PUBLISHED AND DISTRIBUTED UNDER PERMIT (Ho. 556) AUTHORIZED By THE ACT OF OCTOBER 1917. C« PILE AT THE POST OFFICE OF WE W YORK, W. Y. By Order of the Pres't, A, B. Buries^, P. M. Gen. Največji »lovenski dnevnik v Združenih državah. Velja la celo leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 9V 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nndsr the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. KONVENCIJA FEDERATION OF LABOR DVOMLJIVO JE. ČE BO GOMPERS 03TAL. — ČLANSTVU SE JE VSLEDTEGA ZAMERIL, KER NI HOTEL UPLIVATI NA KONGRES, DA BI RAZPRAVLJAL O IRSKEM VPRAŠANJU. — VELIKO VPRAŠANJE JE, KDO BO NJEGOV NASLEDNIK. VOJNI ZLOM SO LEPO NA VARNEM Angleži niso uspeli, da bi bil Neumann obsojen. — Rešilna fraza "Povelje je bilo povelje 1'' Denarna izplačila * jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah u poton naie banke izvrtujejo po niiki eeni, zanesljivo in hitro. ■Včeraj so bile naie cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Hatpoiilja a« zadnje pošt® in izplačuje "Kr. poftni Čekovni urad" ia "Jadrajuka banka" v Ljubljani. 300 kron ...... % 2.55 1000 kron ...... $ 8.ŽO 400 kron ...... $ 3.40 5000 kron ...... $41.00 500 kron ...... | 4.25 10000 kron ...... $80.00 ITALIJA In ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na aadaje pošte in iaplačuje "Jadranska banka" v Trstu. 50 lir ......$ 3 00 100 hr ...... $ 5.70 300 lir ...... $16.80 500 lir ...... $27.50 1000 lir ...... $54.00 NEMŽJLA AVSTRIJA: Bacpoftilj« nt udnjt potts in iapUčnje "Adriatische Bank" ■i Dunaju. 1,000 nemsko-avitrij skill kron % 2.85 5,000 nemško-* vstri j tirih kron $ 13.0C 10,000 nsmiko-arstrijskib kron $ 26.00 60,000 »aaško-avstrij skjh kron $120.00 Vrednost denarju sedaj ni ctalna» menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančno eene vnaprej. Mi računam* po eeni istega dae ko nam poslani denar dospe v roke VELIKANSKA POVODENJ V COLORADO NA STOTINE IN STOTINE OSEB JE IZGUBILO ŽIVLJENJE. TISOČEM SO BREZ STREHE. — MESTO PUEBLO JE SKORAJ ČISTO PREPLAVLJENO. — POVZROČENA ŠKODA JE VELIKANSKA. — ZADNJA POROČILA PRAVIJO, DA SO DOSEDAJ DOBILI TRISTO TRUPEL. Lipsko, Nemčija, 5. junija. —. Preti tukajšnjim, nemškfm sodiščem. ki sodi in oproSča nemške •'vojne zločince", je bil včeraj oprodčen mornariški poročnik 'Karl Neumann, ki je tikazal potopiti angleško bolniško ladjo "Dover Castle". Angleži so upali, da bodo v tem slučaju sodniki pojasnili stališče, ki ga zavzemajo napram vojevanju s podmorskimi Čolni. Toda bili .so bridko razočarani. Sodniki so le razpravljali, če se je Neumann pokoril poveljem, ali je delal na svojo svojo roko. Ko je bilo dokazano, da ni storil ničesar drugega kot le povelje izpolnil, je bil oproščen Sedaj nastane vprašanje, kaj se bo zgodilo z onimi, ki so dajali ta povelja: admiralom Tripitzem. nemškim ka jzerjem in nemškim kronprineem. f/. Neumannovega slučaja je1 jasno razvidno, d;, bodo oprošče-i:i tudi oni poveljniki, ki so dali potopiti Lm? :taiiijo" in brezštevilne druge zavezniške ladje. Vsak >>e bo namreč skliceval na dej.stvo: Storil sem. kar mi je bila zapovedan«".. SPOMENIK POSTAVLJEN ŽENSKAMA NA ČAST. Hčerke Revolucije so dale zgraditi v Quincy, Mass, spomenik, kot ga vidite na sliki, v spomin Mrs. Abiga.1 Smith Adams, ženi drugega predsednika Zdiuženih držav Johna Adam&a ter materi John Quincy Adams, šestega predsednika. Abigal Adams je bila svoje dni ena najbolj uglednih žensk ter priznana pisateljica. Spomenik je bil zgrajen na mestu, odkoder str. opazovala Ab"'gal Adams in Johi' Adams, tedaj še deček, bitko pri Bunker Hill-u. "MALA ENTENTA" BO KMA-LO POSTALA DEJSTVO. • japonska vlada podpira Beloru-se v Vladivostoku. — Moskovska vlada svari zaveznike. London, Anglija, 5. junija. — i Londonski "Daily Herald" je dobil brezžično brzojavko, da so se j začeli novi napadi na sovjetno I vlado. V tem slučaju podpira japonska vlada Beloruse. ki so za-jvzeli Vladivostok. Sovjetna vlada je izvedela iz (zanesljivega vira, da je japonska vlada napravila vse potrebne načrte. ko bi bilo mogoče spraviti "Wranglovo armado v Vladivostok. Wrangel bi se v tem slučaju združil s Semenovimi armadami ter skušal vdreti v Sibirijo, j Delavci in kmeti zapadnega Jdela Sibirije se pripravljajo na od jločen odpor. Zunanji minister Čieerin je vložil pri zaveznikih odločen protest, i Rekel je. da bodo oni odgovorni, 'če bodo dospele Wranglove čete 'na daljni vzhod. Stockholm, »Švedska, 5. unija. Sovjetna vlada v Moskvi je bila obveščena, da je japonska vlada podpisala 7. generalom Wranjrlom iPujTodbo. da bo spravil slednji jvso svojo armndo v bližino Vladi vo.stoka ter nato mesto zavzel. | Peking, Kitajsko. 5. junija. — Poročajo, da vladivostoška milica ni dovolila generalu Semenovu ; izkrcanja, i Pariz, Francija, 5. junija. — l>;:iies bo dospel v Belgrad romunski minister Take Jonescu ter se posvetoval z jugoslovanskimi državniki gl-^Je zveze med Jugoslavijo in iiumunsko. Podobno pogodbo je Jugoslavija že pred meseci skleLtJa s Čehoslovaako. bodo pogajanja uspešna, bo kmalo prišlo do vresničeuja "male entente*'. NOVA GRŠKA OFENZIVA SE BO V KRATKEM ZAČELA. Kot generalni «astopniki "Jftdr&uk* Banka" in njenih podrui-nie imamo tajamčene irvacredno agodae pogoje, ki bodo velike ko ri*ti m ono* ki m le ali bodo poalaievali nie banko*. POTNI LISTI SE DOBIJO DUNAJSKA KABINETNA KRIZA ŠE NI KONČANA. Jugoslovanski konzul jc zopet pričel izdajati potne liste za Jugoslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v naš urad, kajti, kadar se vloži prošnja, mora biti vsak osebno navzoč. Kdor ima stari potni list, domovinski ali krstni list. vojaško sli delavsko knjižicco, naj jo prinese s sebo;.. Glede odhoda in eene pamikov se obrnite na tvrdko Dunaj, Avstrija, 3. junija. — Kabinetna kriza, ki je nastala '•sled odstopa kanclerja Mavra še ni končana. Položaj se je že poslabšal. ker krščanski-soeijalei nočejo biti zastopani v vladi. Ta stranka je namreč povzročila, da se je vršilo na Štajerskem ljudsko glasovanje za priklopitev k Nemčiji, vsled česar je tudi Mavr odstopil. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Coitiandt Street New York (Advertisement) ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Atene, Grško, 5. junija. —Kralj Konstantin je včeraj zvečer izjavil, da bo koneem tega tedna odpotoval na anatoLsko fronto. Opremljala ga bosta princa Jurij i ti Andrej. Zadnji bo poveljeval neki diviziji. 8 prihodom kralja bodo Grki obnovili ofenzivo. Iz Londona poročajo, da bo Anglija podpira1 a Grke v njihovem Soju proti turškim nacijoualistom. VLADA JE POBEGNILA IZ ČFFE. Tokio, Japonska, 4. junija. — V strahu pred četami generala Vngern-Sternherga je vlada dalj-rovzhodne republike zapustila Či-to ter se presedla v Verhendinsk, dvesto milj zapadno od Cite. \ GRKI SE KLANJAJO KRALJU KONSTANTINU. Atene, Grške, 4. junija. — Včeraj je bil god grškega kralja Konstantina. Prebivalstvo mu je priredilo preti stolno cerkvijo velike ovaeije. Kralj je dobil iz vseh grških provinc čestitke in druge popolne vdanosti. Peter Zgaga. Danes smo odposlala vse naročene knjig« ''PETER ZGAGA". Kdor jo SeK imeti, naj jo narod takoj, ker je ▼ zalogi le ie malo izvodov. Cena za Jugoslavijo in xa Ameriko je samo petdeset centov. Naroča se pri: Slovenic Publishing Oo„ 82 Corttandt BL, N*w York Ottj. ______ (Advertisement) Pueblo, Colo., 4. junija. — Velikanska povoden j. ki je prizadela vse dele države Colorado vzhodno od lioek\ Mountains. zahtevala na stotine človeških žrtev ter pov/.iučiL škodo, katero cc-nijo na več milijonov dolarjevt Najbolj je prizadeto mesto Pueblo in okoli. a. Arkansas River je tam strahovito gospodarila. Po raznih krajih mesta so napravili provizorične mrtvašnice, in že do poldneva s,- v ,,jij, nahajalo 123 žrtev. Rdeči Križ se je podal takoj na delo. Ve- k -1 dvanajst tiso.'- ljn-di je brez strehe. Povodenj. ki je dospela danes zjutraj do svojega viška, se je dopoldne nekoliko polegla. Specijalni agent Topeka ami Santa K « žele. oiee. ki s,- j«, pod.d ob dveh popoldne z avtomobilom v Colorado Sp rintr, j.- podal naslednjo izjavo: Na stotine ljudi je izgubilo življenje, povzročena škoda pa znaša več miljonov dolarjev. Trgovski del Pucblu je skoraj uničen. Lničila sta ga voda in ogenj. Koliko žrtev se uanaja pod razvalina-uu, dosedaj ni bilo mogoče dognati. Celo noč >c.n s*. vdeleževid rešilne akeije, rešil sem veliko žensk in otrok, proti jutru sem pa postal tako utrujen, da so me morali odnesti s poznrišča. Na sv »»j« lasfne oči sem pa videl kako so se podirale hiše ter pokopavale ljudi pod seboj. Na kolodvoru Santr Fe železnice je stala v :du petnajst eevljev visoko in napravila velikansko škodo. Polkovnik državne milice Ilamcrock je dal svojim častnikom naslednje povelji: Storite vse, kar je v vaši moči. Kogar dobite pri kradnji ali plenitvi, ga takoj ustrelite. Za areta« ije nimamo časa. Čeravno se je voda nekoliko polegla, ni kome strahovitih prizorov. Mrliče vozijo na odprtih vozeh po lue.stu. jok otročičev, ki so izgubili stariše. mora seči vsakemu v srce. Tudi z južnega dela Oolorada poročajo o silnih povodnjih. Prejšnji večer so bili namreč povsod velikanski nalivi. Ljudje zatrjujejo, da se je utrgal oblak, vsled česar so se nenadoma napolnile struge hudournikov, voda je z vso naglico drla v glavne reke, ki so kmalo zatem prestopile bregove. Reka Fountain je potrgala vse mostove in razdrla železniške tračnice. Ljudje letajo vsi zbegani naokoli. Pueblo, Colo., .1. junija. — Ob dveh popoldne se je utrgal oblak nad Puebla. Arkansas River strahovito narašča. Voda jc dospela že dc 6. ulice in Main Streeta. Župan S t mlinski in policijski šef Daley sta naprosila governerja Shoupa in polkovnika llamroeka, naj prevzameta popolno kontrolo nad mestom. Miličarji so morali nekatere prebivalec z orožjem v roki prisiliti da so zapustili svoje ogrožene domove. Denver, Colo.. 5. junija. — Tudi temu mestu preti nevarnost, da bo preplavljeno. Reka Platte je narasla za šest p.dcev. Neki železniški brzojavni uradnik je poslal iz Puebla naslednjo brzojavko: Vse je pod votlo. Železniške proge ter brzojavne in telefonske žice so razdejane. Ozemlje med Pueblo in Nepestu se je izpremeuilo v velikansko jezero. Pueblo, Colo., 5. junija. — Do danes zvečer >o dobili tristo trupel. Vojaki so postrelili nekaj Mehikancev, katere so dobili pri kradnji. Upati je, da se bo voda do pondeljka oziroma do torka nekoliko polegla. Danes je dospela v mesto le mala množina >i\il. Vsi vlaki se morajo vstaviti na nekem križišču, ki jc oddaljeno pet milj od mesfa. Približno tisoč oseb je brez strehe. Za te nesrečneže skrbe razne dobrodelne družbe, ki so jiii nekoliko preskrbele z oblekami in živili. Pomožni odbor je zapovedal vsem trgovcem, da ne smejo eene živilom niti za en peny zvišati. Vsakemu najmanjšemu prestopku v tem oziru bo sledila ostra kazen. Florence, Colo., 5. jnija. — Danes popoldne ie počil Reaver je*, ki se nahaja osem milj severno od tukaj. Jez je zadržaval sto milijonov galon vode, katera se je vsa zlila v Arkansas reko. ki j. znova znatno narasla. Pri Beaver Creeku je uničila voda 15 hiš. Državni nadzornik za živila Cannon je takole opisal nesreč-o: V petek zvečer ob sedmih je začela voda naraščati. Takoj zatem so bila izdana potrebna svarila. Voda je hitro naraščala, skoraj za en čevelj vsako minuto. Najprej je preplavil i tri važne trgovske ulice. Po pretekli ene ure je bilo v Union postaji še petnajst čevljev vode. T Vail hotelu je vdrla voda drugo nadstropje. Goste so morati s čolni rešiti. V zveznem poslopju je uničila voda dragoeenc listine. Telefoni-stinje so ostale toliko časa pri svojem delu da je zyeela voda dreti skozi okno. Pogumna dekleta so nato rešil ognjegasci. Južni del mesta ni bil toliko prizadet, ker leži nekoliko višje. Pitne vode ni, ker so skoraj vse vodovodne naprave uničene. V onem delu Pueble, ki je bil vsled povodoji največ prizadet, je stanovalo tudi precejšnje število Slovencev. Bati se je, da so tudi eni jako prizadeti. V par dneh upamo dobiti natančna poročila, kaj se je zgodilo žnjimL NO. 131. — STEV. 131. NEW YORK, MONDAY, JUNE 6, 1921. — PONDELJEK, 6. JUNUA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. Washington, 1». C 5. junija. — Neki tukajšnji list je objavil \čeraj nadednji značilni članek: — Številna leta smo bili vajeni čuti par tednov pred letno kon-vem >jo American Federation of Labor, da bo moral Samuel Gompers izvojevati hud boj, da obdrži svoje pretisedništvo. Vsakovrstne go-voriee o intrigah proti njemu švigaj-o naokrog in govori se o moč-i>ih kabalah ali kov r-tvih proti ujemu. Nato pa pride konvencija in uiti enega kandidata ni, ki bi nastopil proti »Jompcrsu. Mesto tega. kot na pri mer v Atlantie City pred nekaj leti. pa konvencija vča-'ili glasuje za večjo plačo, katero dobiva njen si ari voditelj. Resnica je, da j - v Ameriški delavski federaciji veliko število ljudi, ki bi nad vse radi videli, da bi Gompcrsa izbaenili. To niso izključil«* le irski elementi, ki pripisujejo Gompersovo pomanjkanje ljubezni do ttiun Feirt organizacije dejstvu, da je bil rojen v Angliji. Tudi ni lo izključno radikalni element, ka'.erega je Gompers tako pogosto / besedami ožigosa i 1, čeprav niso tem besedam vedno sledila primerna dejanja. Tako se je naprimer Gompers vdal radikal-< eui v zadevi velike jeklarske stavke, ki se je končala tako usodepolno /h delo. Odločno je l il tudi na strani radikale?" v svojem stališču glede stavke preinogarjcv, ko so se 1 m>1 j konservativni voditelji' premo-zarjev odločili »okoriti s«» prepovedim, katere je dobila vlada. Bistvena opozicija proti Gompcrsu prihaja iz vrst onih, ki so odkrito prepričani, da izgublja svoj oprijem na deh vske mase in ki hočejo stopiti na njc/ovo mesto. V številu slednjih pa tiči tudi po-ja.suilo izjalovljenja vseh naporov, da se izbacne Gojnpersa. Več velikih načelnikov mednarodnih organizaeji lahko stopi skupaj ter se «bigovoii yledr vpraaciuja, k«lo izmed njih bo z'.vzel njegovo mesto. Tudi v slučaju, da bi se dogovorili glede tega. 1 i n-? bilo popolnoma gotovo, da bodo v stanu vsiliti konvenciji svojo voljo, kajti stroj, katerega je sestavil Gompers. je strogo zadeva enega moža. Vspričo načina kako vodi Gompers svojo letno konvencijo, je navaden načelnik ]x>litičuc konvencije fanatik, popolnoma posvečen prostemu duhu. V tem ti«'-i ena izmeti velikih slabosti Gompcrsa. On ima strast /a dehato. v kateri l:ihk<» zmaga s kladivom, če ne z argumenti. Posledica tega je bila. da je pričelo s strani konvencij v večino večji loeri omalovaževati velika vprašanja, ki pridejo pri tem vpoštev. Tako uapriuter nikdar ne pride najbrž na misel, da obstaja delavski piohlcm š< v čem drugem kot v tem, da dobe delavci večje plače in krajše ure. Kdor pa hoče \ bodočnosti uspešno voditi delo v njegovo lastno in v dobro dežele v spi« šnetu. mora imeti veliko širše izglede, ki se tičejo socijaltiih dnševnih in ekonomskih vprušsinj. Na n<*srečo pa jii najti s,.,laj „,,.«1 delavskimi voditelji niti enega, ki bi imel tako širšo vizijo ali ki hi si upal dati ji zraza. če jo dejanski ima. BOLJ8EV1XI 30 ZMAGALI V VLADIVOSTOKU. Stockholm, Švedska, junija.. Nek« brzojavka ruske uradne agent ure naznanja, da so *ov jetne čete premagde v Vladivostoku nasprotnike boljševikov. t Boljševišk • nasprotnike je v veliki meri podpirala japonska v Uda. ANGLEŽI SE BOJE NOVE VOJNE NA BLIŽNJEM IZTOKU. London, Anglija. 3. junija. — Tukajšnje časopisje pravi, da pripravlja Anglija na novo vojno, ki bo izbruhnila na bližnjem iztoku. Angleško brodovje se je začelo koncentrirati pri Malti ter bo naj-brie podpiralo Grke v boju proti turškim naei jonalistoin. Denar mam j« podati najbrfj po Domettie Hone? Order, ali p« po *«w Terk Bank Etetfl SUdif Stih 9m ti comutt pm. n«v yki '----(Advertisement) MNOGO NEZAPOSLJENIH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Par poglavitnih vzrokov sedanje delavske krize. Pomanjkanje stanovanj po velemestih. Washington, D. C.. •"». junija. Delavski department je danes ob-' javil, da število nezaposljenih z vsakim dnem narava. V maju je bilo f» odstotkov več] nezaposljenih kot pa meseca aprila. Sedanji položaj je povzročila ; v prvi vrsti nezadostna transpor-taeija. pomanjkanje dela v jek-larnah. kriza na zunajih trgih, veiki stroški za konštrukcijska dela ter dejstvo, da so vse zaloge prenapolnjene. Sedaj je pričelo zmanjkovati de la tudi v predilnicah, premogov-j nikih in gozdovih. V velemestih , manjka stanovanj. Generalni rav-; nate! j zvezne delavske pisarne, Jones, pa pravi, da se mora v najkrajšem času obrniti na bol j-j še. Upati je. da ne bo ostalo sa-! mo pri njegovih besedah. Tzza meseca januarja so odpustile ne- J katere tovarne triintrideset odstotkov svojih uzlužžbencev. Mesta, v katerih se Se primeroma dela so: Dcnvt-r. St. Paul. Ravonne. X. -T.. Seattle. Atlanta,! Indianapolis. St. Louis, Detroit. Rochester in No York. Slabo se dela v Portland. Ore., San Prancisco, Buffalo. Cincina-ti. Newark. Chicago in Los An-geles. JAPONSKA PROTI SOVJETNI RUSIJI ANGLIJA JE DOBILA NOVEGA NASPROTNIKA. Kingston, Angl. Zap. Ind. otočje, 3. junija. — Pred kratkim je angleški kolorijalni minister WJ S. Churchill govorril prebivalstvu' * otokov Granada in St. Lucia da L o deloma zasiop&no v angleškem zakonodajnem svetu. Prebivalstvo pč. s tem nikakor ni zadovoljno. Te dni je odšlo pet delegatov v London, ki bodo skušali izposlova-'ti za otočje popolno samostojnost, j Podobna agitacija se je pojavila tudi na ostalih otokih. = GLAS NARODA, 6. JVS. 1921 Japonski narod zahteva delno razoroženje* iJugofikmatiBka Ustanovljena 1. 1898 Katnl. dlrbturta InicorDorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Jugoslavija naj plačuje laške dolgove. Število, invalidov v Nemčiji. Kov najin žpijon&že. "GLAS NARODA" ■UVKN1AN BAIL.VI ■LOYMKEO PUBUSHXKQ OOMPAIT la na—araOaaj WAWW filillal ____LOUIS MNCDIK. Truw --I mmm e» tMUmw «C MM Cimntkn tiMi Atlrwm ef Abov* OfTMarvi m Cftino mrrnoL »mutt a» Manhattan. New York City. N. Y. ——— « __Haw*^1 Mali »mM Ma Inn—it mMI In tmnlM*. -——————————————-- , Ki mm lean neUn tm mm Hernia g Za Nm Ytrk u cM« Mia «7 M In Canaan SJ tUM *» bM lata t*J0 Ca Ml lata tU« Za laaaametvo ca Mla lata VJI »■< lata IUI_«a aM Mta _MJl • LAI MAKOMA (Valee «♦ the PnM) •• hMM Waj Mv axceet tw>My> ana iMMia ___■obalptlaa yarly HM_ AiniUiiwirt an aareament Mantel bran poKtei In mlmd m na prtoMnJaJo. Draar naj m blanoroU na« ima po Mot,«y Order. Pri ipr*n«mbl kraja naročnik or proelmot da M IMI _tadl t>rajanio IMrailAfta aaanam. da ki tre J« naJdamo naalovnike._ MLASMARODA m liiMma Mm Mmich of Manhattan. Now Yerfc. M. V. TMoahona: Certlaatft Mr* ; fRA^tencpuHc:^ < Japonaka je v zadnjem času nekaj rafkrila To razkritje je prišlo tako, kot bi so zdela človeku jutranja zora ob polnoči. To razkritje je obstojalo v spoznanju, da >o številke, čisto navadne številke, včasih prav tako senzacijoneliie in pretresajoče kot divjanje me-čl ali ognja. Xa dan pred zadnjim Božičem je stal baron Takahaši, japokski finančni minister.- pred poslansko zbornico ter omenil nekaj števil. V finančnem letu 1921 bodo znašali stroški japonske vlade nekako jfT66.000.000. od katere .svote se bo porabilo nekako 40 odstotkov za armado in mornarico. Soglasno z zadnjim ljudskim štetjem živi »nt Japonskem 55.950.000 ljudi. Prebivalci Koreje Formoze in južne Mandžurije pridejo v pošte v le. kadar je treba izdati denar, ne pa tukrat, kadar pa je treba dobiti za vlado. Vsled tejra pomenjajo iz-uatki Japonske za leto 1921 po nekako 28 jenov za vsakega možkega žensko ali otroka. To je precej denarja vspričo finančne sposobnosti japonnkepra naroda. Nekako 14 jenov od teh 28 pa se bo izdalo za armado in mornarico. Drcsvni proračun pa je povedal narodu istočasno, da ima vlada na razpolago le deset milijonov jenov, da pokrije plače vseh učiteljev, zaposlenih v javnih šolah cesarstva, — to sc pravi manj kot eno sedmino svote, določene za mornarico in armado. Žo samo lo dejstvo je napravilo presenetljivo globok utis na japonski narod. Japonci so skoro fanatični v zadevi vzgoje, I^ejanski si oui bolj žele biti izobraženi kot pa nasičeni. Japonske otroke se poučuje stdaj po sistemu dopoldanskega in popoldanskega pouka, a celo v takem slučaju ni dosti vzgojnih možnosti za vse otroke v šolski starosti. Obiskovanje šole je obvezno. Vsled tega se nam nudi presenetljivi prizor, da preti vlada s strogimi kaznimi v slučaju zanemarje-j.ja pouka, dočim podi na drugi strani otroke iz šole, če hočejo biti deležni pouka. Narodu se pripoveduje, da nima vlada dosti denarja na razpolago za ustanovijenje nadaljnih šol. Kljrb temu pa pripovedujejo narodu, da se bo v tekočem letu izdalo več kot 760 milijonov j« nov za armado in mornarico. Vsled tega ui prav nič čudno, če se nudi dandanes potniku čuden polled, ko stopi v Tokio. "Militaristična" Japonska, o kateri je nI toliko govoriti, trpi na akutni epidemiji razoroženja. Skoro vsi dnevniki glavnega mestr. se pečajo s tem vprašanjem in tudi politiki so se lot ilk te zadeve z vso vnemo. Dne 29. januarja tekočega leta sc je vršilo veliko zborovanje poročevalcev tokijskih lisiov v nekem slavnem rests, vrantu. Mr. Ozaki jih je naprosil, naj >e zberejo tam, da bo govoril ž njimi. Ozaki je brez dvoma najbolj slikovita osebnost modeme Japonske. On je služil kot minister za vzgojo v Okuma koalicijskem kabinetu leta 1898, i ato kot justični minister v Okuma režimu leta 1914, bil župan To-kija skoraj deset let ter vedno zavzemal odlično mesto v poslanski zbornici. V nobenem oziru ga ni vsled tega prištevati med neodgovorne politične pustolovce, ki skušajo iz vsakega senzaeijonelnega gibanj*, kovati politični kapital. Skrčenje mornariškega oboroževa-| nja, - jC bil predmet Ozaki je vega govora. Govoril je dolgo časa ter j lazpmvlja! » vprašanju s finančnega, diplomat ienega in narodno-cbranJsnega stališča. Reke) je da kaže proraenn. da je skoro celih petdeset odstotkov državnih izdatkov posvečenih vojaškim svrham: da taki brezprimer-ni izdati za mornarico in armado ovirajo razvoj industrij al ni h podjetij ter otežkočajo komunikacijo v deželi ob času, ko trpi cesarstvo velike bolečine. Kato pa je obrnil pozornost na sosedne sile in na to, kaj mislijo slednje o vojaški aktivnosti Japonske. V zvezi s tem je rekel: Japonska je danes popolnoma izolirana v mednarodnem oziru. — Opozoril je na sum. s katerim se ozirajo narodi Združenih držav, Canade. Avstralije in drugih angleških kolonij na vojaške priprave Japonske. Izjavil je. da ne more Japonska nikdar misliti na to. da bi tekmovala z Ameriko ali Anglijo glede mornariškega programa. H ji/en tega pa je omenil to. kar je izjavil angleški admiral lord Fisher glede velikih ladij v bodočih vojnah, za kojih zgradbo obda-| »uj sedaj Japonska svoj narod do skrajnosti. Zaključil je svoj govori s pozivom, naj prevzame Japonska vodstvo v nzoroženju iu da naj sama prva stori tozadevne korake, če bi drugi i«arodi ne hoteli storiti tega. Ta govor odličnega državnika je zavzemal neobičajno veliko prostora v vseh listih dežele. Ozaki pa ni nikakoi edini med japonskimi političnimi voditelji, ki se zavzema za drastično in neposredno skrčenje oboroževanja. — Par dni po njegovem govoru je imel Niši m ura. voditelj ljudske stran k*\ v poslanski zbornici govor, v katerem je tudi on povdarjal presenetljivo proporcijo mornariških in vojaških izdatkov v proračunu. — fe se spomnimo. — je rekel. — da je velik del narodnih izdatkov posvečen mornariškim in armadnim stroškom, bo za .Japonsko zeio težavno ovreči trditev drugih sil, da vlada na Japonskem izključno vojaška stranke. Mr. Humaguči, eden izmed voditeljev opozicijske stranke, je tudi govoril v poslanski zbornici ter rekel: — .Taz nisem nikak pacifist. Nisem slep vspričo potrebe mornariškega razširjenja v slučaju, da bi Amerika nadaljevala s svojim velikanskim mornariškim načrtom. Dokler bo Amerika takega razpoloženja, bo morala Japonska razširiti svojo m'*" na morju. Japonski finančni viri pa ne dovoljujejo deželi, da bi trajno tekmovala z ono deželo glede grajenja bojnih ladij. In časopisje! To ne zaostaja niti za ped za politiki. Tokijski — Džidži, ki se postavlja, da je japonski Times, je bil od prvega počet-ka prvoboritelj gibanja za razoroženje. Prvi uredniški članek tega let* je posvetil vprašanju razoroženja ter proglasi) slednje za najbolj vaf.ni problem tako japonskega naroda kot ostalega sveta. Potem ko j« navedel običajne argumente za razoroženje, je enostavno izjavil: — Japonska bi morala predlagati Angliji in Združenim državam hkreenje oboroževanja. . . Japonska bi morala skrčiti svojo armado iz avojega lastaega nagiba in ne da bi čakala na podpisanje tozadevnega dogovora. Čeprav pravi ta list, da naj Japonska ugladi tozadevno pot, — ' je vendar mnenj«, da bi pomenilo ameriško vodstvo najkrajšo pot k 1 tem cilju. Anglija pravi, da ne more mirno gledati na mornariški program Amerike. — Nobenega dvoma ne more vsled tega biti, da je Amerika povzročiteljica mornariškega tekmovanja. Če bo Amerika prevzela vodstvo pri skrčenju razoroženja, bo najlažje doseči ta mornariški dogovor. Mogoče je Anglija pripravljena skrčiti svoje oboroževanje in tudi Japonska bo z veseljem izpremenila svoj tozadevni program. List Asahi iz Osake. kojega dnevna cirkulacija znaša nad pol milijona kopij, je brez dvoma najbolj priljubljeni dnevnik na Ja-j ponskem. To je glas japonskega nareda v obširnem smislu. Ta list je ves navdušen za razoroženje. Ozira se na Amet-iko kot voditeljico1 tozadevnega gibanja. — Amerika lahko najbol] uspešno zahtevaj mornariško razoroženje in nobenega dvoma ni da se bosta Anglija in Japonska z navdušenjem odzvali tozadevnemu predlogu od strani Amerike. Vspričo sedanjega stanja ameriške mornarice ni nobenega vzroka za vznemirjanje od strani Amerike. Ameriška mornarica je dvakrat tako močna kot japonska. List Jamato iz Tokija se norčuje iz fraze miiitaristov, da je oboroževanje posvečeno obrambi dežele ter pravi: — Ali je še kdaj kaki? dežela rekla^ da veča svoje oboroževanje v agresivne svrhe ? Dežela, ki povečuje svije oboroževanje, pravi vedno, da dela to radi samo-obrambe, in to je bilo natančno stališče, katero je zavzela Nemčija pred vojno. Ugledni list Niči Niči iz Tokija pravi: — Preje ali pozneje bo zahteval svetovni položaj mornariški dogovor in za nkrat je treba, da nekdo ugladi pot. V ta namen je morda potreba, da prevzame Amerika vodstvo pri izvedenju razoroženja. Popolno soglasje med listi na Japonskem ;»le-le kakega važnega vprašanja je tako redka stvar kot pogled na živega Budo. Vsi listi pa soglašajo glede vprašanja ki se tiče razoroženja. Japonsko časopisje je precej veren odsev ljudskega razpoloženji in ker se splošno zavzema za razoroženje. kaže to, da je prišel tudi japonski nared kot. tak do prepričanja, da jr* treba nekaj storiti v tem oziru ter olajšati breme, ki teži ne !e japonski narod, temveč tudi druge velike narode sveta. Dopis Collinwood-Cleveland, Ohio. 1 Da je ideja konsuma ali tako-imenovanih zadružnih trgovin že] močno razširjena tudi med nami ameriškimi Slovenci, je ipribita resnica. Veliko je naselbin, katere imajo poleg narodnih domov in posojilnih društev tudi svoje kon-suume trgovine. Veliko med temi imajo enake trgovine že precejšnjo vrsto let. Tako je tudi lahko ponosna na to naša collinwoodska naselbina, ker ima svojo trgovino, katere stališče je na močni podlagi.. Ni moj namen sedaj na tem mestu opisovati zgodovine iste, ampak poročati žel i m vsej slovenski javnosti v tukajšnji naselbini, kaj nameravamo za v bodočnost. Odbor tukajšnje SDZZ. je prišel sedaj do zaključka, da si (postavimo poleg sedaj obstfoječe trgovine še podrdužnieo. Ta ideja se je sprožila že na zodnji letni delničarski seji. Da se to ni še vresničilo, so bili razni zadržki, katerih vsled premalega prostora v listu ne bom navajal. Pač pa, kot sem že omenil, smo sedaj prišli do zaključka, da se postavi podružnic?. in sicer na severni strani naše naselbine. (iotovo bo marsikateri rekel: Sedaj gredo postavljat podružnico v teh neznosnih delavskih razmerah. Da, istina j«, da so razmere slabe, ali pomisliti moramo, da j živeti moramo vseeno in zato se , gleda, da se živi ceneje. Jaz mislim, da vsak gleda danes, da dobi blago ceneje. Kavno v naši trgovini je marsikatera stvar cene-ja kot pa kje drugje. Posebno meso je veliko ceneje. Vi imate priliko se vsaki čas prepričati v trgo-\ ini o tem. Torej, kot sem že rekel, je naš namen, da si postavimo svojo podružnico na se\erni strani naselbine med 156. in 163. cesto na Waterloo Road, v sredini CoJ>imvood-skih Slovencev. Tem potom apeliramo na vse Slovence, ne oziraje se na kako politično prepričanje, .da se nam pridružite, in to prvič Ikot odjemalci, to je, da postanete odjemalci SDZZ.. drugič tudi del-1 niča rji. in sicer delničarji Lz teli razlogov, ker imate večje koristi pri podjetju kot pa ako ste le sami odjemalci. Odjemalcem namreč plačujemo le 2% pri rak upi je-' nem blagu, dočim se plačuje delničarjem 5nc pri vzetem blagu. Ako ima kateri izmed vas družino, obstoječo iz petih oseb ali celo več, dobivate nazaj že lepo svuto vsakih šest mesecev. Dehuce so bo sklep prihodnje delničarske seje. Mogoče da pride do tega, da se delnice pri kine ca nadaljno prodajo. Sedaj se vam. rojaki, nudi prilika, ako hočete biti solastniki tega podjetja, atko hočete koristiti samim nebi. Več kot nas bo, tem bolj bomo napredovali. Angleška vlada je na skrivaj razpostavila p > mnogih irskih cerkvah m dvoranah diktafone, ki re gistrirajo vse. kar se govori. — Rekorde potem preišče policija in aretira vse osebe, ki so izrekle kako besedo proti vladi. — To je najnovejša policajdemokracija. ' Opozarjam vse Slovence kakor tudi vse Slovenke, da pridete na' ]javen shod, katerega smo sklicali v ta namen v dvorani rojaka Kunčiča dne 15. junija ob 7.:J0( zvečer. Tam vam bo vsa stvar po-( jasnjena vse podrobneje, ker tam boste slišali več govornikov, ka-, jteri vam bodo pojasnili ves pomen in cilje enakih sličnih podjetij, j Rojaki Slovenci, ponovno apeliram na vas, ne prezrite te prilike, ki se vam sedaj nudi! Po- IstaJiite odjemalei ter delničarji podjetja, katerega boste tudi vi solastniki. Dokler sc delavec ne jbo zavedal, da mora biti poleg (politično in strokovno organiziran tudi gospodarsko, toliko časa se ne bo mogel otresti rzkoriišče-vanja. Ako že hočemo biti per-fektno organizirani, moramo bita tudi gospodarsko, to je, da moramo biti pripravljeni na vse. kadar pridejo slabi časi. Ako ne bomo imeli za seboj v slučaju delavskih stavk svojih gospodarskih podjetij, je naš cilj nemogoč. Sicer bi mi vzelo preveč prostora v tem listu, da bi vam vse opisoval, kaj so konsnmi. To boste imeli priliko slišati na shodu, katerega se vdeležite vsi brez izjeme. Enako tudi ve žene, ker vas bo še bolj interesiralo kot pa gotove moške. Ve ste one, katere bi se' sploh morale bolj zainteresirati.1 Ve ste glavni faktor v družini . Torej tukaj imate sedaj priliko«' ko si lahko pomagate na več na-| činov. I "pa ni, Ua boste takoj, ko otvorimo podružnico, prišle v trgovino in postale naše odjemalke kakor tudi delničarke. Ako želi kateri več pojasnil, naj se obrne do kakega, odbornika' ali pa direktno v trgovino. Tam se mu bo dalo radevolje vsa na-daljna p«;ja*n ila. Poprimite se ideje, katera vam bo v veliko ko-'rist. Posebno sc pa na to o.«' slab izdelek velik denar! Za svojo korist so Italijani dobri račiuiarji. Ali nikjer ni zapisano. pa tudi ne ho. tla bi Italija po označenem načrtu mogla izkoristiti Jugoslavijo, ki naj bi jej plačevala njer." dolgove! 4'Slovenski Narod**. " Berliner Tigeblatt" priobčil je zanimivo statistiko invalidov v Nemčiji. Iz poročil je razvidno, da in;a Nemčija okrog :MX).000 popolnih invalidov, to so taki. ki so zaradi vojnih poškodb izgubili nad 50 odstotkov svoje dclazuožnosti. Od teh jih živi ^aino v Berlinu nad 23.000. Žalostna je statistika, ki izkazuje procent ua I no invaliditeto pe boleznih. Jeličnih je nad petintrideset tisoč ir popolnoma slepih nad štiritisoe. Osobito jetični tvorijo za splošn^st veliko nevarnost ker infieirajo okolico. Tako je na primer neki tak jetični invalid o-kužil ženo in petero otrok in cela družina je ^anidla smrti. Seveda jt- za te invalide kaj težko dobiti primernega dela in zato je od dne do dne več beračev po cestah. — Med berači pa niso samo pravi invalidi. Med njimi je namreč tudi mnogo sleparjev. Tako si naprimer mnogo beračev priveze roko 112 hrbet, da y.amore simulirati da je brez roke. r»erlinska policija je pred kratkim prijela 15 'slepcev* ki so seveda vsi videli. Kako dobra obrt je pravzaprav beračenje, dokazuje dejstvo, da so pri euem samem takih "slepcev*7 dobili 700 mark, ki jih je zaslužil v štirih u-rah. Glavni aJbaraSd: Prada^lnlk: RUDOLF PERDAN, 983 & 18* tU St.. Glrr»tan^. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bos ICS, leart Areno«, Lorata, O. Tajnik: JOSEPH PISHLF^. Elj. Mine. Blagajnik: GEO. L. BRCZKTC, Ely, Minn. Blagajn'* nelspiafroLh amrtnln: JOHN MOVEKN, 824 N. 2nd Ara« W. Dclnth, Minn. _ Trfcavnl ilrava>H: Dr. JOS. f. GBAHEK. 843 B. Ohio ZU N. S., PltUburgli, Pa. Nafa*m adbmt: MAX KERŽiSMK, Box 872, Bock bprtnga, Wvo. MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawr.dala Ara., Chicago, IU. FRAWK SKRABEG, 4822 Washington St., Darrer, Oolo. Partial n*ar: LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. ORRCOR J. PORRNTA. Bo* 176, Bl&vx Diamond, Wash. FRANK ZORiCH, GL'17 St. Clair A ve., Cleveland, O. * ZdrnieTainl adbor: VALENTIN PTRO, 819 Meadow Are., Rocadale, JoUat, I1L PAULINE ERMENC, 63» — 3rd Street, La SaU®, 111. JOSIP STERLE, 404 fi. Mesa A venae, Pueblo* Cola ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan. lit —- JednotlLD uradno glasilo: ,*GLAS NARODA", n i tt 1 Vaa atrarl, tikajoče se uradnih wirier kakor todl denarna poMlja« tro naj ae pofilljalo na glavnega tajnika. Vse prttoibe naj ae poflUJa na predaedniica porotnega odbora. Protoje za aprejem north * Članov ln bolr!Ska apriCevala naj se poSll'i na vrhovnega zdravnika. Jngoalcranska KatoliSka Jednota ne priporoča rsem Jngoaloranom aa obilen prtatop. Kdor Seli postati ffltn te organizacije, naj ae sglaal tajniku bljiftnega droftra J. S. K. J. Za nstamriter norih droller ae pa obrnite na >1. tajnika. Novo droitr o ae lahko vataaovt a 8. Sani ali mi GLAS NAHODA, 6. JtJX. 1921 A r a b e 1 a. RrautfL Spisal* Pavlin* Pajkova. (Nadaljevanje.) Ik* XVII. " C iofepodirua Arabela, profesor VValdek je zunaj in da vpra&ati. ali »e vam Mue pokloniti." Tako naznanja Arabelina služkinja in »e poredno nasuicline. Slutila je, da obstaja med profesorjem in njeno gospodinjo neko skrivno sočutje. Jiila je torej radovedna. ali bo Arabela tudi njemu, kakor vsakemu, ki jo je hotel obiskati, odrekla vstop. "Profesor Waldek ? Da bi on mene hotel obiskati?" začudi *«e Arah«ia in nehote inenja barve na licu. '' Nc ^»rejmeia nikogar, saj vei. To«la |>oeakaj. da, vendar ga iio«Vui vprejeti". pristavi hitro in premaguje svojo iznenadeuost. ko' zapazi nasmeh služkinjiu. Ko ta odide, začne Arabeli «ree; hitreje biti in trepet ji pretresaj vse ude. Ta čas s<« ji je /del cela j večnost in vendar zopet le krartka, sekunda, p redno so S«* vrata od -' prla in je vstopil profesor. 1'pofftor, bolj** oblečen nego kdajkoli, stopi nemo Arabeli nasproti in ji spoštljivo pokloni. "Tpani, da ni ne Ixiste zamerili mojejra prihoda, go»»podična'\ nagovori jo z trlasom, kateremu se je zji&ia fl(okio«t. "A dvojni vzrok", nadaljnje potein, 44me je iiU[K>til k vam: prvi, ker sem vam hotel uatincno izraziti svoje sn-| čutje.. . Ali vaiu je hudo?" pretrga si stavek ter m- približa skrbno Arabeli rcsiiw jo opazujoč. Ta j«> opirala ob muso, z roe a z upa-lim lieem kakor sanj a je v njegov obraz. Ko jo on tako ogleduje, zapazi ■tele, kakršne izpreinem.be so se godile ž njo v onem kratkem tednu, odkar je videl ni. Lice ji je bilo suho in rumeno; soLze, skrbi in prebite noči so na njem izoralc, gube, ki so jo delale starejšo. V J njenih očeh in ok<>li njenih usten} pa, k jer je prej vedno bivala vsa krepost njene volje, je bila zdaj izražena bridka bolest. Poleg tega pa je še' njena č: ua obleka dajala njeni o sob i žalostno-niil izraz. " Izpremenjeno vas nahajam, močno izpremenjeno", pristavi zdaj profesor poudarjaje vsako besedo ter jo nepremakljivo gleda z resnimi očmi. IWabil je popolnoma, da še mo-' ra izgovarjati svoj nepričakovani prihod. "Te sem se iaprenieuila", odvrne ona počasi, in njeno lice za-| dobiva polagoma navadno barvo, "gotovo sem se na boljše. Kajti trpljenje blaži in izboljšuje clove-, ka!" Tako govoreča gleda brez zadrege v njegove oči. Lznena.de-( liost, ki jo je bila prej ob njegove«! prihodu prevzela, jo je tako! zmotila, da še v trenotku niti ču-J tila ni, kako pomeril j iv je njegov J pogled, ki ga zdaj upira nanjo. J "Nisem menil tako", odgovori on in pomaje z glavi». "Vi ste bila meni najpopolnejši vzor žeu-stva. brez hlimbe, kakor vas je prirodn stvarila. Zdite se mi samo neskončno otožna, rekel bi bolna — " '' Ne govorite tako pretirano!" seže mu ona resno v besedo in rdečica jo oblije. 1 sprevidela je nenadoma, kako nevarno je bilo sedaj njeno dušno položen je. "Samo junaki v romanih imajo prednost, da so ali angelji ali pa lopovi. Mi. takoimenovani vsakdanji prozaični ljudje, prebijemo življenje med čednostmi in pregreški, kakor pač usoda nanese. Popolnega pač ni nič na tem svetu, tem manje pa pri meni", končuje Arabela že pomirjena. j Prestala je bila ono zmedenost,' katera jo je olišla pri nenadeja-! nem profesorjevem obi-*ku; pre-' mogla je ono srčno tesnobo m" zbeganost, katera jo je bila prevzela, ko je začutila rjr^rrvo fcli-žino. Njen razum je razpodl! vse te njene slabosti. Navidezno mir-, na, mrzla in ponosna, kakor nekdaj, stala mu je nasproti. Ali mirna in hladna, kakor nekdaj, vendar ni več bila. | Mehka, vdana, vedno k solzam nagnjena je bila zdaj njena duša, in srce, kljub njenemu neizmer-( nernu premagovanju, srce ji je vendar bilo valovito vpričo nje-1 gove soeutnosti. katere je bila sedaj gotova. A če je mogla Arabela vsaj navidezno kazati se mirno, njemu se to ni hotelo poareeiti. Njene globoke misli, zrcalo njene blage duše, izražene vedno z Imotfko resnobnostjo, a vendar tudi z nežnim ženskim d o vti pom, s*> ga očarovale tudi zdaj kot vselej. jNi ganil očesa z njenega obraza; j kakor zamaknjen je poslušal njene besede. "Da bi to bitje, tako odlikujv-jče se od navadnega ženstva, palo kot žrtva otožnosti in prerane u-!»ode?!'' tako misli profesor sam i pri sebi. zroč v njen duhoviti, a veli obraz. Ti črni obroči pod očitni, ta voščena barva na licu, vse to ne obeta nič dobrega. Silna moe, katero čuti naenkrat i v svoji dnši, neki pogum, katere ga še nikdar prej občutil ni v njeni bližini, sili ga povedati, kar mu Iv tem trenotku dušo teži. Gospodična, vi trpite, duševno i trpite '. dč on iskreno. "To se ne j sme nadaljevati, sicer se boste po-itrubila! Vi potrebujete rativedre-;nja, iapremembe. Zapustite to hi-išo. s katero je zvezano toliko valjih bridkih spominov, in pridite z menoj!" Arabela ga zavzeto pogleda, potoni ]>a zuindena povesi oči. Ali je prav razumela f Da bi šla ž njim? Kaj je hotel reči s tem? Ko profesor vidi njeno preplašen ust. zaigra mu lahen nasmeh na ustnah ter pristavi: "Hotel sem reči, da pridite stanovat k moji materi, katera vas bo z razprtimi rokami sprejela. J az — pa itak jutri odpotujem na Dunaj. da nadaljujem pričete študije." jed v a slišnim glasom je govoril zadnje besede, po straaii opazujoč Aral >eIo, da vidi, kakšen' litis bo delala nanjo njegova izjava. "Vi odpot ujete ? *" izpregovori Arabela ter se spusti v naslonjač. Ra znovrstni občutki jo tako pre-i morejo, da se ne more držati pokonci. Tudi glas, s katerim je izrekla to, izražal je žalovanje, a ne pritrditve. \ Ko profesor to zajpazi, zažari mu same vznesenosti oko. "Arabela". reče nato mehko, "ako vi želite, povrnem se kmalu. j bi to bilo najbolje! Zakaj bi ločena trpela oba? Vi ste sedaj' svobodna", nadaljuje z negotovim glasom, "in svoji veri menda tudi niste več tako vdana, odkar veste, da se po vaših žilah pretaka tudi katoličanska kri!" "Vi to veste?" za kliče Arabela bolestno in stisne roki krčevito na prsi. kakor hotee utolažiti vihar,! ki ondi razsaja. "Vetu to ill Še več. Arabela. Le pojdite k moji materi; ona vam bo marsikaj povedala o vaših roditeljih. kateri' jf poznala." Ko profesor to izjavi, zaduši deklica težek vzdih, ki se ji nehote ukrade iz prsi. (Dalje prihodnjič^. Padanje prebivalstva na Dunaju. Nekdaj ponosna avstro - ogrska prestolica Dunr j danes ni več dva milijonsko mesto, marveč je glasom zadnjeg i ljudskega štetja i-melo samo Se 1.838.708 prebivalcev. med tem. ko je leta 1910 štelo '2-031.498 prebivalcev. Kljub temu. da se j? število prebivalcev znižalo, vlada na Dunaju veliko pomanjkanje stanovanj. To pa zate. ker se jo število samostojnih gospodinjstev povečalo. Vsled tega se da skbpati. da v posameznih stanovanjih ne stanuje več toliko" ljudi ko: preje. Z Dunaja se je sicer izselilo okrog 400.000 ljudi. a na drugi strani se je priselilo mnosro vojnih beguncev in po — prevratu tudi mnogo uradnikov ,in privatnikov, ki so bili iz sosednjih držav izgnani. Izseljevanje z Dunaja se še vedno nadaljuje. Da bi se vsled tega stanovnn5$ka be-(}& olajšala, ni prieakorarf, ker je 'stavbeni materijal in delavstvo Tako drago, da ni računati na kako uspešno gradbeno sezijo v dogled-nem easu. ■ I-- Stavke in spori na Holandftkem. i i "Het Volk" poroča: — Sedaj s" nahajajo na Holandskem v stav ki. mezdnem gibanju in izprtju sledeče stroke delavstva: rezači šote, mizarji, kamnarji. krojači, poljedelci, rudarji, tobačni delav-ei, ribici in slavbinski delavci. — Tendenca delodajalcev je povsod znižanje plač. __ Napoleonova smrt. KAKO JE SLAVNI VOJSKOVODJA UMIRAL IN UMBL 5. MAJA 1821 NA OTOKU SVETE HELENE. — PO ZAPISKIH NAPOLEONOVEGA OSEBNEGA ZDRAVNIKA DK. ANTOMABCHIJA. — ZADNJI DNEVL — AGONIJA. — OB MRLIČU. k Konec) 4. maja. Ista znamenja so se i ičesar razen pomerančne vode v kih. Vreme je bilo grozno, dež je tel uničiti vse ? Vrba, ki je cesar pudla. Naše nasajene rastline so l tane. Edino gumovnik je še vstra zgrabila, iztrgala in vrgla v blut< ljubil, ga ni imelo preživeti. 5. maja 1821. Noč je bila zelo nemirna. Napoleon je stalno v deliriju. Govori s težavo in izgo-varja nerazločne in nevezane bc-stde. 44Vrsta... vojska" se mu je iztrgalo iz ust. To so bile zadaje besede, ki jih je izgovoril. Mislil sem, da je duh že zapustil telo. ko se je počasi utrip zopet oživel, tesnoba je popustila, globoki vzdihi so mu uhajali iz ust. Napoleon je še živel. To je bil na j bo lest n e j š i prizor i^ vseh. ki so spremljali njegovo dolgo zavest. Gospa Betrandova. ki vkljub vsemu trpljenju ni hotela zapustiti postelje vznesenega umirajočega, je dala najprej poklicati svojo hčer Ilortenzijo in potem svoje tri sinove, da bi jim še zadnjič pokazala onega, ki je bil njih dobrotnik Ni mogoče po-' pisati ganotj i, ki je objelo te u-boge otroke pri pogledu na smrt. Bilo je že skoraj 50 dni, kar jih1 niso več pustili k Napoleonu im njih oči so po.'ne solz iskale na1 njegovem bledem, spremenjenem obrazu izraz velikosti in dobrote, ki so ga navadno videli na njem. In z enim sam;m skokom so se vrgli na postelja, prijeli so obe ce-' sarjevi roki in so ju poljubljali z vzdihi in pokrivali s solzami. Mla-' di Napoleon Bertrand ni prenesel tega pogleda, podlegel je ču-' stvom, ki so ga obvladala, padel jc in obležal v omedlevici. Treba je bilo otroke odtrgati od postelje in odpeljati na vrt. Gotovo jim je spomin na ta prizor ostal v njih srcih in jim ni nikoli več izginil; ne enkrat jih bodo zopet oblile solze, ko se spomnijo, kako so gledali Napoleonovo telo v tre-' nutku, ko ga je ostavljala njego-' vt velika duša. Mi, ki smo videli to žalostno slovo otrok od njilio-1 vega vznesenega dobrotnika, smo imeli občutek, ki ga ni mogoče izraziti a človeškimi besedami. To je bil en vzdili, en* bolest, ena siutnja nesrečnega trenutka, ki se je bližal z vsako minuto. Utripi je zastajal: z nemirom sem ga o-pazoval. Skušal sem, ali še ni n-| gasnila irska življenja, ko zagledam Neverro bledega, z razmrše-nimi lasmi, popolnoma iz sebe. Ta ubožec jo bil oslabljen vsled 4b-dnevnega vnetja jeter z vročico in je komaj okreval. Toda izvedel je o cesarjevem stanju in ga je ho+el še videti, hotel je še enkrat zagledali njega, ki mu je tako dolgo služil. Zapustil je posteljo in je prišel in prelival potoke solz. Skušam ga spraviti nazaj, toda njegov obup raste z mojim prizadevanje«! Misli, da je cesar v nevarnosti in da ga kliče na pomoč. Ne mere ga zapustiti, hoče se bojevati in umreti zanj. Ni vedel, kaj počenja. Hvalil sem njegovo vnemo, tolažil sem ga in spravil sem ga končno na njegovo mesto. Sledilo je krčevito grgranje v prsih in v želodcu, globoko vzdihovanje, žalo.-tno stokanje in o-nemoglo gibanje, ki se je končalo z glasnim usodnim pojemom. Trepalnice so obstale, oči so se gibale in se obračale proti zgornji veki, utrip je ponehava! in se zo-I^et oživljal. Manjkalo je enajst minut do šestih. Cesar je dokončal svoje življenje: njegova ustna je pokri-1 r. lahna pena. Bilo ga ni več. Vse je izbruhnilo v jok in vzdihovanje. Vsakogar je zadela gj^ru-tr izguba. Bili smo v prvem navalu bolesti. Dva Angleža sta to izrabila: pomešala sta se med nas, prišla sta v saion, odgrnila in močila sta cesarju in sta odšla, kakor sta prišla. To onečaščenje nas jc spravilo k zavesti. Vrnili smo se in smo strašili pri mrliču. Angleške roke ga niso smele okru-niti. Bil je že šest ur mrtev. Dal sem gb obriti, umiti in položil sem ga ponavljala vso noč. Cesar ni užil mali količini in v velikih presled-padal brez pristanka, veter je ho-navadno sedel v njeni senci, je >ile s korenom izruvane in razmajal; a tudi njega je vetrna vihra >. Nič iz vsega tega. kar je cesar na drugo ležišče. Izvršitelji poslednje volje so pregledavali dva dostavka oporoke, ki sta imela biti odprta takoj po cesarjevi smrti: eden se je tikal darov vsem osebam njegovega doma in miloščine. ki je imela biti razdeljena j med ubožne na Sv. Heleni. DrugI je obsegal določila glele pogreba: njegova, vsebina je sledeča: IG. aprila 1821. Longwood. To je odstavek k moji oporoki: 1. Želim, tla bi moj pepel počival na bregu Sene. sredi fran-eoskega unro««a. ki sem ga tako ljubil. 2. Zapuščam grofu Bertraudu. Montholonu in Morehandu elenar, dragocenosti, srebrno opravo, porcelan, pohištvo, knjige, orožje in sploh vse, kar je mojega na Sv. Heleni. Ta koeidil je bil ves napisan z mojo lastno roko. od mene podpisan in zapečaten. Napoleon. 1. Pečat. Izvrševalci oporoke so oznanili vsebino tega dostavka guvernerju. ki je protestiral proti tej zahtevi in je izjavil, da je nedopustna. da je on proti temu ni da mora truplo ostati na otoku, ker Anglija v tem o/iru ne bo popustila. Hoteli so pomiriti njegovo jezo — prosili so ga — vse je bilo zaman. Poiskali so torej prostor, ki je cesar o njem vedno rad govoril, da-si ga je bil videl le enkrat, kjer je izvirala blagodejna voda, ki' mu je tako pogosto pomirila bolečine, na katerih je trpel. Sir Hudson je bil s tem zadovoljen. Že od leta lo20 je imel ukazano, da naj zadrži Napoleonovo truplo, vseeno kje, na tej ali oni strani otoka. Takoj je sedel na konja in jc prijezdil na čelu svojih častnikov, s členi svojega sveta, z generalom Coffinom, kontreadmiralom I.ambertom, markizom de Monte-ehesu in z vsemi zdravniki in kirurgi na otoku. Hotel se je prepričati na lastne oči, da je Napoleon res mrtev, da je telo pred rjim res mrtvo truplo j cesarjevo. Zahteval je. da se trupli* takoj razrelesi, toda pripomnil sem, da je šele pred kratkim j časom nastopita smrt. Odstopi L je od svoje zahteve. "Prosili ste me za sadro, da bi naredili odlitek pokojnikovega o-braza (masko*. Eden od mojih kirurgov je zo!e spreten v iein o-ziru, pomore vam". Zahvalil sem njegovo ekseelen-eo. Napraviti masko je tako lahka stvar, da nisem potreboval pomoči. Toda nisem imel sadre. Gospa Bertrandova je na svoje nuj-^e prošnje dobila samo nekako ajno. Nisem \edet. kaj naj storim, kc je nam dr. Burton povedal za zalogo sadro. Kontreadmiral je dal takoj ukaze, ladja je odplavala na morje "n je pripeljala čez nekaj ur kose. ki sem jili dal takoj žgati. Tako sem dobil sadro, napravil sem masko in^sem začel 7 raztelešen j eni Generala Beitcand in Montho-lcn, Marchand in izvrševatelji o-poroke so bili pri tem mučnem delu skupaj s Sirom Thomasom, Readom. nekaj ofieirejev, Ma-tbieujem, Liviugtonom. kirurgom indijske stotnije in osmimi drugimi zdravniki, ki sem jih povabil. Napoleon je zapustil svoje lase raznim členom svoje rodbine: zato so ga ostrigli. Cesar je zelo shujšal od svojega prihoda na Sv. Heleno: niti za četrtino ni bil tak, kakor je bil prej. Obraz in telo sta bila bela in brez spremembe, brez mrtvaškega izraza. Izraz obličja je bil pre-|cej lep, oei zaprte: lahko bi se bile reklo, da <-esar ni mrtev, ampak da spi v globokem spanju. Njegova nsta so. ohranila nasmeh in na levi strani so bila nategnje-na ▼ nepristojen smehljaj. _ Kartisticna vlada na Madžarskem. '"L'Europe Nouvelle" prinaša članek, ki trd\ da je vladala na Ogrskem poleg Ilorthvja tajna vlada petoriee, ki ima svoje eksponente po vsej državi. Ti pravi vladarji so bil ipredsednik čas-niškeo rganizacnije Gombos. ka-petana Gorge v in Kozma, šef tiskovnega urada Eckliardt in major Prouav. Vsi so proti Habsbur-žonom. Pronay je okoli novega leta poslal dva častnika, naj umorita Karla Habsburžana. a bivši cesar je bil na to opozorjen. Ta peterica je imenovala in odstavijala ministre. Proti tej petoriei pa je nastala močna kamarila za Ilabs-burgovce. Glavri vodje te kamari-|le so general Berzeviczv. šef generalnega štabe baron Kanva. bivši šef tiskovnega urada baron Banff v, kabinetni šef zunanjega ministrstva grof Kliuen. major Stankovics, razni aristokrati in visoki duhovniki. Te dve skupini se borita >a premoč. Z izpre-iuembo vlade so prišli na krmilo Karlisti, ki lir»<"-ejo osnovati močno kraljevsko stranko. Sedanji ministrski predsednik grof Nikolaj Banffy je bil kološvarski veliki župrjt in kolo&varski gledališki in-tedant; nato je bit gledališki in-tendant v Budimpešti. Pisal je novele in- drame, skladal valčke ter je našel zaloznike svojih spisov v 1'arizu. Bil j.1 član vseh madžar- Napoleon je bil izpostavljen v mali spalnici, ki je bila v ta namen predelana. Bila je preoblečena s črnim svknom." ki so ga prinesli iz skladišča indijske stotnije v James Townu. Ta okolnost je izdala prebivalstvu otoka bolezen in smrt Napoleonovo. Ko soj prebivalci in uradniki videli, da se prevaža toliko blaga, so vpraševali, čemu je to potrebno. Niso izvedeli, čemu Radovednost je rastla, postala je splošna, najčudovitejše vesti in najizbranejše povesti so se začele širiti, ko je neki Kitajec izdal tajnost. Temu je sledil en sam vzklik presenečenja. vsak je bil kakor ukopan: '•'Kaj? General Bonapart, da je bil težko bolem ? Saj so nam rekli, da mu je dobro. .!*' Truplo, ki ni moglo biti balza-n irano, ker ni bilo potrebnih priprav, in ki je bila njegova belota v resnici čudovita, je bilo položeno na preprosto posteljo, okrašeno z malimi, belimi ^astori, ki so nadomeščali sarkofag. Plašč iz modrega blaga, ki ga je imel Napoleon v bitki pri Marengu, je bil odeja. Noge in roke so bile proste. Na levi strani je imel sabljo, na prsih križ. NedaleC od trupla je bila srebrni vaza, v nji sta bila srce in želodec, ki sem ju mora? tja položiti. Za glavo je stal oltar. kjer je duhovnik v koretlju in stoli eital molitve. Vsi iz cesarjevega spremstva, častniki in sluge so v žalnih oblekah stali na levi strani. Doktor Arnott je bdel pri truplu, ki mu je bilo izročeno \ varstvo na njegovo osebno odgovornost. Nekaj ni' je ljudska množica polnila vse vhode in se je rinila v sobo, kjer je bil mrlič. Odprli so jim: šli so noter, pogledali so mrtvo telo, brez h ruma. brez šuma. v pobožnem molku. Stotmk <'ro-quat, ordonaii''ni častni k long-Avoodski, je pazil na red, ki so se ka vsi držali. Častniki in podčastniki so bili najprej na vrsti — za njimi drugi. Vsi so občutili to kar vzbuja nesrečno junaštvo v pogumnih srcih. Še večji naval je bil drugi dan. "Vojaki, prebivalci, vsi so prišli, vsi so se gnetli. Celo dame se niso zmenile za prepoved in trud in so prišle, da bi videle mrtvega ce-sf.rja. Smešna prepoved jih je zadržala. da jih ni prišlo več; vrbe pa so bile obirgane, do kamor je segla človeška roka. Sir Hudson je bil bled od jeze. Toda prestopnikov je bilo mnogo iz vseh slojev: ni mogei divjati. Maščeval se je zato s tem, da je prepovedal dostop k grobu, ki ga je dal obdati z barikado in je pri njem postavil dvojno stražo in še 12 vojakov s častnikom. Ta straža je baje imela tu stati za vselej. Sir Hndson Lowe je položil Napoleona v grob. Njegova uloga je bila končana. Rmena mrzlica bo poslala kurijoznost. Ko so otvorili Panamski prekop se je splošno trdilo, da b o to o-! kolščina. obenem s povečano uporabo parnikov dovedla do razšir jenja rmene mrzlice v kraje, kjer dozdaj še ni bilo opaziti te strašne bolezni. New York Medical Journal pa pravi, da se je zgodilo ne-, kaj ravno nasprotnega, kajti preseljevanje moskitov. ki širijo to bolezen, je bilo skoro popolnoma ustavljeno vsled dejstva, da se je priqelo rabiti paraike mesto padr-nie. Počasna ii slabo ventilirana padrniea proizvaja svojo lastno |zalego moskitov "v tankih sveže vode. a precej de^ikatuo ustvarjeni moskito ne preživi dolgo časa I v dobro ventil i ranih, hladnih par-nikih, na katerih ni nobenega prostora za kotenje zalege, ker se vso svežo vodo d<--t iliru Tia krovu. — Panamski kanal, kjer se je odpravilo kotiš'** rmene mrzlice, ki je preje vedno inficirala centralno Ameriko -rr severno in zapad no obal Južne Amerike, je igrnl velikansko vlogo pri iztrebljenju rmene mrzliee v preteklosti. Delo Panamskega p:e>opa v tem oziru pa je tudi še danes zelo važno. — Kvarantinske postaje tega preko-; pa delujejo direktno kot oviranje širjenja bole/ni. Čudovita notranja sanitaeija tega prekopa stoji kot spomenik uspeha zdravniške znanosti, ki j«» izpremeuila kužno luknjo novega sveta v najbolj zdravi kra j na vsem svetu. Zadnje orožje v boju proti tej j rmeni služkinji smrti pa je dal znanosti v roke dr. Noguči. slavni japonsko - ameriški hakteriolog, ki je razkril kal te bolezni ter razvil zdravilni serum, vsled česar je pričakovati, da bo v n>ku enega desetletja postala rmena mrzlica patološka kurioziteta. škili književnih društev, madžarske akademije, časnikarskega društva. slikarskega in igralskega kluba itd. Baje je celo kipar. Bi! jv na vojni ter se vrnil na svoje intendantsko mesto. On je bil aranžer kronanja Karla v Budimpešti. Po vojni je vodil Banffv v Nizozemski propagando za Erdelj-sko z denarjem grofa Karolyja. Nato je šel v London ter delaT vedno za Karla. Zdaj hoče baje razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve, ki naj bi bile nekak plebiscil ;.a Karla po grškem vzorcu. Ententa mora biti pozorna na agitacijo za Habsbnrgovce, sicer bo kmalu presenečena. STOLETNICA NEODVISNOSTI REPUBLIKE PERU. Lima, Peru, junija. — Štirideset drža\ , je bijo povabljenih |naj pošljejo svoje zastopnike k jSiavnostim, ki se bodo vršile prihodnji mesec tukaj. Tedaj bo namreč poteklo ravno sto let. odkar je postal i republika, i_ POZDRAVI JZ NEW Y0RKA. i Preti odhodom v staro domovino pošiljam se enkrat srčne pozdrave z obali Atlantika vsem prijateljem v Warren. Ai-k. — Fr. Zbašuik. na potu v Plešee. i Pri odliodu v stari kraj s par-nikom " Paiinonia" še enkrat pozdravljava vse najine prijatelje in znance, želeč jim obilo uspeha, sebi pa srečno p«Ht. Z Bogom! — Luka Lunina in Frank Špitalar. -- Predno se vkrcava na parnik "Paiiiwmia". s katerim s«> podava .{»roti stari domovini, pozdravljava \\f Slovence sirom Združenih držav, posebno prijatelje in znan-ce v Joliet-u ill La Salle, 111. Le l»a hvala vsem. ki so naju spremili na kolodvor. Z Bogom! — »Jožef Vertačič iy. Ši. Jerneja. .Jožef liizjak i z Svibua. NAPRODAJ JE POSESTVO V vasi Plilozje št. 26, fara Podzemelj. Belokranjsko. Hiša je zidana. drui;a poslopja s<» lesena : velik vrt. štiri niive in pet stelj-it.kov. Za ceno se poizve pri: John s*dja, 1<>77 E. Hti. St., Cleveland. Ohio. —6> Učciu svojejru prijatelja AXTOX SKZl'XA. doma iz Dan pri Ložu. Leta 1IH>!), sva. prišla skupaj v Ameriko, liiid bi izvedel, kje se nahaja, naj se mi torej "L'la^i. ali pa če kakšen izmeti rojakov vee za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Jake Sumrada, Box SI. CronaAvaiter Camp. Arroyo. Elk County. Pa. .'6-7—CA NAZNANILO. Rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da j:li bo obiskal nai rojak ANTON GLAŽAR, ki je bil 3 leta nepretrgano r svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okolici. Upravništvo Glasa Naroda. Frank Sakser State Ba&ik 82 Cortlandt Street, New York F GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kofor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija: Trat, Opatija, Zadar. NemSka Avstrija: . f Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v J tista vi j i, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vozna listke na vse kraje in aa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v nappleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji In poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da tposorijo na ta nad oglas svoje znance is Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Crnogore. n FRAKE SAKSE3 STATE BANK FRANK 8 A KRTIH, predsednik. GDA3 NAHODA. S: JTTN. 1921 SKRIVNOST OROVALA. DETEKTIVSKI ROKAH. Frmcoiki spisal Emil* Oaboriau. — Za O. K. priredil G. P. / 4 (Nadaljevenje.) — Ali razumete sedaj i — je rekel župan proti gospodu Planti. —- Morilcev je bilo več to je jasno. Po zavrženem umoru s»o se raz-| kropili po gradu ter iskali povsod denar, o katerem so vedeli, da ga ga bodo naili tukaj. Eden njih je bil zaposlen z odpiranjem tega kov-j rega, ko so drugi spodaj našli denar. Poklicali so ga in pohitel je i.avzdoi. Ker je mislil, da je nadaljno iskanje brez koristi, je pustilj sekiro tukaj. — To vidimo, — je rekel orožnik — prav kot da sem bil tukaj, j Pritličje, katero so nato obiskali, je bilo nedotaknjeno. Potem J ko je bil umor izvršen ler denar v rokah morilcev, so slednji čutili j I *u ire bo, da -e okrepčajo. Našli so ostanke njih obeda v obednici. Pojedli so \ se mrzlo meso, ki sc je nahajalo v kredenci. Na miži, poleg oMnih praznih steklenic vina in likerja, je :?talo pet čas. — Pet jih je bilo, — je r^icel župan. Z uporabo vse ->voje volje se je gospod Curtoa popolnoma pomiril ter obvladal samega sebe. ^.'redno si hočem ogledati trupla, — je rekel, — hočem obvestiti prokuratorja v Corbeill. V eni uri bomo imeli sodnika, ki bo zavrti! naše mučno delo. Neki orožnik je dobil naročilo, naj zapreže mali voz grofa ter pohiti k prokuratorju. Nato pa so odšli župan in sodnik v spremstvu, j crožuiškega poveljnika, lakaja in obeli Bertov proti reki. j Park Valfeji je bil zelo širok z desne na levo. Od hiše pa do| like j«* bilo >koro dvesto korakov. Pred hišo je bila trata, posula z, gredicami. Dve stezi stji vodili preko trate proti reki. Morilci pa niso sledili stezam. Šli s»o naravrost preko trate in' njih stupiuje je bilo lahko videti. Trava je bila poteptana in pole-i.ana, kot da se je vleklo preko nje večjo težo. Sredi trate so zapazili reka j rdečega. Gospod Plani a je šel ter pobrat dotično stvar. Bila1 je copata, v kateri je lakaj spocnal ono grofa. Nadalje naptej so na-j hI i bel svilen robec, o katerem je rekel lakaj, da ga je pogosto vi-, t.el krog grofov eg a vratu. Ta robec je bil omadtievan s krvjo. Konečno -oa dospeli do brejja reke, pod vrbe, raz katerih je ho-t«I Filip odrezati en vejo. Pesek na tem mesti: je bil vdrt kot od n»g. ki iš«ejo močno uporu. Vse je kazalo, da se je tukaj vršil zaključni boj. Gospod Curtoa je razumel važnost vseh teh sledov. Nikdo ne sme naprej, — je rekel ter odšei v spremstvu mirov-j nega sodnika proti truplu. Čeprav ni bilo mogoče razločiti obraza,! v.a vendar oba -poznala grofico. Oba s>ta jo že preje videla V tej sivi cbleki z modrimi naši v i. Na kak način pa je prišla tjakaj! Župan je mislil, da se ji je posrečilo uiti iz rok morilcev in da je b vala ijavcudan. Morilci so ji zasledovali, jo ujeli na tem mestu, kjer je padla in nič več vstala. Ta verzija je pojasnila sledove boja. Moralo je biti truplo grofa, katero so morilci povlekli preko trate. iic^pod Curtoa »e govoril razburjeno ter skušal vsiliti soduiku svoje mnenje. Gospod Planta je komaj poslušal. Lahko bi si mislili, tla je sto milj proč od Valfeji. Odgovarjal je na kratko, če sploh. Vse v a^ti vredni župan pa si je veliko prizadeval. Prihajal je in odhajal, titerif korake ter natančno študiral tla. Na dotičneui mestu ni bilo več kot en čevelj vode. Blatni breg, na katerem je raslo nekaj vodnih lilij, je počasi padal proti sredini teke. Voda je bila čista in nikakepa toka ni bjio opaziti. Natančno je bilo lahko videti spolzko dno. Gospod Curtoa je prišel tako daleč v svojih raziskavah ko jc naenkrat prišel na neko misel. — Berto, — je rekel, — pojdi sem. Htari divji lovec ga je ubogal. — Ti si rekel, da si videl truplo iz svojega čolna? — Da, gospod župan. « — Kje je vajin čoln? j — Tam potegnjen ven na ono polje. — Dobro, povedi nas k njemu. Jusno je bilo v .vin, da je napravilo to povelje velik utis na n oža. Tresel se je ter postal bled pod svojo razorano kožo, očrnelo od soluea in vetra. Videli so celo, kako je vrgel preteč pogled na svojega sina. — Pojdimo, — je rekel konečno. Odšli so proti hiši, ko je lakaj predlagal .naj gredo preko jarka. — To bo najkrajša pot, — je rekel. — išel bom po lestvico, katero bomo položili preko. Odšel je ter se hitro vrnil z lestvieo. V trenutku, ko jo je hotel položiti, pa je župan zakričal: — Stojte. Ravnokar je zagledal odtise nog obeh Bertov na obeh straneh jarka. — Kaj jc to! — je rekel. — Očividno je moral nekdo tu preko ill oe pred dolgim časom. Sledovi stopinj so popolnoma sveži. Po preiskavi, ki je trajala par minut jc župan odredil, da se položi lestvico na drugem mestu. Ko so dospeli do čolna, je rekel proti Žanu: — Ali je to čoln, s katerim si šel zjutraj, da nastaviš mreže? — Da. — Kakšnega orodja si se poslužil potem.' Mreža je suha in tudi \esla niso bila mokra že 24 ur. Zadrega očeta in sina je postajala vedno bolj očividna. — Ali vstrajate pri tem, kar pravite, Berto? — je vprašal tu pan. — Gotovo. — In vi, Filip? — Gospod, — je zajeeal mladi mož, — govorila sva resnico. — Saj rc*. — je rekel gospod Curtoa ironično. — Potem bosta iK>ja»nila pristojnim oblastim, kako je prišlo, de sta mogla videti tekaj iz čolna, v katerega niti vstopila nista. Dokazalo se vama bo nadalje, dar leži truplo na lak način, da ga ni mogoče videti s sredine teke. Potem bosta morala povedati, kaj pomenijo te stopinje na travi, Iti vodijo od vajinega Čolna pa. d« mesta, kjer se je prekoračilo jarek večkrat in od strani več oseb. Oba Bert a sta povesila svoji glavi. — Orožnik, — je reke! župan, — aretirajte ta dva moža v imenu postave in preprečite vsak pogovor med njiafta. Filip je bil videti naravnost bolan. Stari Žan pa se je zadovoljil a tem, da je skomignil z rameni ter rekel sinu: — Dobro, hotel si »meti t«, kaj no? Doe i m je orožnik odvedel oba divja lovea ter ju izročil svojim ijudesi, at* m sodna*. i* aopaa mUm ▼ yggfrg ____ 'V''- ; - — Nobenega sledu o grofu, — je mrmral' župan. 5 (Nadaljevanje. Poslal je nato po dve deski, kateri so z veliko previdnostjo položili na tla ter premaknili truplo grofice, ne da bi uničili sledove, potrebne za sodnijsko preiskavo. Bila je v resnici lepa in očarljiva grofica Tremorel! Ničesar pa ni ostalo od njene prejšne lepote. Obraza ni bilo mogoče spoznati, tako umazan in raztrgan je bil. Obleka je bila raztrgana. Gotovo se je blaznost lotila živin, ki so umorile to ubogo žensko. Dobila je več kot pet in dvajset ran z nožem ter udarec po gla-\i, najbrž s kladivom. Morilci so jo vlekli za la«e in noge. V svoji levi roki je držala kos navadnega blaga, katerega je brez dvoma iztrgala iz obleke enega izmed morilcev. Župan, ki se je oziral na prizor, jc čutil, kako se mu šibe noge in moral se je o-preti na rame hladnokrvnega mirovnega sodnika. — Odnesimo jo v hišo, — je rekel sodnik, — in potem bomo iskali grofa. Lakaj in orožnik, ki se je edtem vrnil, sta poklicala služabnike na pomoč. Zeske so prihitele na vrt in čuti je biio krike in stoke. — Ti lopovi! Tako dobra gospa! Grof in grofica Tremore sta bila priljubljena pri služabnikih. Grofico so ravnokar položili na biljardno mizo v pritličju, ko so J javili kazenskega sodnika in zdravnika. — Konečno, — je vzdihnil župan. Prvikrat v svojem življenju je resno preklinjal svojo ambicijo ter obžaloval, da je najbolj važna oseba v Orcivaiu. (Dalje prihodnjič.) Koroške novice. Borovlje. — Ponoči HO. m 31. marca sr> se znani pijani pretepači in razgrajači iz Borove! j m Do-ilja« prav posebno odlikovali. Obe Inoči so razgrajali-pred hišama slo-1 venskega peka Kt ranili, ki se je prišla pritoževat, izjavil: "Prej so morali oni trpeti. zdaj morate pa vi!*' Ge so o-rožniki tega mnenja, zakaj pa so potem spinih pri nas? Ali vendar ne samo zato, da za nami streljajo? Kapla. — Preiskava o zavrat-liih morilcih delianta Lirnpla je popolnoma zaspala. Vemo sicer, da je "Heimatsdienstu" stvar zelo neljuba, ker bi natančna preiskava odkrila, kako moralni nro- palice da ima v svoji sredi, vendai jc dolžnost oblasti, da zasledujejo najdene sledi. K temu, kar smo o tej zadevi poročali, naj povemo we, da sta iiemškutanska delavca Felan in Eržen na žagi pri kolodvoru v Svetni vasi javno pravila, da je njima znani Zec-Ogiiz obljubljal denar, če umorita dehauta. Kar je sicer še Zec govoril o dehantu Limphi. je tudi ljudem pri nas znano. Samo pre-okrvalci nočejo ničesar izvedeti. 'Ge je kak slovenski PlajberžaJi ali Selan ustrelil nemškemu kapitalist u-gro tu kakega divjega kozla in so našli orožniki v snegu ali v zemlji stopinje in sledi, so ta-jkoj začeli meriti in iskati oaiejra, j Ui ima enake čevlje, ki so bili vtisnjeni v »neg ali zemljo; zdaj ipa. ko so neničnrji na kanibalski I način hoteli ustreliti človeka, nimajo te spretnosti; stopinje v sne-katere bi lahko izmerili m slikali. so nalašč izbrisali, samo da se ne more dognati nem>$kutar-skih morilcev. Koliko je na svetu zlata? Ge bi se stopilo vse zlato sveta v velikem loncu, moral bi biti ta samo pet me+rov visok in bi temeljna ploskev morala biti samo 8 m. Zlato, katerega so spravili na dan iskalci v Kaliforniji in Avstraliji, bi se dalo spraviti v blagajni, ki bi merila tri m3. COLUMBIA GRAMOFONE OD $35.50 — 9360.00 — VZLZKA ZALOGA —, PLCft6 V VSEH Jn. wtb BRKZPLAčlTS O. mu DOBITI ni: VCFM HWMSH, 331 Snm a, GHHUW*, H. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St New York Pootaa kajiga, * Amerika, Hitri racanar J6S Sasti d«l ' p ia Nemški abcednik J9S Nemiko-anglefki tolmn< .60 CHwMlkl ign, Pravilo dostojnosti .30 BeTi«k AmdiejČek .ft SloTensko-cngle&i do- rar, Mo t plstao r— Tiyna, Zdruicnik držav .15 Slovemko-n«mlU alow Krnj*k» deSdo in (Jan«£č Bartol) AOt ^ ^ »ot«Mko-B«Mttl fllo. Zemljtrid Evropo .30 ▼trfiok im Uniki map« ttb.tMiina.dngi » knUrt ™ N#w Yo*» _ .. . t .. IH^ Knm., Colo., Most. Amorika in Amerika*- ci 5.00 ^ v- J Knjiga sa lakkomSelno \mhi >a » m ljudi apiaal 1. Cankar T.75 w ^ Pet tednov ▼ zrakoplova 2.00 Wnlilianttl M« °gSBJaW Bo^ki Mui | ~ iCaiwii — ao Job wwi v nanjo vaaaao 1.30 Prri del IM v komt t* Drag. M US Svate Hn, Twtji dal U33 v platno vaaano 1j0» 6aMwpaM4al IM v kart rtmm* 1.30 Opemba: jinOoM prfkitt* tem mlini, MM V Hm domovino S posredovanjem tvrdke Frank Sakser so odpotovali v staro do-1 movino sledeči rojaki: F S parnikom Lapland dne 7. maja: C-iro Kamenarovie Lz New Yor-ka v Beo^i-ad. S parnikom Lafayette dne 7. maja: Ljubo Fus iz Gladstone, Mich., v Volosko. S parnikom Cretic dne 11. maja: Alojzij Škraiar z di-užino iz New Yorka v Domžale. Marija Golob iz New Yorka v Domžale. Alojzij Segolin iz Davis, AV. Va.T v Novi grad. Matija Šajn z družino iz Davis. AV. Va.? v Ilirsko Bistrico. S parnikom Mauretania dne 12. maja: Marija Kranje iz Philadelphia, Pa., v Kajhenburgr. . Jožef Mikolič iz Emporium, Pa. ,v Ltw?ki potok. Jožef Šajn iz Marquette, Mich., v Kutezevo. S parnikom Calabria dne 20. maja: " Frtwik Pi-aanik iz Tre nary, Mich., v Vransko. Lovrenc Mitivič iz Indian Head, Pa., v Planin«. Anton Stavar z družino iz Me.ssmore. CHiio. v Postojno. Jožef šantel z družino iz Leadowlands. Pa., v Postojno. Janez Oelar iz Delniont, Pa., v Kranj. Mafija Brodarie iz Omaha. Neb, v Črnomelj. ! Ales Alezc z družino iz Calumet, j Mich., v Gorenji Logatec, t S parnikom Rotterdam dan1 21. maja: Jožef Sukam* iz New Yorka na Moravsko. S parnikom La S&voie dne 21. maja: Jožef Pirih iz Betula. Pa., v Gorico. Anton Fatnr iz Raton. N. Mex.. v Knežak. Na nemškem vseučilišču ▼ Pragi ostane še nadalje teološka fakulteta. Nemški klerikalni dijaki so se za to izjavili. Kakor znano, je namreč ministrstvo prosvete poslalo na razna češka vseučilišča okrožnico, v kateri prosi vse dijake, da se naj izjavijo za ali proti bogoslovnim fakultetam na čeških vseučiliščih. _ Dr. Koler 63*P«n W Pittsborfkr Pa. Dr. > adiaiolk Iptjfc-Uat v MtMM^n, ■»iiiM tmTu ■rlich. Cm tautfiMiSri«^£ S* Mtn, v srtn. l^MtduJ« 1Mb koMBa« v Willi. prMft* m taMO SM ^aSaM^ N" ČHkAjt*> u. taTte vrttttm ia ju vmmbSm ■oiwt pontlL Hyroaoio aH vodno Mi oMrnrta taTftaSb m BOTiBithMft tnuk lnUHIai ^»J«. to- •to ki rt. Mrimia ▼ knftui im b al podobno i«ML |Nek*Url imet ait^nOd r*M|e M. lAljiii RB imiodajn •ko nameravate naročiti -ročni listek Is ■tare domovina xa Vaiol imžino, aorodaikft ali prijatelja. Pilite sa mu im iraft poMna wadBa na najttaoejfte ki ib*. no dovewko Waftno podjetno: nAiKSfKniKARBax KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PBXBU2KO ODFLU JEJO IZ 2TSW YOKKA. SAXON t A .9 luni. — Cherbouro FRANCE • luni. — Havro LAPLAND 11 Junl. — Chorboura ITALIA 14 junija — Trst BELVEDERE 16. junija — Trst AQUITANIA 14 lun. — Cherbouro MAURETANIA IS juni. — Cherbouro CANOPIC 17 Junl Jo — Genoa KROONLANO 1« Junl. — Havr« LA SAVO IE 18 luni. — Havr« fSOCHAMBEAU 18 junl. — Havre AMERICA 2C luni. — Cherbouro PARIS 25 junl. — Havre PTIVLAND V Junl. —' Cherbouro OLYMPIC 25 Junl. — Cherbouro COLUMBIA 28 lun. — Trst BERENOARIA 30 Jun. — Cherbouro POCAHONTAS 30 junl. _ Genoa LAFAYETTE 2 lull. — Havre ZEELAND 2 Jul. _ Cherbouro AQUITANIA 5 Jul. — Cherbouro LA LORRAINE 6 lull. — Havre ADRIATIC 6 lull. — Cherbouro FRANCE 7 lull. — Havre PRES. WILSON 9 Julija — Tret FINLAND 9 lull. — Cherbouro CRETIC 12 lull. — Genoa SAXON IA 14 lull. — Cherfcoura MAURETANIA T4 Jul. — Cherbouro LA SAVOIE 14 lull. — Havre P. MATOIKA 14 Jul I. — Genoa LAPLAND 16 JuH. — Cherbouro OLYMPIC 16 Jutl. — Cherbourg ARGENTINA 21 Jul.ja — Trat AMERICA 23 lull. — Cherbouro KROONLAND 23 lull. — Cherbouro ROCHAMSEAU 23 lull. — Havre AQUITANIA 26 lull. _ Cherbouro PARIS 27 lull. — Havre FINLAND 30 lull. — Cherbouro WASHINGTON 30 lull. — Cherbouro ADRIATIC 8 avo. — Oh»rbo'iro BELVEDERE 11 auO. — Trat MAURETANIA 11 a^rfl. — Cherbouro Glede cen za vozne listke tn vse droge pojasnila, obrnite se na trrdko FRANK SAKSEB STATE BANS_8? Cortlandt St.. Vew York. US.MAIL STEAMSHIP COMPAWYC Direktna služba iz New Yorka in Bostona v Napol i in Genovo. Karte do Paterma in Mesine. VELIK PAKNIK XA DVA VIJAKA. POCAHONTAS" cdplaje 36. junija — 13. avgusta — 24. sept. Cene za X a polj in Genovo: Kabine $150 naprej. 3 razred $1>5 in $5 voj. davka. TZBORNA SLUŽBA — KftAS.IB UDOBNOSTI. Oddelek za DOtnike: 45 BROADWAY. NEW YORK. Oddelek za prtljago: 120 BROADWAY. NEW YORK. NAREDBA GENERAL. JUGOSL, KONZULATA Vsak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici; jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom nii-1 nistrstva za zunanje zadeve boj konzulat izd;ijal potne liste vsem J državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostno dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepzical, da so predloženi dokumenti pristni ji zadostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izdan potni list Žele z dovoljenjem ministrstva. Ker je šte\ilo prosilcev ogromno in z vsakin* dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj zie kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v. New Yorku, ir> ee ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali podati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pišite naj-prvfo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York * (Advertisement) Dospelo je novo : suho grozdje. Muškatel zelo sladke debele ja- ; gode, boksa 50 funtov . . $9.— Cipar grozdje največje In naj- ! sladkejše jagode, boksa 50 fun- ; tov .......................$8.— - Malo črno grSko grozdje, xeTo ' sladko, boksa 50 funtov |7.— Poiliit« S3, na rafun vsake bokn ' ki aaročlte in potlaii bomo takoj. ! BALKAN IMPORTING CO. 51-S3 Ch«rry St.. New York. N. Y. ' CUNARD-ANCHOR Največji, nolhitreišl oarnikl na svetu. Izborrta postrežba potr»lkr..-n. V vitem mestu ali bližini le lokal- nI coent. V JUGOSLAVIJO, MADŽARSKO. RUMUNSKO IN BOLGARSKO. ITALIA 14. JUNIJA Kal>ina 111. razml Dubrovnik J1C5. Trst ali Rt-ka Si 15.00. Vojni davek J5.0f>. Preko Gherbouraa: AQIT1TAXIA .......... 14. junija MAL'RETAXiA ........ 15. jtinio. PHELPS BROTHERS & CO. Pauenger Department 4 West Street New York French Line COMPASME SEHERALE TRAMSATUXTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE FRANC« ...................... 9. luni la TOURAINE ................ 11. junlia ROCHAMBCAU ............ 18. !unll» LA SAVOIE ................ 18. lunlla PARIS ...................... 25. lunlla Dlr*ktna železniška zveza Iz Pariza * vaa glavna točka Juooalavlla. H Kri parnlkl a itlrlml In d vam a vllako-m a. Po »tebe a mtopnfk Jugoslovanske vlada bo prlCakal potnika ob prihodu na« lih parni kov v Havru ter lih točno od -pram 11 kainor mo namen janU Famlkt Francoaka Črte ao tranaoortlrall takvolna na ttooi* fiahoatovaAklh vo. Uov braz vaa naorlllka. Za HTkarta In cana vpraftalta v MOŽNIH PfSARNI, 19 Stat« «1,, M. Y. C •II mm prt lofcaluHi aaantlU. Kje je moj svak FBRKO Kršf-v^RKT Čnla sen:, da je došel is starega kraja, zato žetim izvedeli za ujegw naslov. — Mary Mikon, Box 55, Crabtree, Pa. (4-6—«) NOVE COLUMBIA PL0SCE ^ 85c lluuanaka. E4232> Drummer« parada aarf. ) Millar daucbtar of tna CoraaL E-4S98) Radeckl mart, rojaika. mmtšr&rss: ss: > > Ko bi moj Uubl vadal. E70M) 91 Rcdment mar«. E4S45) ga enkrat Te objamem. ' Grenadier mart. vojaika » N«dotiao oko. pet le KI<54) Holzhackerbauna marl. B4S4C) Hauamajaterca t tejatru. ) Hoc h vom Dacbatetn marl. _____> Spela pečenko Jedla, laljfva. E2117) SXierUader mart, vojtfluu MMl) Spela In Micka iz Dom*at , Hop. hop. Scbnelpolka ■a^^SS^LrJV^JTeiiSSSa Beautiful GlrU polka. 22184) Auf der Aim. vaicar Namika vodika amšbtm > Paottrkm mart vojalka. Eliti) Bomow mart. voJaJka. Jb»M) Na zdravi pohod. mart. ) Ana dem Hochceblrc. vrniear ) Jeste ae povldam. mart. Po dolgem Can no doMH prava MoiSke ploSCe, vojaSui godba prvo rente, krasni rojaJkl nufl la vaSeerJL Dobili smo jib par tlaof. Prari {hail Cotulbia tipmnfill O« $30.00 do $375.00. Cenfk v rseb Jezikih Vam paljemo b>rrphr«n So moBte Najt, nam dajte tohl exprewnl tuukn, da Maso prej dobite. NaroCbo ia denar (money order) po«iite na; IVAN PAJK^ 24 Main Sl, Concmau^h, P»: