191. številka.
Ljubljana, v torek 23. avgusta 1904
XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan ivačer, izimfii nedeije in praznike, ter velja po poitl prejeman za avatro-ogrika dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 80 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljuoij.no s pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol teta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja idsžals toliko teč, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroetopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h,, os ■a trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* frankovatt  —  Rokopisi se ne vračajo.  —   Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, npravnifitvo pa v pritličju. —
Upravnifltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod1' telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
Šuklje in šolstvo.
IV.
V svojem članku je pisal bnklje tudi Še naslednje :
„Naši gg. ljudski učitelji si seveda stvar drugače tolmačijo ter iščejo pomoči in zdravila očitnemu zaostajanju narodne naše prosvete v eni sami lekarni : pri deželni blagajnici 1 Z uprav ginljivo navzočnostjo vrgel je njih poročevalec na zadnjem učiteljskem zboru med svet krilato besedo: „Stran torej s slabimi plačami in rane na telesu kranjskega šolstva ne bo več — in ljudstvo naše lepe dežele se bo v kulturnem pogledu razvijalo." („Učiteljski Tovariš" št. 11 ex 1903, str. 86.)tt
Vedno smo trdnega prepričanja, da je in ostane duša pri vsaki šoli dober učitelj. Brez dobrega učitelja ni pričakovati dobrih uspehov. Ako hoče učitelj žrtvovati vse svoje dušne in telesne zmožnosti edinole samo šoli, mora imeti toliko dohodkov, da bo z mirno vestjo, z veseljom in s požrtvovalnostjo deloval samo na tem polju, ker dela je tukaj več kakor dovolj. Pameten zdravnik se bo vedno oziral na vzrok bolezni. Odstraniti mora ovire, potem Žele zdraviti bolnika. Zaman je torej saniranje naših žalostnih šolskih razmer, dokler se ne odstrani glavna bolezen pri našem šolstvu — in ta je siromašna učiteljska plača. Učiteljstvo se mora boriti za svoj obstanek, zanemarjati mora svoj poklic radi stranskih dohodkov, da ne omaga in ne pogine kot borno živinče. Glad ima hude zobe. Šuklje ni to nikoli skusil, skušajo pa to vsak dan učitelji in njih družine. Učitelj ve v teh pasjih časih, kolike vrednosti je vinar. Kdor tega ne skusi, ne more imeti o tem pojma. Vsi kru-hodajalci ne vedo o trpljenju, pomanjkanju in težavah uČiteljstva, zato tudi ne pričakujejo od njih ugodne rešitve. Učitelji so pod deželno avtonomijo, ta jim reže krah in iz deželne blagajnice zahtevajo svojekrvavo zasluženo plačilo, da jim bo mogoče stanu primerno živeti, in prav store, Če se drže sklepa učiteljskega
zborovanja: „Stran torej z ubornimi plačami in glavne rane na telesa kranjskega šolstva ne bo več4*.
„In vendar uči jasen pogled na šolske razmere drugih narodnosti, da ljudska prosveta ni zavisna zgolj od visočine učiteljskih plač. V isti gori označeni tabeli, katera pred svetom do-kumentuje zaostalost slovenskega, rec-tius kranjskega ljudskega šolstva, nahajamo na prvem mestu Skandinavijo s 0*3% analfabetov, navzlic temu, da se v malo obljudeni Norvegiji in Sve-diji ljudski pouk večinoma vrši po slabo plačanih ex currendo učiteljih! Iu kje je najmanjše število analfabetov v naši državni polovici? Ne v bogati, gosto z ljudskimi in meščanskimi Šolami preprežni Nižji Avstriji, niti v napredni Češki, temveč v tisti „črni, z meniŠkimi kutami zagrnjeni" zemlji tirolski, kjer je učitelj še veliko sla-beje plačan nego njegov kolega na Kranjskem."
Znano je, da imajo Švedi po mestih in trgih v modernem duhu izborno urejene šole, samo po raztresenih se-liščih poučujejo potovalni učitelji in le branje in pisanje. Če Šuklje tega ne ve, potem ga pomilujemo; a mož, ki kaže toliko ignoranco, naj nikar ne govori o šolstvu. Klerikalna tirolska še danes ni priznala avstrijskega šolskega zakona, tam se, zlasti na kmetih, ozira samo na branje in pisanje in druzega nič. Izobrazba ljudi, ki znajo samo brati in pisati je prav malo nad ničlo. O temeljitem znanju za praktično življenje iz računstva, zemljepisja, zgodovine in drugih predmetov se ne more pri takih niti govoriti. Naš klerikalizem bi bil s takimi šolami zelo zadovoljen, ker s tem se ne povzdigne ljudska izobrazbe mnogo, ljudstvo ostaja pri vsem tem nevedno, nerazsodno in za kulturen napredek nesposobno. Take ljudi predstavlja Šuklje kot kulturno izobražene na svetilnik v zgled pred naše šolnike. Ako hoče klerikalizem imeti na ta način izobražen narod slovenski, potem se mu ni treba ubivati glave z regulacijo učiteljskih plač. Za poučevanje samo iz branja in pisanja, ne oziraje se na važnost odgoje in potrebnega drugega
znanja, ni treba modernih učiteljev, to lahko poučujejo branja in pisanja vešči mežnarji, stari korpo rali in drugi. Taki ljudje bi lahko to poučevali in dosegli krasne uspehe na stalnih in excurrend-nih šolah samo v zimskem Času nekih let. Vsakdo in povsod bi se naučil te umetnosti takrat, ko bi imel čas in priložnost za to, drugače bi pa opravljal svoje stanovske opravke. £Na ta način bi naše dobro ljudstvo kmalu zadobilo visoko stopinjo izobrazbe, analfabeti bi izginili s površja od 33*7 na 0-0% in blažena Kranjska bi bila s tem prva kulturna dežela na svetu. Suklje, Su-šteršiČ in drugi klerikalni poslanci bi si morali šteti v veliko čast, da so dosegli v izomiki isto kulturno stopnjo kakor zadnji hribovec, kateri zna le za silo pisati in brati.
„OcenivŠi kranjsko ljudsko šolstvo se pa slovesno zavarujem proti očitanju, da bi njegove neuspehe hotel pisati na rovaš poedinim članom kranjskega učiteljstva. Ne, krivda zadeva predvsem docela zavoženi šolski zakon, krivda zadeva dalje neprikladno sistemo učiteljske vzgoje in končno: velik del te krivde teži ono nerazsodno, skozi in skozi jalovo birokracijo, katera ima dandanes naše ljudsko šolstvo žalibog še v svojih krempljih!"
Da, izvrstno je ocenil Šuklje naše šolstvo. To se mu mora priznati. Videl je le vse črno in slabo, dobrega prav nič. Ta ocena je pristno klerikalna. Milostno je vendar dodal, da ni učiteljstvo edino krivo neuspehov. O zavoženem šolskem zakonu, neprikladni učiteljski vzgoji in o jalovi birokraciji mora govoriti jasneje, ker o tem imajo tudi učitelji veliko izkušenj in pomislekov, bojimo se pa, da se na podlagi Šukljeve ocene ne bodo vjemala njegova pojasnila z učiteljskimi izkušnjami. Čudno se nam zdi, da je pozabil povedati glavnega prozvročitelja neuspehov, in ta je: klerikalizem. Učitelji imajo tudi o tem jako velikih in bridkih izkušenj z dokazi, a ker vemo, da je Šuklje pokorni sluga klerikalcev, ne govorimo o tem.
„Ali   tudi v sedanjih razmerah,
celo v tem zelo verjetnem slučaju, ako se sedanji položaj ljudskega šolstva na Kranjskem ne bi dal tako v naglici predrugačiti, treba priskočiti siromaštvu naših ljudskih učiteljev. Ni se sicer bati tega, da bi enega lepega dne morda pričelo štrajkati dosedanjo učiteljsko osobje; dovolj, če se boljši učiteljski naraščaj odtegne delovanju na Kranjskem, dovolj celo, ako smo primorani, na onih službenih mestih, kjer mora poslovati moška učiteljska moč, nadomestiti jo s cenejšo in vendarle na dotičnem mestu manj po-rabno žensko silo.
Pred nami dviguje se vprašanje: Kako zvišati plače učiteljske, ne da bi obenem izdatno morali povekšati itak neznosno deželno doklado."
Učiteljske zahteve so jasne in ne pretirane za sedanje socialne razmere. Učiteljstvo zahteva toliko dohodkov, da bo mogoče posvetiti vse svoje moči edinole šoli, kakor to store drugi stanovi. Le edino na ta način je možno obdržati doma mlad naraščaj, kateri išče boljših dohodkov v drugih krono-vinah ali celo pri drugih stanovih. Vemo prav dobro, da je to za deželo neznosno breme, a pomoči ni najti nikjer drugod. Že sedaj je med mladim naraščajem silno malo moških moči, ako poj de tako naprej še nekaj let, bodo postali učitelji pri šolstvu zelo redki in končno bodo ostale same učiteljice. Naš narod ima edini dobiček od šole, on in nikdo drugi bo moral pokriti hote ali ne stroške, če hoče imeti uspešnih delavcev na polju prosvete.
Vojna na Daljnem Vztoku.
Borba za Port Artur.
Iz vseh poročil je razvidno, da Japonci pred Port Arturjem skoro nič ne napredujejo in da so še to, kar so doeed&j dosegli, morali poplačati z ogromnimi žrtvami.
Od 14. t. m. naprej naskakuje japonska armada neprestano portar-turške utrdbe, dasi odbije ruska posadka vsak tak napad z ogromnimi japonskimi izgubami. Največ izgub so pa imeli Japonci 16. t. m., ko so
ruske podzemske mine ubile več tisoč japonskih vojakov. Ta dan so Japonei navalili na trdnjavo, Se pradno ee je jelo svitati. Grom is težkih japonskih topov je naznanjal, da se je pričel splošni napad na portartur-ške utrdbe. Ogromne množice japonske pehote so se polagoma in previdno pomikale proti forom. Japonski topovi so de vedno gromeli, a v Port Arturju se ni ganil de nikdo, kakor da bi vsa trdnjava de snivala v globokem snu, iz katerega je niso mogli prebuditi niti japonski topovi. Sprva je to Japcrce osupnilo, da se na utrdbah ni pokazal noben branitelj, nato pa jih je že jela navdajati sladka zavest, da se jim morda posreči brez velikega napora zavzeti trdnjavo in da je morda odporna sila ruske posadke že klonila. Zavladala je grobna tišina io molče so stopali japonski polki preko prostranega polja. Že so se približali prvi voji obzidju zunanjih utrdb. Rusi se niso ganili, niti ena puška ni počila. Umolknili so tudi japonski topovi. Nakrat se je stresla zemlja in slišal se je grozovit pok. Nato pa se je zavilo vse polje v meglo dima, za trenotek je nastala grobna tihota, potem pa se je slišalo samo stokanje in ječanje, topovi na ruskih utrdbah so jeli grometi in so sipali smrt in pogin v japonske vrste. Zavel je lahek veter z juga in odnesel meglo, ki je pokrivala polje. Grozovit pogled! Vsa plan je bila pokrita z mrtvimi, grozovito razme-sarjesimi trupli, kri je tekla v potokih in o polkih, ki so pred nekaj minutami korakali preko ravnine, krasni in ponosni, kakor da bi šli k paradi, ni bilo več sledu. Kar ni bilo vojakov raztrganih na drobne kose, so ležali, grozovito razmesarjeni, na tleh in preko polja se je razlegalo zdihovanje umirajočih in ranjenih. Najmanj 10.000 Japonoev je krilo zemljo.
Armada se je umaknila. A takoj drugi dan je znova navalila na trd-
Na Visokem Obiru.
OCrtal prof. Jos. Wester. (Dalje)
Nogi sta se kar avtomatično dvigali; tako lahka se mi je zdela hoja. Še dve uri, in vrh Obira bom! Pil sem pa tuđi pri vsakem studencu, vsakem izvirku. Solnce se je zopet prikazalo in tako silno pripekalo, kakor da hi bilo prejšnje pol ure kaj zamudilo.
Domislim se, da imam v nahrbtniku prigrizek. Tega bo treba použiti, preden pridem na vrh. Tam pri zadnji planini — kako se ji pravi, sem pozabil, — sedem h koritu, denem nahrbtnik raz sebe in izvieoem svoj proviiant. Pa še nekaj! Ploščato steklenico Kavčičevega likerja najdem na dnu. To je prava planinska kapljica! Kar čutil sem, k&ko se je duša zopet privezala. Potem sem si Pa založil s sirom in kruhom. Med tem se je pa zbrala okrog mene radovedna čreda goved. Krava z zvoncem na vratu je hotala kar oči izpuliti ob meni.   Pa kaj ne bi ? Saj
me ni še nikoli videla; če bi bila vedela, da sem slovenski turist iz Kranjske, bi se ji bilo gotovo inako storilo.
Oprtam se in se poslovim od prijatne kravje družine. Kar začujem pred seboj človeške glasove. Dol z gore priklecajo trije: dva gospoda in dama. Da niso pravi planinci, sem spoznal po njih pražnji obleki; gor-jača sama šo ne izdaje planinca. Po planinskem običaju se pozdravimo. Ko vprašam prvega, koliko je še do koČe, mi drugi odvrne: »Tri ure, vsaj še tri ure.« V trenutku nisem mogel dognati, ali so tako nevedni, da ne znajo preračunati svoje poti navzdol, ali tako zlobni, da mi hočejo že itak težavno pot priskutiti. A na njih vprašanje, koliko da imajo do Fladungove koče, nisem bil v zadregi; saj sem pogledal na uro in vedel, da hodim šele pol ure odon-dot; pa mislil sem si: milo za drago — in jih hudomušno poučim, da še dve uri. »Jesses, Jesses, wir kttnnen ja heute nimmer hinunter kommen nach Kappel!« vzklikne njih tovari šica, jaz pa se namrdnem in jo pobrišem dalje.
Svet dobiva vedno bolj planinski značaj. Golicave z nizkim grmovjem,
puščine, posute z ostrim kamenjem, planinski mah, drsine, plazine, drobni metuljčai, frfetajoči ko vešče — vse to v moji neposredni bližini; na jugu pa, za mojim hrbtom, velikanski Bkladi kamniških planin z zobčastimi robovi in sivimi snežinami.
Spem in sopem, da mi včasi sapa kar zapiskoče, vroče je pa, da se Bogu smili. Na sedlu sem; moja pot se strne z glavno potjo iz Kaple in iz Vildštanjske globeli. Hhrati se pojavi nov kazalec na Obir: drogovi in žica, ki veže meteorologično postajo z Železno Kaplo. Proti vzhodu se ti odpre velikanski pogled na Ojsterc; mogočni ekladi se kopičijo drug na drugega, proti vrhu se vedno bolj zožuje, na vrhu pa bela kočica s triangulačnim križem; to je vremen-skO opazovališče »Hann Warte. Za-padajoče solnce mi zapira pogled na veličastni prikaz. Kakor bi žarelo in tlelo to sivo skalovje, tako se ti zdi, ko ga objemajo žareči žarki rdeče-rumenega soleča.
Vegetaoija je že skromna. Ne poznam teh nežnih cvetk in mahov, ki še tod poganjajo. Ne poznam tudi tiste obirske posebnosti, ki ji pravijo botaniki »Arabis obirensis». Naj se le potrudijo naši ljubitelji cvetk tja-
kaj, morda se jim trud obilno poplača.
Že brije večerna planinska sapica sem od severa. Kar nič čudno se mi ne zdi, da vidim pod seboj na severnih obronkih še proge sivega snega. Menim, da bo še pol ure hoda do vrha; kar me prijetno iznenadi dim, ki se je valil izza škrbaste pečine- Prevalim pot in pred seboj vidim kočo Rainerjevo. Par korakov še in prijazno me pozdravi ženica, ki je nabirala drv v naročje. Pogle* dam na uro. Pol sedmih je. Tisti preklicani laži-turisti so mi hoteli naprtiti še tri ure, jaz sem pa prišel v poldrugi do koče. Skoro žal mi je bilo, da jim nisem še kaj drugega natveiel, kajti o neresničnosti moje napovedi so se bili prehitro prepričali
Ženica mi brzo postreže b pivom in kmalu se razvije domača govorica. Takoj sem videl po robati nemščini, da se je ni izmlada učila, in jo vprašam odkod da je, da zna gotovo »slovenje«. »Z Obirskega«, mi reče, in brnjala sva dalje po slovensko. Kako je bila vesela! Kar mladostna živahnost jo je obšla. Mene je pa vleklo ven, še više, na vrh!
Prost nahrbtnika se zapodim iz
koče proti vrhu. V petnajstih minu* tah sem stal na ploščadi ob vremenski opazovalnic«, 2141 metrov nad morjem, Kakor osupel sem ttal tu, ne vede, kam bi zrl, kam bi se obrnil. Tako prevzame človeka ta pogled. Pod teboj ob vznožju velikana obsežno Junsko polje z griči in po ljanami in jezeri in jezerci, v daljavi na vzhodu Sinja planina (Saualpe) in Koralpe, Pohorje, iUjerssi grič., proti severu Ture z Velikim klekom, celo Dachstein se Tini v jasnem vremenu. Žal, da mi je pogled na sever zastiralo megleno ozračje v daljavi. Tem jasneje je bilo na jugu in zahodu. Kamniške planine z vsemi svojimi orjaki; od Kočne in Grintovca do Ojstrice in Raduhe. Tam vmes skozi kokersko usedo pa kuka Šmarna gora in Ljubljana. Nekako posebno zadovoljstvo me je prevzelo, ko sem videl iz te visočine in daljave belo Ljubljano. Pojdi tja gor tudi ti, ki si se naveličal vsakdanjih ljudi in malomestnega naziranja in zvedavih pogledov in prikritega opresovanja, in zazdelo se ti bo, d., si te oprostil ozkih spon, čutil se boš vzvišenega nad vse banalnosti in vsakdanjosti. (Konec prih,)
njavo in od tega časa ponavlja naskoke trdovratno dan na dan. V petek 80 Japonoi bombardirali Port Ar-tur s suhe in morske strani od šore do mraka, a brez vsakega uspeha, kakor poroča nemški vojaški ataše polkovnik Gadke iz Liaojan^a.
Iz Londona se javlja, da niso Japonci po zavzetju Volčje gore čisto nič napredovali. Najmočnejšo utrdbo št. 5 so že opetovano naskočili, a so bili Še vsikdar odbiti z ogromnimi izgubami.
Nekatere vesti pa trde, da se je japonska armada že polastila utrdbe št. 25, ki leži samo še eno miljo severno od Zlate gore, kar pa je oči-vidno popolnoma neresnično. Zlata gora se namreč dviga neposredno ob morju, pri vhodu v portartarško pristanišče. Ako bi torej bila vest o zavzetju utrdbe št. 25 resnična, bi se Japonci že nahajali v notranjih utrdbah, to je v trdnjavi sami, in Port Artur bi že bil v japonskih rokah! Kakor pa je znano, se Port Artur še danes drži, kar pač jasno spričuje, da poročilo o zavzetju fora št 25 pri Zlati gori, torej v osrčju Port Arturja, ne more biti resnično!
O številnosti portarturške posadke se ne ve ničesar gotovega. Pariški »Mat in« poroča v tem oziru baje iz popolnoma zanesljivega vira: General Steselj ima prave trdnjavske posadke 18.000 mož. General Fok poveljuje 13., 14, 15. in 16. sibirskemu strelskemu polku Ti polki štejejo skupaj 12000 mož. Sibirski polki 25, 26., 27. in 28. — skupaj 12.000 mož — stoje pod poveljstvom generala Kondra-tenka. Topničarjev je v trdnjavi 5000 mož. Vsa pcrtarturška posadka Bteje torej 47.000 mož.
Z otoka Sahalina.
Poročnik Ljapunov je poslal carju Nikolaju tale brzojav: Poveljnik posadke v Korzakovskem na otoku Sa-halinu poroča, da so Japonci v nedeljo zjutraj ob 7. uri bombardirali mesto. Glasom druge dodatne brzojavke se je ob šestih zjutraj pojavila na obzorju ena sovražna iadja in jela, ko se je približala na 7 kilometrov obrežju, streljati na posadko v Kor-sakovskero. Bombardma je trajal do osme ure zjutraj. Nato se je sovražna ladja umaknila n& široko morje in izginila. Poškodbe v mestu so neznatne, ubit ali ranjen ni bil nikdo.
Čudno je, da to poročilo ne ve ničesar o potopljenju križarke »Novik«. A tudi japonska poročila so v tej zadevi zelo nejasna. Včeraj se je iz Tokija kategorično poročalo, da se je »Novik« potopil. Današnja tudi uradna brzojavka se pa glasi: Poveljnik križarke »Citose« poroča: Križarki »Čitoae« in »Čušima« ste popoldne 20. t. m. in zjutraj 21. t. m. napadli lusko križarko »Novik« v Korzakovskem. »Novi k« je bil težko poškodovan, je obtičal na skali
in se je deloma potopil. Kri-žarka »čašima« je bila lahko poškodovana. Drugih poškodb ali izgub ni bilo. Posadka z »Novika« se je baje večinoma potopila, ker je Japonoi vsled silnega viharja niso mogli rešiti. — T^ poročilo je zelo zanimivo! Poroča namreč, da se je »Novik« deloma potopil. Kaj se to pravi ? »Novik« se je ali potopil, ali se ni potopil, »delno potopljenje« tu ni mogoče. Kaže se, kakor da bi Japonci sami ne vedeli ničesar pozitivnega o »Noviku«. Zato so rusko križarko, katero so včeraj že pogrešnih na dno morja, danes samo d e i o m a potopili, jutri pa jo morda proglase še za Živo!
Z mandžurskega bojišča.
»Daily Telegraph« poroča iz Ku-pangoe: 19. t. m. so se japonski voji približali utrjenim ruskim pozicijam pri Llaojangu na 5 km. Japonska armada se je jela z vzhoda in juga počasi pomikati proti Rusom.
Reuterjevemu uradu se brzojavlja iz Liaojanga, da prodirajo štiri japonske kolone po dolini reke Liao proti severu in stoje sedaj ob izlivu reke Tajce v Liao pri Šikanci.
»Daily Mail« pa pravi, da so se Japonci v petek ponoči približali Rusom že na tri milje in da se brez dvoma vname te dni odločilna bitka. Koliko se to poročilo vjema z resnico, je težko dognati. Istočasno namreč, ko se naglasa, da je bitka v nekaj dneh neizogibna, se tudi poroča, oziroma potrjuje, da so Japonoi poslali 30.000 mož od svoje armade na jug pred Port Artur, česar bi pač ne storili neposredno pred odločilno bitko. Vrhu tega pa se še tudi poroča, da je nastopila sedaj v Mandžuriji deževna doba in da plava cela pokrajina v vodi, da so vse vojne operacije uemogoče. Iz tega bi se torej dalo sklepati, da se še ne vname tako hitro odločilna bitka.
O zadnjih pomorskih bitkah.
»Daily Chronicle« poroča iz Cifua, da je tjakaj dospela brzojavka admirala Velomskega (?), ki pravi, da je »Retvizana« v zadnji pomorski bitki zadelo 11 granat in da je bila »Pa-lad&« poškodovana na 15 mestih. Ranjenih je bilo 50 častnikov in 280 mož.
»Novoje Vremja« pa pravi, da je bila najljutejŠa bitka v tej vojni bitka med vladivostoško eskadro in bro-dovjem admirala Kamimure. Na »Ho-siji« in »Gromoboju« je bilo ubitih in ranjenih v celem baje nad 500 mož.
Ruske križarke v sredozemskem morju.
Iz Viga se poroča, da je dobila ruska križarka »Ural« te dni več šifriranih depeš iz Petrograda. V ponedeljek zvečer je »Ural« odplul baje na Grško. Ruski častniki so izp ve-dali, da je izKronštataodplulo še 11 drugih križar k, ki i m d j o isto določbo kakor »Ural«.
Dr. Kdrber na potovanju.
Čr novci, 22. avgusta. Ministrski predsednik dr. Kdrber pride 4. septembra sem ter odpotuje 9. septembra zopet v Galioijo. Kot nekak migljaj sa prijazen sprejem se je poslancu Vasilku sporočilo z Dunaja, da je vlada izpolnila malorueko zahtevo glede ustanovitve malorueko nemške gimnazije v Kocmanu. To zahtevo so podpirali tudi Nemci.
Slovanske paralelke v Šleziji.
O pava, 22. avgusta. Velikanski shod, ki so ga priredili včeraj Čehi in Poljaki v prilog slovanskim para-lelkam v Opavi in TeŠnu, se je izvršil popolnoma mirno, ker se je nemška drhal ustrašila slovanske premoči ter se poskrila. Pričakovali so se veliki izgredi ter je bila vsa garnizija konsignirana. — V Mosteh so istočasno imeli Nemci protestni •hod, v Frivaldu pa bodo protesto-vali prihodnjo nedeljo.
Nemadjarske narodnosti na Ogrskem.
Dunaj, 22 avgusta. V začetku predstojećega šolskega leta se vrši tukaj shod srbske, slovaške, nemške in rumunske mladine iz Ogrske. Protestovali bodo proti novemu šolskemu zakonu, ki mu je edini namen, pomadjariti nemadjarske narodnosti na Ogrskem. Obenem se bo na shodu tudi razpravljalo o skupni obrambi ogrskih narodnosti ter se sestavi v ta namen stalen odbor.
Afera dr. Petronjeviča.
Belgrad, 21. avgusta. Včeraj je bila druga razprava proti bivšemu tajniku dr. Petronjeviću, ki je ob-dolžen poneverjenja pri prodaji državnega posestva Negoj. ObdolŽeni je v zadnji obravnavi izjavil, da je manjkujočo svoto izdal vsled direktnega ukaza kralja Aleksandra za podkupovanje. Tozadevnih dokazov noče predložiti, ker ne mara zlorabiti zaupanja, ki ga je imel do njega kralj Aleksander. V današnji seji je njegov zagovornik izpovedal, da je ministrskemu predsedniku in ministru zunanjih zadev pokazal dokument, ki je oba ministra prepričal, da je obtoženi nedolžen. Oba ministra sta tudi obljubila, da bodeta predlagala ministrskemu svetu, naj se vsako nadaljno postopanje proti Petronjeviću ustavi. Zato je predlagal, naj se imenovana ministra za-slišita za priči. Ta zahteva se izroči apelacijskemu sodišču.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 22. avgusta. Zadnje dni se širijo vesti, da hoče veliki vezir odstopiti, ker se je ameriški konflikt poravnal brez njega direktno med sultanom in poslaništvom Zedinjenih držav.
Solun, 21. avgusta. S a k i r paša je odpotoval z orožniškim poveljnikom polkovnikom Galib-be-
g o m v Peč, kjer se je bati izgredov ■aradi vpeljave sodne policije in orožnikov.
Carigrad, 21. at gusta Vrhovni nadzornik Hilmi paša je poslal v okraj Dibre (vilajet Monaatir) posebno komisijo, da pregovori ondotne Albance, naj ostavijo ropanje, vsled kojega mnogo trpe kristjani in tudi mohamedani. S silo si Hilmi paša pri albanskih roparjih ne upa ničesar opraviti.
Belgrad, 22. avgusta. V Peču (Ipek) je položaj skrajno resen. S u 1 e j m a n Bataha je zavzel z več sto Albanci utrjeno pozicijo blizo Peča ter izjavlja, da se hoče do zadnje sile upreti reformam. Vsak dan prihajajo novi upor-neži v njegov tabor. Razen iz Skoplja je prišel tudi vali iz Kosova v Peč. Tudi turške čet« dohajajo od vseh strani v mesto.
Krst ruskega prestolonaslednika.
London, 21. avgusta. Kot zastopnik kralja Edvarda je odpotoval princ Ludvik Batenberški v Petrograd h krstu velikega kneza prestolonaslednika Alekseja. Prino je bil med potom v Marijinih varih v avdijenoi pri angleškem kralju, ki mu je izročil lastnoročno pismo za carja Nikolaja. — Vest nemških listov, da je odpotoval pruski princ Henrik v Petrograd, da zastopa cesarja Viljema kot krstnega botra, je v toliko neresnična, ker bodeta krstna botra veliki vojvoda He-senski (caričin brat) in danski kralj Kristijan, ki pa vsled visoke starosti ne gre osebno v Petrograd, temuČ ga bo zastopal eden njegovih prinsev.
Plehvejev morilec še živi.
Petrograd, 22. avgusta. Uradno se preklicuje vest, da bi bil morilec ministra Plehveja, Sakanov, umrl. Isti jo temveč na potu do popolnega ozdravljenja.
Francoski politiki o oboroževanju.
Pariz, 22. avgusta. V Piom-bieru je imel odtisni francoski zastopnik Maline shod. Meline je rekel, da so vse besede o mednarodnosti revame sanje. Glede naraščajočega oboroževanja na Angleškem in v Severni Ameriki je izjavil, da bi se Francija morala učiti iz zgleda Rusije. Rusija je odločno hotela imeti mir, a posledice svoje prevelike zaupljivosti mora sedaj poravnavati i zredh i m naporom Naj boljše sredstvo, da se vojna prepreči, je v tem, da smo vedno pripravljeni na vojno.
Otok Kreta za Grčijo.
Carigrad, 21. marca. Po vsem otoku s > sa vršile zadnje dni velike manifestacije   za   spojitev   otoka z
Grčijo. Povsod so man*festantje višjega komisarja princa J ar j a nujno prosili, naj deluje pri velesilah na združitev. Pred prinčevo palačo in pred inozemskimi konzulati je v ta namen včeraj demonstrovalo nad 6000 oseb. Mir in red se nista nikjer kršila.
Italija in Turčija.
Rim, 22. avgusta. Kralj Viktor Emanuel je sprejel sinoči turško odposlanstvo, ki mu je prineslo bo gate sultanove darove, v posebni avdijenei ter je odposlance tudi povabil k obedu. Ponoči se je odposlanstvo vrnilo ▼ Turin. To najnovejše sultanovo laskanje napram Italiji se v političnih krogih različno tolmači.
Neizterljivi turški dolgovi.
Dunaj, 21. avgusta. Kakor je znano, naročilo je turško vojno ministrstvo pri neki dunaiski tovarni trobente sa turško armado. Plačala seveda Turčija ni ter se tudi ni zmenila za opstovano terjanje. Tovarna je Turčijo končno tožila, toda vse sodne instance so izjavile, da niso kompetentne. Končno je tudi najvišji sodni dvor revizijo odbil ter pritrdil sklepom podrejenih instanc O meritornem vprašanju, ali se sploh sme v Avstriji tožiti kaka tuja država, se najvišji sodni dvor ni hotel izreči.
Nova trozveza v Ameriki.
London, 22. avgusta. Kakor se poroča iz Nicarague, so se zbrali pretečeno soboto v Corindu predsedniki San Salvadorja, H o o d u rasa in Nicarague ter so podpisali dogovor glede ohranitve miru v Csntralni Ameriki.
Dopisi.
Iz Dolenje vasi. Petindvaj-setletnica prost, gasilnega društva v Dolenji vasi, ki se je praznovala dne 7. t. m. se je obnesla kaj dobro. Že na predvečer je priredilo domaČe gasilno društvo v zvezi s si. pevskim klubom iz Ribnice podoknico komici društvene zastave gospe A. Merher-jevi in društvenemu načelniku gospodu Ignaciju Merherju. — Naslednji dan so se zbirali ol 9. ure dalje gostje iz sosednih krajev. Udeležila so se te slavnosti gasilna društva iz Kočevja, Stare cerkve , Ribnice, Vel. L»šČ, Sodražiee, domače gasilno društvo, zastopniki pevskega društra »Glas« iz S.idražice, C kr. uradniki iz Ribnice, uftitelji i. dr. Ob 11. uri so nastopili vsi gostje pre.1 stanovanjem g. načelnika I*. Mer herja. Tu je podal g. podnačelnik do mačega društva gospe kumici krasen šopek v imenu društva. Na to sta sv odpeljala g kumica in njen sprem ljevalec prebl. g. A. Rudesoh v oer kev, drugi pa so odkorakali z godbo na čelu k sv. maši. Po maši je blagoslovil novo zastavo preč. g. superior Fr. Javšovec, ki je v svojem govoru risal pomen gasilnih društev in v
£3flF" dalje v prilogi.
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. XH. (Dalje.)
Ljubljanski kanonik in suhi kapucin sta bila pri župniku na obedu, ali ta dan jima ni dišala nobena reč. Žalostno so vsi trije povešali glave in milo vzdihovali, kako da je svet izpri-den in kako gineva vera. In ta njihova Žalost je postala še večja, ko je ostala cerkev ves popoldan docela prazua in je cerkovnik prišel povedat, da hodi Erazem od krčme do krčme in oznanja novo vero, ter da se mu pridružuje vedno več ljudi. Župnik se je rotil, da se bo maščeval ne le Erazmu, nego tudi vsem tistim, ki ga slušajo, kanonik in kapucin pa sta ga utrjevala v tem njegovem sklepu.
Proti večeru se je zbralo ljudstvo „na Košaci", kjer so v naslednjem stoletju sezidali cerkev sv. Trojice, in tam je Erazem obrazložil nekaj glavnih naukov evangelija ter ljudem pojasnil, v katerih naukih je rimska cerkev zapustila Kristusa.
Posebno jim je razložil nauke o zakramentih. Kakor sta bila v starem testamentu kot posebna znamenja božje milosti postavljena le dva zakramenta, namreč obreza in velikonočno jagnje,
tako — je dejal Erazem — sta postavljena tudi v novem testamentu le dva zakramenta, sv. krst in sv. večerja Kristusova. Krst je zakrament ali očitno božje znamenje, ker se človek po Kristusovem ukazu oblije z vodo in se pri tem izreko besede : Jaz te krstim v imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha. Vnanje vidno znamenje pri krstu sta torej voda in božja beseda, pri sv. večerji pa vino in kruh ter zopet božja beseda. Rimska cerkev uči, da je še pet drugih zakramentov, ali to je sv. pismu nasprotno. Za vsak zakrament sta potrebni dve reči: najprej Kristusova — ne papeževa— beseda, s katero je zakrament postavljen in £ katero je združena zveličevalna božja milost, potem pa vnanji element kot očitno znamenje, kateri element je Kristus sam določil. Pri krstu je ta element voda, pri sv. večerji pa kruh in vino. Birme Jezus ni poznal. Niti je določil, da naj se birmanec pomaže z oljem, niti tistih besedi, ki jih izreče škof pri birmanju, in tudi v sv. pismu se nikjer ne najde, da bi bil Kristus taki birmi dal obljubo svoje milosti in odpuščanje grehov, kar je vendar potrebno za vsak resnični zakrament. Birma ni torej nič drugega kot človeška postava. Tudi pokora se ne more imenovati zakrament, zakaj pokora nima nobenega ta-
kega vnanjega, vidnega znamenja, kot je pri krstu voda in pri sv. večerji kruh in vino. To isto velja za zakrament sv. zakona, kajti tudi ta nima nobenega vnanjega, od Boga postavljenega znamenja niti božje obljube, da bi po njem mogli doseči odpuščanje grehov. Zakon se je šele v 12. stoletju začel smatrati kot testament. Takrat in še pozneje je bilo med rimskimi duhovniki mnogo prepirov zaradi zakramentov. Šele cerkveni zbor v Florenciji leta 1439. je določil, da je sedem zakramentov, kar je tridenški zbor 1. 1545. potrdil, češ, ker je sedmero poglavitnih čednosti, sedmero poglavitnih grehov, sedem dni v tednu, sedmero zvezd in svečnikov v skrivnem razodetju, mora biti tudi sedmero zakramentov. Ako je zakon zakrament, zakaj pa uče rimski duhovniki, da je mesen stan, v katerem Človek ne more biti Bogu všeč? Ako je zakon zakrament, zakaj pravijo, da je boljše in blaženejše biti v devištvu. Če je devištvo boljše kot zakon, zakaj pa ni potem devištvo zakrament. Sicer pa so bili skoro vsi verni in sveti ljudje, o katerih poroča sv. pismo, oženjeui, tudi sv. Peter in več drugih apostolov. Posebno je krivično, da se duhovnikom brani zakon. Sv. pismo naravnost zahteva, da mora biti duhovnik oženjen, dočim pravi  rimska cer-
kev, da je za duhovnika večji greh oženiti se, nego se pregrešiti z nečistostjo. Rimska cerkev je uvedla tudi zakrament mašniškega posvečenja, a tudi to ni božja nego človeška uvedba, zakaj nikjer v novem testamentu ni brati, da bi bili Kristus ali njegovi apostoli z oljem mazilili pridigarje in jih tako posvečevali. Isto tako se je tudi maziljenje z oljem na smrtni postelji proglasilo za zakrament, dasi tega Kristus ni ukazal. Z oljem, o katerem se bere v evangeliju in v listu sv. Jakoba, se je delalo čisto kaj drugega, kakor se dela dandanes. Apostoli niso ljudi mazilili k smrti, temveč da bi na čuden način ozdraveli po moči Kristusovi, vsled česar se apostolsko maziljenje z oljem nikakor ne strinja z danaŠ njim poslednjim oljem, nego je eno dru gemu nasprotno, kakor življenje in smrt.
O takih in enakih rečeh je govoril Erazem zbranemu ljudstvu. Govoril je rezko in drastično, kakor je bila tedaj navada in kakor se mora govoriti preprostim ljudem. In govoril je s tisto notranjo oduševlfenostjo, kateri se nihče ne more ustavljati in ki potegne množice za seboj, ne da bi vedele kdaj.
Le Anton Magajua je ostal hladen in ravnodušen, in jc komaj poslušal, prav kakor da ga Erazmova izvajanja nič ne zanimajo.
— Ah, kako je bilo to krasno, je vzkliknila sodnikova Anka, ko je Era z em končal svoj govor. Zdaj se je pokazala prava uioČ besede božje in moč pravih naukov Kristusovih. Njem smejoČi se pogledi so iskali Erazma, ki je kakor apostol hodil med ljudmi, jim stiskal roke, jih bodril naj vztra jajo v boju proti papistom, in obetal, da jih obišče vse, ter jih podučil u pravi veri in o pravih naukih Zveli-čarjevih.
Delala se je že tema, ko so se iz drugih krajev došli ljudje  odpravili al: peš ali na vozovih na svoja domovanja. Zaradi tega pa vendar  Še  ni  na Vrh niki nastal mir. Po krčmah je bilo vse živo in vse je bilo veselo kut že dolgu ne. Mladina se je   vdala  radovanju in je plesala in   prepevala, starejši ljudje pa so se zabavali s pogovori o dogod kih tega dneva. Splošno pa je vladah' spoznanje, da je ta dau zmagala tudi na Vrhniki ideja reformacije in  da je v   vrhniškem   okolišu   odklenkalo pa pistom.
Vrhniški župuik Kozina je pa bil na večer vendar prav vesel. Vsa jeza, ki ga je lomila Čez dan, ga je hi1.! hipoma minila, ko je stopila pred njega gospa Angela iu mu razodela, da jc Erazem — ubegel menih iz Bistre. (Dalje prih.)
Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 191, dne 23. avgusta 1904.
vzvišenih besedah navduševal gasilce za plemenito delo. — Težko je bilo dobiti za ta dan duhovnika, ki bi opravil tretjo mašo za gasilce in za druge goste, osobito ker je bilo prav tisto nedeljo v Ribnici žegnanje in ni mogel noben duhovnik od doma. potrudil se je domači g. župnik ter naprosil zgoraj imenovanega gospoda, si je rad ustregel naši želji ter drage volje pri hitel iz Celja, da poslavi to redko praznovanje. Iskrena hvala obema. — Po končanem blagoslovu je govoril g. načelnik Ig. Merher ter tožil, kaki bridki časi so bili tedaj, ko se je ustanovilo to društvo. Malo priznanja, a veliko nasprotBtva ter zaničevanja. Ko je zastavo izročil zastavonoši je godba zasvirala avstrijsko himno. — Pri defiliranju, ki se je vršilo koj nato pred načelniki gasilnih društev, c kr. uradniki in učitelji, je n&etopilo 109 uniformiranih gasilcev. Po opravilu je bil na krasno urejenem vrtu g. Ign. Merherja ban ket, katerega se je uieležilo okrog 80 oseb, med njimi domači občinski odbor. Prvi je napil g. načelnik Ign. Merher presvetlemu vladarju, kot prvemu zaščitniku gasilnih društev. Navdušeni »živio!«-klici in »Slava vladarju!« bo zaorili, ko je bil govor končan. Godba je zasvirala, in vsi navzoči so stoje zapeli cesarsko himno. Koj na to je načelnik po imenih pozdravil zastopnike uradov, šol, gasilnih društev in domači občinski odbor. Spomnil se je tudi ribniške posojilnice kot prve dobrotniee našega društva. G. A Rudeseh, načelnik rib niŠkega gasilnega društva je v kratkih a jedrnatih besedah označil pcmen društvene zastave in napil gospe kumici. Gospod A Šutej je Čestital g. Ign. Merherju kot ustanovitelju slovenskega velevanja pri gasilnih društvih. V krasni hrvaščini je navduševal vse navzoče za slovansko vzajemnost, obenem pa omenil, da ne mara žalit', s tem nobene narodnosti. Navdaseno pritrjevanje je bilo plačilo za njegov govor, godba pa je zasvirala znano hrvtško koračnico »Junak iz Like.« Načelnik g. Ober-star iz Sodražice je v obširnem govoru slavil g. Merherja kct ustano vitelja slovenskega poveljstva pri gasilnih društvih. Spominjal se je na one Žalostne čase pred 25 leti, ko so se morala vsa slovenska gasilna društva posluževati nemščine; dalje cpominja navzoče gasilce, naj ostanejo vztrajni v tako plemeniti službi tsr poudarja, da ostane vez br&tske ljubezni gasilnih društev nepretrgana. Škoda, da krasnega govora zaradi obsežnosti ne moremo navesti doslovno. Na to je govoril slavnostni govornik g. Iv. Rus, župan iz Loškega potoka. Ia kaj naj rečem o Rusu? Ta je rojen govornik. V jedrnatem govoru razlaga tužni položaj gasilnih društev sploh in omenja, da se nismo, zbrali zgolj zaradi zabave, temveč da se navdušujemo za nadaljni razvoj društev. Vse navzoče poživlja, da prekoristna društva podpirajo po svojih močeh. »Dajmo jim«, pravi govornik, »saj damo sami sebi. Ona varujejo naše imetje. In kaj je človek, kaj šele narod brez imetja ? Prišli smo danes le, da pokažemo, koliko je naše navdušenje za dobro stvar. Toda, kdor je v resnici človekoljuben, naj ne bo samo pri veselici, ampak pokažimo ob vsaki priliki v dejanju, kaj je človekoljubje!« Skoraj pri vsa kem stavku je moral prejenjati, kajti navdušenega odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Po končanih govorih ie tajnik prebral brzojavne pozdrave. Brzojavili so: Zveza kranjskih gasilnih društev, gasilna društva Ljubljana, Trebnje, Stari trg; c. kr. sod. svetnik Višnikar; Anton Križman, Cerknica; Fišer, Travuik; družina Wunderlj», Topusko; Heuberger, Kordis, Lavrič, Knavs, Kosmerlj, Koy iz Travnika. Gospod dr. F/. Novak pa je pismeno Čestital društvu, osobito njegovemu načelniku Ign. Merherju. Po banketu je bil koncert, pri katerem ja sodelo val poleg godbe tudi ribniški pevski klub, kateremu bodi izrečena na tem mestu najsrčnejša zahvala, saj se je mnogo trudil za to slavnost. Mnogo veselja je bilo zvečer pri prosti zabavi na čarobno razsvetljenem vrtu. Zal, da so morali mnogi oditi zaradi oddaljenosti že v mraku Nihče pa ni mogel prehvaliti veBelih uric, ki jih je preživel v družbi drsgih tovarišev. — Vse priznanje pa zasluži prebl. gospa Ana Merherjeva, ki je priredila tako izboren banket, kakršnega ni pričakoval nihče. — Ne moremo Bi kaj, da bi tudi glede godbe ne izrazih svojega mnenja. Ljubljanska dru Čtvena godba igra, kar se je že večkrat povdarjalo, tako, da lahko tekmuje z vojaško. Nikakor pa se nem ne zdi umestno, da se ž njo pošilja društveni odbornik zaradi nadzorstva. To vpliva demoralizujoče na godbo in je poniževalno za kapelnika. To se je pokazalo pri naši slavuosti. Če kapelnik ne more vzdržrti discipline, odbornik je tudi ne bo. O darovih za društveno zastavo poročamo pozneje.
Od Reke do Senja.
Spoštovano uredništvo!
Prosim Vas, da blagovolite sprejeti v Vaš cenjeni list kot odgovor na Poslano: „Slovenac o Kraljevici** tele
besede:
„Iskreno obžalujem, ako me je prvo ogorčenje pri popisu nočnega razgrajanja v Kraljevici zavelo, da sem rabil nekaj preostrih izrazov, ter izjavljam, da mi ni bilo ni kraj pameti, da bi hotel dirati v čast kogarkoli, ter dotične gospode in dame uverjavam, da jih osebno visoko čislam.
Kar se pa tiče onega zelenega gospođica, ki me je v dopisu Vašega cenjenega lista od 20. avgusta t. 1. nesramno napal, ne smatram za vredno, se ž njim prepirati, nego mu poleg drugih psovk, katere je zabrusil proti moji osebi, opraŠčarn tudi drznost, s katero mene pošilja v Stenjevec ali pa Studenec. Komu bolj pristoja bora-vek v teh zavodih, lahko vsak nepristrani motrilec razsodi: meni, ki sem zahteval pomoči proti ponavljanemu ponočnemu motenju miru, ali njemu, ki je sam priznal, da mu je vroče solnce kraljevačko mozeg tako usijalo, da si domišlja, da je kje v olikanih krogih navada, dajati razbeljenim možganom hladila s ponoćnim razgrajanjem, in da je upravičen večkrat zapored s svojimi drugovi posle polnoči s koncerti na javni cesti motiti mir; (vršilo seje petje ne na „riviw, kakor trdi dopisnik v 183. št.v„Obzora" od 11. avgusta ti., nego na Strosmajerjevem šetališču in po drugih ulicah).
Kdo more mene siliti, da moram v kopališču jaz in moja družiua vsak večer pričakovati/ kedaj se bode družini usijanih glav poljubilo, konec narediti nočnemu nemiru, in šele potem leči k počitku? Grenko se nisem pritožil samo jaz o rušenju miru, nego tudi različne druge rodbine izven kroga Vaših znancev, jaz pa sem imel edini pogum, protestovati proti takemu, ne poedinemu, početju, nego ki se je ponavljalo.
Sprejmite, gospod urednik, izraz mojega spoštovanja
R. Perušek.
* *
Na podlistek g. prof. Peruška smo prejeli naslednji popravek:
1. Nije istina, da hotel u Kraljevici gradi konzorcij bečkih kapitalista, — več ga gradi sam vitez Olschbaur.
2. Nije istina, da je Olschbaur načinio brod za vodu, e ne bi Kra-ljevčani poginuli od žedje ; već ga je on sagradio za dovoz vode, koju je trebao kod gradnje hotela, a sada samo uzajmio občini. Brod pako ne voze zi-dari Olschbaurovi, već ljudi, koji vodo prodavaju i tako se naplaćuju.
3. Nije istina, da će vodovod istom Olschbaur graditi, već se vodovod mjesec dana gradi, ito na trošak visoke vlade (28.000 kr) i obć. Kraljevica (30.000 kr).
4. Nije istina, da u Kraljevici nema voznoga reda, već je istina, da se pomorski vozni red nalazi u čitaonici i u svakoj gostioni na vidljivom mjestu, a željeznički se dobiva u narodnoj kavani.
5. Nije istina, da je obćina pro dala kupalište Olschbauru, već ga je dioničko društvo prodalo, čije je i vlast-ničtvo bilo, ito ne za 15.000 fort., već za 27 000 kruna.
6. Nije istina, da u Kraljevici u obće nema dobra vina, već je istina, da je u mnogim gostionama crno vino jako dobro, a krivo bi prisegao g. Perušek, da je bielo ma u kojoj gostioni šećereno. (G. Perušek nema pojma kakova su primorska vina.)
7. Nije istina, da se u Kraljevici prodaja nezrelo voće za užitak, već je istina, da se ne povse zrelo voće prodaja za ukuhauje.
8) Nije istina, da se u Kraljevici ništa ne pazi na hvgijenu — dosta je navesti, da niko ne može dobiti stana, koji na plućima boluje.
9. Nije istina, već izmišljotina, da su članovi slovenskog kazališta išto ostali dužni u Kraljevici.
Občinsko poglavarstvo 1 Društvo
za poljepšanje u Kraljevici.
* *
Opomba uredništva: S tem je ta prepir pro domo „Slovenskega Naroda" končan.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 23. avgusta. — Osebne vesti. V področju politčne uprave so izvršene nasled nje premembe: koncipist v Kranju dr. Viktor Schvvegel pride k deželni vladi; konceptni praktikant v Pofctojni dr. Leopold Žužek je imenovan konoipistom in pride v Novo mesto; ckr. komisar v Kočevju Ed. Orunn in koncipist pri okr. glavarstvu v Ljubljani Ignaeij plem Ruber prideta k dež. vladi; okrajni komisar t Kamniku dr. Av-
gust vitez B a n i z i a je premeščen k okr glavarstvu v Lubljani, koncipist v Novem mestu Leon Oras-selli k okr. glavarstvu v Postojni, koncipist pri dež 1 ni vladi Friderik S i m a k okr glavarstvu v Ljubljani, konoipist pri dež. vladi Fran Viče k k okr. glavarstvu v Kranju, konceptni praktikant dr. Ivan Lini nger pa k okr. glavarstvu v Kočevju. — Poštni praktikant Leopold Klepec je imenovan poštnim asistentom v Št. Petru; poštni pom. uradnik ¥ Sp. Logatcu Ivan Mur-sohetz je imenovan poštirjem v Bovcu.
— Šuklje — vzor značajnosti. Marsikdo se gotovo še spominja znanega ljubljanskega berača, kateri se je imenoval »Rompompom« Bil je silno klepetav. Poleg svoje klepetavosti pa je imel ta prosjak še to lepo navado, da je mimogredoče gospode in gospe znal prav pohlevno in milo vbogajme prositi; kadar pa je prejel zaprošeni dar, je začel na vso grlo kričati ter na najzlobnejši način psovati dobrosrčne darovalce. — Temu beraču je vsekako podoben Fran Šuklje, po domače graščak na Kamnu. Tudi ta je poprej pohlevno prosil, zdaj pa napada in grdi brez vsakega stvarnega razloga. Do tega stvarnega prepričanja sem prišel, ko sem bil imel priliko čitati nekaj takih pisem, katera je Šuklje pisal leta 1885. in 1891. našim narodnim uči-teljem-trpinom. Kako pohlevno in iskreno je prosil nekdanji skromni gimnazijski učitelj in sedanji dvorni svetnik ter vsegamogočni graŠČak na Kamnu učitelje, da so delali zanj in mu pripomogli priti do mandata državnega in deželnega poslanca, bo menda zadostovalo, da navedem le nekaj  stavkov iz omenjenih pisem.
»Bližamo se hudi odločilni bitki, in torej se cbračam znova do Vas z iskreno prošnjo, da mi ostanete zvesti ter volitev mojo podpirate b svojim glasom in svojim uplivom. Opreznosti torej treba, zlasti v sedanjem pol žaju, kateri Vam bode itak popolnem jasen. Najhujši protivnik moj je »Slovencev a« stranka. Sovraštvo njeno izvira posebno iz tega spoznanja, ker zna, da me nikdar in nikoli ne pridobi svojim nameram, ker predvsem predobro ve, da se bodem energično ustavljal vsakemu poskusu, učitel|stvu zopet naložiti prejšnjo duhovsko nadvlado. Za Vas se gre, gospodje učitelji,— če sa zanimate za svoje nezavisnost in boljšo bodočnost, potem morate Stati odločno na moji strani! prosim Vas ša enkrat, delajte s prijatelji svojimi za pošteno stvar, in glejte, da štreno zmedemo nasprot nikom.«
»Tudi do Vas, čegar delavnost visoko spoštujem, obračam se danes z uljudno prošnjo, da me blagovolite krepko podpirati v vašem mestu. Kaj bodem izgubljal nepotrebnih besedi,čemu tiste piškave frače in obljube?! NiČ se nisem spre meni), kakor dosedaj hodil bodem i zanaprej isto pot, zmeren v svo jih nazorih, naroden v svojem mišljenju, za blagor svojih volilcev vedno vnet ne le z besedo, temveč tudi s premišljenim dejanjem «
Kajne, prekrasne besede gospoda Šakljeta. Naj bi bile iste le resnične! Kdo ne bi šel z ozirom na take lepe obljube za svojega zvestega zastopnika s pogumom v volilno borbo?! Zato so tudi učitelji vzlio vsem grožnjam neustrašen o z vesto stali v hudem boju za Sukljeta čeprav so nekateri imeli materijalno škodo in si nakopali vrhu tega še preganjanje in dosmrtno sovraštvo fanatičnih klerikalcev. In Šuklje sam mora javno pripoznat;, da so mu le učitelji pripomogli, da je leta 1885. pri ožji volitvi z neznatno večino — menda stmo s 3 glasovi — zlezel v državni zbor in od tam pozneje priplezal oelo na stol dvornega svetnika, četudi le za malo časa. Nadalje naj bi Šuklje tudi včasih mirno pomislil, da bi kljubu svojimi neprecenljivim vedam in zaslugam na šolskem polju cele obširne Avstrije sedaj če pel v kakem neznatnem mestecu le kot pensijonirani gimnazijski učitelj. Da je dosegel v posvetni službi V. činovni razred in pozneje postal imo viti graičak na Kamnu, se ima zahvaliti edinole požrtvovalnim volilcem dolenjskih mest in značajnim učite-
ljem, dasi jim tudi zdaj očita »pomanj kanje obsežnejše splošne izomike«. Pa kakšno hvaležnost izkazuje vrli mož svojim prijateljem, oziroma dobrotnikom? Ogrditi in smešiti jih hoče javno pred svetom, zanašajoč se, da si s tem pri stranki, katero je vedno smrtno sovražil, pridobi nevenljivih zaslug in več zaupanja. Pa daleč se motite, gospodine! Seveda, ljudem »S'ovenčeve« stranke veselja poskakuje srce, ker jim s svojo tercijalsko zgovornostjo prijetno še-gačete živoe s tem, da na najostud-nejši in nečedni način napadate po steno in požrtvovalno narodno stranko in ž njo vred moderno novo šolo. Bodite uverjeni, pobožni mož, da tudi v tej »dobri in lepi stranki«, h kateri spadate v novejšem času, nimate posebne simpatije, — zaupanja pa niti toliko ne, kakor kak perijok v Greciji. Morda si pa v svoji nadutosti celo domišljujete, da postanete s tem slaven politik in reformator, ker se Vaše cenjeno ime čestokrat omenja v javnosti. O ne, tudi v tem bi sa motili! Saj se med junaškimi Grki tudi pogostoma imenuje grd malopridnež Efijalt, Čigar ime živi v prokletstvu razžaljenega naroda. Tudi ime Šuklje bi utegnilo priti BČasom zbog nelepega značaja v tako luč pred svetom, da bi se marsikdo čutil onečaščenega, javno občevati z enakimi značaji. Naj bi se pobožni in izdelani gospod dvorni svetnik v pri hodnje vendar nepotrebno ne štulil in ne vtikal v politične zadeve, temveč naj bi raje lepo molil za svoje prijatelje in dobrotnike, ker ima na razpolago dosti prostega časa. Amen.
— Nemški katoliški shod V Reznu je priredba, ki se pač tiče Nemcev in vsled tega ni tam ne Italijanov, ne Francozov, ne Spancev, dasi so vsi ti katoličani. Samo Slovani so napravili izjemo. Kakor čitamo, je zadarski nadškof Dvornik pohittl v Rezno in imel na katoliškem shodu velik govor Ali hoče ta »hrvatski« prelat pomagati Nemcem pri stavbi nemškega mostu na Balkanu. S cer je pa zoa-čilno, da so na tem katoliškem shodu bridko tarnali, kako v Avstriji napreduje »Proč od Rima«, na Francoskem pa <*e širi Voltairov duh.
— „Danicarji" najneumor-nejsi razsirjevalci narodnega kolka I Ko je upeljala pred dobrim mesecem „Prosveta" narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda so se zaceli temu upirati klerikalni dijaki, ker niso mogli prenesti, da bi „Prosvetau preje realizovala dobre misli kot oni. Iz gole zavisti so nanesli v „Slovenca" celo gomilo guoja, da bi oblatili pred svetom društvo, ki je dalo na Kranjskem za kolek inicijativo — ker je pač nikdo drugi ni hotel dati. Zaslepljeni vsled stranskarskega fanatizma pa se niso prav nič vznemirjali, Čeprav so vedoma hoteli škodovati dobri narodni stvari samo zato, ker ni bila v njihovih rokah. Dasi se pa v javnosti niso upali priucipialno nasprotovati, pa so si izmislili liguorijanski izgovor, češ, da so proti temu, da ima „Prosveta" kolek, kar pa je seveda eno in isto. Njihovo stremljenje je imelo zaželjeni uspeh. Klerikalni tabor je bil hipoma alarmiran, da se postavi kolku po robu. „Slovenec", ki je prvotno obljubil tiskovine za kolek, je besedo požrl, Brusova klerikalna tabakarua pred Škofijo je odklonila prodajo narodnega kolka in „Danicarji4* so bili edini slovenski dijaki, ki so psovali „Prosveto" zato, ker je upeljala narodni kolek, mesto da bi z ozirom na dobro stvar akcijo podpirali in vsaj kolek razpečavali. To bi tudi tem lažje storili, ker je „Prosveta" takoj izjavila, da rade volje izroči kolek družbi samo če bi ga ona sprejeti hotela! A tega niso storili, in danes lahko pribijemo, da se ni oglasil niti en „Dauičar" do 18. t. m. pri centrali z željo, da bi rad razpečaval kolek! Prirodno! A še nekaj je značilno zanje! Malkontentni „Daničarjiu so bili pri zadnji odsekovi seji za „Narodni kolek" dne 18. t. m. vabljeni, da pridejo Že itak z delom preobloženi družbi na pomoč pri raz-pečavanju narodnega kolka. Drugo dijaštvo se je res že v petek iu soboto radevolje odzvalo in prišlo. Klerikalnih
zastopnikov ni bilo! Seveda veliko bolj komodno je sedeti v varnem, za hrbtom immunncga poslanca krasti čast in blatiti dobre stvari, kot pa prijeti se realnega dela. In vendar bodo ti noto-rični narodni sleparji še nastopali kot kristalni narodnjaki, kot neumorni narodni delavci itd. itd. Sicer pa tiho! če ne se „Danicarji" ujeze in razprodajo v kratkem toliko kolka, da poide zaloga!
— Odhod poltenega duhovnika. Iz brdskega okraja se nam piše: Pred nekaj dnevi je moral zapustiti miroljubni mož stare vere, častiti gospod Ignac Koren moravsko kaplanijo ter nastopiti službo kot ekspozit na Ubelskem na Notranjskem. Moral se je posloviti od mične moravske doline ter od prijaznih mu Moravčanov, kateri sedaj obsojajo častitega gospoda kaplana Martina in visokoČastitega gospoda dekana, katerih hudobija in zavist je pognala sivolasega starčka proč od njih. — Skoro 12 let je častitljivi gospod Koren mirno preživel med Moravčam, on ni bil hujskač, ni bil razgrajač, ampak bil je usmiljen, radodaren in miren človek, ki ni nikdar rad uklonil svojega tilnika pred političnim poveljem svojega šefa. Kot duhovnik stare vere je grozno sovražil katoliško izobraževalno društvo, kakor tudi ustanovitelja njegovega — sloveČega kaplana Martina, ki je bolehnega starčka dražil s tem, da je v kaplanski sob: odpiral okna in mu delal prepib, ga zaničeval po pobalinsko in intrigiral zoper njega pri visokočastitem gospodu dekanu. Zo-pern mu je bil sostanovalec, ki je goljufal visokoČastitega z brlečo svetilko in uhajal v temno noč. Neki psalmist pravi: »Ljubijo temoto, ker so hudobna njih dela.« — Ia ravno radi tega, ker je blagi starček sovražil infamnega kolega ter njegovo ostudno politiko, prikazal se mu je tudi v podobi visokoČastitega gosp. dekana neusmiljen preganjalec. Srce se je trgalo ljubeznjivemu gospodu Nacetu vsled te hudobije, kar je pri slovesu na pr.žnici očitno pokazal, kajti rekel je: »Božja previdnost je, in če ni božja, je pa človeška, da moram iti od tod « Solze so mu zalivale oči, in ni se hotel odpeljati na dekanovem vozu, odšel je, kakor menda še nikdar nobeden moravski kaplan — črez Limbarsko goro na svojo novo službo!
— Uspehi klerikalizma. V Marenbergu na Sp. Štajerskem so imeli v nedeljo ve!iko slavnost: po-lož li so temelj nemški reformacijski cerkvi. Našim klerikalcem seveda ni jasno, da so tega sami krivi, ker s svojim verskim fanatizmom silijo ljudi, da beže iz katoliške cerkve.
— Narodni kolek je akad. ferijalno društvo »Prosveta« pretečeni teden oddalo »Družbi sv. Cirila in Metoda« »Prosveta« je prejela 477 700 kolkov, od katerih jih je oddala v predajo 568617. Vrnjenih je bilo 39132 kolkov. Oitalo je tedaj v zalogi 248215 kolkov, ki jih je »Prosveta« izročila »Družbi«. Od 16 julija, kar se je »Prosveta« ustanovila, do 18. avgusta ii |e bilo plačanih 42.829 kolkov t. j. 856 58 K Sfcupnih dohodkov je bilo pri narodnem kolku 1326 73 K, Btroškov 6(13.57 K. Mei izdatki so glavne postavke: vrnitev za prvi čas pri upravi »Omladine« narejenega dolga 305 K, češki tiskarni »Uni.« v Pragi, ki izdeluje kolek 155 K za pol milijona kolkov in vloga za čekovni račun 103 K. »Družba sv. Cirila in Metoda« ima prejeti od tiskarne »Uaie« še 70 000 že plačanih kolkov. Prodani inventar ima 150 K kupne vrednosti. Stroški bodo odslej minimalni. Narodni kolek je s tem z uspehom uveden. • Družba sv. Cirila in Metoda« bo delo nadaljevala po načrtih »Prosvete«. Pnprmnimo še, da kolek prodan od »Adnje« na Goriškem pripada S ilskemu domu. Skupiček kolka v ostalih deželah pa pripada ves »Družbi sv. C rila in Metoda«
— Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenila v odborovi seji dne 10 avgusta t. 1, da še Utos prične graditi svoj lastni šolski dom za otroški vrteo na Savi pri Jesenicah. SkrD ia izvršitev tega sklepa je družbeni odbor poveril odborniku prof. dr. Urnu Svttini, biva jooeMu sedaj na p cttmcah v £rov-nici na Gorenjskeu. — Važnost J*.
senic t narodnem oziru je znana. Poleg tega pa bo otroški vrtec na Savi pri Jesenicah, ki bo imel dva oddelka, jako dobrodelna naprava za mnogoštevilne otroke tamošnjih večinoma revnih tovarniških delavcev. Že je prejela družba sv. Cirila in Metoda lepih darov posebe za »Jeseniški vrtec«, za kar se blagim darovateljem iskreno zahvaljuje. — A ker bo nova zgradba zahtevala precejšnjo svoto, kakršne bi družba s svojimi rednimi dohodki ne vzmogla, in za katero dosedanji darovi še nikakor ne zadostujejo, obrača se družbeni cdbor o tem za ves slovenski narod vele važnem podjetju — brez sile, sicer vendar pa z zaupno prcšnjo do vseh zavednih Slovencev, naj pomagajo družbi izvršiti to podjetje tako, da ji ne bo treba v to svrho delati dolgov, ki bi jo ovirali v njenem rednem delovanju Darovi, namenjeni posebe za »Jeseniški vrtec«, naj se pošiljajo v poč t niški dobi (po poštnih nakaznicah) na naslov: Profesor dr. Ivan Svetina v Žirovnici na Gorenjskem. Ako pregledujemo imenik pokroviteljev družbe sv. C rila in Metoda v družbenem koledarju, Čitamo tu mnogo imen slovenskih rodoljubov, ki nikakor niso bolj imoviti nego mnogi drugi, ki se doslej še ne nahajajo v tem imeniku. Naj bi poslednji porabili to priliko v to, da z veledušnim darom (200 K) za »Je seniški vrteča, katera svota se lahko plačuje tudi polagoma — v več obrokih, postanejo pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor pošlje 20 K, postane ustanovn k. Oooji naj se hkrati izrazijo, h kateri podružnici naj jih prištejemo kot pokrovitelje ali uatanovnike. Dobrodošli pa so tudi manjši darovi, ker »zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača,« ali — Če ne palača, pa vsaj Učno in primerno zavetišče za našo slovensko deco. — VodBtvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
— Nekoliko spominov v album vsem, katerih se tiče. Piše se nam:   Ob  priliki otvoritve »Narodnega doma« v Brežicah se je marsikaj pripetilo, kar bi bilo škoda pozabiti. — Kako se je slavnost vršila, je znano.   Samo nekoliko oseb, ki so se   odlikovale   ob   tej p.iliki. moramo še  naslikati. — Najbolj se je odlikovala celjska policija.   Ta si je   nabrala   v  Brežicah nevenljive slave.   To so res  pravi čuvaji miru in pravice.   Takoj ko bo prišli »Sokoli« v Brežice, ko se je  tisti sprevod tisočev  bližal  nemški  hiši, že so bili policaji na  mestu, da bi preprečili Slovencem dati duška svojim čutom.   Zistonj!   Celjska policija še ni tako močna, da bi zadušila tisoč clasni »Živio«. To je bil prvi poraz. Drugi poraz je bil zvečer, ko je hotela št. 4 aretovati nekega Sokola. Pravijo, da je Št. 4 pozneje glasno klela sokolske pesti. Tretji poraz je povzročil sam okr. glavar pl. Vistarini, ki je poslal v ohranitev božjega miru celjsko policijo v zasluženi pokoj.   Žalostna policija, katera se more odstraniti,  da nastane mir.   Zadnji poraz je bil drugega dne v Rajhenburgu,  kjer so slavno policijo izžvižgali.   Celjski branitelji miru so dali   duška svoji omiki s tem, da so kazali dolge nosove onim, ki so bili na peronu.   Kaj fina je tudi brežiška policija.   Tam zunaj Brežic sta se porodila izvrstna fanta, ki skrbita za red v Brežicah.   Do  danes   še  ne znata nemški — pa  navdušena  Nemca sta vendar.   Morda radi milega kruhka. Leta 1896 sta v družbi še dveh napala mirne slovenske dijake in bila zato zaprta. Kmalu nato sta postala policaja. O gospodu Žerjavu se še govori nekaj drugega — hm ! Ta dva sta torej tudi pokazala svojo posebno omiko s tem, da sta besnela nad vsakim Slovencem, docim so Nemci smeli „hajlatiu kolikor so  hoteli. JIo lepo družbo je vodil „Nemec" „Šalaun", ki je ta dan nosil uniformo. Bog ve, kje so jo iztaknili. Pravijo, da je nosil nekaj Časa na svoji sabljici  zlat  portepe, katerega je pa kmalu z rdečim zamenjal. — To je bil vodja vsej policiji. — Hajl! Lep gospod je tudi „Nemec Kalb". Ob, kolikrat ga je  oštela  mati  v slovenskem jeziku. Samo   Slovenci   ga  živijo,   kakor bi sploh morali vsi brežiški hajlovci gladu poginiti, ko bi bilo geslo „svoji k svojim44 povsod v veljavi. In vendar toži ta gospod nekega Slovenca   ker je ta baje rekel: „Abzug nemški psi". Pravijo, da je več prič pripravljenih to s prisego zanikati. Gospod Kalb, tako tožbo more vložiti le kakšno tele, ki je kruha presito. Pri vhodu Sokolov v Brežice, so tulili v linah nemškega doma trije gospodje „Abzug".   To so bili Oder, Pajdaš in   Suša. Oder je bil pri Sv. Jurju  Slovenec in je nosil slovenski trak  prav često na prsih.   Služba pri Matheisu   ga je drugačnega napravila. Sedaj je glavni  izzivač med Nemci v Brežicah.   Sicer ga pa tudi Nemci ne marajo.  Ta gospod se je tudi s tem odlikoval, da je v  Pajdaševi družbi metal kamenje ua Sokole. Potem so ga
žandarji aretirali. Pri gradu seje nato vršil lep prizor. Gospod Matheis je srečal svojega uslužbenca, ko so ga gnali žandarji. Zardel je, in Šel na drago stran ceste, Bog vas blagoslovi Vi prijatelj Slovencev, in Vam daj še večkrat priliko gledati takšne prizore. Pajdaš je brežiški nemški brivec. To človeče živi samo od slovenskih kmetov. To revše je bilo nekdaj brivski pomočnik pri nekem brivcu Fejerju, ki e^a je tudi izučil. Fejcr je bil navdušen Slovan. Pajdaš je imel svojo tamburico popolnoma prepleteno s slovenskimi in hrvaškimi trakovi. Pel je vedno „Lepa naša domovina" in „Crna zemlja naj pogrezne tega kdor odpade". A prišli so drugi Časi. Gustelčck sicer Še ne zna nemški, a postal je „Nemec". Fejer je zbolel, Pajdaš je prišel kot pomočnik v Brežice. „Stid marka u mu je kupila opravo in takoj je postal iz Slovenca in Hrvata — Nemce — kakor bi bil vzrasel sredi Nemčije. To je značaj ! Kolikrat je že imel opravila zaradi svoje srboritosti. Leta 1896 ob slov. pevski slavnosti so ga Sokoli nabili. Gospa Druškovič ga je v svoji gostilni radi njegovega lepega obnašanja v svoji sveti jezi podrla z zaušnico pod mizo. — Tudi on je napadel s kamenjem Sokole, potem pa kot hraber Nemec pobruail pete. — Slovenci iz okolice, ali se ne bojite, da Vam ta poštenjak enkrat vsled svoje ljubezni do matere Germanije prereže vrat s svojo britvijo? Tudi naš duelant, gospod Hinterholzer je bil grozno hud, ker je bila v panorami slika „Brežiški duel" katero je baje slikal akademički slikar Josip Holy. Tožil je sedaj, četudi ne ve, kaj je mislil Holy s tem duelom. A še nekaj je bilo imenitnega, kar je storil ta možak. V šoli je vpraševal otroke, jeli so se starši udeležili te slavnosti. Tiste je potem kot načelnik gasilcev dal izbrisati iz te imeuitne družbe. — Gosp. pl. Vistarini ali je politika tudi med šolskimi predmeti? Sploh pa ne vemo, kdaj nas oblast reši tega duelanta. Slovenski učitelj, ki bi se na tak način pregrešil zoper zakon, bi že bil davno šel kure past. Končno moramo še ome niti, da so so nekateri pošteni Nemci sami slavnosti udeležili. Pa ti niso renegati. — Položaj v Brežicah je bil prav kritičen in lahko bi bilo nastalo krvolitje. Zabranila je to edinole c. kr. žandarmerija, ki je z izredno požrtvovalnostjo in pravičnostjo skrbela za red in mir. Kakor skala so stali orožniki sredi nemirnih elementov. Izmed teh mož zasluži vsak zaslužni križec. Narod naš jih _ je aklamiral z navdušenimi klici: „Zivela žandamarija". Poveljuik gospod stražmojster je bil povsod. Ko bi njega ne bilo, tedaj bi bilo pač krvolitje neizogibno. A ta zaslužni, obzirni mož je znal tako vestno skrbeti za red in mir, da^ je ves vihar v bipu utihnil. Čast mu ! Žandarmerija je potem dobila proti jutru iz „Narodnega doma" klopi, da so se do smrti utrujeni možje malo odpočili. Videli smo imenitne gospode, ki so nosili tem vrlim možem stole iz „Narodnega doma". Omeniti moramo, da je same utrujenosti gospod stražmojster proti jutru onemogel. Za vso to požrtvovalnost izrekamo c. kr. žandarmeriji svojo pre3rčno zahvalo.
— Vsem slovenskim umetnikom ter članom presoje-valnih odsekov. Podpisani odbor vabi še enkrat vse slovenske umetnike na sestanek, kateri se vrši jutri, v sredo ob 6. uri zvečer v hotelu .Ilirija". Razen tega naznanja, da se zbere presojevalni komite za „ Vesno" v četrtek (25. avgusta) ob 9. uri zjutraj v veliki dvorani „Mestnega doma", jury za umetnike, ne pripadajoče nobeni združitvi pa 26. avgusta istotam ob 9. zjutraj. Odbor prosi še, da se vsi prizadeti gg. prav gotovo vdeleže polno-številno in pravočasno teh sestankov, da se morejo vršiti vse priprave za izložbo v redu iu kratkem času. — Odbor  društva „Vesne."
— Iz Cerknice. Blagorodni gospod urednik!   Kako ie to, da na ročniki   »Slovenskega  Naroda« navadno vsako drugo nedeljo ne do bimo Vašega cenjenega lista, medtem ko trgovci, ki »Narod« prodajajo, list redno   prejemajo?   »Narod« se nam dostavi ali v nedeljo popoldne, včasih šele v ponedeljek zjutraj. Ker imamo ob nedeljah malo več časa, in ker je ta dan list resnično zani miv,  preskrbeti  si ga  moramo od trgovcev. Č^mu dvojen strošek? Pro sim, poskrbite, da se temu nedostatku odpomore.
— Nezgoda na železnici. M d Ratečami in Trbižem je ponesrečil v soboto kovač Waldmann iz bdlopeških fužin. Hodil je domov po progi, pri čimer ga je zgrabil prihajajoči vlak ter ga vrgel na stran a toliko silo, da si je zlomil obe nrgi ter se tudi na glavi močno peško doval.
— Boj z divjim mačkom.
V Gorjancih blizu Žjmberka je ob-strelil grajski nadlogar Danijel G a -s p a r o v i 6 divjega mačka. Pri za sledovanju se je ranjeni maček potuhnil pod neko bukev, a ko se mu je lovec približal na 20 korakov, zi gnal se je razkačeni maček t lovca,
vendar se je temu posrečile, ga i enim strelom usmrtiti. Maček tehta 8Vs «g.
— Strela je ubila v Druščah pri Skocijanu hlapca Ivana Marklja, ko je ved ril pod neko hruško, deklo Terezijo Švigljevo pa je na prsih lahko poškodovala. Pod hruško je bilo še več drugih oseb, ki so pa ostale nepoškodovane.
— Obesila se je v Mariboru 'ena železniškega ključavničarja Josipina Pošnik, ker je bila zaradi žaljenja na časti obsojena v zapor.
— Skrivnosten umor. V
bližini Maribora tik Drave so včeraj zjutraj n%šii truplo kacih 30 let stare ženske. Kdo je umorjena ženska, še ni dognano. Morilec je žensko po polnoma slekel, pustivši ji samo no-govies. Obleka je bila pometana za grmovje. Žena je imela prerezan vrat in več ran od ubodov v prsa, koža na obrazu je oddrgnena. Sodi se, da je morilec hotel obleko in truplo vreči v Dravo. Tudi o morilcu doslej Še ni sledu. Domneva se, da je izvršil umor že v nedeljo nekako ob 9 uri zvečer.
— Ustrelil se je dr. Jos. Haas, notar v Smohorju, ki je prišel šele nedavno tja iz Maribora. Nesrečneža imajo na vesti nemški agitatorji, ki so ga hoteli izigrati kot spretnega organizatorja proti Sloven cem, pri tem pa so ga pahnili le v bedo, iz katere se je reš I z revolverjem.
— Tržaški namestnik grof Gocss je šel zaradi slabega političnega zdravja za nedoločen čas na dopust in se je odpeljal na Dunaj. Tudi to pot se čuje mnenje, da se več ne povrne na svoje mesto.
— „Narodni dom" v Trstu. Za vse slovenstvo v Trstu je krasni »Narodni dom«, ki ga je zgradila tržaška hranilnica in posojilnica, največjega narodnega pomena. Radi tega se je pričakovalo, da se otvori »Narodni doma s posebno slovesnostjo. Toda zdi se n&m, da je bilo to pričakovanje jalovo in da se iz roči »Nar. dom« kar na tihem brez vsake otvoritvene slavnosti svojemu namenu, vsaj v »Edinosti« čitam), da se ljudje že selijo v »N,*r. dom«
— Ženska v plamenu. V Rovinju se je dogodita huda nesreča. Ddkla nekega uradnika je hotela s po moč j u petroleja zažgati oglje. S tem pa je ravnala tako neprev.dno, da je z gorečo žvepljenko zažgala petrolej v vrču, ki ga je imela v rokah. Petrolej je eksplodiral, s Čimer seje užgala nje obleka. Uboga ženska je zadobila grozne opekline zlasti na prsih, tako da dvomijo zdravniki,da-li ji bodo mogli rešiti življenje.
— V tri leta ječe je bil obsojen na okrožnem sodišču v Gorici neki Henrik Anvosto, ker je v neki gostilni v Tolminu izustil besede, žaljive za cesarja. Prisodili so mu toliko, ker je bil prej že obsojen radi t k g> čina.
— Dvojno maščevanje. V pereški okolici je posestniku Kado vanu njegov sosed opustošil iz ma ščevanja vinograd. Sjdišče je prisodilo maščevalcu razen kazni še večjo odškodnino Radovanu. Nedavno je šel Radovan v Poreč k sodišču, da se za odškodnino vknjiži na sosedovo posestvo. Dasi je hodil pri belem dnevu in v družbi dveh oseb, ga je maščevalni sosed  iz zasede ustrelil.
— 500 rezervistov c. in kr. 27. peSpolka se je včeraj peljalo s posebnim vlakom iz Gradca k vojsšKim vajam v Gorico.
— Nesreča. Pred mesecem je v Trbovljah podsul v jami premog Mihaela Terlepa in se mu je zlomila pri tem leva noga. Terlep je bil tako močno poškodovan, da so ga mogli Šele včeraj prepeljati v deželno bolnišnico.
— Napad. V noči 21 na 22. t m. je šel iz Zupanove gostilne v Bo hinjski Beli domov posestnik Lenart Beguš, katerega je med potom is neznanega vzroka nekdo napadel in ga dvakrat z nožem sunil v zadnjo stran stegna. Tudi na trebuhu je močno poškodovan. Ker se je Beguš takoj, ko ga je neznanec sunil z nožem v stegno, nezavesten zgrudil na tla, ne ve, ga je li napadalec z roko oauval v trebuh, ali če je hodil po njem. Včeraj so ga do južnega kolodvora pripeljali z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Goljufiva perica. Dne 16. t m. je prišla pere* Marija J iz Bizovika h kramarici Frančiški CeŠno-varjevi ter je rekla, da jo je poslala njena prijateljica Jera Bricljeva, ki za Č Šnorarjevo pere, da bi ji dala na račun 4 K denarja, kar bodeta Že pri perilu poravnale. ĆeŠnovarjeva je J. ugodila. Ko je pa prišla Bricljeva čez par dni s perilom in ji je hotela Ce-šnovarjeva one 4 K taračunati, se je prepričala, da je bila ogoljufana. Goljufiva perioa se bode morala zago varjati pri sodišču.
— Delavsko gibanje« Včeraj ie je i jut nega kolodvor« od pa
Ijalo v Ameriko 5 Slovencev. — Na Jesenice je ilo 14 Ogrov is Amra Kiralv. — 140 Hrvatov je ilo z Reke, kateri so se odpeljali v delo k zgradbi karavanske železnice. — 13 Hrvatov je šlo z Reke na Dunaj, 15 iz Za-(rreba v Heb, 12 se jih te peljalo is Hrušice v Zagreb. — Danes se je odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov in 7 Slovencev, nasaj pa je prišlo 93 Slovencev in Hrvatov.
— Izgubljene reči. G J žefa P je izgubila alat poročni prstan, vreden 14 K — Zlatarski vajenec Martin LotrČ je izgubil zUt uhan z granati, vreden 6 K. — Rudolf Zupančič ie izgubil bankovec za 10 K.
— G Karolina M je izgubila ženski svilnat pas. — črevljarski mo ster Peter Lukas je izgubil polusvilnat dežnik, vreden 4 K 60 vin. — Izgubil se je v soboto dopoldne na trgu zlat ščipalnik. Kdor ga je našel, izvoli ga oddati v našem upravništvu.
a — Brzoparnik „La Lor-raine11 francoske prek morske dru ibe (zastop potovalna pisarna Ei. Šrnarda v Ljubljani), je odplul iz lUvra 13 avg. in 19. avg. srečno dospel v New York. Vozil je 6 dni 12 ur
— Hrvaške novice. Škof Strossmavr je zelo prisrčno sprejel in pogostil rusko deputacijo, ki mu je pod vodstvom Spiridoviča prinesla diplomo častnega Članstva slovanskega dobrotvornega društva v Moskvi. „Novoje Vremja" ima o tem zelo laskav članek. Isti piše med dru gimi: „Veliki starček je popolnoma ozdravel. Njegov glas odmeva gromko in močno. Ža Ruse je opravil posebno mašo. Klical je božji blagoslov za rusko orožje in za novorojenega naslednika ruskega prestola, cesareviča Alekseja Nikolajeviča. Na pozdravni govor Ce-repa Spiridoviča je odgovoril Stross-mayer, da želi Rusiji vse dobro, da mora premagati hinavskega sovražnika, ker ona uči krščansko ljubav. Previdnost bo kmalu pokazala pot za zedinjenje vseh Slovanov. Celo poslanstvo je bilo povabljeno na obed k škofu. Med obedom je siv starček ponosno izraz 1 svoje simpatije za Rusijo. Pri slovesu je škof blagoslovil in poljubil odposlance, ki so bili globoko ginjeni velicanstne in izredne dobrote. — Med narkozo je umrl v Šibeniku župnik Marco Laco iz Neveste.
— Stalno kmetijsko razstavo v Oseku so zelo slovesno otvorili 20. t. m. v navzočnosti ministra pl. Cseha. — Nov hrvaški list je za čel izhajati v Samoboru pod imenom „Samoborski list", ki bo izhajal vsak mesec ter zastopal le lokalne interese.
— Prostovoljna policija se je ustanovila v vasi pri Lipiku, kjer stanuje več gostov in kjer so se primerile zadnji čas drzne tatvine. Med policaji sta tudi grof Telekv in baron Banflv. Dosegli so k j prvi dan uspeh.
* Najnovejše novice. —
Ladjica „Draga", last umorjene srbske kraljeve drojice, tudi pri tretjem dražbanju ni bila prodana; vsled tega jo pripeljejo na Dunaj naprodaj.
— Grozovit vihar, kije divjal te dni po nekaterih krajih Severne Amerike, je napravil nad 2 miljona dolarjev materijalne škode. Najhujše so trpela mesta New-York, S. Paul in Minneapolis. Most čez Misisipi je razdjan ; katoliška sirotiščnica se je zrušila ter je bilo ranjenih 25 otrok.
V Minncapolisu se je porušila mnogo-nadstropna hiša ter podkopala 200 oseb.
V S. Paulu in okolici je ubitih 10 oseb. —
— Cesar je pomilostil vseh 21 huzarjev, ki so bili lani v Lvovu obsojeni v večletno ječo, ker so se uprli Čez tri leta služiti.
— Veliki manevri v Galiciji so definitivno odpovedani z ozirom na ljudski blagor, ker jc ondotno prebivalstvo mnogo trpelo vsled suše. Vršile se bodo le navadne garnizijske vaje do 7. septembra.
— Velik izgred se je pripetil 21. t. m. v Žižkov u (Praga). Nekega vojaka je hotela vojaška patrulja aretovati. Temu pa se je odločno uprla več sto glav brojeČa množica. Patrulja je začela streljati ter sta bili dve osebi nevarno ranjeni.
— Štiri osebe so zgorele pri požaru tovarne za celuloze v Liber-cih. Tovarnarja Hirschauerja in njegovega sina so zaprli, ker sta na sumu, da sta sama zažgala nalašč.
— Usoden revolver. Baron Andrej Banify je prinesel iz Lipika na Dunaj s sabo revolver, 8 katerim se je pred dnevi ustrelil njegov nečak, sin poljedelskega ministra Talliana. Na Dunaju je izročil vratarju svršnik, kateremu je izpadel iz Žepa omenjeni revolver, se sprožil ter je krogla zadela vratarja.
* Spanje v svežem senu je lahko zelo nevarno, da, smrtonosno. Če8tokrat se zgodi, da je na takem senu speči zaspal za vedno. Mislilo se je, da se nahaja v svežem senu neki posebno strupeni plin. Francoski kemik Berthelot pa je našel, da je ta nevarnost le v ogljenčevi kislini, ki je sicer v neznatni količini tudi v zraku, a če
je Človek le malo čez mero vdiha, mora umreti. Rastoče rastline vdihavajo mnogo ogljenčeve kisline vase ter izdi-havajo za človeka dobrodejni kisik. Ako pa se ločijo od korenin, dihajo še nekaj časa, toda v nasprotnem razmerja: vdihavajo kisik ter izhlapevajo strupeno ogljenčcvo kislino.
* Mrtev otrok  v cerkvi.
V Etisabecni cerkvi na Dunaju je našel mežnar v klopi povezan zavoj. Ker je mislil, da je kdo stvar pozabil v cerkvi, nesel je zavor hranit v žagrad. čez dva dni je začelo iz zavoja smrdtti, vsled česar ga je mežnar odprl ter našel v njem par dni staro mrtvo dete. Sodi se, da je mr lička mati nalašč pr nesla v eerkev, da ji ni bito treba dragih pogrebnih stroškov plačati.
* Najveći hotel. Največi ameriški hotel je v St. Louisu, kjer je sedaj svetovna razstava, ter se imenuje »lasi de Kan«. Ves je zgrajen iz lesa, da se pa prepreči vsako nevarnost, so po hodnikih postavljene priprave za gašenje, hhodov ima 50, hodnikov pa 15. Sob za goste je 2500.
V vsaki sobi sta dve postelji, tako da zamore prenočiti v hotelu 5000 oseb, a v sili tudi 6000. Lastnik hotela dobiva na dan 70000 K dohodkov, sama restavrac ja donaia na dan 7 do 9 tisoč kr n. Časniki stanejo na dan 1100 K. — Stavba hotela je stala 2 in pol milijona kron. Hotel ima 6000 oken, istotoliko tudi vrat V kuhinji je 400 kuharjev. Natakarjev je 350, natakaric pa 800.
* Izselilo se je v Ameriko letos prvo pJovico preko Hamburga in Bremena 133 051 oseb, za več kot 50 tisoč manj kot lansko leto v istem času.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 23. avgusta. V tukajšnji bolnici so internirali dalmatinskega pomorščaka Ivana S^ntići, pri katerem so zdravniki konstatirali lepro.
Praga 23. avgusta. Grajski oskrbnik llradšiua, Zapletanje šel na nedoločen čas na dopust in je njegove posle prevzel neki dvorni uradnik. Zgodile so se ne-rednosti v upravi.
Budimpešta 23. avgusta. Ogrski uradni lst naznanja, da je cesar zaukazal sekve-striranje škofijskega posestva Rosenau. Ta izredna odredba, ki je naperjena proti škofu Janko \vicsu, vzbuja veliko senzacijo. Škof in njegovi ljudje so na nezaslišan način ^gospodarili'' s školijskim imetjem. Min strstvo je storilo kar mogoče, da bi se škofu prizaneslo, a vse je bilo brez uspeha. Uradno razglasilo pravi, da so se izkazale take obžalovanja vredne stvari, da se je moral beneficij sekvestrirati.
Rusko-Japonska vojna.
London 23. avgusta. Boji okrog Port Arturja se ponavljajo vsak dan, zlasti zjutraj in zvečer. Japonci niso še nobene utrdbe zavzeli, nego le nekaj pred utrdbami in trdnjavami napravljenih ovir, pa so bili tudi od ted zopet pregnani.
London 23. avgusta. Tukajšnji listi imajo obširna poročila, da so se Japonci začeli zdaj znova gibati v Mandžuriji in da se od različnih strani bližajo Liao-j a n gu. Z ozirom na silno deževje, ki vlada v Mandžuriji in na nasprotja v poročilih samih, se sodi, da se gre le za kombinacije.
London 23. avgusta. Uradno poročilo iz Tokio pravi, da so Japonci pri Korsakovskem napadli rusko križarko „Novika, jo zapodili na obrežje in tako poškodovali, da je deloma pod vodo. Ker se v ruskem poročilu o bombardiranju Korsakovska o tem nič ne omenja, sa sodi, da Japonci pretiravajo, zlasti ker je japonsko brodovje zopet odplulo.
Petrograd 23. avgusta. Admiral Bezobrazov leži v Vladi-vostoku na smrtni postelji in ni nič upanja na rešitev.
Petrograd 23. ^vgusta. Tukaj so bili kot vohuni aretovani trije Japonci, ki so prej studirali v Berolinu.
Lo* ki daje zdravniku In pacientu najboljše jamstvo za Izdatnost sredstva, Jo kemlška analiza, ki Je vsokdar potrdila — napovedano mnoilno železa v zeleziiateiit vinu leLaruarJti Pl-rrolljsk v IJiilHJHiil na l»uii«J**** 4 rretl. Zunanja naročila po povzetju. 12
Javna zahvala.
Odbor prostovoljne požarne brambe postojlnske šteje Bi t prijetno dolžnost, zahvaliti povodom 25 letnega obstoja društva ob dotičnem slavju kar najpresrčneje v prvi vrsti p. a. društvu naklonjene dobrotnike; preblago-rodno gospo darovateljico dragocenega spominskega traka na društveno zastavo, in izroče-valko te sijajne odlike, blagorodno gospo dr. Hudnikovo ii Ljubljane; vsa ona p. n. uredništva, katera so prejemala blagohotno dotično dopise v cenjene svoje dnevnike ; preblagorod-nega voditelja c. kr. okr glavarstva postojnskega, gospoda Štefana Lapajne za izredno blagonakloni eno st; blagorodnega župana G. Pikelna; slavni okrajni šolski svet za blagovoljno prepustitev zborovalnih prostorov za delegate kranjske; vse p. n. stanovnike postojnske za praznični okras svojih domov; visokoČastitega g. profesorja Mlakarja za daritev sv. maše; p. n. pevce, ki so s srce povzdigujočim cerkvenim petjem znatno poveksali slavje; — sosebno pa še Vas vrle p. n. načelnike in korenjaško moštvo z od Mizu in oddaleč v toli častnem številu došlih bratskih društev — in končno vse domače so-brate, kateri so nam z dejanjem in svetom pripomogli k tako sijajno uspelemu gasilskemu slavju. Freblagorodni gospod polkovnik slav. c. in kr. pešpolka št. 87 in slavna vojaška godba pa so si postavili trajen hvaležen spomin v našem društvu. Vsem čast in hvala! Na pomoč!
Za odbor :
2387
M. Petrlč, načelnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. avgusta: Ivan Jelen i C, gostilničarjev sin, 1 mes., Stara pot St. 3, Ecc-lampsie infantum.
V deželni bolnici: Dne 16. avgusta: Marija Pnngartar, delavka, 23 let, jetika._
Borzna poročila.
Lf u h I j a n s* It «
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Oradm kurzi dun. borze 22 avgusta 1904.
i
i1,° o zst. pisma gal. d. hip. b.
Satombenl |>ai>trjl.
majeva renta .... 1*27, srebrna renta    .   . , • , avstr. kronska renta 4%    „ zlata A- o ogrska kronska „ 4°/e     „    zlata „ 1' 0 posojilo dežele Kranjske 41 s° o DOBojilo mesta Spljet »»/.•/o     ..        .» Zador 41 j7i bos.-herc. žei. poa. 1902 4° o češka dež. banka k. o. i-o     -     « 2.0.
nest. kom
10°/o *>r......
a°/o zast. pisma Innerst. br.
a*/,V«   „     „  o-rrske cen.
dež. hr......
4l/io;o z. pis. ogr. hip. ban. i'/a° 0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . . 41/«% obl. čeSke ind. banke a° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel 4% prior. dol. Zel. . . . 3o/0 „ juž. žel. kup. VtVi i1 ,%avst. pos.zažel.p.o. .
Srečk«.
Srečke od 1. 1854   .  .  . .
Denar  j Bl&fifo
99 25; 99 45
10010, 100 30
99B0 99-50
119 25 119 45
97 10; 97 30
118*85 11915
99-50! 101-—
100-251 101-25
100- -I ion- -
k.  o. z
LOO-75 99 60 99 60
I011f>
10625 ICO 50
10175 100 — 99*90 102-15
107 25 101.—
m .1 1860'/*
t*
tizske
1W54
„    zem. kred. I. emisije
u t» tt       *** H
„ ogr. hip. banke . . „    srbske a frs. 100 —
„ turske .....
Basilika srečke . . , Kreditne ,,      .  . .
'n moške ,,       . .
Krakovske „ . . . Ljubljanske ,. . . , Avst. rud. križa,,      .  . ,
^oT.      »        n     11 « •
Hudolfove „ ...
Salcburške „ , . . Dunajske kom. .   . .
I>elnlce.
Južne železnice     .   . . Državne železnice .... Avstr-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . . Ogrske     „ „       . .
£ivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... PraSke žel. in dr. dr.  . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Oefike sladkorne družbe , .
101--I lOfl-10010! 10110
loo--! ior-
100-75 101*75
98-50
90-10 303 50 101-
10010
305 50 102.—
18640 261—
183-257 —
181-75! 163 75
302 - 312 — 293—1 302-— 267'- 273 50
92 - 97 —
127 80 128 80
21- 22 —
460- 471'50
76 — 83 50
78 — 83 50
35— 70 —
53— 55-50
29 25 30 25
67— 71 —
75-— 7950
507 - 617 -
90 25 91 25 62K— 829 — 1605 - 16 .5 — P39 50 640 50 751 - 752 — 249-60 250 50 628-- 632-438- 439 — 8293 — 2303 — 4»8-— 499 —
303 —| 306- -480—j 484 —
n 172-—I 174-
VaJnte
C. kr. cekin   ...... 11*33 1137
20 franki   ...... 1906 I*HJ8
20 marke....... 23*43 23.51
Sovereigns....... 23*92 24 —
Marke........ 1171) 117*40
Laski bankovci..... 95 — 95*10
zublji........ 253i rd*54
dolarji........ I    4*84| 5"
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 21. avgusta 1904. Termin.
Pšenica za oktober    .  .   za 50 kg K 1088 „     „ april 1905 .   .       60 „ „ 1109 Bž        „ oktober 1904 .   „ 50      „ 835 Koruza
« maJ   •   •   ■   . „50 M  m 7 58
Oves      ,; oktober ... „ 5G „ „ 7 35
Efoutav.
Včeraj 20 vi a. višje; danes nespremenjeno.
50
»» »»
Meieorologično poročilo.
Stat xx»d a<jtf*n> CC« V arjujid lia> 788*0 mn>
§ uas t baru-to opazo
Slanjo, Ši-
vanja
meirs i v mm
Vetrovi i Hote
22 y. zv.
23.
7. zj. 2. pop
728 6
726 3
727 6
17 11 brezvetr. sk. oblač.
15 2 si. ssvzh. oblačno 132 I sr. sever »k. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 170°, tonnale: 18 2°. — Padavina v mm 16 1. --Včeraj dopoldne in danes ponoči nevihta.
Spreten žagar
kateri je na večji žagi delal, se takoj pod ngodoimi plačilnimi pogoji v službo sprejme. 2386 Ponudbe sprejme upravništvo „Slo venskega Naroda".
M trpsfi pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, ter izučen v mešani trgovini, želi takoj nastopiti.
Ponudbe  na   upravniŠtvo „Slov. Naroda" pod št. 2845. 2385—1
Sprejme se
pr* učenec
za Špecerijsko trgovino
A. GERJOL v Vodmatu
pri   IJut»IJuitl. 2315-3
2380-1
Hiša
v sredini mosta, v dobrem stanu in nesoČa dobre obresti, Je naprodaj.
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Prostorna In lepa
se takoj odda na Bregu št. 2.
Filip Prlstou, črkoslikar llaskam cs^satam »
Iz različnih vzrokov se poceni proda popolnoma nov
gledališki oder.
2383-1
v prijaznem kraju na Sp. Štajerskem,
s sobami za tujce in z vso potrebno pripravo, se da v najem, ali pa proda.
Kje — pove upravniŠtvo „Slov. Narodau. 2379—1
Kompanjon
trgovsko izobražen, z 20.000 K, ako treba  tudi  več, se ponudi za kako boljše podjetje. 2377—1 Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda".
Izjava.
Ker se o nesreči v St. Petru različno govori in nekateri ljudje vedoma laži raznašajo, da se je ista v moji obrti zgodila, sem prisiljen izjaviti, da nisem jaz v nikaki zvezi s ponesrečenimi delavci in dotičnega dela tudi jaz prevzel nisem. Prišel sem s svojimi delavci nesrečnikom na pomoč, ko sem bil poklican.
Toliko v pojasnilo slavnemu občinstvu, da se branim zlobnih in strupenih jezikov.
Spodnja Šiška, 28. avgusta 1904.
Z velespoštovanjem
Filip Ropaš
2381 izdelovatelj vodnjakov.
Grenčica
„Florian"
in liker "-18'
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Pojasnila daje OROSLAV BRIC, Litij«.
Praktikant
se takoj »prejme v komptoir velike trgovine na Štajerskem. Zmožnost slovenskega in nemškega jezika pogoj. 2379   Kje, pove uprav. „Slov. Naroda**.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broia, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz doublezlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, Vi) predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1'80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 2384 se denar naprej pošlje
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB. Za nengajajoče se vrne denar.
Čez plan.
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu", pa tudi ».Slovenec4* ter „Dom in Svet4 sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj ros nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote.
Dobiva se v založništvu
Lav Schwentner-ja
^ H,|uhljunl
Iščem suhega, svetlega
prostora
za mizarsko delavnico.
Ponudbe prosim pod P. F. na uprav. „Slov. Naroda". 2372-2
S
z mešanim blagom in drugo zemljiško posestvo, poleg farne cerkve, se proda po prav nizki ceni in pod najugodnejšimi pogoji. 2363 -2 Kje, pove upravniŠtvo „Slov. Nar.u.
Gospića
vešča slovenskega in nemškega jezika, išče službe v pisarni pri kakem odvet. niku ali notarju, ali sploh v komptoarju.
Dopise se prosi na upravniŠtvo ali pa pod naslovom „M. M." poste re stante, Novo mesto. 2361—2
Filialka
S5
s špecerijskim blagom; železnino itd.; z večjim okolišČem na glavni cesti, se takoj ali 1. septembra odda, in sicer vsled obilega posla in male lastne družine.
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Sprejme se dobro izurjen
krojač
ki je popolnoma vešč svoje stroke. — Plača od kosa. 2327—3 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
V lepem trgu na Spod. Štajerskem, kjer je sodišče, davkarija, železniška postaja itd. se zaradi bolezni ugodno proda
lepo posestvo
obstoječe iz enonadstropne hiše, kjer se izvršuje gostilniški obrt in je razen tega še več stanovanj, gostilniški hlev in hlev za govejo živino ter svinjaki; dalje še ena hiša, kjer se tudi izvršuje gostilniški obrt, z viničarsko hišo in hlevom, okoli 30 oral najboljšega zemljišča, obstoječega iz deloma nanovo nasajenega vinograda, sadonos-nikov, njiv in gozdov. Potrebni kapital 20.000 kron. 2364 -2
Več pove uprav.  „Slov. Naroda**.
Pijte
Klauerjev
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
lO cd
99
go
iz dobre in poštene hiše sprejme trgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki.   Pogoje stavi trgovec.
Ponudbe pod „Trgovina" na uprav. „Slov. Naroda". 2306-4
Lepo posestvo
z velikim sadnim vrtom poleg hiše in dvema gozdoma; dalje okoli 4 orale njiv in več travnikov, »c proda.
Natančnejša pojasnila daje Janez Zupančič, Koritno št. 15, pošta Bled, Gorenjsko. 2304 —2
IHI
za dobro idoČ manjši hotel se išče. Zakup se lahko izvrši takoj s prev-zetjem inventara.
Vprašanja na upravniŠtvo „Slov. Naroda". 2294-5
Slepar.
Neki DRAGOMIR NABERGOJ pobira za nas denar, v kar pa ni upravičen. Prosimo svoje odjemalce, naj ga naznanijo, kjer bi se pokazal, najbližnji orožniški postaji.
2371-2
Ivan Jax in sin
W  l.Jul»IJ;m I.
Naprodaj je nova
z lepi vrtom na Tržaški cesti št. 33.
Pojasnila dajeta gg. Fran Ravnikar v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6 in Mihael Puc, posestnik na Colu pri Vipavi. 2388 l
I« <^ & m
.351 3
prodajalko
za c. kr. glavno zalogo tobaka.
A, Casagrande v Ajdovščini,
Sprejz^CLejo se
pod   jako   ugodnimi pogoji
solidni in spretni
Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,zavarovalni potovalci" na upravniŠtvo „Slov. Naroda**. 921-41
Tiskarna FR. IGLIC v Ljubljani
sprejme dobro izurjenega
stavca
(Schweizerdegen). 2337-2
Prednost imajo starejši. Plača po dogovoru. — Ponudbe naj se pošljejo pismeno na zgoraj omenjeni naslov.
H
^Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj«-  In prodaju
VBe vrste rent, zastavmh pisem, prijoritet, komunalnih obligacij srečk, delnic, valut, novcev
in duviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski  kapital K MMHMMMt*—
Zamenjava Ia skskomptujs Oaje pradulmt aa vrednostna papirja.
izžrebano   vrednostne papirje in      *2j3.-^-aLr-uv3«   s:c^<Slc« jpr-oti vnovčuje zapale kupone. ic.vLr-z.nl Izgr-u/bi.
Vinkuluje Id  devinkulujo vojaške ženitninske kavcije.
03**   Enkompt In iuk nutnl« .   U (Bf   Borani n uročili*.
Podružnica v SPLJETU.
llrnarnr vloa*r> Nprejrum
v tekočem računa ak na viožne knjižice proti ugoa'nim obrestim.  Vložeui denar obrestuje od dne vloge do   jio vzdiga. 39—96
Promet s Oeki In nakaznicami.
Laki za kočije, najboljša znamka sveta!
»:»:
o
8
Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve
tovarne za lake
CM
pri BRATIH EBERL Ljubljana, Miklošičeva cesta 6
= tovarna za oljnate barve, lake in
___
Senzacionalni uspehi!
O 4 O
7702
Avstrijsko-ameriška Linija,
Edina,  domače-avstrijska, direktna brzoparobrodna vožnja
Trst-New-York.
Oceanska vožnja ca. 8 dni. Prosta, dobra, domača hrana in pijača ter 100 kg. prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenih postranskih stroškov med potjo. Najpripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Vsa vožnja Ljubljaua-New-York samo Ta domaČa družba je edina, katera sme nastaviti povsod svoje zastopnike.  Pojasnila in vozne liste za
za Kranjsko, Štajersko in Koroško le pri 2269—4
JOS. PAULMJ v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
100 X.
I
Po visoki kralj,
deže-iii. vladi progrlažena za zdravilno ^ rudninsko vodo
£ls«a aUkalUko-
Apatowač
kiselica
ni samo najboljša in najzdravejŠa ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna ?oda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehuurja kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami, "^i
Jpraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice1'
Zagreb, Ilica št. 17. 487—86
Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah, restavra-i   cijah in gostilnah.
o Naznanilo.
Podpisana Delniška družba združenih pivovarn Žalec §H in Laški trg vljudno naznanja, da seje s pisarno iz Sodnijskih ulic št. 4
v svojo lastno hišo, Kolodvorske ulice št. 22
„HOTEL ILIRIJA"
ter se priporoča častitim p. n. našim naročnikom za nadaljna naročila i istotako pa tudi na nove naroČbe našega izbornega marčnega in ,,Salvator"-piva vljudno vabi. 2382-1
Telefon v zalogo v Šiški:        Telefon v hotel „Ilirija":
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg v Ljubljani.
jI
S)
Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4.9-34
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure ,Union1 v Ženevi In Bielu  v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji
tjubljana, Prešernove ulice
nasproti frančiš :anskega samostana.
Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne atenske (pendel) ure
z donečiin bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga brsljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega.
WT  „Cene niso pretirane". ~M
Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna, namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in druge, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabljiva splošna dari Ia.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Si Si
*
St
Si Si Si Si
Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si
Venci »trakovi
Zgodovinska povest Iz francosKlh časov na Kranjskem
J. S. Benedikt, Ljubljana. 1  Lav. Schwentnerju
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 26
priporoma veliko zalogo vsa-kovrsiniii ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh opti-Cmh predmetov.
Popravka in po 5tnr uarofiitve, se izvrse točno cen6 in takoj
I«
Dobi se edino-le pri
Josip Reich
k
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
8e priporoča za vsa v to Btroko spa* dajoča dela.
PoMtrržba foena.
35 Cene ni/Ui
• mmm
«3
C/5
♦ ♦
I
S
i
m
l
Si
p
C
B E
E
____,_______________ ______
Spredaj ravna oblika,
ne t.iasi*i na. želodec, priporoča v največji izberi
/Uojzij persehe
v Ljubljani Pred škofijo št. 21.
ML***
§ Tovarna in prodaja oljnatih $ oarv, flrneža in lakov.
—-HJ   Električni   obrat. s-«—
Uptanov-liana
iBtS 1842.
/ Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
ti     Igriške ulice št. 8.
ti Pekarska mojstra e. kr. drž. In c. kr. piiv. ]už. žalaz.
Slikarja napisov.
JStavblnska in pohištvena pleskarja. . Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih I   barv v tubah za akad. slikarje.
I Zaloga čoplčev za pleskarje, sil- j &  karje In zidarje, štedilnega mazila za \ hrastova pode, karbollneja Itd.
*  Posebno priporočava, slav. občinstvu
1 Dajnovejfie, najboljše in neprecenljivo i a sredstvo za likanj o s-c^ih tal pod j
imenom „Bapido: m   Priporočava se tudi si. občmstvn za •'
•vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno 0 in fino po najnižjih cenah. <
*±±±±±±±±±±±±±*LJL±:
dtkm
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega = blaga =
se opozarja na tvrdko ~n»r mrr.ri—r nrii—• irin*
HUGO I
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
jF**4-*****a^w*a *******-s-**** *
v Ljubljani
lztlM   pO    14   1'ftO,    pO pOMtl
14 ••*<*. 1669-7
-
- Zahtevajte samo pravi -
IndraTea
najfinejši in najboljši čaj na svetu.
Najfinejši zajutrek, izvrstna južina. 2293—4
Najboljše sredstvo proti prehladi. Oaobito priporočljiv za pokvarjen Zelodac. PospeSuje prebavo ter brani želodec bolezni.
Dobita Me v  boljtšlli  dro^frljah  In lekarnah.
Naraven  le v originalnih  zavojih  s stalno ceno.
Na veliko po&ilja
Indra Tea Import Company Trst 3.
Ces. Kr. avstrijske    ^    državne žaleznicu
C. kr. ravnateljstvo drž železnice v Be!;a
Pili
i \M
veijaven od dno L. junija 1804. leta
ODHOD IZ LJUBLJANE jaz, kol. PH OGA CfiZ TRBI2. Ob 12. nn 2\ m poneki os viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.>f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztb3 i Aassee, Solno^rad, čez K   in-Reiflinj- v Steyr, v L»nc, na Dima-, via Ajmtit^ttea. -5 uri b m zjutraj obobni vlak v Trbiž od 2. junija do 1H septembra ob nedeljah in | nikih. — Ob 7. uri 5 rn zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celuvec, FranatDi-f'efite, LjubiiG, Dana), &7, Selztb?J v Solnograd, Inomost, cez Klem-Reifling v Lin« i dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Kar\>ve  vare, Prago, Lip. Arustetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlair v Trbiž, Pnuiabel, Beljak, Celovec, Ljubno, SelzthaJ, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne oaobni vlak v Podnart-Kropu le ob nedeljah in praznikia od 2 janija naprej. — Ob 3 on 66 m popoldne oaoljui vlau v Trbiž, Bcijak, Pontabelj, Celovec, Franzei.. Monakovo, Ljubno, Coa Sclztbal
v   Solnograd, Lend-Gastein.   Zeli   cb   jezeru,  Inomost, Bregenc, Caiih, Genovo.  Pari a, čez Klein-Reiflinfe v Steyr. Line, Budjevic«, Plzen, Marijine vare  Heb, FraLcove varo/ Karlove »are, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz 1. m II razr j, Lipsko, n* I; Cez Amstetten. — Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, Be'.jak, Franzensfeste. In >m h Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz L m B. razreda). — PROGA V NOVO MEST j IN  V KOČEVJE.  Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj  t Novomesto, Stra*c. Topli« Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: ietotako. — 01» 8. un 10 m popoldne os-ibni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Od 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO jož. kol PROGA IZ TRBI? A. Ob ;l uri 23 m zjutraj  osobm vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakov*o,   Mmako^t    ^.ubijana di rektni voz I. in II. razr.) Inomost. Franzenste*^. vinograd. L»nc Steyr, _ usate, Ljubn Le'ovec, Beljak.   —   Ob 7. uri 12 m zjutraj oaotai viafc yl Trbiža. — Ob 11. uri 1 dopolčne osobni vlak z Dunaja čez Amstetteij, Lipsko, Kanove vare, Heb, Marijino vare, Prago tPraga-Linc Ljubljana direktni voz I in B. razr.),   Plzen, Badejevicc, Sulrogra Line, Steyr, Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, Inomost, Zoll ob jezeru, Lend-Gastoin, Ljub., Celovec, Šmohor, Pontabei.   —   Ob 4. uri 44 m popoldne ot -      !ak z Dunaja, ' Selzthala, Beljaka, Ct iovca, Monakovega, Inomonta, Franzensiesta, Pontabia.      Ob h. m SO rn zvečer z Leac-Bieda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej.   —  Ob 8. ur; 44 m zvečer osobc? vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Kar'ovih varu. Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Soizthai z Li mosta in Soinograda.    --   Ob lu. uri 4<) m ponoči osobui vlak s Trbiža od 2. junija d s 18. septembra ob nedeljah in praznikih.  —  PROGA IZ   NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja   ob 2. ari  3.V m \ poldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in iri 35 m zvečer istotako
Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do lft. septembra ob l deljah m praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Meftac vlaki: i 7. uri 28 m zjutraj,  ob 2. uri o m popoldne,  ob 7. ari 10 m zvečer.      Ob 10. un ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol IZ KAMNIK \ Mešani viaki: Ob h. mi 49 m zjutraj, ob 10. uji r>9 m doporttdaa, ob 6. un U m zvč I 9. ari 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — čas prihoda ir. odboda » označba po srednieevrcpejskena -Jasu fci je za ^ min. pred krajevnicD časom v Ljubljani.
Kaj je in kaj obsega
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
Avstrijsko
w       w 'iV*
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki so lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokollrane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. .182-74
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-greograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine,
oziroma kraja. Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom :
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- —
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60
Zv. III. C.AVST. I. SLCB. „ 11.80
Zv. IV. ŠTAJERSKO    .   . „ 10.—
Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8. —
K 6.60 12 -
Zv. VI. PRIM. I. DALM. Zv. VII. TIR. I PREDARL Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32. — Zv. IX. MOR I. »LEZIJA „ 25.— Zv.    X. GAL. I. BUKOV.   . „ 27.—
Naroča bo v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v v&aki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
lid&j&tel   i odgovoren urednik- Dr. Ivan Ta v lat
Laatnina in tisk „Narodu« tukarne".
VMVJS
SJ