat ne v mojo škodo. Med Plazni-kovo in Resnikom se nekaj razpleta. Sam ne vem kaj, toda zdi se mi. da sto-
jim pred prvim uspehom. Morda se motim, toda občutek imam tak. Resniku je nekdo spodmaknil tla. Vidim ga. Spremenil se je. Grebe v nekaj in čim bolj grebe, bolj se zakopava.“
„Kaj pa Križnar in Koritnik?“ po-zveduje Meglič.
„Videti je, da sta predala Resnika usodi. Nekje jim je moralo nekaj spodleteti ali pa vsaj sumijo, da jim bo spodletelo. Zdaj bo Resnik nosil greh za vse. Zato se je Križnar umaknil. Znebiti se hoče tekmeca in je vesel prilike, ki se mu ponuja.“
„So ideje, ki žrtvujejo ljudi, same pa se potuhnejo. In še same udarijo po človeku, ki je žrtvovan. Samo zavoljo lepšega.“
Meglič z zanimanjem sledi Klemenovemu pripovedovanju. „Da, nočejo trpeti poraza. Žrtvujejo svojega človeka, izpostavijo ga gnojnici in še sami jo pomagajo zlivati nanj. Zanimivo: pri uspehu požanje čast ideja, pri izgubi prevzame breme človek. Vsaka elastična ideja, ki se ravna po času in po trenutnih okoliščinah, ima to veliko napako.“
Razgovor se je kar razvijal. Proti četrti uri šele se je Klemen vzdignil. Meglič ga je z avtomobilom potegnil do mesta.
Križnar je pred ljudmi utihnil. Vsi so se čudih. Toda ha skrivaj ni miroval. Videl je, da gre s Plaznikovo h kraju. Nekajkrat je šel k njej in z gnusom gledal v njene krastačaste ustnice. Ob gotovih hipih se mu je zazdelo, da jo že zapušča pamet. Nenadoma je obstala, sklenila roke in pričela moliti.
„Ah si denar že dobila? Resnik bi se lahko potrudil, da bi ga dobil.“
Nalašč je bezal vanjo. Hotel je dvigniti vihar, ki bi odplavil Resnika in Plaznikovo. Potlej bi brez skrbi pričel s svojim delom. Nihče več bi mu ne bil na poti. Sam bi ostal in začel rovariti proti kaplanu z druge strani.
Plaznikovi se je stanje vidno slabšalo. Pristujena jesen je z veliko težo padla nanjo. Samota je ostrila misli do telesne bolečine. Dež, ki se je neprenehoma cedil po slabih strehah, jo je utrujal in mučil. Ljudje so se ji umikali, v mesto se ni upala. Resnik se je
docela ločil od nje. Edini, ki jo je včasih poiskal, je bil Križnar. Toda njega se je bala. Prav iz osrčja ji je trgal besede in jih ji nosil pred oči.
„Resnika primi. Denar ima, vem. Še je čas, da se pozdraviš.“
Z velikimi zmedenimi očmi je strmela vanj.
„Še je čas.“
Potlej je pričela skoraj šepetati.
„Izdala ga bom. še nič ne ve. On je vsega kriv. In denar ima, pa ga noče dati.“
Položila je prst na usta.
„Pst! Pohcija gre. Tiho morava biti, da ne pride sem. Tam tepejo.“
Križnar je s čudnim nasmehom odšel.
Vihar je izbruhnil neko soboto popoldne. Bil je teman, težak dan, napravljen za sneg. Plaznikova je bila že celo jutro nemirna, beleštrala je po koloniji in celo otroci so se ji izmikali. Dvakrat je šla do kapele, obstala pred njo in se spet vrnila.
I	(Dalje prihodnjič.)
• Tekstilna trgovina -■	1 zam3njava voine	Rezan les vseh vrst Lesne obloge, pancet - plošče furnirji parketj
teksfilna trgovina na drobno	Hans Traninger
	veletrgovina z lesom
Mam S.-Mai-Slralje	Celovec Völkermarkter Straße Telefon 1593
#	Umetno krpanje $ Ročna tkalnica
•	Popravilo preprog
BS3
Cenjenim odjemalcem
se priporoča
DCat^L
Kuhinjsko pohištvo
Spalnice iz mehkega lesa
Stoli
v bogati izbiri
Sup^Mika
strojarna
(Sämischgerberei)
Johann
Völker
Celovec
Feldkirchncr Straße
Celovec
Sterneck-Straße i, Telefon 17 aS
Izvedba vseg gospodarskih gradenj, silosov, modernih strešnih konstrukcij, kozolcev vseh velikosti, odstranitev poškodb nastalih ob požaru, kakor tudi izdelava vseh gradbenih načrtov v lastni gradbeni pisarni
■■


Gradbeno podjetje
stavbenik in tesar
Celovec	Beljak
Obir-Stralje 21 Telefon 39-0-60	Ifalienei Strafe 20
pri Iv. Ma»«ar - Telefon 41-65
Salzburg
Paris-Lodron-Strafje 15, Telefon 6*87-42
Celovec
Vikiringer Strafe 7 - Telefon 24=39
Nakup okroglega lesa po dnevnih cenah
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiu
(IKON-KINO)
[PLIBERK!
TmiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmimiimiiiiMiiiimimiMiiiiiiiiiiiiinT
Od 13. II 1949 predvajamo vsako nedeljo ob 10. uri dopoldan
^IPILANA**
gradbeno podjetje z o z-
Oddelek za gradnjo industrijskih peči
Se priporoča za izvedbo načrtov in gradnjo industrijskih in obrtnih peči
Celovec
Dr. Fr.-Pala-Gasse 23 Tel. 17 68
Obiskujte
Sieiner-ievo
zabavišče
Vinotoč	Kavarna
Slaščičarna Restavracija
Poleg Volkskina, CELOVEC, St.-Rupr. Sti.
Izborna jedila. Cetrtinka vina od 4 š. dalje Odprto do t. zjutraj
50 minut trajajoči zvočni tednik z najnovejšimi slikami iz vsega sveta
Cvetlice za vse prilike kupite najugodnejše
V CVETLIČARNI
A. HmoM
Vstopnina 80 grošev
CELOVEC
Rennplatz a - Telefon 28 6
Odlično ukrojeno in izdalano
obleko,
plašč ali kostim
Hans Brod
CELOVEC
Alter Platz 22
Nfa zalog' razne vrste blaga in podloge
MM
Kvalitetno blago po zmernih cenah
pri tvrdki
Čl» 0itawU$ naiC»
Jlo fle rßexin az
CELOVEC
Getreidegasse 5
Vezna cesta med: Priesterhausg.-Kardinalspl. Plenice Povoji
Oprema za dojenčke Otroško perilo Otroške nogavice Otroške obleke Damsko perilo Majce
Pletene jopice Puloverji
„Slovenski skladatelji“
Pazite! — V to križanko je vpletenih 14 imen in priimkov slovenskih skladateljev.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 skladatelj predvsem nabožnih skladb, pa tudi mnogih posvetnih in narodnih. Imenovan „starosta slovenskih skladateljev“, bil redovnik, umrl v preteklem desetletju; 11 kratica za neke vrste društvo; 12 vrsta jedi; 13 kratica za „mlajši“; 14 merilka časa; 17 hranivo; 18 žitarica; 19 otok v jugoslovanskem Primorju; 21 kot pri 13 vodoravno; 22 dva enaka samoglasnika; 23 brez družbe; 26 poljska rastlina; 30 pijača; 32 mestece ob Gardskem jezeru v Padski nižini; 33 svetopisemska oseba; 35 sodobni skladatelj cerkvenih pesmi, redovnik, bil nazadnje v samostanu sv. Jožefa nad Celjem; 38 kraj ob sedanji jugoslo-vansko-avstrijski meji, tudi reka; 39 sodobni slovenski skladatelj, zastopnik moderne glasbene kulture; 41 krilata žival; 42 očka; 44 kratica za „dne“ ali „dneva“; 45 osebni zaimek; 46 površinska enota; 47 kratica zavezniške poročevalske službe; 48 ples, ljudska zabava v koroškem narečju; 49 časovni veznik; 50 prva in enaindvajseta črka v abecedi; 51 kratica angleškega izraza, ki v slovenščini pomeni „je v redu, prav“; 59 vzklik; 60 vzklik; 61 s prvo črko se pričenja označka za našo narodnost; 62 veznik; 63 španski določni člen; 64 ruska reka; 65 površinska eno-
ta; 66 osebni zaimek; 68 prvi dve črki sta enaki, tretja je prva v abecedi; 69 kratica akademskega naslova; 71 pri-trdilnica; 72 dva slična samoglasnika, drugi je dvoglasnik; 74 svetopisemska oseba; 75 zmeda, popolen nered; 77 kratica za „na razpoloženju“; 78 dva različna samoglasnika; 79 vzklik; 81 zveza, združitev, stik; 82 modna barva; 84 pogojnik; 85 kratica za „vsota“; 86 ljudsko zborovanje, shod; 88 znana slovenska skladateljska rodbina, oče je bil eden najboljših slovenskih skladateljev svoje dobe, sin Bojan je danes dirigent v Ljubljani; 90 kot pri 50 vodoravno; 91 kratica za „imenovan“; 92 sesedek, ostanek fizikalno-kemičnega procesa; 94 oblika tujega ženskega krstnega imena; 97 izraz pri kartanju; 98 oblika vladavine; 99 dve besedi: prva pove rojstni kraj in bivališče skladatelja, druga njegovo rodbinsko ime.
Navpično: 2 pevska nota, nižaj; 3 kratica dobrodelne ustanove; 4 domača žival; 5 zavoj, zavitek; 6 pevska nota; 7 bajeslovni letalec; 8 želelnik; 9 kratica za „tega meseca“; 10 kratica za „tega leta“; 15 kratica neke evropske denarne enote; 16 župnik, skladatelj mnogih slovenskih pesmi, ki so ponarodele, po njem se imenuje stolp vrh Triglava; 19 znani koroški skladatelj, doma iz Vetrinja, po rodu Slovenec; 20 grška črka; 23 nemški osebni zaimek; 24 del narodne noše; 25 morda najna-darjenejši, toda tudi najnesrečnejši slo-
pmpmd
NEDELJA, 6. februarja:
7,15 Jutranja glasba.
17,10 Pregled radiskega sporeda za prihodnji teden.
19.00	Proslava 100. obletnice Prešernove smrti.
PONEDELJEK, 7. februarja:
7,15 Ženska ura in jutr. glasba.
16.00	Pouk slovenščine za nemško govoreče.
17,10 Poročila.
TOREK, 8. februarja:
7,15 Gospodarska ura in jutr. gl.
17,15 Poročila.
SREDA, 9.- februarja:
7,15 „Domači zdravnik“ in jutranja glasba.
17,10 Poročila.
ČETRTEK, 10. februarja:
7,15 Zanimivosti.
17,10 Poročila.
19,30 „France Prešeren“, oddaja realne gimnazije v Celovcu.
PETEK, 11. februarja:
7,15 Pomenek o vzgoji in jutr. gl.
17,10 Poročila.
SOBOTA, 12. februarja:
7,15 Pregled svetovnega tiska.
17,10 Poročila.
iadio £<mdatc - BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini)
(Oddaja vsak dan na srednjem valu 267 m in na kratkih valovih: 41 m, 30.96 m in 25 m; popoldansko oddajo prenaša tudi postaja »Alpen-land« na 339 m.) •
6,45— 7,00 poroč. in koment. v srbo-hrv. ,
14.45—	15,00 poroč. in koment. v srbohrv.
20.45—	21,15 poroč. in koment. v srbo-hrv. 21,15—21,30 poroč. in koment. v slovenšč.
Radio fast - poslala II.
(Slovenske oddaje)
Dnevne oddaje: 7,30 do 8,00; 11,30 do 14,30; 17,30 do 24,00.
Nedeljske oddaje: 7,30 do 8,30; 9,30 do 14,30; 16,30 do 24.00.
Poročila dnevno ob: 7,45; 12,45; 19,45; 23.15.
Postaja oddaja na valu 203.6 metra
venski skladatelj (opera „Črne maske“, številne klavirske skladbe ter zbori); 26 priznan, že umrli slovenski skladatelj; 27 utemeljitelj religiozne sektaške skupine, obsojen na cerkvenem zboru; 28 odeja, prevleka; 29 slovenski skladatelj, zastopnik modernejše smeri; 30 skala pod morsko gladino; 31 osebni zaimek; 32 neka žitarica (2. sklon); 34 želelnik; 35 mesec v letu; 36 slovenski skladatelj („Gorenjski slavček“); 37 slovenski skladatelj mnogih oper („Ksenija“), pesmi ter glasbenih vložkov; 38 najboljši še živeči slovenski dirigent, zbiratelj in uglasbitelj narodnih pesmi; 40 Stefan v španščini; 41 druga beseda za berača; 43 slovenski sodobni skladatelj; 44 bivši dirigent ljubljanske opere; 67 kratica Cankarjevega krstnega imena; 68 vroča alkoholna pijača; 70 reka na Gorenjskem; 71 kratica akademskega naslova; 73 klic po domu; 74 zidarska potrebščina (2. sklon); 76 „sedaj“ v hrvaščini; 77 brezpomemben; 80 kraj na Gorenjskem; 81 bližnji sorodnik (2. sklon); 83 nasad, javno sprehajališče; 84 angleško krstno ime; 87 del imena slovitega filmskega psa; 89 skrajšano tuje žensko krstno ime; 92 vzklik; 93 označka za kemično prvino berilij; 95 nikalnica; 96 starinska oblika veznika.
EaspMlanki laaimivosti
Na vsakega posameznega Američana odpade po proračunu, ki ga je predložil predsednik Truman, okoli 282 dolarjev. Statistiki so ugotovili to številko na ta način, da so delili znesek 41.900 milijonov dolarjev, ki ga predvideva proračun, s številom prebivalstva ZD, ki ga cenijo na 148 milijonov mož, žena in otrok.
Nadalje so ugotovili, da stane vsakega Američana izdatek za obnovo in podporo tujini povrečno 45,27 dolarjev. Ta znesek pa ne vsebuje prostovoljnih prispevkov v gotovini, živilih, oblačilih in drugem blagu, ki jih pošiljajo v inozemstvo milijoni Američanov zasebno.
Cementno strešno opeko in cement
zamenjam za les. Zamenjam tudi za stoječi les.
Johann Žagar
Celovec
Rampenstra&e 15
Dodatna dodelitev živil za 50. dodelitveno dobo
Upravičeni so'prejeti:	Kruh		2 O E tu	Meso			12 CT5 S		'S I	S i i H	Ovs. ko.sm. j
Odrezki nakaznic:	400	1000 0 I	g		500 a	100 a	200 a	100 120 150 a i <1 . n			750 a	800 a	s 00 d
1 Navadni potrošniki nad 18 let	4	16, 1 2	3		8, 9, 10			5,6	7		
2 Mladina od 12—18 let	4	16, 1, Z	3		8, 9, 10			5,6	—		
3 Otroci od 6—12 let	4	1. 2	3		3, 9, 10			5,6		27	■26
4 Otroci od 3—6 let	4	1, 2	3		8, 9			5,6		27	26
5 Otroci do 3 let			3					5.6			
6 Delni samooskrbovalci z maslom nad 18 let	104	116. 101. 102	103		108, 109, 110				107		
7 Mladina od 12—18 let	104	101, 102, 116	103		108, 109, 110				107		
8 Otroci od 6—12 let	104	101. 102	103		108, 109, 110					127	126
9 Otroci od 3—6 let	104	101. 102	103		108. 109					127	126
10 Otroci do 3 let			103								
11 Delni samooskrbovalci z mesom in mastjo nad 18 let	204	216. 201. 202	203						207		
12 Mladina od 12—18 let	21)4	201, 216, 202	203						207		
13 Otroci od 6—12 let	204	201 202	203							227	226
14 Otroci od 3—6 let	204	201 202	203							227	226
15 Otroci do 3 let		203									
16 Delni samooskrbovalci z mesom, maslom in mastjo	304	316,301, 302	303						307		
17 Mladina od 12—18 let	304	301 316 3Ü2	803						307		
18 Otroci od 6—12 let	304	30 CDošT-	303							327	326
19 Otroci od 3—6 let	Ö04	301. 302	303							327	326
20 Otroci do 3 let			303								
26 Krušna nakaznica za samoosk.		407, 408, 409	410								
28 Dodatna nakaznica za delavce	603 612 615 624			601 613							
29 Dodatna nakaznica za težke delavce		703, 704, 712 715, 724		70 i 710 713 722		702 714					
30 Dodatna nakaznica za najtežje delavce		803, 804 815 819, 820, 831		801 813 817 829			802 814 818 830				
31 Nakaznica za noseče in doječe matere					901 902	905 906					
Nadalje še dobite:
1200 gr pšeničnega zdroba na odrezke 24 Klst, 124 Klst, 224 Klst, 324 Klst. '
250 gr rozin na odrezke 25 Klk, 25 Klst, 125 Klk, 125 Klst, 225 Klk, 225 Klst, 325 Klk, 325 Klst.
300 gr stročnic na odrezke 17 E, 17 Jgd, 117 E, 117 Jgd, 217 E, 217 Jgd, 317 E, 317 Jgd.
200 g ješprenja na odrezke 602 A in 614 A.
700 g ješprenja na odrezke 705 S, 716 S.
1000 g ješprenja na odrezke 805 Sst in 826 Sst.
400 g ješprenja na odrezke 501 in 505.
500 gr stročnic na odrezke 605 A, 616 A.
800 gr stročnic za odrezke 706 S, 718 S, 806 Sst in 828 Sst.
800 g testenin na odrezek 903 M.
1400 g krompirja na odrezke 607 A, 621 A, 707 S, 721 S. 807 Sst, 821 Sst.
Na odrezke 4, 104, 204 in 304, označene s E, Jgd, K in Klk lahko kupite namesto 400 g kruha 250 kavinega nadomestka.
Nadalje se bo oddajalo na s „50“ označene tedenske odrezke I—IV nakaznice za krompir 47—55 za osebe nad tri leta skupno 5600 g krompirja in na s „50“ označene tedenske odrezke I—IV nakaznice za krompir 47—55 za otroke do treh let skupno 2800 g krompirja. Na male krušne odrezke označene s črko „W“ lahko kupite namesto belega peciva moko v razmerju 100 : 75.
Na odrezke 24, 124, 224 in 324, označene s „Klst" lahko kupite namesto 1200 g pšeničnega zdroba 4 zavitke „Oma“ otročjega hranila ali 4 zavitke „Haase“ keksove moke ali 4 zavitke „Seefeldner“ prepečenčeve moke.
„Koioška Kronika« Izhaja vsak petek — Cena za natočnlke mesečno; za tuzemstvo 2 S v inozemstvo 5 S — Uredništvo lista )e v Celovcu Völker mar k tei Ring 2S/
Tel. 3651/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkret Ring 25/1 Tel 3651/96 — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej — Rokopis) se ne vračajo.
Tiska: Tiskarna „Carimbia" v Celovcu.