710 Plačana v gotovini
DELAVSKA ENOTNOST
Gasilo
SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠTEV. 37 • 10. SEPTEMBRA 1954 9 LETO XIII • CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEI
K RAZGOVOROM O NAGRAJEVANJU
KAKO DOSEČI
(IH D0U$E ZASLUŽKE?
<ja	se dobe, ki menijo,, tičnem nagrajevanju, ki opozar-
jajo na to, da je marsikje plačevanje po delu temeljito iznaka-
muso.razg0vori o plačnem siste-rni=* ve^n*> kratko malo, da so "atenje prazne slame. s]ja;' razgovori so brezplodni, jih '■sto ° modrovati, kajti stvar je 12° dostavna: za razvojem pro-se bodo izboljšali tudi Kaj imamo potem tu ^zpravijati, zaključujejo precej ,«hozavestno.
ki tudi trdijo, da nima sia razglabljati o zaslužkih, za«i,a»i 6 svetujejo: izboljšajo naj nizke in vsa stvar bo urejena!
Zelo preproste ugotovitve. Kdo k- 1138 ne bi napravil vsega tega, Ur . SVetujejo, če bi bila stvar z Juvanjem zaslužkov res tako dostavna?
’'' se vs^ E
e ?Pr°tniki« razgovorov o na-,/^vanju temeljito pozabljajo v , da so delovni ljudje zelo zen činitelj v proizvodnji ter ^ so njihovi zaslužki odvisni Vf, uspehov, doseženih v proiz-^nji, tn obratno, da so uspehi Proizvodnji v veliki meri tudi visni od načina nagrajevanja. Kako to mislim?
Vsak delovni človek si nepre-
no^pn^e^	gjm b0ije
da Vo se pravi, teži za tem, , bi dosegel take zaslužke, da * z njimi čim bolje živel. To je ™vsem pnrodna gospodarska tež-. Ja, ki jo nosimo v sebi vsi de-‘ovrn ljudje. Ob tej težnji se ne-nno poraja vprašanje: kako S;®ec! boljše zaslužke? Ali z bolj-delom, z večjo količino dela,
so
Pa s prisvajanjem deleža,’ ki v napravili drugi. Okrog tega .Mašanja se pri nas lomijo kop-baed ekonomsko p !6 bila zasnovana
po človeku v naj-
k; jbod ekonomsko preteklostjo, Šf, bila zasnovana na izkori-ra,iHu človeka po človeku v naj (j-.bčnejših oblikah, in med bo nbstjo, ki bo priznavala de 6 izključno po delu.
. Seveda vse to ni zadeva, ki jo f./J^goče urediti preko noči, ozi-»-“aa v nekaj dneh ali mesecih.
lle i
vsa ta stvar zahteva svojega 2o 3;. ib to zato, ker morajo do-družbenogospodarski pogo v a nagrajevanje po delu, tako v arnih materialnih silah kakor pJP^.nanjih delovnih ljudi. Na-S( bi bilo namreč prezreti, da * Ponekje posamezniki ali kolek-
ženo pod pritiskom raznih zaostalih in drugače gospodarsko škodljivih naziranj in pojmovanj v kolektivu.
Prav ta dejstva najodločneje zavračajo mišljenje onih, ki si obetajo, da bodo z »razvojem proizvodnje« izboljšani zaslužki, in onih, ki smatrajo, da je mogoče vzeti razpravo o nagrajevanju z dnevnega reda s tem, da se nominalno povečajo zaslužki.
Vsako od teh dveh mišljenj vsebuje samo pol resnice. Res je namreč, da bodo z razvojem proizvodnje izboljšani zaslužki. Toda
—	vprašajmo se: kje so gonilne sile, ki ženo ta razvoj naprej, ki omogočajo napredek proizvodnje?
Ena izmed gonilnih sil, poudarjam, ena, je nedvomno težnja delovnih ljudi po tem, da bi si s svojim delom čimbolj izboljševali svoje življenjske prilike. Ta težnja se tem bolj krepi, čim bolj se razvijajo proizvodne sile. To se pravi, čim bolj napreduje tehnika in tehnično znanje delovnih ljudi, tem bolj se širijo njihove življenjske zahteve. Težnja po tem, da bi ljudje zadovoljili svojim potrebam, ki jih v danih družbenih pogojih imajo in ki so neposredno odvisne od njihovega mesta v materialni proizvodnji, jih nujno sili k temu, da še več in še bolje proizvajajo,
—	če...!
Da... tu pride tisti »če«, ki mu je treba pravilno odgovoriti v sistemu nagrajevanja. Ljudje teže k temu, da bi bolje in več proizvajali, da bi bolje in temeljiteje organizirali proizvodnjo, če vidijo od tega tudi neposredne osebne gmotne koristi. Tako spoznamo ,da je razvoj in napredek proizvodnje temeljito odvisen od načina nagrajevanja, od tega, ali čuti vsak delovni človek, da z boljšim in intenzivnejšim delom izboljšuje svoj gmotni položaj, ali pa tega ne čuti. Upati, da
zadevam, ki so vedno bile in so J jih delovnih veščinah in v inten-še danes delavskemu gibanju isto, | zivnosti svojega dela. Interes vsa-kot gnojni tvori človeškemu or- ■ kega posameznega delavca, da si ganizmu.	I	s svojim lastnim delom, to se
Prav tako je povsem res, da! pravi, tako da bolje in koristneje bi povišanje zaslužkov trenutno; dela, pridobi večji delež od do-spravilo z dnevnega reda dobršen 1 hodka družbene skupnosti, je del tistih pripomb, ki zadevajo j namreč eden izmed temeljev, na
višino zaslužkov. Seveda, to še zdaleč ne bi spravilo z dnevnega reda razprave o sistemu nagrajevanja. Kdor si nekaj takega obeta, se krepko moti, kajti smisel razprave o sistemu nagrajevanja ni v tem, ali povišati zaslužke ali ne. Mi vsi se strinjamo s tem, da je treba izboljšati življenjske pogoje delovnih ljudi. O tem sploh ni razprave. Kdor razglablja v tej smeri, se bori z mlini na veter. Bistvo razprave je v tem, kako zagotoviti tako razdelitev obstoječih sredstev za potrošnjo, da bodo delovni ljudje stimulirani k temu, da bodo še bolje in več proizvajali, kar je temeljni predpogoj za dvig življenjske ravni vseh skupaj in za napredek celotnega našega gospodarstva.
V razpravi gre torej za načela nagrajevanja in za njih praktično izvedbo tako v pravnem mehanizmu kot v praktičnem gospodarskem življenju. To je seveda nekaj povsem drugega kot razprava o tem, kakšne gmotne možnosti imamo že sedaj za linearno povišanje realnih zaslužkov delovnih ljudi, to je povečanje plačnega fonda v celoti, čemur moramo posvetiti seveda tudi vso svojo pozornost in najti možnosti za tako povišanje v okviru doseženih materialnih možnostL Toda mešati ti dve stvari bi bilo kvarno, ker ne bi razčistili ne prve ne druge, čeprav je jasno, da imata nebroj skupnih stičišč, ki jih je treba imeti vedno pred očmi.
Zdi se mi, da je glavna slabost zagovornikov mišljenja, da je izboljšanje zaslužkov odvisno izključno od »objektivnih ekonomskih činitelj ev« ta, da so pozabili,
katerih sloni današnji napredek v gospodarstvu in je temelj novih družbenih odnosov, ki jih pojmujemo pod imenom socialistični. To se tudi pravi, da napredek proizvodnje vendar ni odvisen samo od tega, koliko imamo novih strojev in tovarn, ampak tudi od tega, kako vsak posamezni delavec napreduje v svojih delovnih veščinah in kako jih praktično uporablja v proizvodnji.
Ob takem govorjenju, da so zaslužki izključno odvisni od j »objektivnih ekonomskih činite- j tel jev«, so se seveda začela jav- | Ijati razna kaj čudna mišljenja1 in pojmovanja, ki so vse prej kot koristna napredku gospodarstva i in krepitvi socialističnih odnosov, j
Eno takih mišljenj je pojmo- i vanje, da je delovna disciplina,! točnost, smiselna organizacija dela, podrejanje tehnično manj j veščih tehnično bolj usposobijo-1
(Nadaljevanje na 2. strani) '
liit ? §mff
,
Te dni smo imeli v Jugoslaviji visokega gosta. Obiskal nas je predsednik republike Turčije Dielal Bajar in s tem vrnil nedavni obisk maršala Tita v Turčiji. Visoki gost se je mudil nekaj dni v Beogradu, kjer so njemu na čast priredili med drugim tudi veliko vojaško parado. Po obisku v Beogradu je gost odpotoval v Bosno, Hrvatsko in Slovenijo. Ljudstvo je povsod visokega gosta v velikih množicah toplo pozdravljalo. Sam predsednik prijateljske Turčije je dejal o tem sprejemu: »Bil sem priča toplih manifestacij ljubezni, ki jo vaše ljudstvo izkazuje mojemu narodu prek moje osebnosti. Na obrazih ljudi sefn videl izraz, ki izpričuje večno mladost, lastno veličastnim junaškim narodom, ki znajo živeti svobodno in možato zmagovati v življenjskem boju. Videl sem izraz, ki izpričuje prijateljstvo in ljubezen. Spričo prijateljstva in sodelovanja med Turčijo in državo ljudstva, ki ga krasi toliko vrlin, sta zadovoljstvo in zanimanje tega ljudstva največje poroštvo tega prijateljstva in sodelovanja.«
KAKO NAJ ŠE BOLJ OKREPIMO DELAVSKO GOSPODARJENJE
Družno gospodarimo
Vsak član kolektiva naj vpliva na smotrno gospodarjenje
bodo zaslužki porasli, čim bo na- da je tudi delovni človek v pro-predovala proizvodnja, in ne ve-, izvodnji objektivni činitelj, in to
Večina kofektivov, predvsem organi delavskega gospodarjenja, so tako rekoč že opravili zrelostni izpit v vodenju gospodarstva. To trditev nam potrjujejo uspehi vsega gospodarstva. Gospodarstvo se iz dneva v dan bolj krepi, saj narašča proizvodnja, tržišča so bogato založena z bit
__________ ,_______________ ___ .	„	„	„	___ _	.. blagom, kadeti, da je napredek proizvodnje, | eden najvažnejših, kajti brez nje-1 kovost izdelkov je boljša itd. Ven-ki res nujno izboljšuje gmotni i govega dela sploh ni proizvodnje, dar, ali Lahko dosežemo še boljše položaj delovnih ljudi, odvisen od! Prav zaradi objektivne vloge de- j uspehe? Prav gotovo, saj marsi-
načina nagrajevanja, se ---------!l’‘~
prepuščati se idealističnim
pravi j iluzi- 1
lavca v proizvodnji ni vseeno, v pogojih delavskega gospodarjenja,
za-
kje še mi prišla povsem do izraza prizadevnost vseh delavcev. Ponekod je namreč upravljanje
ljudi, samo na člane delavskega sveta in upravnega odbora. V takšnih primerih stoji prepejšen del delavcev ob strani, ne predlaga, kaj bi kazalo izboljšati, kako preurediti to ali ono stvar, da bi doseglo podjetje še večjo proizvodnjo. Ali res nimamo možnosti, da bi te delavce vzpodbudili, da se bolj zanimajo za gospodarjenje? Nasprotno, možnosti so, oblike za vključevanje vseh delavcev v upravljanju podjetij so pestre, samo marsikje jih podcenjujejo. Porazgovorimo se torej nekoliko
tivi t <= • posamezniKi an KoieK- prepuščati se idealističnim iluzi-: pogojih delavskega gospodarje
svaia ' Y naših Poejih še pri-j jam, demagogiji, lažisocialnim I kako je vsak delavec gmotno	„	....
nnJ. . ali hočejo na vse načine ■ frazam, se pravi prepuščati se interesiran, da napreduje v svo- podjetja zoženo samo na nekaj 1 tudi o teh stvareh, kot ^a'|a^ občutno večje deleže, |
Dr- vrednost njihovega dela v ,-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sih ’r'*av* z vrednostjo dela dru-■ To nastaja predvsem zaradi
finega
»ospod,
položaja nekaterih
s. p2>clarskih vej v našem gospo-VoJ- '■	50 P° svoji zmoglji-
ms«- sposobne postaviti na trg p- gj svojih proizvodov, kot je te Praševanje po njih. Seveda je Sa u mogoče trenutno odpomoči sku na načih, da družbena Pnost zavestno odvzema te hopoine dobičke na način, ki se u a?e v danih pogojih kot naj-st P6šneiši; trajnejše pa je mogoče 2aar urediti le tako, da družba 0 vPliva na razvoj proiz-flarlw sposobnosti tistih gospo-Va . m vej, ki so za povpraše-p 1® na tržišču premalo razvite. ... v tako bi bilo n .mak nrezreti
Vse*- . bi bilo napak prezreti “ste številne pojave v prak-
nesreča
sinjskem premogovniku as je vse močno pretresla
sinht6 31 avgusta ie Prišl° v - JSKen' premogovniku v Dal-Zarudi
e)js J1 ji0 hude nesreče. Žara en.p. °z|je premogovega prahu * i izmed jam, je izgubilo življe-U osem rudarjev.
hodniku, že okoli 60 metrov n®srečkarninm< kjer se je pripetila 'troh -	80 h1'8 vsa tla posuta z
ie h-’?1'? Premogovim prahom. To * “I! uokez. da ie nrišlo do ne-
sreč
ez, da je prišlo do ne-
■UVradi premogovega prahu, ziio • ° so.zu.uaj slišali eksplo-jev' odhitela skupina rudar-snrn,11-?. P°moe. Ponesrečence so oripi,.1.'1 v bolnišnico, toda zaradi peklm so umrli.
Je V<fsre^av sinjskih rudarjev nas e močno pretresla.
Te dni veliko govorimo o nagrajevanju. Ko izgrajujemo sistem nagrajevanja, pa moramo upoštevati, da rodi visokokvalificirano delo obilnejše plodove, zato mora tisti, ki opravlja tako delo, dobiti tudi sorazmerno večji delež družbenega dohodka. —Brusač v ljubljanski tovarni »Optika«	(Foto Slovenija)
Marsikje doslej sploh še niso sklicali zbora volil v ce v -p roiz va -jaloev podjetja. Na to so popolnoma pozabili. Res v podjetjih marsikdaj sklicujejo sestanke, kjer razpravljajo o proizvodnji, investicijah, trošenju sredstev iz sklada z.a samostojno razpolaganje itd. Toda po navadi sklicuje te sestanke sindikalna orgamiza-eija. Na podobnih sestankih potlej razpravljajo o organiizaoij-skih stvareh in proizvodnji in namesto zbora volivcev imamo naenkrat množičen članski sestanek sindikalne organizacije, ki ga obiščejo seveda le člani sindikata (včasih pa tudi ti ne vsi). Kjer so vsi elani kolektiva včlanjeni v sindikat, tam lahko res vsak član kolektiva spozna na sestankih stvari, ki so važne za vse podjetje. Toda, kaj v tistih podjetjih, kjer je le del delavcev včlanjenih v sindikat? Tam le del delavcev tvorno vpliva na takšne ali drugačne ukrepe, prihaja na sestanke, drugi pa prihajajo samo, na delo in se potlej v prostem času prav nič več ne zanimajo za podjetje. Zato je priporočljivo sklicevati zbore volivcev, in sicer da jih sklicuje organ delavskega gospodarjenja. Ce ,bo zbore volivcev sklical organ delavskega gospodarjenja, bodo nanj prišli ty-di tisti delavci, ki niso člani sindikata in do izraza bo prišla volja in želja vsakega volivca-pro-izvajalca. Organi gospodarjenja bodo na teh zborih zvedeli, s čim volivci niso zadovoljni, slišali bodo predloge in prip4ombe, ki bodo nedvomno vplivale na drugačne odločitve.
Zbore volivcev sklicujemo navadno po volilnih enotah podjetja. Vendar, če hočejo organi delavskega gospodarjenja ‘ zvedeti za mnenje vseh volivcev, potem kaže sklicati skupen zbor volivcev — skupščino kolektiva. V manjših podjetjih je skupščine seveda laže sklicati kakor v podjetjih z nekaj tisoč delavci. Kjer je kolektiv večji, tam bo sklical delavski svet skupščino takrat, ko misli poročati volivcem o izpolnjenih nalogah ali kadar hoče zvedeti za mnenje vsega kolektiva o zelo važnih gospodarskih vprašanjih.
Ponekod so prisodili skupščini kolektiva posvetovalno, drugod pa celo odločujočo vlogo. V tovarni »Prvomajska« so tole zapisali v poslovnik delavskega sveta podjetja:
»Skupščina delovnega kolektiva se sestaja po potrebi. Skup-
(Nadaljeoanje na 2. strani)
POMEDIMO NAJPREJ PRED SVOJIM PRAGOM
I greši. Toda vsak prav dobro ve, da se je le-oni pregrešil in mu i pomaga z dobro besedo, da se ne V življenju delovnih kolekti- no bdi nad uresničevanjem de- bi več. Ves kolektiv je na nogah, vov se dostikrat primeri, da se, lavskih moralnih načel, da se Da bi se pa kriminal ali samo-kdo pregreši zoper delavska na- 1 po njih ravna vsak član kolekti- j volja itd. razširili v kolektivu, je čela. Dogodi pa se tudi, da sin- j va, da preidejo ta načela vsake- | skoraj praktično nemogoče. Zato, dikalni odborniki kaj radi s pr- I mu članu kolektiva v meso in pravimo, je sindikat soodgovoren stom kažejo nanje in so vsi od i kri in da zori v njem ideja socia- ' za takšen položaj, kakršnega smo vodstva podjetja do organizacije j lizma. To pa pomeni istočasno, prej opisali. Pomedimo torej Zveze komunistov prej krivi, le da so prav sindikalni odborniki j prej kar pred svojim pragom, nase, na svoj delež odgovornosti dolžni poskrbeti, da se nikomur i potem šele lahko iščemo »prijahaj neradi pomislijo. Taki od- v tovarni ne bo dogodila krivica, ] telja v nesreči« tudi drugod, borniki razpravljajo o prestopku da se ne razbohoti samovolja, daj Seveda pa tega delavci spet dokaj neprizadeto. Le malokdaj se z dobrim in smotrnim gospo-! ne pojmujejo tako kot delajo pa se zamislijo, da bi do njega darjenjem ustvarja boljši gmotni | svetohlinci, ki se posipljejo s pene prišlo, če bi sami že prej kaj položaj in da v skladu z načeli pelom in si priznajo kakšno ukreniliinsepotrudili, da bi ustva-t družbenega plana skrbe za občo j majhno pregrehico. To pa samo rili v kolektivu razredno pogo-1 blaginjo ljudi v kolektivu in iz- zato, da bi navalili z ognjem in jeno vzdušje, ki ne dopušča kr-	ven njega. Ravnati se po delav- j	žveplom na	nekoga drugega, ki
Senja delavskih moralnih načel.'	skih načelih se	torej pravi, da!	je morebiti	celo manj kriv, kot
In če se potem nekdo spomni ter skrbno neguješ človeške vrline j so sami. Takšno ravnanje nima pobara sindikalne odbornike, kaj ter istočasno skrbiš za gmoten seveda prav nič opraviti z de-| nek kapitalističnega izkoriščanja! so oni storili, ali če jim celo pove, položaj delavcev ter dvigaš nji- lavsko častjo in moralo. Ce smo Z roko v roki s tem pojmova-da so prestopka krivi, je pa ogenj hovo kulturno raven.	grešili, le nam samim v prvi vrsti | njem se javlja še uravnilovka, to
v strehi.	j Tam, kjer se sindikat zaveda koristi, da se tega zavemo in da je težnja po izenačevanju zasluž-
Zgodilo se je v neki tovarni,	sv°Ph dolžnosti,	se prav težko	se znamo v	bodoče varovati na-	kov. Ta	se	trdoživo	in vztrajno
da se je pojavila nemorala, kra-	kršijo delavska	načela. Saj se	pak. Zato še	enkrat: najprej pred	| upira nagrajevanju	po delu,	išče
K RAZGOVOROM 0 NAGRAJEVANJU
Kako doseči čim boljše zaslužke?
Nadaljevanje s 1. strani nim delavcem, merjenje dela z ekonomskimi merili itd. enostavno ostanek kapitalističnega izkoriščanja, kot da vsa ta stvar nima nobene zveze s samo eksistenco proizvodnje. Seveda bi s prav isto pravico enako imenovali vse naprave za merjenje pritiska v parnih kotlih, za merjenje napetosti v električnih napeljavah, neprestan nadzor nad stroji, vijaki in vzmetmi itd. — vse osta-
K prazniku »Štajerska v borbi« čestita delovni kolektiv
ja, tudi gospodarskih predpisov zgodi, da se nekdo vseeno pre- svojim pragom! se niso preveč točno držali. Ko je vsa stvar prišla na dan — zdravili pa je niso sami, čeprav so zanjo vedeli — so nekateri iz-tuhtali vse mogoče teorije, da bi odgovornost zvalili na drugega.
Krive so bile trgovine, ker imajo preveč blaga na izbiro in ker je kvalitetno blago dražje, krive so bile gostilne, ki jih je preveč in kjer točijo tudi vino, kriva je nizka življenjska raven itd. Sindikalni odborniki pa so "poleg tega kazali še na vodstvo podjetja, češ da so poleg neposrednih krivcev tudi tam nekaj krivi.
Nase, na svoj delež odgovornosti, se niso spomnili.
To pa je tisto, nad čemer se je vredno zamisliti.
Delovni kolektiv se ni organiziral v sindikalno organizacijo zato, da bi se morda boril proti vodstvu podjetja ali državi, za kar so služile sindikalne organizacije v stari Jugoslaviji. Država je naša, delavska, tovarno upravljamo pa sami. Sindikat je torej v prvi vrsti poklican, da neneh-
G
RANITNE
INDUSffiHiS
OPLOTN CM
to prizadelo predvsem one de- proizvodnjo, da bo vsak delavec lavce, ki po vrednosti manj na- res do najvišjih možnih mer la!l' pravijo in sedaj seveda tudi manj ko uporabil svoje delovne veščin6 zaslužijo. Zaslužek, ki ustreza pri delu.
delavčevemu delu, nujno sili de- To je važno predVsem žara«
lavcaktemu, da izpopolnjuje svoje znanje in da bolj intenzivno dela. Seveda pa vsi delavci tega ne morejo doseči preko noči in zato se čutijo trenutno gospodarsko prizadeti. Zdi se jim, da se jim godi krivica, čeprav to še zdaleč ni res. Zato ponekje ugovarjajo načelu nagrajevanja po delu in se zavzemajo za to, da bi bili delavci približno enako plačani, da pa naj bi vsak pač delal kolikor zna in zmore. Seveda to ni nobena rešitev. Taka rešitev bi vodila nujno nazaj v administrativno nagrajevanje, ki smo mu morali začeti kopati grob, ker ni bilo več stimulativno, in ki si ga res z največjo težo otresamo. Razumljivo je, da je treba vsem delavcem pomagati do boljših zaslužkov. To je jasno! Ta stvar je nesporna. Toda, kako?
Tu imamo eno samo pot: z vsemi silami in razpoložljivimi
KAKO NAJ SE BOLJ OKREPIMO DELAVSKO GOSPODARJENJE
Družno gospodarimo
(Nadaljevanje s 1. strani) šeiiio sklicuje sindikalna, podruž-
mlisiije, včasih pa samo začasne, i najboljši . način obveščanja , in
ki jih razpuste, , ko te svoje naloge opravijo.. Pri nas v rud-
nika, delavski svet in upravni ■ “S100 q opravijo., trn nas v ruu-odbor podjetja in to v primeru,! ,"1'lkut ^v<> smo doslej ustano-ko je treba rešiti eno ali več vpra- Pk te c ?fta,,ne konmsije: komisi-
v .	« .	«	„	■*	Tir* ■Zifi	iTTTvrmcnm.T.n cr.a
sanj, ki so posebno važna za podjetje ali vprašanja, ki jih delavski svet ali upravni odbor ne želita rešiti vse dokler ne spoznata mišljenja kolektiva.«
Na zboru volivcev in skupščini kolektiva, ima torej res prav vsak delavec priložnost, da se vključi v upravljanje podjetja in s svojimi predlogi vpliva na čim boljše gospodarjenje.
Zasedanja delavskega sveta so javna. Vendar ponekod na javna zasedanja delavskih svetov ne prihajajo ostali člani delovnega kolektiva, čeprav lahko tu neposredno zvedo za gospodar, ukrepe in odločitve delavskega sveta, za gospodarski položaj podjetja. Res imajo na zasedanjih pravico odločanja in glasovanja samo člani delavskega sveta, vendar če pridejo na zasedanje tudi drugi člani kolektiva, dopolnjujejo, grajajo ali odobravajo posamezne ukrepe elanov delavskega sveta, bo to nedvomno vplivalo na pravilnejšo rešitev posameznih vprašanj; Člani kolektiva lahko, s svojim vplivom na člane delavskega sveta, posredno posegajo v gospodarjenje. Zasedanja delavskih svetov bodo seveda tem bolj obiskana, če bo sindikalna organizacija na to opozarjala vse člane kolektiva, če bo kolektiv vedel, kdaj so sklicana zasedanja in kaj bodo na njih obravnavali.
V	nekaterih večjih kolektivih so v upravljanje podjetij vključili še širši krog ljudi kot to predvideva »Temeljni zakon o gospodarjenju«. Izvolili so namreč obratne delavske svete (v železarni Jesenice itd), Ti obratni delavski sveti imajo seveda le bolj posvetovalni značaj, vendar ker razpravlja o gospodarsko važnih stvareh nekaj sto ljudi v podiet-ju, to nedvomno vpliva na boljše gospodarjenje. V zadnjem času so ponekod (na primer v Mariboru) začeli ustanavljati klube proizvajalcev. Res se v klub proizvajalcev včlani delavski svet določenega področja, vendar lahko prihajajo na razprave in predavanja tudi ostali člani kolektiva in si tako širijo obzorje.
V	večjih im tudi v manjših kolektivih se_ je v zadnjih letih že močno uveljavilo delo v raznih komisijah delavskih svetov. Te komisije proučujejo in razpravljajo o tarifni politiki podjetja, prošnjah in pritožbah disciplinskih prekrških, investicijski graditvi, proizvodnji, finančnem poslovanju, higiensko-teh-nični zaščiti itd. Navadno ustanovijo delavski sveti stalne ko-
jo za tarifna vprašanja, za prošnje in pritožbe in komisijo, ki obravnava razne probleme glede osnovnih sredstev podjetja.
Ustanavljanje in delo teh komisij je zelo pomembno. Delo delavskih svetov je lažje in hitrejše, elani delavskega sveta mnogo lažje razpravljajo in odločajo o raznoterih stvareh, saj komisije poprej podrobno pro-uče stvari in predlagajo delavskemu svetu ustrezne ukrepe in zaključke. Delavski svet se zaradi tega ne izgublja v podrobnosti, temveč razpravlja le o bistveno- važnih vprašanjih. Po navadi komisije niso sestavljene samo iz članov delavskega sveta.
potuhe v teorijah o tem, da so zaslužki odvisni samo od »objektivnih ekonomskih činiteljev«, in se skriva v vseh mogočih na videz »socialnih« frazah, »o zaščiti malega, preprostega delavca« itd.
Za kaj v bistvu gre?
Administrativne ukrepe, s katerimi se je nekdaj zagotavljal dvig proizvodnje, je v našem gospodarstvu sedaj postopoma začela zamenjavati gospodarska vzpod-, sredstvi je treba omogočiti vsem huda, ki jo prinaša nagrajevanje delavcem, ki imajo za to voljo po delu. Delavci so začeli dobi- in smisel, da izpopolnjujejo svoje vati zaslužek po delu. Seveda je delovne veščine in organizirati
»SINDIKAT ME MORA BRANITI...«
Ena je stvar, kadar je nekdo njegovo znanje, sam pa naj do-po krivici prizadet, druga pa je, kaže, da je vreden našega za-kadar so nekoga po pravici kaz- upanja.
novali, odpustili ali pa ga celo, Vse to so tudi dolžnosti in zaprli. V prvem primeru je ra- opravila sindikata. Zavzeti se zumljivo, da morajo sindikalni moramo za take ljudi in jim po-odborniki zastaviti ves svoj vpliv j magati na pravo pot. Če pa sin-in pridobiti ves delovni kolek-, dikalni odbornik to stvar tako tiv, da se bo ta potegnil za pri- i razume, kot tisti, o katerem smo zadetega ter da mu krivico po- prej govorili, ki je izprijencem pravijo. O drugem primeru pa iskal službe, da bi ne bili pri-se malo več porazgovorimo, kajti zadeti in na ta način opravičeval
so nekateri, ki mislijo, da mora sindikat vsakogar braniti in ščititi, pa čeprav se je ta pregrešil zoper posameznika in družbo. Nek sindikalni odbornik je
njihove pregrehe, pa močno greši in napak razume svojo nalogo. Tak odbornik bi spremenil sindikat v organizacijo, ki ščiti in zagovarja nemoralo,
mislil, da je njegova glavna in j krajo, kriminal in samopašnost edina dolžnost, da išče službe j in bi se takega sindikata pošteni tistim, ki so v tovarni kradli in j ljudje od daleč ogibali. In prav so jih zavoljo tega odpustili. Tru- j bi imeli, saj to ne bi bila njihova dil <se je, da bi vsak dobil takšno' organizacija, delo in takšno mesto, kakršnega j Doslej smo govorili le o »ve-
je imel pri njih v tovarni.
No, seveda si kazni za kaz-
likih« grešnikih in odnosu sindikata do njih. Za »majhne« velja
medsebojnega izmenjavanja rpislii.
Delavski sveti nekaterih pod-
s* sm&fsrss: s&zisjirss z
določenem času sprejema Pros* pregrešil zoper postavo, ne smel pravijo že ob prvem majhnem nje pn.to.be wi predloge elanov nikjer ve£ dobiti službe. Takega \ prestopku. Sele če to ne zaleže,
kolektiva, odgovarja na posamezna vprašanja ter obvešča delavce o raznih stvareh. Tako lahko pride vsak član kolektiva neposredno v dotik z enim od članov delavskega sveta in izve za- stva-
ri'’ M,?,8- za,n'n'aj:x _	I elan družbe. Napak in zgrešeno \ ne pred samovoljo, nezakonitim
Oblike za vključevanje delav-1 pa bi m če bi nekomu daU j ravnanjem itd., smo pa za to, da
bi potem prisilili, da bi si na ne- ga je treba kaznovati. Takrat pa pošten način služil kruh. Da, mora biti sindikat prvi, ki bo delo naj dobi in naj dokaže, da zahteval kazen. se je poboljšal. Pri tem smo mu ' Zaščite torej ne pojmujemo dolžni vsi pomagati, da najde, tako, kot bi nekateri radi. Za-pravo pot in postane koristen ščitili bomo in ščitimo svoje čla-
cev v gospodarjenje so torej zelo pestre. Samo uresničevati jih je treba. Cim več delavcev bo vključenih v gospodarjenje podjetja, tem večji bodo uspehi. Delavsko gospodarjenje se bo bolj krepilo, gospodarska moč podjetja bo naraščala, saj bo vsakdo čutil, da tudi njegova beseda in
pravilne orientacije delavskih or' ganizacij in njihovih organov p le v razpravah o nagrajevani11' ampak tudi v vsakodnevne^1
praktičnem nagrajevanju.
Gre namreč za to, kako de' lavske organizacije vplivajo na nagrajevanje, oziroma na ureje' vanje sistema nagrajevanja. D°' slej je opaziti dve kvarni skraj' nosti, poleg pravilne in koristn6 dejavnosti, v delu delavskih or ganizacij. Prva taka skrajnost je’ da je vsako razpravljanje o 23' služkih »škodljivo in nepotrebno*-Druga skrajnost pa je, da morajp delavske organizacije zastopaj vsako zahtevo po zaslužkih, N pride iz vrst članov organizacij6--
Obsoditi vsako razpravo o pla' čah in vsako težnjo po višjih T&'. služkih za nekaj škodljivega, ^ pomenilo odrekati delovnim dem pravico do ene izmed osnov' nih življenjskih gibal — pravi60 do tega, da bi se borili za boljše življenje. Tega delovnim ljudem ne more nihče odrekati. Nasprot' no! Delavske organizacije mora)0 podpirati in vzpodbujati težn)0 delovnih ljudi po tem, da bi bol)6 živeli, in kar je glavno pravil0 delavskih organizacij, kazati ilin morajo pota in načine, kako ^ v danih pogojih pride do boljši11 zaslužkov, in stati morajo na čel11 boja za to, da delovni ljudje 40 dosežejo. Prav zato morajo v nS' ših pogojih, to je v pogojih, k0 delavci sami gospodarijo. delaV' ske organizacije skrbeti predvsem za to, da delavci dobro nožna)0
dejanske možnosti za
nspn
Še več uspehov si lahko obetamo, če so elaini delavskih svetov in upravnih odborov v osebnem stiku z volivci in jim kar sami povedo, o čem je delavski svet odločal. Člani delavskih svetov bodo v prijateljskih razgovorih z ostalimi člani kolektiva zvedeli za njihova mišljenja in predloge in te tudi sporočali delavskemu svetu. To je vsekakor
temveč tudi iz ostalih članov ko- ■ njegov predlog nekaj zaleže v lektiva — delavcev in strokovnja-! podjetju.
kov. Prav s to obliko dela pa sej	Boris Kostanjšek, Senovo
zopet ponuja priložnost, da je v 1 upravljanje vključen neprimerno širši krog ljudi.
Še besedo, dve o tem, kako organi delavskega upravljanja obveščajo volivce o svojem delu.
V številnih tovarnah so začeli izdajati časopise in biltene (Koroški »Fužinar« ravenske železarne, »Vestnik« tovarne upognjenega pohištva »Stol« v Kamniku, glasilo »Beton« gradbenega podjetja Beton iz Celja itd.). Organi delavskega gospodarjenja obveščajo preko časopisov in biltenov ostale člane kolektiva o tem, kaj je delavski svet razpravljal in kako je odločal o tej ali oni stvari. V časopisih in biltenih so po navadi objavljeni tudi članki, ki opozarjajo člane kolektiva, kako povečati storilnost dela, varčevati z materialom itd. Izdajanje časopisov res precej stane, vendar se slej ali prej tudi bogato obrestuje. Seveda se lahko v podjetjih odločijo tudi za pisarniški način razmnoževanja biltenov (na pisalnem stroju, šapi-rografu ali ciklostilu). Ce izide v podjetju mesečno vsaj enkrat bilten ali časopis, se bo kaj kmalu čutila večja povezanost kolektiva z organi gospodarjenja, saj bodo delavci vedno vedeli, o čem je delavski svet razpravljal in kaj kaže storiti, da bo še bolj naraščal dohodek podjetja.
spet odgovorno mesto v podjetju, I je vsak kaznovan, če se je pre-, je nagrajevanje po delu ne sam0
saj bi mu dali na ta način spet j grešil (le prej moramo vse na-priložnost za greh. Primerilo se j praviti, da se ne bi pregrešil), je namreč, da je šel nek direktor; saj s tem varujemo vsakega po-menda celo v KPD iskat šefa 1 sameznika in vso skupnost, komerciale. Ta pa je bil zavoljo 1
pregreh v podjetju, kjer je bil prej zaposlen; obsojen na dobro leto zapora. Ze zdrav razum pove, da takega ne kaže kar ta-
■»••••••••••■•••»••••••••••••••••»•••••••••v
KO PREBEREŠ »»DELAVSKO ENOTNOST«, 10 POSODI
na odgovorno mesto. Izkoristimo! TUDI SVOJEMU TOVARIŠU I
stvar urejevanja socialističnih nosov med ljudmi, ki ne nast°' jajo sami po sebi, ampak tu« eden izmed neogibnih pogojev 6 napredek proizvodnje, ki prina5 s seboj tudi izboljšanje življem” ske ravni delovnih ljudi. Pr8 zradi tega . je nagrajevanje P”, delu tudi napredno in se mu moči izogniti, oziroma je naza«' njaško izogibati se mu. ^
OB ROBU DOGODKOV
0 POLITIKI, KI DOŽIVLJA
BIKI K ROT
kot smo že rekli, smatrajo JJJ« Ameriko za izključno svoje P°“J~ te-Vsa ameriška zunanja pohUKjLti-melji na dveh osnovah: prva je '“Cjo komunizem«, pri čemer pa n„ jsti
Vsa ameriška zunanja politm^ti-
...... ;
vsako zares moskovsko akcijo v koš z naprednimi in osvobodim gibanji. Druga osnova ameriške L. Utike pa Je, da vidijo reševanje n . narodnih vprašanj izključno v t. ditvi »obrambnih« sistemov od ^0-
Ameriška republikanska stranka hal je drugačen veter. In priznati Je ali pa »doma« v Južni Ameriki, ka- skega oceana preko Evrope, ar ,, se sedaj tik pred kongresnimi vo- treba, da ni ostalo samo pri besedah, tero smatrajo za izključno svoje po- zemlja. Srednjega Vzhoda, J uzrl e p3 Iitvami pač ne bo mogla pohvaliti Sklenjeno jo premirje na Koreji, se- dročje. V Evropi so narodi, katerih 16 Pa vse do Pacifika. PoP0.ln.“ vaiije s svojo politiko v zadnjem času. Go- daj tudi v Indokini, tako da se kljub mnenje morajo ZDA upoštevati. Tak- zanemarjajo gospodarsko sodem ln) spodarskim težavam se je pridružil trdovratnosti Moskve ob nekaterih šen položaj v Evropi ne dovoljuje, mea državami in pomoč uera^ti 0
,...,i ac	uruuvratnosu raosKve od neuaterin	sen položaj	v Evropi ne dovoljuje,	v.iim .i,	puumu Y'"n«kti "
se polom ameriške zunanje politike	drugih še nerešenih mednarodnih	da bi se ZDA posluževale že splošno	deželam.	V kolikor	vsebujejo
skorajda	na vsej črti. Eisenhovver se	vprašanjih (Nemčija, Avstrija itd.)	uporabljene	metode zastraševanja,	oh.rambt	določenih	področij tum d3
je sicer	hvalil z gospodarskim na-	vendar ne da reči, da z one strani	pritiska in	sile, čeprav se tudi tem	}°čl!a ° .t.em. je jo	le P0Pufc“,ll zve'
predkom	prve polovice letošnjega	»železno zavese« ne kažejo priprav-
leta, sindikalne centrale pa pravijo, Ijenosti za sporazum, da so to le besede, kajti v industriji Svet ,
vojneV^e^r,ieostrnflnveč. MTo?
gubllo pravico00 do " pPo°dp£e? lelika p^tl^om^ve^	čim
množica delavcev Pa dela .e po ne- ^polnejš? IloJvLnosti vsikela na-politikf je “ho^eTsam plfznal! r0tla' °b grozc6i “^varnosti z Vzhoda
večje je popuščanje mednarodne napetosti, toliko večja je želja po čim popolnejši neodvisnosti vsakega naroda. Ob grozeči nevarnosti z Vzhoda
»zavrnitev pogodbe o emonski p^^narliSe^ le'molaCI-0 imel
norazlbrišunnihnnSanorovardaU m	resu skuP“e obrambe odreči nekate-
sesli trden mir na svetu« le^d^ial rim suverenim pravicam. To soZDA nJČUiJUif rt«	Priclno izkoriščale. Od? tod se je lahko
in se pripomnil, da ni treba prikri- rodila ideia o fos Atlantski nnkt
popustila, Izdružene
Vsa povojna pontika ZDA je te- pritiska me,ji,a na boju prot, komunizmu. fe aei?	Si “rc
Sklicevala se je na obrambo svobodoljubnega človeštva pred »komuni stično« napadalnostjo, na varstvo de mokracije, svobode, miru itd. In takrat, za časov, je zahodni svet prisluhnil vvashingtonskim pozivom, zlasti še.
več pod plaščem solidarnosti naro-dov proti skupni nevarnosti zmago-neodvisnostl ^ ,v °ZN ln dogodki iz zadnje dobe a	kažejo, da se vedno več mednarodnih
a Stalinovih Vpra5anj rešu)e l2ven OZN>
V takih pogojih se Je politika
locna o tem, je to le popusi-«**-*-'ve-bi dosegli temeljni cilj: zo in prostor za ameriška voj oporišča.	orav
Ta politika ZDA doživlja ^ ^ zadnje čase temeljit polom, J;1.mi. tudi Eisenhower ne more zap J $ Oglejmo si le nekatere pojav *	,
jasno kažejo, kako daleč sega krot ameriške zunanje politike. ^ Se je svež spomin na JJ ni zasedanje francoskega ParlaHi?.Vr0Psl<i ni hotel potrditi pogodbe o obrambni skupnosti. Res je P b pro' o EOS pokopana, s tem pa Piji, padla ideja o evropski In!ivLkei,1? ideja po vzajemnem gospo*1* » niu političnem in kulturnem sotiei evropskih narodov. Polom J® p«#« vela le ameriška izdaja te e ;0ja' skupnosti, ki je temeljila na se škem sodelovanju, pri čemer ^3-morale podpisnice EOS odreti terim suverenim pravicam nel,1lDlicct
'T TV A	17" ««»■/-» rv clč D Sl»l
John Forster Dulles
ker je bil v veliki gospodarski stiski. ,Z1J.A bujno morala pokazati v pravi Takrat so narodi v strahu za svoj !u®1- BolJ kot »komunistične« nevar-obstoj tudi pogledali čez prste mar) nosti se morajo marsikje po svetu
sikateri akciji ZDA, ki je ravno ni °tcpati »protikomunistične« akcije ne odrečejo, če se jim le ponudi bilo mogoče čisto vskladiti z načeli Washingtona in vse kaže, da Je da- »godna priložnost.
demokracije OZN.
Ustanovne
države. ZDA si Evropsko s“;„J,slcib predstavljajo kot skupnost evr"j j.r držav pod svojo komando 1° 1 tort misli je dejal francoski 0a5‘ e V svoj odločen ne. Mendčs-Fra fraI1-opozarjal, da EOS v taki b'’1’,, Zrt0 coski parlament ne bo petr”t'-ovr1' se je v Bruxe,lesu tako Pol„|0čib> da bi spremenili nekatera	pa
pogodbe. I.e-teh pa sopodpi?"1^
iiStln‘e e^spanSstKToUtika" Z^A, Tal _____________________»^rijslca«. poiitika ZDA je manj =ško «^
„ ,	k a ? e i o d o en d k iv	obzirna. Pritisk in le delno upo- ko je moralo priti do poloma- „
Stalin je umrl, iz Moskve pa so KazeJ0 dogodki v Južni Ameriki, na stevanif* invnpj*«	^
J««.««« Formozi itd.	stevanje javnega mnei^a sta reden	Močno dvomliive vrednosn
začeli prihajati miroljubnejši glasovi Formozi o sodelovanju, sporazumnem reševa-
pojav. »Doma« na zahodni polobli pa Vsa današnja orizad^vanja da
bi z.
n.	. Seveda pa ZDA ne morejo upora- uveljavljajo ZDA svojo pmitiko ne Aodni Nemfl,1 prizna > 'enrko^
nju spornih vprašanj, skratka, zapi- biti enakih načinov za Evropo, Azijo glede na to, kaj kdo misli o njih, saj, nosts u verene države, da bi jo vK J

gospodarstva in da čim boi je d®' lajo ter da si sredstva za z<isWz' ke razdele med seboj po te«1’ koliko je kdo prispeval.
Enako kvarno, kot je obse'j®41 vsako težnjo po višjih zaslužim' je kvarno tudi podpirati vst'450 zahtevo o zaslužkih, ki se pojf^'1 med člani organizacije. Tako !0 namreč nesprejemljiva zahtev”' naj bi se vsako delo enako pF'’ čevalo ne glede na njegovo vr®«' nost. Prav tako je nesprejemlji^ vsaka zahteva, ki bi v bistvu tri j izkoriščevalska — to je, da b’ nekdo zaslužil na račun drug®?3 Sem sodi tudi mišljenje o ten1 da so zaslužki odvisni od nek'-objektivnih činiteljev, ki so a®' odvisni od delavcev.
Vse to so stvari, ki se ne ure” de same po sebi, ker je vend®‘ delovni človek neločljivi sestav® del materialne proizvodnje in k®1 od njega, to je od njegove gm° j ne zainteresiranosti v veliki m®r zavisi razvoj proizvodnje. Zato P
I0' SEPTEMBRA 1954 - Št. 37-
»DELAVSKA ENOTNOST«
O
Z obiska v tovarni »Zmaj«
KDO BO PREVZEL KRIVDO?
na prostem. V enem izmed oddelkov, ki meri 40 kvadratnih metrov, zavzemajo delovne mize in material 25 kv. metrov prostora. Na preostalih 15 kv. me-
Liuhi ■tova5ni baterij »Zmaj« v jejo pod kapjo in delavke čistijo v7^ni živijo zadnjega pol leta! izdelke kar na prostem. V že .negotovosti. Kar resno j,. clvomij0, ali so prav storili, lav 80 zaP°sltli toliko novih de-.P?ve^aE proizvodnjo in ,5^ mislijo na modernizacijo {r,ata- Zadeva z gradbenimi najet"’ oz*rorna z razširitvijo podla, se namreč ne premakne z krvi i ■	Sicer pa obiščimo
hrv^^v in videli ter zvedeli irvmo’ žive, delajo, kaj ima-v. načrtu in s kakšnimi teža-Vanai se bore.
v, ~>Ve stvari sta značilni za ko-tovarne »Zmaj«; težki, ne-življenjski pogoji, v ka-v„s . delajo delavci, in občudo-nja vredna prizadevnost, da bi i?večali proizvodnjo, izdelali več aov* iz<lelk0Vi prid0bili naši lenosti kar največ deviz. Ko-ktiv je dobil doslej pri vsem vj? Premalo podpore in jelepre-eckrat naletel na nerazumljive °vire.
Tovarna, ki je podobna škatli sardin
v tistih oddelkih, kjer je zrak in Paravgvaj pa so ustvarili brut-zasičen s strupenimi parami. V to dohodek v vrednosti 244 mili-oddelku »kuhinja« dela na primer j jonov dinarjev. V letošnjem 25 delavk v prostoru, ki meri 40 prvem polletju so izvozili že za kv. metrov in kjer imajo opravka 150.000 dolarjev izdelkov. Raču-z mešanico salmiaka, sublimata, najo pa, da bodo do konca leta
trih dela 25 delavk. Delovni pro- klorocinka in parafina. Faze dela, izvozili še toliko izdelkov, da bo
štor, ki je predviden za delavca, zasedata dva, da celo trije. Od kod tolikšna gneča?
Lani do poletja je podjetje zaposlovalo samo 68 delavcev. Meseca maja so zaposlili 110, septembra 400 in sedaj dela v podjetju že 450 delavcev. Če bi hoteli ustreči prav vsem domačim in tujim kupcem, bi morali zaposliti še več delavcev, vendar že sedanje razmere kvarno vplivajo na zdravje delavk, pa tudi na i manjšo delovno storilnost in kakovost izdelkov.
V podjetju s precejšnjo zaskrbljenostjo zasledujejo naraščanje bolezenskih izostankov. Leta 1952, ko delovni prostori še Iniso bili tako prenapolnjeni, so v »Zmaju« izplačali za sedem-I dnevna bolovanja 1,5 odstotka
enega kot so parafiniranje, namakanje, odkuhavanje in polnjenje, bi moli zaradi strupenih snovi ločiti. Sedaj so vse združene v »kuhinji«. Tako je tudi z nekaterimi drugimi oddelki. Strupene hlape torej vdihavajo tudi tisti, ki jim
znašal letošnji brutto dohodek podjetja 450 do 500 milijonov dinarjev. Pred leti podjetje najbrž ne bi dobilo kredita za modernizacijo podjetja, letos je Mestni ljudski odbor Ljubljana že odobril 42 milijonov dinarjev kre-
tega ne bi bilo treba, če bi imelo dita za preureditev tovarne.
podjetje prostore za ločitev po sameznih faz dela.
O ^"šnji. ki nikoli ne rodi
Pred oddelkom »kuhinja« raste češnja. Dobre štiri metre je oddaljena od edinega okna. Vsako leto cvete in, kakor pravijo stare delavke, doslej še nikoli ni rodila. Strupeni plini, ki vejejo skozi odprto okno — edino ventilacijsko napravo — zamore plod češnje in njeni listi, obrnjenih proti poslopju, venejo. In zdravje delavk ob takšnih razmerah?
_	'plačnega sklada. Letos v prvem
- tovarna »Zmaj« je prav zares polletju so ti izdatki narasli že Podobna škatli sardin. Hodniki in na 14,4 odstotke. Naraščanje bo-
orati so tako založeni s poliz-, lezni je pripisati edino prenapol-	x	,.
in materialom (salmiakom,! njenosti delovnih prostorov in | skotehmčmh razmer, če zaradi Inkovimi čašami itd.), da se de- pomanjkljivim higiensko-tehnič- mčesar drugega, kaze mislih na med njimi komaj gibljejo, iiiim napravam. Za 350 žena na preureditev m razširitev podjetja, kladišča so premajhna in zato, primer ni nobene sobe za osebno ,agajo zaboje z gotovimi izdelki j higieno. Kopalnic, umivalnic, stra-ar pred pisarno ali drugod na nišč, garderob itd. ni dovolj, borišče. Eno dosedanjih skla- j O stalnem zračenju prostorov isč so preuredili v nov oddelek j ne moremo govoriti, ker ni so-a baterijske svetilke, kovači ku- dobnih ventilacijskih naprav niti
Že zaradi tako slabih higien-
V podjetju hočejo izdelati še več novih izdelkov. Proizvodnjo mislijo razširiti z izdelovanjem baterijskih svetilk (ki jih že razstavljajo na velesejmu, 12 različ- j nih vrst svetili^ pa bodo izdelali še do konca leta), baterijskih vložkov za nizke temperature in še nekaterimi drugimi izdelki ki jih zlahka vnovčijo na domačem in tujem trgu.
Pričakovali so podpore
Človek bi pričakoval, da bo kolektiv deležen ob vsej tej svoji prizadevnosti čim več podpore, da hitreje izboljša svoje delovne in
DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU
prvi Štajerski bataljon
4. septembra leta 1941 je France Rozman-Stane, kasnejši poveljnik NOV in PO Slovenije, osnovat na Grmadi pri Velenju Prvi štajerski bataljon. Bataljon so sestavljale Pohorska, Savinjska in Revirska Četa. Kmalu je nemški okupator občutil strnjeno udarno pest bataljona, ki se je pojavljal zdaj v enem, zdaj v drugem kraju Štajerske in neizprosno napadal sovražne postojanke ter s tem dokazoval, da Štajerska ni in ne bo nikdar pokorna osovraženemu Tretjemu Rajhu. Kmalu se je iz bataljona ustanovila brigada, dve, tri, divizija odločnih borcev, ki je pror gnala oholega Nemca za vedno s tega dela naše zemlje.
Te dni bodo prišli bivši borci 8ta-rerskih brigad po poteh zgodovinskih bojev na Ostrožno, kjer bodo skupno
z vsemi delovnimi ljudmi obujali spi mine na slavne dni narodnoosvobodili vojne.
,''il
pod tem pločevinastim nadstreškom ob vhodu v obrat so °vači v tovarni »Zmaj« razpostavili svoje orodje. Drugje ni pro-‘ora, zoto tfeiaj0 kar na prostem. S svojim obratom ustvarjajo še eajo zmedo na dvorišču, ki je ie tako preveč založeno s steklenicami, zaboji in podobno šaro
Zakaj so zaposlili
toliko novih delavcev?
Mogoče bo kdo od bralcev ob tem naštevanju vprašal: Zakaj je vodstvo podjetja zaposlilo toliko novih delavcev, ko je vendar vedelo, v kakšnih razmerah bodo le-ti delali? In še: kaj je vodstvo doslej storilo, da izboljša in olajša delovne pogoje in bolj zavaruje delavčevo zdravje?
Res ni vodstva podjetja nobeden silil, da zaposli v letu dni sedemkrat več delavcev. V tovarni »Zmaj« si pač prizadevajo razširiti proizvodnjo, ker nas v to sili naš splošno gospodarski položaj, da proizvajamo čim več. In ker se je podjetju lani ponudila priložnost za izvoz, je proizvodnjo razširilo, kolikor je zmoglo. Se nekaj. Z izvozom, s povečanjem brutto dohodka podjetja je hotel kolektiv dokazati, da »Zmaj« ni zapisan počasnemu propadanju kot so nekateri prerokovali. Lanskoletni in letošnji gospodarski uspehi so pokazali, da se je kolektiv postavil na lastne noge in sedaj res upravičeno pričakuje pomoči skupnosti, ker želi in zmore svojo proizvodnjo izboljšati in še bolj razširiti. Sedemkrat več delavcev so torej zaposlili, ker so računali na modernizacijo tovarne.
Pred leti je tovarna »Zmaj« ustvarjala le 50 jev dohodka v gospodarskem letu.

m mmm m
mm
■SSŠfe
V tovarni »Zmaj« so na tesnem s prostori. Vsi hodniki, oddelki, podstrešja so tako založeni s polnimi zaboji polizdelkov, da se delavci komaj gibljejo. To seveda slabo vpliva na storilnost dela
zdravstvene pogoje, da razširi proizvodnjo. Toda prav tu se začne vozel čudno zapletati. Da bomo vse težave kolektiva laže razumeli, kaže poseči še nekoliko nazaj.
Do nedavnega sta si bila podjetje »Zmaj« in ljubljanska inšpekcija dela precej v sporih, milijonov dinar- Inšpekcija dela je hudo grajala vodstvo podjetja, ker je zaposlilo
Lani v začetku leta so planirali, toliko delavcev že v itak nepri-da bodo ustvarili 70 milijonov mernih in premajhnih delovnih dinarjev dohodka. Z izvozom svo- prostorih. Prepovedala je delo v jih proizvodov v Turčijo, Sirijo treh izmenah zaradi neprimer-
--------------------------------- nih higienskih pogojev dela (poz-
i neje je dovolila delo tretje iz-| mene le na »ozkih grlih« proiz-| vodnje). Nekoč je celo zahtevala, 1 da vodstvo podjetja zniža norme,
Ka{ moram še urediti?
Poravnati naročnino za »Delavsko enotnost«! Pridobiti svojega tovariša da jo naročil
češ da jih del delavk ne dosega. (Nekatere nedisciplinirane delav-se norm res niso dosegale, ker so med delovnim časom postopale po hodniku ali dremale, zavoljo
norm pa so se pritoževale na vseh mogočih vodstvih.) Inšpekcija dela je takrat videla samo eno stran problemov, namreč slabe delovne pogoje v podjetju in ne tudi tega, da podjetje v zares izredno težkih pogojih dela povečuje proizvodnjo in ustvarja sredstva, da lahko kupimo v tujini kruh, nove stroje, surovine. Prav zavoljo tega bi morala inšpekcija dela pri drugih oblastnih organih zahtevati, da podpro težnjo kolektiva po izboljšanju delovnih pogojev in razširitvi proizvodnje. Konec koncev je inšpekcija dela izjemoma vendarle dovolila podjetju obratovanje v tolikšnem obsegu in v takšnih pogojih, ker je vodstvo podjetja zatrjevalo, da bo začelo z gradnjo novih prostorov in preureditvijo starih obratov.
Načrti so obtičali...
Komaj se je pomiril prepir z inšpekcijo dela, se je vnel nov spor, tokrat s komisijo za potrjevanje investicijskih programov in projektov. Stvar se je dogodila takole:
Vodstvo podjetja je lani v jeseni predložilo komisiji idejni osnutek za preureditev tovarne. Gradbeni stroški naj bi predvidoma znašali 23 milijonov dinarjev. Komisija je, po pripovedovanju vodilnih uslužbencev podjet-za, precej časa odlagala z razpravo o njihovem idejnem projektu. Sredi februarja letos ga je končno vendarle odobrila. Predstavniki raznih ustanov — člani komisije — so ob potrditvi idejnega projekta zahtevali še nekatere spremembe oziroma dopolnitve. Tako so zahtevali, naj podjetje podkleti nekatere prostore, uredi zaklonišče, montira naprave za zračenje in dovajanje zraka, preuredi osvetlitev prostorov, drugače zasnuje centralno kurjavo itd. V podjetju so bili s predlogi komisije zadovoljni, saj so predvidene spremembe še izboljšale higiensko tehnične pogoje dela.
Po odobritvi idejnega projekta je začel Mestni projektivni biro
programska razlika v znesku 40 milijonov dinarjev pa je po mnenju vodstva podjetja nastala, ker so upoštevali pripombe članov komisije in po teh dopolnitvah tudi izdelali glavni načrt. Seveda se je med tem časom podražil tudi gradbeni in drug material, in sicer približno za 30 %.
Na komisiji za potrjevanje programov in projektov pravijo, da je treba sedaj tehtno premisliti ali se sploh splača vložiti 80 do 100 milijonov dinarjev v razširitev stare tovarne in ali ne bi bolj kazalo z manjšimi zneski izboljšati pogoje. (Prav to pa je podjetje tudi mislilo, zato je spočetka računalo, da bo stala preureditev tovarne le 23 milijonov dinarjev.) Trdijo tudi, da je program pomanjkljivo izdelan, da programske razlike in devizna bilanca ni dovolj utemeljena itd. Člani komisije, ki so predlagali razne spremembe, se sedaj čudijo, zakaj so gradbeni stroški tako porasli. Ali so pozabili na svoje predloge?
... in kdo bo prevzel krivdo?
Poglejmo še, s čim vse utemeljuje podjetje razširitev proizvodnje. Podjetje misli po razširitvi, adaptaciji in modernizaciji izdelati letno 9 milijonov baterij, od tega računa, da jih bo prodalo na tujem trgu 6,750.000, in sicer za 467.775 dolarjev. Če bo dobilo še kredit za nakup sodobne strojne opreme, bo izdelalo 10 milijonov 250.000 baterij in jih prodalo 8 milijonov v tujino za 554.400 dolarjev. Računajo, da bodo z zmanjšanjem režije, bolezni, zvišanjem storilnosti dela itd., pri-! hranili letno 13 milijonov dinarjev. Podjetje računa, da bi lahko vrnilo 20 milijonov dinarjev kredita že naslednje leto, čeprav bi ga moralo odplačati šele v nekaj, letih. Sedaj ima že trgovske stike s 25 državami (Azijo in Južno Ameriko), samo s Turčijo ima sklenjeno pogodbo, da bo lahko v nekaj letih prodalo za 800.000 dolarjev raznih proizvodov. Razen
Hst[ s Atlantski pakt. Nemški socia-lsar j aanes opozarjajo, da je prvo, Žitva v. treba rešiti, vprašanje zdru-V eni®,ie, sicer bi se to oddaljilo
"cdogied.
kakor koli že, gotovo je, da ne anc*ie EOS ne more biti, niti Voiii ,, moči oborožiti Nemčije proti jetnn ^anclje- Zelo malo pa je ver-klinn’ c a k’ Amerika tvegala in na-Zgl-JL vsem oborožUa Nemčijo ter njei | a svojo evropsko politiko na sicer - na Erancovi Španiji, kar je nejSih zi, stara želja najreakcionar-ske krogov ameriške repubiikan-
e stranke.
zunanji minister Dulles be ,ani Pl^a Balkanske zveze nikakor Stat«;016 šteti med uspehe politike Zn a S aePartementa. Davna želja obramb6 kila, da zamaši vrzel v kanu inem sistemu Evrope na Bal-Zaveln-V da ki tega »nezanesljivega« PrinenLv? Jugoslavijo na nek način kuflo 3 v Atlantski pakt. Toda poje z* sklenitev Balkanske zveze stai Rofi61® Jugoslavija Tako je po-Ibtnoo1 aan namesto področja abso-sanin aamlnacije ZDA, področje, kjer <!#aknnDalkanske države po načelu Vania i avilost*> prijateljskega sodelo-sti i* vzajemne obramne neodvisno-ksoflo0«! mur koli uravnavajo svojo gotovA B lo 'e poskusov — in prav Š« ni? se !'m ameriški reakcionarji kalni!!,0, odrekli — da bi oblikovali dar bi no zvezo po svoji podobi, ven-Velik * Poraz ameriške politike prerani A v,,. se zavoljo takih prizade-kanu.1531111 Prijateljski odnosi na Bal-
1ltikl05aJ,0v za bankrot ameriške poba Evropi je še dovolj: tripartit-aiktat laraclla J® klavrno preminula, sničii , °fme.ga oktobra se ni ure-^leškihi «<l1 sedanje popotovanje an-t'o »keLla,ristov po Aziji in Evropi v .munlstičnlh deželah« nikakor ni sltem «na.1n.6rlški Politiki. Na Kltaj-ket ui-Ve lh na Primer tako spreieli, Brltan , ne Pfdstavnike vlade Velike sPoaar«nii.Attlee govori o velikih go-kltaisk h usPehih Mao Ce Tungove Piavi e’ ° P°trebl po trgovski izme-PcvtraJIi^.^rttodom in Zahodom, o take stv?61 1 Eoduoze itd., torej same khlerištri’ k* so za ekstremna ušesa KB republikanske stranke na-
ravnost bogokletne. Uradna Anglija pa isti čas ni storUa prav ničesar, da bi pokazala, da se ne strinja z izjavami laburističnih popotnikov.
V Aziji se Washington vneto pripravlja, da bi povezal južnoazijske države v obrambni pakt potem ko je padel pakt o obrambi Srednjega Vzhoda zavoljo odpora arabskih držav zaenkrat v vodo. Prav te dni so se na Filipinih zbrali predstavniki osmih držav, da bi ta pakt, SEATO mu pravijo, podpisali. Od osmih udeležencev sta pravzaprav le dva iz Južne Azije (Siam in Pakistan). Poleg njiju so še Avstralija in Nova Zelandija in ameriški »satelit« Filipini ter takšne »azijske« države, kot so ZDA, Velika Britanija in Francija. Indija, Burma, Ceylon in Indonezija se konference niso udeležile, ker smatrajo, da tak pakt ne bi prispeval k utrditvi miru na Daljnem Vzhodu.
Dulles si je vso stvar velikopotez-nejše zamislil. V SEATO naj bi prišla še Slug Man Rijeva Koreja, Cang Kaj Sekova Formoza, Japonska ter Laos, Kambodža z Južnim Vietnamom. Pa so morali kar brž odstopiti od te zamisli. Ce bo Japonska, ne bosta Nova Zelandija in Avstralija, ki še nista pozabili gorja, ki jima ga je povzročila. Skoraj pri vseh je bil močan odpor proti Cang Kajšku in Sing Man Riju, najokorelejšima reakcionarjema v Aziji in se še celo Washingtonu ni zdelo pametno, da ju preveč tišči v zvezo, marveč je njuno vključitev odložil na poznejši čas. Tudi Laos, Kambodža in Južni Vietnam so zaenkrat izpadle iz kombinacije, ker bi bila to le preveč očitna kršitev ženevskega sporazuma o premirju v Indokini. Tako sta ostali le dve južnoazijski državi: Siam z reakcionarno vlado in negotovi Pakistan (na zadnjih volitvah v Vzhodnem Pakistanu je dobila vladna stranka le 7 od 204 poslancev).
Toda še ti, ki so se zbrali v Manili, so najprej brisali iz načrta pogodbe vse izraze »komunističen«. Govore le na splošno o agresiji. Tudi se do ponedeljka še niso sporazumeli, katera ozemlja naj bi branile državne podpisnice SEATO. Na pritisk azijskih dežela so vnesli še dojočbe o pomoči ekonomsko nerazvitim deželam.
Seveda je pekinški radio precej upravičeno lahko dejal, da je pakt naperjen proti Kitajski in da agresivni krogi ZDA minirajo mir ter povečujejo napetost v svetu. Da pa tudi Angleži in Francozi niso preveč navdušeni nad tem paktom, priča- da niti prvi niti drugi niso poslali na konferenco svojih zunanjih ministrov, medtem ko je Dulles osebno vodil pogajanja. Newyorški Usti so zavoljo tega izražali precejšnje ogorčenje ameriških krogov.
Azija si želi v prvi vrsti pomoči za gospodarsko preobrazbo, industrializacijo in splošen napredek, ne pa vojaških paktov, po katerih ne čutijo danes prav nobene potrebe. Lakota, revščina, zaostalost, prenaseljenost, to so problemi azijskih držav in te upravičeno pričakujejo, da jim bodo razvitejše države, v prvi vrsti Amerika, pomagale.
Azijsko politiko ZDA je morda najpravilnejše označil bivši ameriški poslanik v Indiji, Chester Bovvles, ki je povedal, kako bi se izognili polomu ameriške politike. Takole je zapisal: »Zakaj se nam vedno zdi, da prihajamo v Azijo prepozno in s premajhnimi sredstvi v času, ko predstavlja ceno uspeha že strašen vojaški konflikt? Morda je glavni razlog v tem, ker se v Aziji preveč brigamo samo za vojaško politiko, očividno pa zanemarjamo politične in ekonomske sile, ki vodijo do vojne.«
In do poloma je že prišlo. Kajti kaj je južnoazijski pakt brez južno-azijskib držav, če ne polom ameriške politike? Azija je v revoluciji, to pa je upor proti ekonomski neenakosti in podrejenosti, proti kolonializmu vseh oblik.
In v »domači« hiši — v Srednji in Južni Ameriki? Tu se Washington poslužuje celo takih metod pritiska in sile, kakršnih ne pozna zgodovina niti v deželah za »železno zaveso«.
Poglejmo si le guatemalskl primer. Ta je bila ameriškim magnatom že dolgo trn v peti, pa so jo hoteli legalno likvidirati že na marčnem zasedanju Panameriške Unije v Caracasu. Toda strah pred intervencijo, seveda pa tudi velika popularnost Gua-temale, sta pripomogli, da ni bilo mogoče doseči direktne obsodbe Guate-male. Da pa je bila Guatemala zares
trn v peti ZDA, povedo že glasovanja na tej konferenci.
Dulles je predložil »antikomunl-stično« resolucijo, ki pravi med drugim:
»1. Ce bo prišel mednarodni komunizem do vpliva na vlado katere koli izmed ameriških držav, bi to predstavljalo grožnjo za suverenost in neodvisnost vseh.
2. Dežele članice si bodo izmenjale informacije o dejavnosti mednarodnega komunizma ter se bodo prej, preden bodo kar koli ukrenile, posvetovale.«
Proti tej resoluciji je glasovala le Guatemala, vzdržali pa sta se Mehika in Argentina.
»Ce bi ZDA predlagale resolucijo, da je dva in dva pet, bi jo izglasovali,« je dejal nek južnoameriški delegat po konferenci. Temu ni kaj dodati ...
Vse to je bilo marca. Junija pa so moderno oboroženi uporniki vdrli v Guatemalo, vrgli vlado in postavili na oblast ameriške lutke. In VVashington je bil zadovoljen ...
Za Guatemalo je prišla na vrsto Brazilija. Katera bo naslednja? Wa-shington čisti v »domači hiši« ...
Vendar Južna Amerika ne miruje. Medtem ko so se prejšnje čase bili za oblast bogati z bogatimi, se bije danes revež proti bogatinu, proletarec proti kapitalistu. Boj za svobodo in neodvisnost je težak, ameriški nazadnjaki pa ga proglašajo za akcijo »mednarodnega komunizma«.
In kateri so stebri današnje ameriške politike? Domala vsi reakcionarji od Cang Kajška, Sing Man Rija v Aziji do Franca v Evropi! Takšna politika ZDA prav gotovo ne uživa priljubljenosti med narodi in prav po zaslugi takšne politike se svet obrača od Amerike. Strahovi, ki jih vzbujajo Mc Carthy in njegovi v samih Združenih državah Amerike, se odražajo tudi v zunanji politiki ZDA. Toda napredek je močnejši, politika sile pa doživlja polom za polomom. Danes v Evropi, Jutri v Aziji, pojutrišnjem ... To bo vse dotlej, dokler v Ameriki ne bodo vstale sile, ki bodo spoznale, da Je napredek le v spoštovanju neodvisnosti držav, mirnem sožitju, prijateljskem sodelovanju ter ob nesebični podpori nerazvitim deželam.
Najmanjši prazni kotiček so v tovarni »Zmaj« spremenili v delavnico. Delavke, ki pokrivajo galvanske člene, opravljajo svoj posel celo na hodniku, ki seveda ni kdo ve kako primeren za proizvodnjo.
izdelovati glavni načrt, ki je bil predložen komisiji letos v juniju. (Mimogrede povedano, tudi delo Mestnega projektivnega biroja oziroma projektanta v podjetju grajajo. Roke so stalno podaljševali, pozabili so na ventilacijo itd.) Med tem je Mestni ljudski odbor že tudi odobril 42 milijonov dinarjev kredita za gradnjo. V podjetju so bili prepričani, da bo glavni načrt potrjen, da bodo že lahko letos dogradili del stavbe in izboljšali pogoje dela. Z gradbenim podjetjem so se že dogovorili. Toda...
Komisija ni odobrila gradbenega načrta. Eden od najtehtnejših razlogov, po mnenju komisije, je porast gradbenih stroškov od predvidenih 23 oziroma 37 milijonov na 82 milijonov dinarjev. V podjetju pravijo, da so med tem res spričo razvoja podjetja in zahtev tržišča nekatere stvari spremenili oziroma dopolnili. Toda! njihove dopolnitve so zvišale gradbene stroške le za približno 17 milijonov dinarjev. Preostala
tega misli izdelati še vrsto proizvodov, ki jih uvažamo in jih zlahka prodamo na domačem in tujem trgu. Vse to bo seveda mogoče uresničiti, če bodo podjetje preuredili.
V primeru, da glavni gradbeni načrt ne bo potrjen, se bo znašlo podjetje v težkem položaju. Proizvodnjo bi morali zmanjšati za dve tretjini in odpustiti 250 do 300 delavk. Z zmanjšanjem izvoza bi naša skupnost izgubila 300 do 400.000 dolarjev letno in skoraj 1 milijon dinarjev, ki jih je kolektiv izdal za gradbene načrte, bi brez haska potrošili.
Zavoljo vsega tega se v tovarni »Zmaj« upravičeno vprašujejo, kdo bo prevzel krivdo, če bo ostalo bi^z dela 300 delavk v zimskem času, ko je najtežje za zaposlitev. In vprašujejo se, ali je nam vsem skupaj res vseeno, če izgubimo letno stotisoče dolarjev, če ne razširimo proizvodnje in ne zaposlimo še več ljudi.
Doro
I
V SLOVENSKIH KONJICAH RAZPRAVLJAJO O KOMUNI
NE OBSEG KOMUNE
marveč delo v njej — to je bistveno
Zadnji čas so v Slovenskih zdaj stvar volivcev, da se pome-Konj^icah in v okolici precej raz-1 nijo ter določijo svoje stališče. i;-i. -	i , ~	! Poleg sedanje konjiške občine naj
bi ta komuna obsegala še seda-
pravljali o bodoči komuni. Pred kratkim je bila tudi širša konferenca političnega aktiva in odbornikov ljudskih odborov, katere so se udeležili tudi član Zveznega izvršnega sveta tovariš Leskošek ter funkcionarji celjskega okoliškega okraja.
Na tem posvetu so dali razpravi precej določen okvir in je
h Konjicam pa bi tudi njihova občina bolj napredovala, saj bo gospodarsko močna komuna laže skrbela za’ njihov razvoj. Istega mnenja so tudi Zrečani. Ta kraj se je v zadnjih letih močno razvil. Njihova tovarna zaposluje že
Slovenski javnosti
ob pripravah za Teden otroka
nji občini Loče in Zreče, morda pa tudi še Oplotnico. Odborniki iz Loč in Zreč, med katerimi je precej delavcev, so se s tem stri- več kot 500 delavcev, njali. V Ločah namreč nimajo razen opekarne in nekaj podjetij, kmetijske zadruge ter občine nobene industrije. S priključitvijo
MEZICANI O BODOČIH KOMUNAH
Ideja zori
diarsko, kulturno in politično skupnost državljanov, ki jo sami čim neposredneje upravljajo. Cim boljše bodo gospodarili, boljše bodo živela. Seveda pa v veliki meri zavisi delo komune od Socialistične zveze delovnega Ijud-v '	'	.
Občinski odbor SZDL v Mežici je pred nedavnim organiziral tridnevni politični seminar. Tov. ing. Žavoer je predaval o vlogi SZDL in delu sindikatov, inženir Pintarič jim je govoril o osnovah našega gospodarstva, tov. Janžekovič pa je predaval o družbenem samoupravljanju in razvoju komun.
Na seminar so povabili odbornike vseh organizacij in društev, člane delavskih svetov in vsakega, ki ga je snov seminarja zanimala. Udeleženci seminarja so živahno razpravi j ali o gospodarstvu, zlasti pa o komunah. Marsikateremu ni bilo prav jasno, kaj naj pravzaprav predstavlja i Mislinjski dolini, drugi pa so trdi-komuna. Bila so najrazličnejša | Id, da so ta ozemlja preobsežna mnenja. Nekateri so trdili, da gre I in da bi Mežiško dolino razdelili le za spremembo imena občine, j rajši v dve komuni: Ravne s Predragi da bo komuna le nekaj j valjarni ter Mežico s Črno. Do večja občina, tretji pa so trdili, ■ zaključka seveda niso prišli in da je najvažnejše, s koliko gmot-! bodo rekli svojo besedo še vo-nih sredstev bo komuna
Konjice same predstavljajo že več desetletij nazaj nekako naravno, gospodarsko, politično in kulturno središče vse zgornje Dravinjske doline ter južnega dela Pohorja. V kraju je precej razvita industrija; prometne zveze so še dokaj ugodne; tu je sedež podružnice Narodne banke, nižja gimnazija, sektorska ambulanta in vrsta drugih ustanov, ki služijo tudi okolici. Ne kaže pa pri tem pozabiti, da je v konjiški industriji zaposjenih tudi več delavcev iz Loč, Oplotnice in tudi iz Zreč. Sindikalni svet že sedaj zajema vse podružnice iz teh krajev, razen Oplotnice, kjer je po priključitvi k mariborskemu
siva, v kateri so včlanjeni prav ! okoliškemu okraju samostojen vsi pošteni državljani, če bo or-1 sindikalni svet. Odprto je torej še gamizacijsko čimbolj močna m ; vprašanje, kako se bodo odločili imela na čelu sposobne tovariše, j oplotniški volivci. Po svoji legi ki bodo znali ljudi pritegniti k , t>olj teže h Konjicam, kot pa k sodelovanju.	j Slovenski Bistrici. No, končno be-
Beseda je nanesla tudi na to, sedo naj o tem sami spregovore, kakšen obseg naj bi imele bodoče i
komune dovenierrraškeva okraja. * V prvi polovici meseca septembra bodo po volilnih enotah
komune slovenjegraškega okraja. Nekateri so predlagali, da bi bile Mežiški, t
komune v Mežiški, Dravski in
razpolagala itd. Takšna pojmovanja so seveda napačna. Gre za gospo-
i Hvci. Življenje samo pa bo po-| kazalo, kje se bo izobilikovaila
komuna.
Mojca
zbori volivcev in vaški sestanki SZDL, na katerih se bodo pogovorili o teh stvareh.
Ob vseh teh razpravah pa lahko rečemo to, kar je tovariš Leskošek povedal v Konjicah. »Ni važno, kam se bo katera občina priključila, važno je, kako boste delali in se razvijali, kajti kar boste sami storili, to boste tudi imeli.«	L.	V.
Otroci so največje bogastvo vsakega naroda. Izraz naše dosedanje skrbi so zakoni ljudske oblasti o zdravstveni zaščiti, o socialni pomoči družini, o brezplačnem šolanju, o zaščiti žene— matere in podobno. V borbi za čim popolnejšo nego in vzgojo otrok ter za njihovo radostno in zdravo mladost so že obstoječe družbene organizacije kakor Rdeči križ, AFZ, Zveza borcev, pa tudi pedagoški in zdravstveni delavci ter telesno-vzgojna in kulturno prosvetna društva izvršila ogromne naloge. Ustanavljajo pa se še novi družbeni organi: pionirski starešinski sveti, društva prijateljev mladine, ženska društva, domski sveti in šolski odbori ozir. upravni odbori zdravstvenih in socialnih zavodov. Ti naj bi skrbi za otroka dajali čim širšo, čim množičnejšo, družbeno osnovo, ki jo omogoča in tudi terja demokratični razvoj naše družbene stvarnosti.
Priprave na svetovni kongres za zaščito otroka so še močneje vplivale na razgibanost prosvetnih, zdravstvenih in socialnih delavcev, kakor tudi roditeljev. Dosedanje ugotovitve in izkušnje morajo torej predstavljati izhodišče za naše delo o Tednu otroka, še več, Za nadaljnjo smer o bližnjih prihodnjih letih.
Teden otroka prirejamo od X do 10. oktobra, s čimer se priključujemo praznovanju 4. oktobra, Mednarodnega dneva otroka. Pridružujemo se odgovornosti svetovne družbene skupnosti za zaščito in normalen razvoj mladih generacij. To zahteva od vse svetovne javnosti pa tudi od nas Deklaracija o pravicah otroka, ki naj otroku jamči vso zaščito, brez ozira na raso, narodnost in vero, jamči razvoj vseh sposob-
0B ZAKLJUČKU KONGRESA ZA ZAŠČITO OTROK
EZHMH
111
E
iZioimo v času, ko so vsi narodi sveta spoznali, da je skrb za otroke, za mladi rod, stvar vsega naroda oziroma družbene skupnosti da je to vprašanje življenjskega pomena ne le za pravilen razvoj, temveč tudi za življenjsko moč in obstoj narodov.*
(Tovariš Tito na kongresu za zaščito otrok o Zagrebu.)
krat obiskovali in ji namenili dobršen del prostega časa. Vzljubili sta to drobno nežno bitje, kar pogrešali sta jo. Sostanovalka sestre H. je sklenila Majdo posvojiti. Posvetovala se je z nekaterimi znanci, ki so Maijdico Tona je bila služkinja v majh- umrla.« Toda posumili so v smrt poznali. Ti so ji odsvetovali, češ nem mestu. Z doma je odšla, ker otroka, ki je zapustil bolnišnico da kljub temu da je ozdravela, je hotela med ljudi. V mestu pa zdrav ki krepak. Poznali so Tono ne bo nikoli govorila. Predčasen je vse bolj izgubljala tisto zdra- im podvomili v njena čustva im porod in tistih nekaj mesecev, ko vo, pošteno ponašanje, ki ji ga iskrenost. Pa so povprašali ljud- je živela pod materino slabo je dial kmečki dom. Vsa se je ski odbor. Odgovor je bil, kot so oskrbo, je bilo dovolj, da se ni predala mestnemu življenju, pričakovali: »Majdiča v tistem duševno razvila. Pa sta vseeno Ljudje so jo svarili, predvsem te- kraju ni umrla,« Za stvar se je sklenili, da gresta ponjo v Mo-daj, ko je jela zahajati v gostil- zavzela tudi naša oblast Tona ravoe. Našli sta Maijdico sicer res s fantom popivati pozno v je končno vse priznala: otroka je zdrava, precej krepko, toda du-
ne m
noč. Nekega dne je spoznala, da izpostavila ni več sama. Pod njenim srcem iskati Maje
je začelo _zorcti novo življenje. šli v zagrebški otroški kliniki, sta bili prepričani, da bo Majdiča _	.	..	....	...	,	. _	......	,	_ uda •	-
Majdioo in jo končno na- otrdk potrebuje skrbne nege. Obe
To je Tono neprijetno zadelo.	Vso slabotno, komaj še pri živi je-	nekoč vendarle	tudi	govorila. Iz
Otrok ji bo odveč in ovira brez-	nju so jo pripeljali nazaj v	Moravč se je Majdiča	vrnila	s
skrbnemu življenju. Zasovražila	ljubljansko porodnišnico. Spet so	skrbno mamico,
ga je še nerojenega. Kdo ve, če	se zavzeli zanjo in ji po naporni tudi to bil vzrok, da je prišel	nem zdravljenju rešili življenje.
njen čas tri mesece prekmalu.
Zdravniki
premišljevali: uspeha.
Vztrajno in nenehno pomenkovanje z Majdico ni ostalo brez Preteklo
je nekaj časa,
V porodnišnici se ni spreme- neusmiljeni, brezsrčni materi je da je Majdiča začela za silo iz-nila. Videvala ie žene, ki so prvič, niso mogli vrniti. In so se odlo- govarjati prve besede. Morala je drugič pa tudi že večkrat bile čili, V oskrbo so jo dali k dobri vsako besedo vedno znova in tu. Videla je obraze, polne pri- kmečki družini v Moravčah. S znova ponavljati, čakovanj, na katerih se je tudi v tem bi bila zgodba ° mali dekli- In danes? Danes tiste slabot-trenutkih bolečin zrcalila nepri- °i končana. Vendar ne. Majdiči je ne, drobne Majdiče ni več. Res, krita sreča. Večkrat je videla bilo namenjeno, da najde novo nekatere besede izgovarja tu pa znojne, trudne obraze zdravnikov skrbno mamico.	tam še malce nerazločno, toda
ter sester, ki z veliko požrtvoval- Sestra H. in njena sostunoval- mamica je stroga.. Ko se potrudi nostjo bde nad življenjem. Čud- ha sta se zavzeli za malo Majdi- in slabo izgovorjeno besedo po-no: Tona je ostala hladna, brez- co. Kako ne? Saj sta jo pogosto- novi jasno in razločno, sta veseli brižna, vsega tega ni in niti ni poskušala dojeti.
Porodila je deklico, ki je tehtala komaj 800 gramov. Novo bitje ni kazalo življenja. Čez čas, ko so jo že hoteli.. je rahel jok »del, da to neverjetno drobno
obe. Majdiče je vsepovsod polno. Že zdavnaj hodi: še celo pomaga, kadar jo mamica pošlje v sobo ali kuhinjo po kakršno koli stvar. Njen veder otroški smeh je nalezljiv; ko veselo in brezskrbno čeblja in steza majhne roke proti mamici in sestri H., se obe spomnila na čas, ko sta jo pripeljali v svoj dom. Pred dnevi je mamica za hip odšla pred hišo. Ko. se je vrnila, je Majdiča pristavila pručico k radijskemu sprejemniku, zavrtela gumb in poiskala glasbeno oddajo. Od tega dne naprej je radijski sprejemnik samo njen. Tudi poje rada. Mamica se je bala, da bo težko dojemala in da bo imela slab spomin. Vendar je strah kmalu izginil.
Vsak dopoldan pride Majdiča obiskat zdravnike in bolniške sestre na kliniko. Vsakomur poda roko in vsi so ji strici im tetke. Ljubljenka je vseh. Še vedno bde nad njenim zdravjem. Radi bi, da bi bila Majdiča takšen otrok kot drugi: zdrava in krepka, polna lepe in brezskrbne mladosti. In vse kaže, da Majdiča res ne bo prikrajšana za ono, kar ima vsa naša mladež: dobro in skrbno vzgojo.
nosti o takem duhu, da bodo služile skupni dobrobiti.
Ko se pripravljamo na Teden otroka, nam ljubezen do mladega rodu in odgovornost za prihodnost domovine in njenih narodov narekujeta:
da se strnemo o čim večjem številu ob organizacijah, ki delujejo na področju zaščite otroka, da nudimo vso pomoč pri sestavljanju in izvajanju programa, da zbiramo o okviru komunalnih • skupnosti ose družbene sile — gospodarske, politične in kultur-I ne za izvajanje otroške zaščite, nege in vzgoje.
Naj nam ne bo žal požrtvovalnega dela! Bodimo samostojni in rešujmo smelo najrazličnejša vprašanja, ki jih že dobro poznamo, a imajo v vsaki vasi, mestu, občini ali okraju svoje posebnosti. Ne čakajmo na ukaze ali pobude sod zgoraj*. V svojem delovnem področju bomo najbolje sami ocenili nujnost nalog, vse težave pa tudi pogoje, v katerih živimo in delamo, ter svoje last-i ne sposobnosti.
i Nekatere naloge pa so p letošnjem letu še prav posebej važne.
V plemeniti službi rejništva že dosedaj sodeluje veliko število državljanov, ki pomagajo naši ljudski oblasti reševati eno najtežjih vprašanj po vojni. V Sloveniji je okoli 16.000 otrok brez enega ali obeh staršev in so pod varstvom države. Velika večina jih živi o domovih. Otroku pa je potrebno ljubeče, toplo in skrbno družinsko okolje. Zato bi večino otrok, ki ne potrebujejo posebne nege in vzgoje o posebnih zdravstvenih ali vzgojnih zavodih, mogli razmestiti v družine, o katerih bi našli otroci svoj drugi dom in ki bi jih ob pomoči družbe vzgajale o dobre državljane. Zato moramo:
poiskati čimoeč družin, ki bodo z ljubeznijo sprejele otroke: poveriti razmeščanje otrok najboljšim socialnim delavcem, ustvariti sredstva, ki bi, v obliki skladov, služila skrbniškim organom pri njihovem težavnem delu.
Zdrava in pravilna prehrana otroka o družini je izredno važen činitelj za zdravo rast in duševni napredek otroka. Analiza prehrane je pri nas pokazala, da zlasti otroška prehrana po svojem sestavu ni primerna.
Pripravljamo dobra predavanja in tečaje, brošure in drugo gradivo o pravilni prehrani otroka,
vnašajmo že v osnovne in srednje šole nauk o pravilni prehrani človeka,
šolski vrtovi naj služijo za nazoren pouk o pridelovanju poort-nin in sadja in za spoznavanje njihove vrednosti,
šolske in mlečne kuhinje pa naj postanejo središče, kjer naj
so jo že hoteli.. je rahel jok razodel, da to neverjetno drobno bitje vendarle živi. Začel se je boj — boj za ohranitev bitja, ki je bilo materi nezaželeno. Zdravniki in njih sodelavci so mu posvetili vse svoje izkušnje, vse svoje dragoceno znanje. Dolgo je trajal boj. In Majdiča, tako je otrok dobil ime, je rasla in se krepila. Zd,ravniki in njih sodelavci so se zavzeli zanjo s tolikšno toplino, ljubeznijo im požrtvovalnostjo, da je slednja končno obrodila bogat sad. Najhujše je bilo mimo.
Ob vsej tej zavzetosti, plemenitem prizadevanju do otrokovega življenja tndi Tona ni mogla ostati brez čustev. Jela se je, vsaj tako je kazalo, bolj posvečati otroku. Prišel je čas, ko so zdravniki storili svoje. Zaupali so deklico materi. Tona je odšla iz porodnišnice z zdravim, ljubkim otrokom.
*
Zdravniki in sestre Majdiče niso pozabili. Večkrat so se je spominjali in ugibali, kako živi in kako se razvija. Nekega dne so pisali Toni. Tona je odpisala: »Majdiče ni več, pred tedni je
Pravzaprav sem hotel pisati o pravkar končanem kongresu za zaščito otrok v Zagrebu, Toda ko sem se spomnil Majdiče, sem napisal o njej. Malo je takih mater, kot je Tona, ki je v želji za brezskrbnim življenjem zavrgla svojo lastno kri. Mnogo več je takih, takih pravim, ki nudijo otrokom vso potrebno nego in vzgojo. Res je, mnogo je tudi sirot, ki so na ta ali orni način izgubile skrbnike oziroma roditelje. Toda naša družba jih ne pušča same. Posamezniki, organizacije in vsa naša družba si prizadeva ublažiti posledice vojne in posameznikov ter na sto in sto načinov pomagajo k zdravi rasti osirotelih ali zapuščenih otrok. V otroških domovih, zavetiščih in zavodih ti otroci pod skrbnim vodstvom in ob ljubezni vzgojiteljev preživljajo stojo mladost. Naša skupnost daje vsa razpoložljiva sredstva zdravi rasti ne le teh, temveč vseh, ki so pomoči potrebni.
Ta skrb in prizadevnost ne bo jenjala. Nasprotno, vedno bolj in bolj se bo krepila. Res da vsega naenkrat ne moremo storiti. Toda v naših ljudeh so neizčrpni vrelci ljubezni do naše mladeži. Nikomur ni žal naporov in skrbi. Saj se zavedamo, da je naše snovanje namenjeno enemu samemu cilju: vzgojiti rod, ki bo ume! ohraniti ono, za kar so darovali življenja sto in stotisoči naših najboljših ljudi. Milan Vidic
bi se preizkušali strokovni nasveti o pravilni prehrani otroka tn kjer bi se z njimi mogli seznanjati tudi roditelji.
Alkoholizem hromi telesne in duševne sposobnosti odraslega človeka, a deluje kot strup ,Jfl mlado in manj odporno otroško telo. Mnogi socialni in zdravstveni problemi bi z vztrajno borbo zp zdrave navade prebivalstvo odpadli.
Podprimo delo Rdečega krizO’ ki že uspešno vodi protialkoholno akcijo,
vzpodbudimo zanimanje spodarskih organizacij za razvajanje proizvodnje sadnih in mlečnih izdelkov,
prirejajmo razstave brezalkoholnih pijač, sadnih in mlečnin izdelkov,
ustanavljajmo mlečne in brezalkoholne restavracije,
pomagajmo telesno-vzgojniv1 in kulturno prosvetnim ustanovam, da bodo uspele vzbuditi * svojim delom zanimanje mladine za zdravo in vedro zabavo.
Načela, na katerih se gram osnovne družbene edinice, našla' jajoče komune, zahtevajo najširše sodelovanje vseh državljanov v odločanju o oseh vprašanji’1 gospodarskega in družbenega življenja. Vznikli so že družben’ upravni organi o zdravstvenih ij) socialnih ustanovah, o katera’ delujejo in odločajo že tisoč’ državljanov. — Tudi družbeno upravljanje šolstva, ki ga je Roba razvijati, bo enako prispevalo k utrjevanju družbene odgovornosti za nego, vzgojo in zaščito j otroka.
Strnimo napore oseh organizacij, društev, kolektivov in posameznikov, da se bodo za delo upravnih odborov zdravstveni’1-socialnih in vzgojnih zavodov zanimali prav vsi državljani, predvsem pa roditelji. Člani upravnih odborov se morajo čutili odgovorne za svoje delo nasprot’ 1 vsej družbi. Skupnost naj terja od njih, da bodo skrbeli enako za obstoj in razvoj ustanove, za njene upravne in gospodarske težave, kakor za reševanje oae’’ zdravstvenih, socialnih in vzgojnih vprašanj.
Tovariši in tovarišice, v pripravah za Teden otroka združimo čim oečje število državljanov, ustanovimo pripravljalne odbore in izdelajmo programe, k’ naj bodo prilagojeni potreba’’1 vasi, občine, mesta, okraja. Nafe delo pa naj se ne začne in konca s Tednom, temveč naj pomeni začetek smotrnejše, širše in o skladu s celotnim razvojem zasnovane skrbi in zaščite, ki naj se dosledno in vztrajno izvaja skoz’ ose leto.
Republiški pripravljalni odbor za organizacijo Tedna otroka
DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA
GRANIT
SLOVENSKA BISTRICA
ČESTITA K VELIKEMU PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI*:
Poldrugo milijardo za zdravstvena poslopja
Po prvih predlogih Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko bj potrebovali poldrugo milijardo za uresničitev investicijskega plana izgradnje bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov. S to vsoto bi bil letošnji plan presežen za milijardo dinarjev.
V ljubljanski bolnišnici naj bi se dokončno uredila kalorična centrala, ker so dosedanje naprave dotrajale. Razširila bi se tudi kirurška klinika. MLO bo prispeval del sredstev za povečanje porodniške klinike.
Za duševno bolne bo kmalu odprta tudi bolnišnica v Begunjah, ki bo imela okoli 250 postelj. Dograjena bo tudi bolnišnica v Idriji z 200 posteljami. Ver-:etno pa bo klinika za duševno )olne dobila še prostore bivše prisilne delavnice, kjer bo prostora za 200 bolnikov- Razen tega bodo namenili del sredstev nedograjenim objektom zdravilišča v
Topolščici, dograditvi bolnisn . kostne tuberkoloze v Valdoltri drugim prepotrebnim objekte Se ta teden se bo gradnja zavoda za rehabiWaC J invalidov.
ŠE HUJE JE
V prejšnji številki našega
li-
sta smo objavili pod na®7oV;,i« »Olajšajmo bolnikom iivljeto ■ dopis o nevzdržnih razBt® v našem Onkološkem institu_______________
Na željo tamkajšnjega zciravSarr)j nega osebja smo si kasneje.8 ogledali inštitut in ugotovite so posledice utesnjenosti
mnogo hujše, kakor jih i® nj, sal dopisnik. V eni Pril10® pje številk bomo o tem Pocir,0^niJ6 poročali. Glede higiene stran pa moramo že tokrat Prip0ILrjia da je uprava inštituta s vse, kar je v danih pogoju1 goče storiti
l0' SEPTEMBRA 1954 - St.
SIROM PO NASI DOMOVINI
»DELAVSKA ENOTNOST«
O
RTA SVIDENJE NA OSTROŽNEM!
—-llllllllllll|l"ll'llllllirmilUIIIII minimumu' mi IIIIIIII   minil mili iiiiiiiiiiiii mn IIIIIIIIIIIIIIIIII m IIIIIIIIIII j     MIMI um   Hilli   IIIIIIIIIIIIIIIIIII          
TEMELJE SO POSTAVILI
ljudskoprosvetnemu delu na Štajerskem
8kn l° e P^er priključili Štajer-se,lioC	Reichu«, je s pre-
ski]^Vfn 6111 zav®dmiih Slovencev stvnn P^f^lporna zatreti sl oven-Vse +■ Kazumljivo, da je to nasilje so ;-fte z®ve(lne Slovence, kolikor vrial 1	na rodni grudi, na-
osv n ® friahom in e tem postavilo ovire ™nomu cfibanju velilke
je fK^s,Painjevanju teh ovir pa
rieml eil<yl odigralo talko po-p atbno vlogo, kakor samo še na dei 1f>rskem. PartiLzaiiiska kulturna siz Vnos* ie na Štajerskem v ma,-P} nadkrilila kulturno delo Do.
61 Gorenjske in celo Bele tiri bi dala tako kvalitetne edntve, dia se jih partizani še Sl 6 Ponosom spomitnjajo. ji ravensko umetniško besedo so la 'Ti} ' Partizani gojili že od le-kos	dalje, čeprav je imel ta
tri | vens|ke zemlje, tedaj samo Pni 01 ,'ožene partizanske enote: to 'n^bo, Celjsko in Revirsko če-^ ‘vazen političnih sestankov, ki te idi udeležili predvsem borci iivi-t	tam kakšen terenski aik-
vs,. ’ so partizani priredili pred-sC'In “a Moravskem in Tuhinj-ru.|U1. n°kaj odiilčnih mitimgov s piitiičniniii govori in kulturnimi . Srami, na katere pa se izvajal-pripravili. Bile so to bolj t^ntame manifestacije revolucio-^rnegu slovenstva, ki so jim bor. p'le pesmi in recitacije dajale 'ait slovesnosti. Ker izvirnih parat LS| b pesmi v tistem času še re | °! so prepevali v glavnem volucimiarne rus,ke in španske ‘m, seveda poslovenjene, ta t	pa v začetku le-
K , b-!43 So prirejali partizanske ab' j-^“^ke in brtgadne miitinge in tabornem ognju recitirali ver-. j.?2 male izdaje Prešernovih po-Sn J der pesmi, ki so jih sami jPesmii. Preproste in okorne so 6t«C f. P0511!!, a vendar polne ču-aikf 60 Prevevale partizane ob e U lla dom, na trpečo domovino
sC\,upo- zc
k jr''* okui-catse n že
enote, .	.
ci jjbudo udarni pesmski prven-
liiitličniimi komiisarji. Vsa ta glasila daj je nastala tudi znana Goličeva 1 Cesar in Stojan Batič. Prva dva so bila ogromnega pomena za par- kantata »Hej, partizani!«, ki je sta obliko vala kip maršala Tita tizane in za prebivalstvo, ki po pomenila talko partizanom kakor in več partizanskih portretov, okupaciji ni moglo n iti do na- štajerskemu prebivalstvu vrhunec' Vztrajno, požrtvovalno in ne predivih slovenskih časnikov niti ; partizanskega glasbenega ust var- nazadnje umetniško do naprednih slovenskih knjig.
Doba razcveta slovenske kulture v vojnem času pa se začne na Štajerskem leta 1944, po osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Štab IV. operativne cone je uvidel, v
urno prosvetno delo paril- kolikšno pomoč je prav kulturno
upor zoper sovragovo na-in žep-čase, ki so tedaj vpeljale partizanske so polnili opisi
tle' iavcev ‘n kmetov, ki jim do-, I k' nikdar ni prišlo na misel, u> zajahali Pegasa. b .‘‘U bolj se je o, vobodilno gi-te t. lla štajerskem razmahnilo, j . bolj se je razvijala kulturna ,.Javn°st med borci. Kmalu po ‘anovitvi I. brigade (6. septem-.1 ? b)43) močno naraste število tori Popravljenih mitingov, kapre? 46 Prisostvovalo vedno več i- , valstva. Kultuirne sporede »o t, ajali še vedno borci: brab so l;ist°VC’ Prešernove, Kajuhove in pe n.e. pesniške proizvode in pre-pe®31 -1 prve origimalne partizanske nu na domače, že znane nape-6r, vtorji novih bc dil so bili ia? u k0I'ci. že v teh časih izdate 1 ‘r‘Ka(te, bataljoni in celo če-v2„ . .e liste, glasila s politično-Poh' -^ članki, s skromnimi re-Ureinp31™' in pe®"1™!' ki so jih Jal1 Propagandisti skupno s po-WIll|||
delo za razvijanje revolucionarne misli in narodne zavesti med prebivalstvom ter borbenosti med partizani. Zato je organiziral na osvobojenem ozemlju sistematično kulturno prosvetno delo. Pri svojem propagandnem odseku je osnoval stalne kulturniške Skupine, ki eo skupno štele nič manj kot 172 ljudi. Tako je Štajerska, kljub silovitemu nemškemu nasilju, imela leta 1944 stalno partizansko igralsko družino, godbo na pihala, pevski zbor in orkester. Posebej pa je bil ustanovljen literarni odsek, ki naj bi pomagal razvijati ljudske talente in slovensko umetniško besedo. In to poglobljeno, sistematično kulturno delo je rodilo na štajerskem tolikšne uspehe, kakor nikjer na Slovenskem.
V »zlatem veku« partizanske kulture na Štajerskem je imela že tudi sleherna brigada, celo sleherni bataljon svoj pevski zbor, recitatorje in igralce. Borci so z vnemo pisali skeče z aktualno vsebino, ki je podžigala uporniškega duha in smešila izdajalce ter oportuniste.
Tudi partizanski tisk je leta 1944 dosegel svoj vrhunec. »Štajerski kurir«, ki ga je začel to leto izdajati propagndui odsek pri štabu IV. operativne cone, je prekoračil obseg običajnega časnika, saj je izhajal večkrat na 14 in celo na 24 straneh, popisanih z vsem, kar je doživljal štajerski partizan v borbi za svobodo. Znaten kvaliteten napredek je bilo opaziti tudi v vestniku OF za štajersko in Koroško, »Novem času«. Postal je izredno pester in vsebinsko zanimiv. Prebivalstvo je s prav tolikšnim zanimanjem in veseljem posegalo po teh časopisih kakor partizani in se ob njih politično prevzgajalo ter si razvijalo smisel za umetniško besedo. Seveda pa omenjeni glasili nista bili edini, saj so vse brigade i» drugi bataljoni izdajali razen tradicionalnih sten-časov in žep-časov tudi lastne liste.
Povrnimo se k delu kulturnih propagandistov pri štabu IV. operativne cone. Ta je delala prave čudeže: pevski zbor je pod vodstvom Radovana Gobca naštudiral okoli 100 pesmi, orkester in godba na pihala sta izvajala na mitingih v Gornjem gradu, kjer so kulturniki ložirali, in v okoliških krajih vse partizanske koračnice in pesmi. Da bi program obogatila, sta pevovodja tov. Radovan Gobec in
prizadevno
jan ja. Kadar sta jo pevski zbor in delo partizanov na Štajerskem je
NAS NOVI DOKUMENTARNI FILM
»Na svidenje na Ostrožnem«
ne orientacije. Takim je napredna vsebina kulturnih programov pomagala na pravo pot.
Partizanstvo poraja tedaj že prve resne pesnike in pisatelje, ki objavljajo svoja dela v reviji »Nova beseda«. France Kosmač. Vida Brestova in Peter Levec, na primer, ©o v tej reviji objavili svoje pesniške prvence.France Kosmač je izdal tedaj še samostojno pesniško zbirko, »Partizanske sonete«, Janez Perovšek-Pelko pa »Pravljico o osvobodilni fronti« in povest »Partizanska maiii«. »Pravljico«. napisano za malčke, so partizani s ponosom širili med pre-bivalstvom, kajti to je bila prva ilustrirana kn jižica,! ki je izšla iz painfcizamske tiskarne. Razen tega je izšla še zbirka reportaž pod naslovom »Nova velika zmaga«, Kronika XIV. divizije, ki jo je napisala Vera Hreščakov;) in enodejanka »štajerska v plamenih« od T. Bukovca.
V štajerskih partizanskih enotah je leta 1944 odgnala korenine tudi likovna umetnost. Ivan Čopič. zdaj akademski slikar, ie kot pariizanček razvijal svoj talent z ilustriranjem prispevkov za narti-zanske revije in liste. Ilustriral pa je tudi njegov prijatelj Pajo — Pavle Šivic, ki je kasne ie padel, dirigent orkestra tovariš Škrinjar,V kiparstvu na so se tedaj začeli skomponirala vrsto koračnic. Te- uveljavljati Gelestin Pertot, Ciril
Pod tem naslovom si bomo 19. septembra na Ostrožnem ogledali premiero novega dokumentarnega filma o narodnoosvobodilni borbi na Štajerskem, izdelanega prav za to veliko partizansko slavje. Filmski scenarij sta napisala znana scenarista Mirko Grobler in France Kosmač.
Kakor o mnogih jugoslovanskih dokumentarnih filmih zadnjega časa, je tudi iz tega filma razvideti težnjo po specifičnem filmskem izrazu, po izvirnem izrazu. Tej težnji je tudi tokrat pripisati kvaliteto filma, ki ga moramo prištevati med najboljše dokumentarne filme v jugoslovanskem merilu.
Scenarista sta spretno prepletla življenje današnje Štajerske z junaškimi podvigi tamkajšnjih partizanov in izrabila, kolikor je bilo pač mogoče, dokumentarno gradivo iz tega obdobja — fotografije narodnih herojev in posnetke, ki pričajo o zmagah partizanov in zločinstvu fašistične golazni.
Besedilo, bodisi tisto, ki sta ga napisala scenarista- bodisi Kajuhove pesmi, ter originalna glasbena spremljava, partizanske pesmi, igrane na harmoniko, podčrtujejo poetičnost pokrajinskih motivov in veličino borbe na Štajerskem. Zdi se mi pa, da sta scenarista o težnji po liričnosti premalo prikazala mogočnost in :e sadove ne le za voj-, razgibanost osvobodilnega gibanja 1 ne dni, temveč tudi za današnji | in borb o letu 1944., pa tja do „ .	'čas. Povojna ljudskoprosvetna raz-! osvoboditve, ko je zajel vso Šta-
Partizanski mitingi so sčasoma gibanost na Štajerskem je ne- j jersko plamen upora. S posegom postali resne kulturne prireditve, dvomino plod kulturnega dela šta-j po fotografijah seveda tega ne bi kakršnih štajersko ljudstvo v mir-; jerskih partizanov in nadaljevan je 1 dosegla, pač pa bi bilo mogoče nih časih ni imelo prilike videti, [njihove tradicije.	uporabiti izreze iz naših številnih
Zato eo se jih udeleževali tudi ljudje brez jasne politične in idej-
Kulturniška skupina XIV. divizije s svojim vodjem pesnikom Karlom Destovnikom-Kajuhom (poslednji desno) je po Štajerskem z borbeno pesmijo in recitacijami bodrila revolucionarnega duha ter krepila narodno zavest
godba izvajala, so borci in vaščani | rodilo bogat ob zaključku prosili, naj jo po- A"' nove, tako zelo jim je ugajala.
»-tl-7 O . 1-,:	t t 1. ,	/v.
umetniških filmov z vojno tematiko. Nedvomno bi montaža uspela, saj nas v tem filmu, kolikor so se je ustvarjalci poslužili, veselo preseneča. V žlic tej pomanjkljivosti pa napravi film močan vtis in budi z nevsiljivim, spretnim oživljanjem partizanskih časov ponos na junaštvo naših ljudi in topla občutja.
IZ LJUTOMERA
VEDNO VEČJE ZANIMANJE
za proslavo »štajerska v borbi« na Ostrožnem
Delovni kolektivi in sindikalne podružnice ljutomerskega okraja se vneto pripravljajo za odhod na Ostrožno pri Celju. Doslej je prijavljenih v tem okraju 3000 članov sindikata. Mnogi kolektivi in sindikalne podružnice so se prijavile stoodstotno, kot so: Železničarji, Opekarne, Lesnoindustrijski obrat, Zadružnik, Merkur, Cestarji, Agrotehnika-servis, Tovarna usnja, sind. podr. Cezanjevci in še nekateri drugi.
Nestrpno pričakujejo srečanja s tovariši, s katerimi so se borili v času NOB.	F. S.
Si se že prijavil za Ostrožno?
CEMENTARNA
TRBOVLJE
ČESTITA VSEM BORCEM
in borkam Štajerske
TER VSEM DELOVNIM LJUDEM SLOVENIJE K VELIKEMU PRAZNIKU)
NA OSTROŽNEM!
Jaka
.....................................	.................................................................................im...................................................................................................................................................................................................................................................................................n,,,,
Slokan:
NA OSTROŽNO!
ob ^Poznal sem ga osebno letos 2drnašem Jadranu, v Portorožu. S6 av^ se je tamkaj: pa tudi jaz čist zazeleh da bi mi sian in Vsa murslri Z1’ak malce prezračil Puh, sajasta pljuča, sajasta od »na t skega Prahu in dima YarJpVa!‘tetnej ših« cigaret iz to-bra?.v Skopiju, skozi vse naše Rov' • rePuhlike, tja v obmejni le j01'1' riotiej sem o njem vedel dosi ■ prebirania bogate — žal, (iQ še presneto nepopolne zgo-‘ne NOB. — Njegovo pojavo grafemSi v	ustvaril s toto-
Voiivv. ^ z 0Paz°vanjem na po-
2aam d V°iaŠkih paradah' Pri'
1	«
m? »zabelila« ŠUcer« žganja, sem
Voiai’ Qa sem vselej videl v njem vzmua'her°ja- Ei mu niso brez la«	vzdeli dodatno ime »Ska-
kaiick*’ ko sva v Portorožu ne-isti	• srekala turško kavo ob
nUz*' kavo, ki sva jo kdaj pa tudi s kakšnim žnai 'i ‘•©““ja, sem v njem spo-M se tovariša mei?u besede Vse rivari!
b0rh?VSOd naPise »Štajerska v Ig *’	na Ostrožno 18. in
to Pvembra 1954!« Prav je vse 1'ec>nvfnd?r kako ‘n odkod naj divo 61:41 vsa.k dan črpamo gra-aaj ,.a nove in nove sestavke, ki Jdn bo vsebina odgovor na
vprašanje »Zakaj prav Ostrožno pri Celju?« Kako naj naši zvedavi in kako naj zahtevni javnosti nenehno strežemo s stvarmi, ki še niso nekakšne oglodane kosti, oziroma kako naj jim nalivamo čistega vina — resnice, da je prav Ostrožno tisti kraj, kjer bo najprimernejši prostor za proslavo »Štajerska v borbi« itd. itd.
Ne bi bil rad aboten, vendar — takole je bilo: tudi v meni ni bilo ne konca ne kraja novinarskih »porodnih« bolečin. Da, da, popadki so že bili, le otrok — sestavek ni in ni hotel povsem dozoreti.
Pa se mi je pred dnevi nenadoma v glavi zablisnilo ... Saj res, -kratek pomenek s tovarišem Skalo ne bi bil napak. Možak je mešal štrene celjski policiji že precej pred vojno, med njo pa je temeljito potrdil svoj vzdevek »Skala«. Najboljši dokaz bo nemara dejstvo, da je danes Skala narodni heroj in generalmajor srečujemo , JLA ...
Sprva hipna pomisel je postala resnica. Zavrtel sem telefon in onstran žice takoj prepoznal njegov glas ... Moji prošnji je kaj kmalu sledil njegov pristanek in kaki dve uri nato sva že sedla k mizi na hladnem vrtu hotela
v najlepšem po-
Te dni
Turist, kakor sem mu po telefonu dejal »na nevtralnih tleh«... Najin pomenek sta počastili še njegova zelo ljubezniva življenjska družica Slavica, ki naju je tu pa tam vračala nazaj na pravo pot, če sva z nje skrenila ... Hčerkica Vanda pa se ni kaj prida zmenila za ves naš pomenek. Od časa do časa je srknila požirek malinovca, obšla dve — tri sosedne mize, se vračala in nas nekajkrat s prav nič prikritimi vzdihi opozarjala: »Končajte vendar!«
Kar v središče pomenka!
»Tovariš Peter, da ne bova razpravljala o letošnjem muhastem vremenu, mi boš dovolil kar prvo vprašanje: Od kod tvoj vzdevek Skala?«
»Prijatelj, ali ne bi rajši povedal kak najnovejši vic?« Njegov smehljaj pa mi je le zaupal, da bo odgovoril. Da bi odgovor pospešil, sem še dodal: »Oprosti, te dni sem ves poln sestavkov okrog proslave na Ostrožnem.«
»Prav je tako! Dolenjski smo se oddolžili s proslavo v njenih Toplicah, Primorski z Okroglico, Beli krajini enako šele nedavno... Ni vrag! Štajerska pa tudi ni bila zadnja med njimi! In, ker smo se že zanjo šele zdaj odločili, naj bo spominska proslava na Ostrožnem pri Celju najlepša in tudi najbolj veličastna, vsekakor pa boljša kot katera koli poprej. In Štajerska to tudi zasluži!«
»Tako je! In vendar, ali smem vztrajati pri vprašanju od kod
tvoj vzdevek Skala?«	vilnim imenom in priimkom so socialdemokrati, z mojim oče-
»bitnez. Naj ti bo za tokrat! Franc Vrunč potem Skvarča-Mo- tom vred, sicer odlični obsojeval-
ci in tožilci, da pa samo njihovo govorjenje v nobenem primeru in
Zapiši! V Skalo so me preimeno- dras, Karel Vovk iz Štor, Her-vali že precej pred vojno. Kdaj mina Seničar iz Celja, Ivan No-in kdo, ne vem. Zakaj, tudi ne. vak iz Šentjurja ob južni želez-Samo nikar ne bodi hudomušen niči, Boršič, tudi iz Šentjurja in ne povezuj mojega vzdevka s Belič, zdaj v Ljubljani, pa dva svetim pismom! Skratka, nekdo Arabca Junis in Krim.« me je nekoč tako ogovoril, drug
je to slišal, tretji pa je že zapisal: Peter Stante-Skala! Instanc za pritožbe takrat v podobnih primerih sploh ni bilo, pa tudi rok za pritožbe sem zamudil, toliko sem bil vsestransko zaposlen ... Tako sem se moral — vdati Ne bova pa se sporekla, če me kličeš s katerim;: koli imenom. Prijatelj, o tem sva menda končala! Naprej!«
»Tovariš Skala, poskušajva prav na kratko vzbuditi nekaj pomembnejših spominov na predvojne dni. Da si rojen 4. maja 1914 v Spodnji Hudinji pri Celju, da je bil tvoj oče delavec pri Rakuschu, da je bil že takrat borben socialdemokrat, da si se ti začel boriti za pravice žulja-vih rok že za miada — no, to že nekako vsi vemo in tudi za-pisan^ je že!«
»Od kod pa kar naenkrat ta-| krat v Celju dva Arabca?« sem se začudil.
j »Nikar se tako ne čudi! Nemci so ju ujeli na Kreti in peljali v Nemčijo. Kratek odmor v Celju I sta v trenutku izkoristila, pobegnila in slučajno sta se koj nato I uspela povezati z nami v Cretu pri Celju. Da, da! Bila sta krepka, neustrašena in polnokrvna Arabca!«
»In nadaljnja njuna usoda?«
»Zal sta padla že konec avgusta 1941. ko smo se na Planini spopadli z Nemci... Kar slutim, da želiš vprašati, koliko nas je bilo v začetku? Zapiši: dvanajst!«
Dvakrat, trikrat smo srknili iz čaš in že sem dalje »jurtšal« na Skalo.
»Najlepša hvala! Zadnje — je bilo že o borbah. Rad bi pa, da i bi malce pobrskal po tvojih spo-
»Pa vprašaj, predragi prijatelj, minih še od prej!« česar še ne veš! Odgovoril bom. »Na vse pretege si neusmiljen, če bom le mogel.«	Toda. če smo že tu, naj ti bo!
»Najlepša hvala za tvojo pri- Na domu. v Spodnji Hudinji pri pravljenost! Na primer, ali se še Celju sem večkrat prisluhnil oče-spominjaš prvih članov Celjske tovim somišljenikom. Najprej partizanske čete?«	sem samo sčasoma dojemal nji-
»Ne vseh! Tehle pa prav do- hove obtožbe. Ko pa sem že sam bro: Buzdo, bil je učitelj s pra- delal v tovarni, sem ugotovil, da
nikoli ne bo rešitev. Proti kapitalistom bo treba — udariti!
Za udar pa čas še ni dozoreli Da bi se, če ravno želiš, da se tudi jaz malce »po novinarsko« izrazim, duhovno pripravil na boj
—	fizično sem bil pripravljen že takrat, primojduš, pa bi tudi takoj uspel — sem si »pilil« duha in srce v celjskem delavskem kulturno-prosvetnem društvu »Svoboda«: v delavskem športnem klubu »Olimp« pa sem se za žogo podil že kot šestnajstletnik! Da tvojo zvedavost utešim do kraja, pa še zapiši, da sem pred tem bil celo član »Sokola«, od koder pa me je oče — skoraj bi lahko dejal — za uho odvlekel... Ti je zdaj dovolj?«
»Oprosti, ne še! Joj, še zdaleč ne! Oprosti, Peter, saj te uradno, to je kot novinar, odslej prav lep čas ne bom več nadlegoval.«
»Le kdo bi vam — novinarjem verjel, kadar se takole zaklinjate? Predobro te poznam, kot vse ostale tvoje stanovske tovariše ... No, ker pa si le »fejst« fant in povrhu še Savinjčan, ti za tokrat oprostim. Naprej!«
Tale »Naprej!« je izzvenel malce po vojaško, vendar prenesel sem ga in bi ga tudi vselej, čeravno bi tik naju eksplodirala
—	vodikova bomba.
(Nadaljevanje prihodnjič!
UTRINKI
ffio ViUofim
Sede na postelji, nasproti Lorene, ki je sedela na oknu, je En 2 pod odejo objel svoja kolena. V tem položaju je, z brado na kolenih, gledal strehe v zimskem soncu. Nenadoma je zaklical:
»Mar ne moreš spustiti tistih nog? Jezus Kristus!«
Lorena ni spustila nog. Dvignila je obraz.
»Kaj so ti v napoto moje noge?«
»Povedal sem ti že, Lorena. Že leta se nisem dotaknil ženske.«
»In kaj so ti v napoto moje noge?«
»Izzivajo me, da mislim na to, kakšna je ženska.«
»In kaj ti je to v napoto? Te boli?«
»Zaboga, Lorena! Bati bi se morala...«
»Česa naj bi se bala?«
»Mogel bi te poželeti in te vzeti, Lorena.«
»In jaz,« je dejala Lorena, »naj bi se bala?«.
In smeje je pristavila:
»Tega se ne bojim.« _
En 2 jo je poklical: »Lorena.«
Lorena je zlezla z okna.
»Kaj je?« je odgovorila.
Približala se je postelji.
»Zaboga!« ji je dejal in jo ujel za rob obleke.
»Tebe bi moralo biti strah,« je rekla Lorena. »Ce si se zapičil v to, da ne boš jemal žensk, te mora biti strah.«
»Nočem te vzeti!« je vpil.
»Kdo te pa prosi, da me vzameš?« je rekla Lorena.
»Kaj bi storil, ko bi te vzel, Lorena?«
»Ne vzemi me.«
»Kaj bi ti dal, Lorena? Kaj bi ti mogel dati?«
»Ne vzemi me, če se ti ne ljubi vzeti me.<
»Ničesar ti nimam dati, Lorena.«
»Zakaj govoriš take stvari? Jaz bi ne govorila takih stvarih, če bi bila ti.«
»Kaj bi ti rekla, Lorena?«
»Ničesar bi ne rekla. Vzela bi te im vse bi bilo v redu.«
»Ali bi bila zadovoljna, da te vzamem, im je potem vse v redu, Lorena?«
»Bila bi zadovoljna.«
»Oh, Lorena,« je vzkliknil. »Rad bi vedel, če sem še moški.«
Odvrgel je odejo in jo pritegnil k sebi.
»Ne ljubim te, Lorena,« je rekel.
»Moški!« je rekla Lorena
»Toda jaz te ne ljubim! Jaz te ne ljubim.«
»Pa kaj te moti?«
»Ljubim drugo žensko, Lorena.«
»Kaj te to moti?«
»Te ne moti, Lorena?«
»Ne moti me.«
XXI.
Potem si je zaželel cigarete.
»Dobro je to,« je dejal, »biti moški.«
»In biti ženska tudi,« je rekla Lorena,
»Ti je to dovolj?« jo je vprašal En 2.
»Dovolj mi je,« je rekla Lorena. »Nikomur te ne bom ugrabila.« In celo nasmejala se je. »Toda kadar si zaželiš, da bi se počutil' moškega, nikar ne imej pomislekov.«
»Oprosti mi, Lorena,« je dejal En 2. »Ne bo se več pripetilo.«
»Škoda bi bilo, če bi se ne pripetilo več.«
»Ne bo se več pripetilo.«
»Upam, da se bb spet pripetilo.«
»Ne želim, da bi se še pripetilo, Lorena.«
Lorena se je oblekla in tudi En 2 se je pričel oblačiti. Lorena se je spet lotila krpanja nogavic.
»Ni treba, Lorena,« ji je dejal' En 2.
Lorena je nadaljevala s krpanjem.
»Prosim te, nehaj!« ji je dejal En 2.
Lorena ga je pogledala.
»Nočeš, da ti zakrpam nogavice?«
»Pusti vse!«
»Toda zakaj?« je vprašala Lorena.
»Ne bi te hotel videti kot svojo ženo.«
»Oh,< je rekla Lorena.
»Ali ne moreš nehati, Lorena?«
»Končala bom in nehala.«
»Nehaj takoj!«
Lorena je vse pustila na okenski polici in vzela svoj plašč. En 2 ji ga je pridržal in ji pomagal, da se je oblekla,
»Torej ob petih,« je rekla Lorena.
»Ob petih,« je odvrnil En 2.
XXII.
Ob petih je pal prvi mrak, lahni dim v zimskem večeru brez megle. Ni prinašal noči, temveč je prinašal mesečino.
En 2 je našel hišo proti Molimo dellarmd in se popel s kolesom na ramenu. Trije ljudje so ga čakali, četrti je prišel takoj za njim; prisrčno ga je frcnil po licu. »Ti?« mu je dejal En 2.
Bil je stari znanec iz konfinacije, s katerim se je spet videl po dolgih letih; vedel je, da je bil v Španiji, da je bil hraber v internacionalnih brigadah, toda ni si predstavljal, da ga bo srečal ta večer tu.
Druge tri je vedno srečaval na teh sestankih: eden je imel sive brke, drugi mačje oči, tretji pa je imel obrito glavo; in ti so se razgovarjali, kakor bi četrti ne bil prisoten ali pa kot da je opazovalec, ki se mu ni treba udeleževati razgovorov.
Sivobrk je vprašal Ena 2, če je bral jutranje | časnike.
En 2 jih ni bral in Sivobrk mn je ponudil Corriere ter mu pokazal dve mesti v mestni kroniki.
»Nočejo, da bi ljudje zvedeli, kako je bilo v resnici s stvarjo,« je dejal.
»Nekje pripovedujejo, kako so neznani prevratniki ubili nemškega vojaka in oficirja, na drugem mestu, kako je bil predsednik sodišča še z dvema oficirjema nemške vojske, ki sta bila z njim, žrtev avtomobilske nesreče «
Pogledal je človeka z mačjimi očmi, ki je sedel na njegovi desni in dodal:
»Jasno je, zakaj tako pišejo.«
»Jasno,« je dejal Mačjeokec.
»Z ene strani priznavajo, da je bila včeraj nekakšna nesreča in jo tolmačijo, z druge plati pa zanikujejo uspeh, ki so ga dosegli patrioti, ko so izločili tri osebe v avtomobilu.«
»Vendar pa morajo dati duška svojemu besu,« je rekel Sivobrk.
»Sporočajo, da so za ono dvojico, za katero priznavajo, že postrelili dvanajst talcev. Za druge štiri, s šoferjem vred, pa bodo sklicali zasedanje sodišča.«
»Sklicati sodišče brez predsednika?« je vprašal En 2.
Sivobrk je pokazal še dvoje mest v Corrieru.
»Predsednika že imajo. Danes so ga imenovali.«
»Potem se lahko sodišče takoj sestane.«
»In se bo tudi sestalo«, je rekel Sivobrk. »Še nocoj.«
XXIII.
En 2 je pričel hoditi po sobi gor in dol.
»Si videl?« mu je rekel človek z obrito glavo.
»Vprašujem se,< je dejal En 2, »kaj bi si mislil, če bi bil eden izmed njdh?«
»Ce bi bil eden izmed tistih? Nemcev? Fašistov?«
»Ce bi bil eden od štiridesetih, ki jih bodo jutri zjutraj ustrelili.«
Trije ljudje so se spogledali, potem pa so pogledali njega.
»Nimamo pravice, da se o tem vprašujemo.«
, »Toda če bi bil eden od njih? Ce bi bil izmed štiridesetih, ki bodo ustreljeni jutri Kako bi se mi zdelo, da moram biti s še devetintridesetimi drugimi samo zaradi ničvrednežev, ki so jih patrioti spravili s svria Sivobrk je vstal.	^
»Reči hočeš,« je vprašal, »da ni vredno žd vati deset naših za vsak udarec, ki ga zada sovražniku?«
Iz kota. kjer je sedel ob strani, je stari nec Ena 2 pristopil k mizi. »Se ne spoII1,,11,;, rekel Enu2. »ko nismo imeli kam ud« ti? Sleherni od nas bi bil dal svoje lastno z Henje. da bi mogel uničiti vsaj tisoči del kak« fašističnega psa. Mislili smo, da je vredno Pr.;i liti kri tisočev naših, da bi se v njej vsaj eden od fašističnih psov. Hoteli smo b011^ Zdaj imamo borbo «
»Toda to nas stane,« je reke! Mačjeo«^ »deset ljudi za enega. Ne. Tisoč za enega.« , i: »Z ene strani,« je dejal En 2, »deset z druge strani pa en pes. Več moramo stom1, »To si hotel povedati?« je rekel SivoU. »Udrihati, dokler ne ogli'še. In jim ne TuS. t časa za represalije. Zakaj bi se morali strini® s tem, da bo štirideset ljudi jutri ustreljena"', »Nihče se s tem ne strinja,« je rekel člo',f z obrito glavo.	,
»Zakaj ne bi preprečili,« je nadaljeval »nocojšnjega sestanka sodišča?«
Znova so se trije ljudje spogledali.
»Zato smo tukaj, da bi razmislili, kako lahko to preprečili,« je dejal Sivobrk.	<
»In mislili smo. da bi odstranili novega PjL; sednika,« je dejala Obrita glava, »Kaj meni« o tem?« ga je vprašal.
»Tako je,< je dejal En 2. »V redu.« ..ii (Nadaljevanje prihodnl1
Astrologi — še zmeraj varajo!
Čeprav je znanost vražarstvu eden izmed priznanih zvezdoznam- ličnem okolju in v različnih ^ že močno izpodkopala tla in ga [cev na svetu ne verjame v kakrš-1 Ijenjskih pogojih
razkrinkala, najdemo še vedno celo v visoko'civiliziranih in kulturnih državah naivneže, ki nasedajo lažnim prerokom.
Je pa še precej dežel, kjer je vražarstvo celo z zakonom zaščiteno. V Združenih državah, na primer, vsaj 250 časopisov redno objavlja članke o astrologiji in zagovarja trditve lažnih znanstvenikov, češ da je mogoče določiti usodo in značaj človeka po tem, v kakšnem položa ju je bila ta ali ona^ zvezda tedaj, ko se je rodil. Ni še dolgo tega, ko so si astrologi zagotovili celo prostor v radijskih
nokoli zvezo med zvezdami m clo-, Zlasti nasedajo tem lažnim vekovo usodo.	rokom ljudje, Id bi radi na l^e
JNa vprašanje, kateri je najver- način čim lepše vozili skozi z)f nejsi dokaz o nesmiselnosti astro- 1 jen je in seveda tisti, ki niso ^ logije, je odgovoril John Stewart, trezno presoditi izjav astrolog0* r elan astronomske univerze v Prin-; »šlogaric« in podobnih prevar«" sitonu, takole: »Težko je znanstve- tov, skratka tistih, ki se rede®’1 no odgovoriti, ker astrologi nimajo račun človeške naivnosti in nev«® za svoje trditve nobenih znanstve- nosti. nih dokazov. Pravijo, da sta človekov znača j in usoda odvisna od lege tega ali onega planeta tedaj, ko se je nekdo rodil. Kakor vemo,; se vsaik dan rodi na tisoče Ljudi.
Po trditvah astrologov bi morali ! vsi, ki so rojeni istega dne, imeti
Zfi DOBRO VOU0
TRAGIČNO
»Kakšen pa je konec tvoj«?®
sporedih, šele ko so se resni znan- enake značaje in enako usodo, pa rom^,na?fv	,	, a-i
stveniki, 'astronomi, temu odločno to še zdaleč ne drži Celo dvojčki	,	»LraSIccn-	Nihče ga noče
uprli, so prenehale radijske po- se po značaju včasih zelo razliku-	datl-‘
staje delati reklamo za astrologijo, jejo, kaj šele če primerjamo zna-	.	INTEI	IGFNTFN	I7FOV0B
V posledtijih 300 letih namreč niti čaje in usode ljudi, ki žive v raz-	!	1EN	ULOVU"
Na Novi Gvineji - kamena doba
Avstralski geologi so na Novi Gvineji pred nedavnim odkrili doslej nepoznano pleme, ki živi kakor ljudje v kameni dobi. Pleme je naseljeno v 25 km dolgi dolini, ki jo obdajajo tudi do 3000 m visoke gore. Noga belca dotlej še ni stopila na to zemljo, ker je veljala za preveč nevarno zairadi močnih in pogostih potresov. Domačini hodijo goli in edino orožje, ki se ga poslužujejo, je kamnita sekira, zakaj kovinskega orodja niti orožja ne poznajo.
Sprva avstralskih geologov niso pustili medse, šele ko je v času pogajanj nastal potres, so
Nekaj o pivu
Pivo ni le osvežujoča pijača, temveč tudi zdravo, redilno hranilo. 100 gr piva da 40—50 kalorij, torej toliko, kakor ista količina povrtmin.
Ce se kdo boji debelosti, najsi bo iz zdravstvenih ali drugih vzrokov, priporočajo zdravniki, da se odpove raje drugi hrani, recimo kosu kruha, sladoledu ipd., kakor pivu. Pivo vsebuje namreč poleg hranilnih snovi tudi razne kisline, ki so človeškemu organizmu neobhodno potrebne.
»Trdite, da je tole blago _v0.( neno. Na listku pa piše, da j« bombaža 1«
»Točno. Ampak s tem nap's00 pristali na obisk tujcev in jih po- son?. smo hoteli prevarati s«®1 tem zelo gostoljubno sprejeli. Ko mo*ie-< so jih znanstveniki spraševali, zakaj so prvotno odločitev spremenili, so jim resnih obrazov pojasnili, da jim je to ukazala zemlja s potresom.
OTROŠKA
— Ja, kje si se pa naučil 1«^° [ dobro plavati?
— Kje neki? V vodi vend«r'
Mojstrstvo pa tako
Vajenec: »Kam pa, mojster, v tako zašiti obleki?« Mojster: »Davek grem plačat.«
Mariborska livarna in tvornica kovinskih izdelkov
MARIBOR
Ulica Heroja Jevtiča štev. 11
Poštni predal št. 20 Telefon: 24-13, 25-12, 23-07 Brzojav: LIVARNA
IZDELUJEMO:
Medeninaste palice, vlečene, kvalitete Ms-58 raznih dimenzij in profilov, sposobne za avtomatsko obdelavo
Odlitke vseh barvastih kovin, razne kvalitete in težine, po načrtih in modelih Vodovodne, parne, sanitarne armature, niklane in pokromane Gradbeno in pohištveno okovje iz medenine, po želji niklano in pokromano Črpalke za beljenje prostorov in dele za sadne — in vinogradniške črpalke
Gibljive spiralne cevi za ročne prhe, za elektro-avtomobilsko in ventilatorsko industrijo
Gibljive spiralne cevi za sejalne stroje
Odkovke in odpreske iz bakrenih, cinkovih in aluminijevih legur Peči za kopalnice, kompletne z armaturami
Razpolagamo z najmodernejšimi stroji za brizgani in tisnjeni liv (Spritzguss) za izdelavo raznovrstnih preciznih strojnih delov in za artikle široke potrošnje po načrtih. Potrebno orodje izdelamo v lastni delavnici in sprejemamo tudi tozadevna posebna naročila
Vršimo pretapljanje in regeneracijo odpadkov barvastih kovin Naročilo izvršimo kvalitetno in po konkurenčnih cenah
hipi
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO K PRAZNIKU »ŠTAJERSKA V BORBI*
KUPUJEMO ODPADKE VSEH VRST BARVASTIH KOVIN PO NAJVISJI DNEVNI CENI
KULTURNI ZAPISKI
»DELAVSKA ENOTNOST«
IJjP
Vorančevo delo se bogato obrestuje
“"ifo“c,i“ “ua"”!	? ■££js„,£
“jn°. je Vide« ipf„r°f^L!!0ior,xo Kako pa je danes v Ravnah? , herno prireditev, ki ni zares kva-Nodove. "	v e^° ^ePse Vorančevi sodelavci in drugi za- | Metna, pa četudi jo posreduje
vedni delavci nadaljujejo delo I poklicna umetniška skupina. Ker
j .	ueuni ueiavci naaaijujejo delo
bode za/Pi-snikov predvojne »Svo- svojega velikega rojaka. Pri tem tamCn^0, ■?iavnaJl’ ki dobiš v jim pridno pomagajo ravenski razvirt'>Sri^ študijski knjižnici, je gimnazijci, ki imajo dramsko, li-jgjg J10" da je bil Voranc od leta terarno, glasbeno in šahovsko bežnt- ^eta	je moral I sekcijo, razen tega pa namerava-
zeiD 1 JjJed takratnim režimom, ‘ je «■^ve't v tem društvu. Bil kniii~?xV ta?nik ali predsednik,
VsemniČar’ režiser, igralec, pred-ni — kot komunist — idej-ni h;; ^ množic. Njegovo delo ilavp° on}e^eno samo na okolico borir,- sa^ ie bil povezan s «Svo-l^l« vsega okraja tja do Ve-x>plB •ln Trbovelj. Z literarnimi -n* na. katere je vabil na-
jim primanjkuje režiserskega kadra, toplo pozdravljajo iniciativo okrajnega odbora Ljudske prosvete, da bi v središču Mežiške doline organizirali režiser-
I de«, kateri bodo pridružili kmalu ‘ tudi javno čitalnico. Občinski ljudski odbor — vsa čast mu — je »Svobodi« nakazal že 20.000 dinarjev, da bi si nabavila revije, časnike in nekaj novih knjig.
Mežiška dolina torej uspešno nadaljuje delo svojega velikega glasnika, Prežihovega Voranca. Kulturno središče, ne samo Mežiške doline, temveč vsega okraja, bodo sčasoma nedvomno Ravne, kjer bodo poleg študijske knjižnice v bivšem gradu uredili Prežihovo sobo z vso njegovo bogato in revolucionarno literarno zapuščino. Izdelali bodo celo zemljevid prizorišč, ki jih je Voranc opisoval v svojih umetniških delih, in uredili album njegovih junakov, med katerimi so nekateri še živi. Tako se bodo dostojno oddolžili svojemu velikemu predhodniku in pokazali mladini
Pred
nHini
ne pisatelje in pesnike, med Pihn* J^^eta Klopčiča, je raz-rišfj1, °genj upora proti izko-irneiVa^cem' ^$2 njegovo delo je la, ° en sam cilj: dvigniti de-ko zavest. Moramo reči, da
en sam cilj: dvigniti de je~pv°-zavest- Moramo reči, di~ ji ,režih znal razgibati množice, ko ^pkazal tudi po osvoboditvi, sv ?e ie vrnil na Prežki vrh, na t)Saj° , domačijo. Za tradicionalni
dobil
Vsni . macijo. za tradicionalni doh',ni k°roški festival je pri-nik Vse Andske talente, od pesov, prozaistov, harmonikar-
Oorih3evcev’ pralcev pa do vaških 9ib ,7 Sleherni gorski kot je raz-al» tako da je bil festival res

tx II/IA 11 btz I U’j	C I l/Kt Ul y IX 7 k V Z, b / IX l/ (. l*ZZ*l/dKtl
jo oživiti spet ljudskoplesno sku- | ski tečaj, ki naj bi se ga udeležilo vreunouniKu m pouazan minami pino. Abiturientka Marija Osoj- ! kar največ igralcev. Lepo uspeva Pot, po kateri naj gre v srečnejšo nikova, nameščena kot knjižni- ! tudi knjižnica mežiške »Svobo- prihodnost.	Mojca
čarka v študijski knjižnici, v ; prostem času pridno zbira na-
rodno blago. Uspelo ji je zbrati že marsikaj, česar doslej še nihče ni zabeležil v slovenski literarni zgodovini. Zelo aktiven in prizadeven je še študent slavistike tovariš Paradiž, domačin, ki vodi dramatsko sekcijo in tudi sam igra. Dijaki so tako vzljubili odrsko delo, da se jih je že nekaj vpisalo na igralsko akademijo v Ljubljani.
Ravenska »Svoboda« ima kar dve dramatski sekciji, ki žanjeta lepe uspehe. Obe pa imata težave z odrom, ki tehnično ne ustreza več. Sicer je društvo dobilo 2 milijona dinarjev za popravilo Titovega doma, v katerem ima svoje prostore, Vendar četudi oder popravi, bo dom že v bližnji bodočnosti pretesen, zakaj kulturno delo postaja iz leta v leto živahnejše. Pred kratkim je društvo nabavilo 20 tamburic in zdaj 20 tamburašev že pridno vadi. Nabavo glasbil je v glavnem omogočila železarna.
Najbolj pa so Ravenci ponosni na svojo novo gimnazijo in na študijsko knjižnico, ki šteje 22.000 knjig in redno prejema 160 izvodov periodičnega tiska iz vse države ter več strokovnih revij iz inozemstva. S ponosom kažejo tudi na osnovno šolo, ki so jo temeljito popravili. Za to so žrtvovali skoraj 1 milijon dinarjev.
Prav tako aktivna kakor je »Svoboda« v Ravnah, je tudi »Svoboda« v Prevaljah. Pred nedavnim je dramatska sekcija z uspehom uprizorila Molierovega »Namišljenega bolnika«. Igralci
V tečajih bodo vzgojili nove kulturne delavce
Zveza kuiltuirnoprosvetniih društev radovlljiiškega okraja je v zadnjem času močno poživila svojo dejavnost. Več kot 20 prosvetnih društev, ki delujejo v savski dolini, v Bohinjskem kotu in celo v osamljenih vaseh na Pof kljuki in Jelovici, se s svojimi številnimi sekcijatua trudi in si prizadeva, da bi posredovala čim več prosvete in kulture delovnim ljudem. V teku letošnjega leta so priredili rekordno število najraa-ličnejiših kulturnih prireditev. Zlasti razgibano pa je bilo kulturno življenje v času šestmesečnega tekmovanja za II. kongres »Svobod« in pred praznikom delovnih ljudi pri Završnici. Najlepše uspehe je dosegla »Svoboda« v Bohinjski Bistrici. Da je gledališko dalo poživljeno, pa je veliko pripomogla dramska šola oziroma tečaj, v katerem so predavali pri-zmaimi gledališki strokovnjaki.
Za novo sezono je Okrajna zveza kulturnoprosvetnih društev sestavila na podlagi bogatih delovnih izkušenj načrt, po katerem naj bi bilo kulturno življenje letos še bolj živo. Kakor lani, bodo tudi letos organizirali šestmesečno dramsko šolo, ki naj vzgoji čimveč režiserjev in igralcev
ničarjem, da se strokovno izpopolnijo in postanejo kulturni pro-pa.gandisti. V tretjem tečaju pa bodo zbrali kandidate za pevo-
____	- glasbe ___ ... ____
sami radi peli in igrali na glasbila, pa jim primanjkuje šolanih j glasbenikov.	j
MATEVŽ LANGUS: PRIMČEVA JULIJA
Primtcon Julija, nedosežni ideal našega najnečjega pesnika Franceta Prešerna, bo kljub sooji osebni nepomembnosti ovekovečena tudi v našem slikarstvu. Matevž Langus (i?!)2—1855), ki je poleg Tominca in Stropa najmočnejši predstavnik pre-hodnega obdobja iz klasicizma d romantiko, je ustvaril njen portret.
Velik del Langusove slikarske zapuščine zavzemajo freske in oltarne slike. Bolj živ pa je ostal umetnik v portretnem slikarstvu, ne zaradi slikarskih kvalitet, temveč zaradi pristnosti, s katero je izrazil svoj čas — vso provincialno resničnost
D r n c	srn s. sl sr Ir s.
/
Črnuče nekdaj in danes
Rdeče predmestje Ljubljane
-------------„„ —.......—.	--------in rgratlcev za ----------------------- ----------- — —.
upajo, da bodo ob zaključku podeželske odre. Razen tega na- tu^ ™ Črnuče, tam okr< okrajnega tekmovanja med pr- meravajo organizirati knjižničar-1 tridesetega, zaneslo rdeče vimi.	.......	.............
Črnuče, prva vas čez mejo ljubljanskega mesta ob široki cesti, ki pelje na Štajersko, je nekdaj slovela kot zagrizeno klerikalno gnezdo, v katerem ni bilo prostora za človeka drugih idej.
Katoliški društveni dom za vaščane in znana gostilna »Rogovile« za ljubljanske klerikalne veljake sta bila edini žarišči vsega javnega življenja na Črnučah.
Kdo ve, kako in odkod, je tudi na Črnuče, tam okrog letg,
Jeseniška javna čitalnica postaja pretesna
meravajo organuizuraitii Knjažlltčar- ! *>	»«««« seme.
ski tečaj in s tem omogočiti knj.iž- Mladi fantje, ki so hodili na delo
v Ljubljano, kovinarji in tekstilci iz industrijskih podjetij, pomoč-
Na Jesenicah si lahko delovni Na žalost pa ima čitalnica že se-Ijudje nenehno bogatijo splošno in daj pretesne prostore. Mnogi bralci strokovno izobrazbo, zakaj organi morajo stoje čakali na dnevno ča-samoupravljanja in sindikalne po- sopisje, tednike, mesečnike ter družnice prirejajo predavanja, se- strokovne revije. Treba bo torej mmarje, debatne večere, tečaje, resno misliti na to, kako bi pro-izlete in ekskurzije, kjer se kavi- store zamenjali ali pa jih znatno nar ji seznanjajo z novimi ekono- povečali.
% L? iremi	rfrtl l th";l/’iDTU Z lTiZt opravljal" Prosti čas. Mladi ka-
e mi 0 doDr5eno upodobil, kakor do- n\rlcv in tehnikov m Ljudske teh- žejo izredno zanimunie za kniiop ..nikomur ni	mke reln nnmomhr.o h,A;	JL ..... fu"jrnunje za Knjige.
Tatija jama: kmet s sotle
lelj^ahia Jama, eden izmed štirih vodi-r‘mi riLonenskega impresionizma, s kale tuioč „?ael ° za^e,ku tega stoletja osve-??iere eteT ° slovenske umetnostne raz-2 08(fliL.”E“morno študiral naravo In jo
uoorseno upoaobil, kakor do- ■•••	us L,juusn.v seii-
nlke pomembna tudi »Svobo- > čitalnici »SooMerje redno
Zr*zu iz, j 711 usPeio. ro umetniškem Ust Se J Juma naturalist in kot natura-Ukai n Jr! zatekal o naravo. Čeprav je °r^čal u?- noDifl motivov, se je stalno 7« k tistim, ki
mu priljubili, se je boril ne
rin. ur	K cuuinici »duouoae«. ie redno
ter ^dvL lAZiraZUmt°a,}1U "a P^Polago sedem dnevnikov, 15 rL fndPn j smdlka,ne orgamza- tednikov, 6 štirinajstdnevnikov in sl^rhizaTIZ0^ r0UPnD-Jan]a 10 tnesečnikov z različno politično,
skrbija javno citalmco. Da je p. i- kulturno in strokovno vsebino
niki iz obrtniških delavnic, so stikali glave in si šepetali besede o enakosti, bratstvu, svobodi.
Brez večjih priprav so kmalu ustanovili podružnico »Svobode«. Ta sicer ni imela nikakih gmotnih pogojev za obstoj, a živela je le. Na Črnučah za svobodaše ni bilo prostora, kjer bi se sestajali, toda na Mali planini so si lepo uredili in opremili pastirsko kočo, ki se je imenovala »Pri treh psicah«.
V tej koči, ki je bila vedno številno obiskana, saj so bili domala vsi člani »Svobode« tudi vneti planinci in smučarji, ni bilo treba paziti na besede. Tu so Maks Pečar, France Ravbar, Cene Stupar brez skrbi razlagali svoje uporniške misli...
Rdeče seme je kalilo in rodilo. Zandarji so preklinjali: »Ti
k i “ ? utnetnostno smer
*e bldl ri0,’ t«moeč tudi s peresom, in to -/n A pr. n o io	ua Mullumo in strokovno vsebino.
'mA0 >e,kolebal med idealom sta-	n,e usPesn0’ lahko vsakdo Bralci se zanimajo tudi za inozem-
n°vim br°di'‘ slooenski>n žanrom, in med Ugotovi, saj se krog rednih obiska- sf,-Q Stinn rt- xni Aiinlni/»* brezkompromisnim slikarstoom.	valcev čitalnice zmeraj bolj širi. težko	Ža sZltno izobr^
zevanje bi bilo potrebno in pripo-—------------- ■■	..! ročliinn dn hi i.nrnnn ,1,
menile vsem tistim iz črnuške To razgibano življenje je priobčim, ki so darovali življenje za šlo posebno do izraza, ko so sla-nove socialistične Črnuče v novi | vili svoj občinski praznik, 24. ju-socialistični Jugoslaviji. Dolga \ ni ja, oziroma pri prireditvah, ki vrsta je teh imen, med njimi pe- I so trajale ves teden. Na teh pri-tih narodnih herojev.	| reditvah so nastopala vsa dru-
Po osvoboditvi so Črnuče za- ^tva" »Svoboda« in »Partizan« dihale novo življenje. V najtež- S*a. Priredila akademijo in konjih letih so zgradili prebivalci na ! cfr’ oasilska dmštv<x so imela Črnučah velik zadružni dom s: stk,upne Je, Strelska družina krasno dvorano. Tu je sedaj sre- " ‘fkmouanje. Ljudska tehnika gor-dišče vsega kulturnoprosvetnega s ce	dirke na Rašico, ka-
življenja vasi. Trikrat na teden • J”0!’. •,e Zyeza borcev priredila imajo kino predstave, Svoboda Partizanski pohod in taborjenje, prireja tu svoje igre in koncerte, -sam PraznlJc bilo v za-tu so predavanja Ljudske uni- druznem . domu veliko delavsko verze ter sestanki društev in or- zborovanje, kjer je govoril posla-ganizacij.	nec tovarlS Tomo Brejc. V tednu
.	.	praznovanja pa je bila prirejena
V občini Črnuče deluje danes v šoli prva gospodarska razsta-nad dvajset političnih, kulturno- va, ki je pokazala predvsem iz-prosvetnih, sindikalnih in dru- delke elektroindustrije, ki se na gih organizacij in društev.	Črnučah vse bolj razvija.
Z našega filmskega platna
Daleč od večnosti
Glavna junaka filma »Daleč večnostu pravzaprav nista mladi
, ljudi, duševno in čustveno razgibanost časa in njegove družbe. Te 0(l zlasti, velja za tisti del filma, ki pri. idi kazuje življenje prebivalcev stare
pravi šek
ameriški novinar in njegova daljna hiše ob začetku tega stoletja -
angleška sorodnica Leslie, marveč Bad stare aristokratske Anglije, ____________
stara hiša, ki jo je zaradil vred sto- razgibane dobe industrije in kaptte
unyu:sKU suroanica kesne, marveč ohuie ui ibiuitruisnv stngLije, stara hiša, ki jo je zgradil pred sto- razgibane dobe industrije in i let jem in pol njun davni prednik in H^na ter vstop proletariata i iz katere je izšel njun rod. Njuna 90ve socialistične ideologije v
111 / J. /t sin	-. .1 — : .. I.. ...   lipnn nvovin Jr i* /» ♦•/i i ž t si s.
in nje druž
iz Kmere je tzset njun rod. Njuna J ‘‘ »ouuuiki tene ideologije v aru: ljubezenska zgodba je le nevsiljiv ,'en0 drena konservativnega britar okvir spominov, ki jih pripovedujejo Mcega imperija; med človeško globok zidovi stare hiše. Pred našimi očmi in najbolj pretresljive prizore filme se razvijajo zgodbe, cel omnibus bolj P? se uvrščajo podobe tragičnih usod manj tesno povezanih zgodb, ve- 'c‘ fe Pletejo in razpletajo med prvi ih ali žalostnih, kakršni so biti svetovno vojno. Morda je prevet
19. SEPTEMBRA VSI NA OSTROŽNO!
se
alt tuMioj »VOIIIS	AfJUUU, W~	*•- * - -	„	_
selih ali žalostnih, kakršni so bili	svetovno vojno. Morda je prevet
prekleti komunisti! Spet'so obe-	šL^jem aZ %% »” «nJ$°ZiL*A %/afZ <£
sili tiste rdeče cunje po dreve-	Pleškega otoka pa do strahot nad- . lotfi čeprav je zelo spretno in iz-
Pa so zatrli Svobodo toda svo-	Uudi v smiselno celoto, je ideja	cejšnji meri rešila vrsta odličnih
, fZab l ?v0J°a0' toaa SVO-	fUmrh katerv simbol je tJ tipični	igralcev, moramo priznati, da sodi
bocloljubnih misli niso mogli vec	angleški dom, ki kljubuje viharjem	film »Daleč od večnosti« ne samo pc
zatreti.	časa, simbol še »daleč od večnostu mri in režiji,_ ampak tudi zarad:
, ------- ...	__ zv., v-__________...	.,	., trajajočega prijateljstva in zavezniš-i	humanosti, poštenega odnosa dt
n uprava čitalnice t-rnuce so Dile na najhujšo tva med Anglijo in Ameriko Ta ten- j Ižudi, ki o njih pripoveduje in končni naročila noč v rvninh	| preizkušnjo našega ljudstva pri- denca. v času nastanka filma še '{VfD zaradi prijetnega humorja, mer
f,.A°	l	i	P	meja h možnosti	pravljene p slovenske vTrti-	mn0!!° bo,i aktualna kot sedaj, ni	f^me, ki si jih je vredno ogledati.
tudi	nekaj inozemskih strokovnih I,hwvenJKe varu-	vsiljiva_ razen v nekaterih hnU
revij, ki bi še dvignile zanimanje ' Z“xe 80 poslali v gozdove. Prva površno obdelanih prizorih, za Čitalnico	naša narodna heroja, ki sta da- posledica ogromne množine
kulturni drobiž
bolj
oseb
hZala^lienje Mi?V0,l0dč0’ ^ let t’ZVdf pTnLfantt%leutu%
bila ČrnuČana Maks Pečar m gledalcu vtis neenotnosti in se mu Rezka Dragar jeva, prva slaven- šele čez čas izkristalizira jasna po.
"N ska vas, ki je gorela zaradi upora fJnJ" rnJ!l„,lalnJe naive6ia vrednost \ Črnučah, iohiln nnSicn	tega filma .ravno . v. nekaterih pri-
ecepti za proizvodnjo filmov
n.J® v k‘ubl1 filmske in ^mški fiiJ:V-se,dorfu predaval znam nm^PtogiiT^' dej9v,ec Opfermann y,atelj i- hmoobrskovalcev. Prer
vv u-eiuvvu uprermann t. jo ^.^obiskovalcev. Preda injjv°i referat pripravljal že u mnooih v ta 1?P?en zbiral podatka Lu 3« prhm JnSk,h kinematografih h izsledkov d° Zanimivih in P°uč-
ta, *mar”sjnw ie prišel do zaključka. oJCev enniS ’,.,.odr"‘llih kinoobisko
"ic™: dTu- Rfndar, če se bodo v več tujih jezikov. Original bodo nare. maH tu Z lmi tuht PPdatkov in sne- kovali v poseben mikrofon, a na drugi TZ JZlh L w	bo vse tisto, strani bo avtomatični pisalni stroj
Kar onih 81.5 /# gledalcev sumljivega dokončeval prevod. Delo robota bo
'n pokvarjenega okusa želi, ni mnogo um/,*!	---—’
upanja, da bo nemški film v bodoče kazal kaj drugačno podobo, kot jo že danes kaže.
Francoski književniki in politika
d%miVmolaZmbi nffglTTolot lfmel možgane* prevajalca — umetnika.
pravi profesor Booth, zelo zamotano vendar ne bo prevajal počasneje kot to sedaj dela okreten prevajalec — človek. Le tega učeni profesor in doktor ni povedal, da bo prevode umetnin, ki jih bo »prestavil* njegov robot, z užitkom bral verjetno le on sam, kajti dobro prevajanje je tudi umetniško delo; in če dr. Boothu
(>nnL. ,	KinOOOlSKO	thvu KUierimi so oui piša.
sJaro- minrivi °r?l,s	Štirinajst let telji: Georges Duhamel, Andrče Ma
i^GtoamtrŽ: r	obiskovalci ki rois, Jules Romaines in Andrče Sieg
^°dbe p** vD.te{t.{° videti v filmih fried* je podpisalo izjavo, v kateri Linije j«	sami zamišljajo žele, da Francija ratificira pogodbo
llj1jpka, da 1 lx Opfermann do za 0 Evropski obrambni skupnosti. Sma 1 filmu no* n*e večina obiskovalcev trojo, da bi vsako obotavljanje lahko nurnor, prelen V^ri: Oubezen, erotiko, pripeljalo Francijo do nezaželenega
Predavat p! i V1 srečen konec.	izolacionizma, do izgube prijateljev msv, ua »uiuverc numuj ianK0 verja-
lokšn0	noju vzroke tn.t° ie, pravijo francoski književ me, da je tako doživetje sploh mogo-
Gvedel jih ilenje kinoobiskovalcev. mki, zadnja možnost, da se izgladijo če* in da razstava jugoslovanskih lt8ti so krini * 8an}° neka*- v Prvi odnosi z Nemčijo.	.s~2—xuii.	*—1.
Fn‘ £}SPPpe ^nnenkJamdaPlfe Robot 8TOz{ Prevajalcem
,udi	.redstvo za zabavo in ne Po izjavah dr. Andrevo Bootha
Simfoniki slikarstva
Razstava jugoslovanskih srednjeveških fresk je doživela v Zahodni Nemčiji izredno velik uspeh. Tisk više, da »človek komaj lahko verja-
umetnn*t	za *ab<*vo in ne Po izjavah dr. Andretv Booi
Jiv zei0	P°l*p tega je vzrok profesorja matematike in fizike .........
J^skovalcev an°jf^na kultura kino, londonskem Birberk Collegeu kaže, oi^nvatelj 'n; sli y0d teh analiz da se prevajalcem bližajo slabi časi
^ fcl naj bi	Podat- prevajal književno dela na klasičn
'	služili 12 nadpilj- angleški jezik. 'Ta tobot bo »razumeli
srednjeveških fresk predstavlja »skrivnostne globine ustvarjanja*. V Munehenu je bila razstava odprta v poslopju Bavarskega narodnega muzeja, kjer so bila v zvezi z njo ■udi predavanja o »doživljanju naj. večje umetnosti«. Za velike freske iz Sopočana piše kritika, da so to dela ustvarjalcev izrednih umetniških moči »simfonikov slikarstva«, »ki jih je treba uvrstiti med največje mojstre siseh časov*
Važno je, imenovati se Ernest
Slavni angleški dekadent Osca Wilde ni bil revolucionar. V svoji, namenoma izredno iskrivo in blesteč
Tit Ufi H i l,	vi rt, le -f Z c %	* *V.A*
Črnučanov, je bila Rašica.	zorih in delih, v katerih so ustvar- t---.v—7 TV .
Danes stoii vred velikim za- ^alci z veščo roko v nekaj potezah, i Plsartlfl dolih ne kritizira, ne obt • i ^ Vrea ?eil'cirn za	besedah in dejanjih postavili pred {?u{e \n razkrinkuje, ker ga družb
aruznim domom veličasten SJJO— nas vso tipičnost tiste dobe in nje- * ^ot celota in njeno gibanje ne zanima
ta; JVilde le smeši posameznepredstat nike, najraje okostenele in že neke liko zatohle posamezne tipe takratn angleške aristokracije. Norčuje s vsevprek, iskrivo duhoviči, kar m, je glavni namen, in karikira. Tak je tudi njegova komedija »Važno j imenovati se Ernest«, mojstrsko prt nesena na filmsko platno, kajti ustva, jalcem se je posrečilo literarno pod togo precej enakovredno prenesti n filmski trak.
Zgodba sama po sebi je zelo prt prosta in se zapleta in razpleta kr nešteto podobnih, a v veliki večir
Prizor iz filma »Daleč od večno&ti«
nvsivio pouvunin, a v ve/iKi več slabše pisanih ali filmanih delih dveh zaljubljenih parih in zmešnj vah, ki nastanejo zaradi majhn laži. Toda Wilde je vložil v to en stavno in obrabljeno zgodbo toli bistrega zbadanja, hudomušnega no čevanja in duhovitega karikiranja, 1 je delo ohranilo privlačnost in sv zino in tudi v igralsko ter oblikov\ dovršenem filmu doseglo svoj nanu ! 7* zabavati gledalca na račun ne\ trhle in že skoraj izumrle družb obenem pa vzbujati prijetno razp loženje z duhovitim preobračanje preprostih življenjskih resnic ali h domušno ponorčevali se iz nji Kakšna velika in posebna pridobiti za naše filmske programe pa kom, dija »Važno je imenovati se Ernes
ravno ni.
V TRSTU SO NilšLI SKLADIŠČE OROŽJA
SKRIVNOSTNI MOLK
Doslej so odkrili že tri skladišča. — Samo v enem je bilo orožja za 190 milijonov lir. — Orožje je iz pošiljke, ki jo je dobila Italija po Atlantskem paktu. — Policija molči. — Lastnikov
niso našli
Tržaško demokratično javnost je davati kdor bi si to izmislil in ne močno vznemirila vest, da so na da bi to kdo opazil. Zato so zelo “■	■
železniški postaji odkrili tajno skla- upravičene domneve, da tržaška po- dentisti ob večkratnih neredih v dišče	orožja. Skladišče je	bilo po-	licija molči, da se morda ne bi od-	Trstu zlasti po lanskem osmem okto-
sebej	zgrajeno	v ta namen.	Točnega :	krilo, da stoji za vso zadevo kakšna	bru, če ne prav iz takšnih	skladišč?
števila streliva in orožja policija i vlada.	! Da, če bi bilo količkaj priprav-
noce	povedati,	sodijo pa, da gre za i	Vsekakor se ob teh najdbah vsak	Ijenosti, da najdejo prave	lastnike,
okoli	250 pušk	in strojnic	ter okoli i	vpraša, odkod pa tisto orožje, ki so	bi jih nedvomno našli. Ce.	.
milijon nabojev, skupno v vrednosti
PO UDARU V GUATEMALI
BELI TEROR
Po pogromih, ki jih uprizarja nova guatemalska vlada na delavce in Indijance, so prišli na vrsto tudi španski republikanci, ki so se po porazu špan-ga odkrili na sedežih raznih ireden- , ske republike zatekli v latinske države tističnih strank in organizacij (n. pr. i Južne in Srednje Amerike, zlasti v Me-I v demokrščanski delavski zbornici soj hiko in Guatemalo. našli 17 strojnic in 20.000 nabojev, na i Proti preganjanju španskih republi-sedežu INPS 56 strojnic, 50 pušk 4 kancev pa so nastopili francoski socia-ir, a	y]sii ki poslali Socialistični inter-
puškomitraljeze in 4 težke strojnice ter 52.500 nabojev itd.). Od kod orožje in bombe, ki so jih uporabljali ire-
190 milijonov lir. Vesti, ki so krožile ob prvi najdbi, da sta še dve skladišči orožja, so se izkazale kot resnične in so kasneje našli obe — eno na podstrešju železniške direkcije na trgu Vittorio Veneto, drugo pa v hišici progovnega čuvaja v predmestju Rocol.
Kako je prišlo orožje v Trst? Domnevajo, da so ga poslali cel vagon iz Livorna. Po znamkah pušk in strojnic pa se da ugotoviti, da je to orožje del tistega, ki ga dobivajo države, članice Atlantskega pakta.
Ce bi kazala tržaška policija ko-
KONFERENCA KP STO
Meč socialistične fronte
Tržaški komunisti za enotnost delavskega gibanja v Trstu
Preteklo nedeljo je bila v Trstu soluciji, ko se je odcepila Vidalijev-
nacionali naslednjo spomenico:
»Nova guatemalska vlada je proglasila španske republikance v Guatemali za nezaželene. Francoski socialisti ne bodo nikdar dopustili, da bi spet preganjali ljudi, ki so jih pregnali iz domovine zato, ker so branili demokracijo in svobodo. Zato zahtevajo od Internacionale. da odločno protestira proti tej nameri guatemalske vlade in prouči vse korake, ki bi odločno podprli ta protest.c
NEVAREN ZAPLET DOGODKOV OKROG FORMOZE
TOPOVI GOVORE
Čangkajškova letala bombardirajo kitajska mesta. — Dveur’ topovski dvoboj za otok K vemo j. — Dvoje stališč do Formoze. Mir na Vzhodu je ogrožen
Medtem ko v Manili na Filipinih zasedajo predstavniki osmih »azijskih« držav, da bi se sporazumeli o paktu za obrambo Južne Azije, med njimi sta samo dve južnoazijski deželi, so ob kitajskih obalah spregovorili topovi.
Ni še tako dolgo, ko so Cangkaj-škove vojaške enote napadle nekatera mesta na kitajski obali, že prihajajo vsak dan nove vesti o spopadih v vodah in ob obalah okrog Formoze. Pretekli teden je trajal topniški dvoboj med obalnimi baterijami na celini in otokom Kvemoj, ki je v posesti kuomintanških čet,
konferenca Komunistične partije an-
ličkaj dobre volje, bi ne bilo težko. gloameriške cone Svobodnega trža-odkriti pravega lastnika. Na železni- škega ozemlja. Ta partija je delovala škd postaji namreč ne more preži- samostojno po informbirojevski re-
PiSililiiSliillf
McCarthvju postaja vroče pod nogami. Urednik Goro je ustanovil klub »Joe must go« (Joe naj gre), ki je zbral že 400.000 podpisov, da bi odstavili viskonsinskega senatorja. McCarthp pa je ustanovil svoj klub »Joe will stav« (Joe bo ostal) — in tako sta se oba kluba znašla za eno in isto mizo
NAPAD NA DANSKO SOCIALISTIČNO -VLADO
»KAZEN BOŽJA«
Buržujski listi dolže socialiste, da so oni krivi, ker je bilo letos premalo dežja. — Gospodarski položaj Danske prikazujejo v najbolj črni luči. — Položaj pa je prav nasproten: brezposelnost je manjša, vlada bo prihranila 180 milijonov kron
DansJ«,i list »Socialdemokraten« piše, , žetve. Vsak pa mora priznati, da je da buri*.iški časopisi kar tekmujejo, j življenjska raven mnogo višja kot prej da bi prikazali v čimbolj črni luči go-1 in zavoljo tega noben pameten človek spodarski položaj na Danskem. Namera i ne bo dvigal alarma, je očitna: pripravljajo napad na vlado, ki je »kriva za to, ker letos ni bilo
dovolj dežja«. To pisanje spominja na • se zavedata odgovornosti za svojo go-poskus, da bi ustvarili tako vzdušje, i spodarsko politiko. T> _ kakršno je bilo v juniju, ki je izzvalo j demokraten«^ nalaga divji uvoz. Nekateri listi so šli celo J drugim stran
Vlada in socialdemokratska stranka
tako daleč, da napovedujejo nove volitve. Letošnja suša pa je po njihovem pisanju »kazen božja«, ker je na Danskem socialistična vlada.
Socialdemokrati pa pravijo, da je lotos proizvodnja rekordna. Pred dvema letoma je bilo 80.000 ljudi brezposelnih, sedaj pa jih je komaj 20.000. Vsekakor j pa so nastale pomembne valutne težave ! zaradi tega. ker je potreba po valutah j presegla valutne rezerve zaradi slabe
To pa, pravi »Social-ja odgovornost tudi strankam in gospodarskih težav, ki so nastale zaradi suše, ni treba zlorabljati.
ska kominformovska partija.
Na konferenci je imel sekretar Partije Laurenti daljši referat o nalogah komunistov in socialistov v sedanjem položaju v Trstu. Sedaj gre v prvi vrsti za enotnost vseh socialističnih sil in za ta cilj je treba podreti vse zapreke, omogočiti sodelovanje vseh strank, ki se opirajo na delavce, pritegniti pa je treba še vse tiste demokratične struje, ki so pripravljene upreti se nazadnjaški politiki. Ta pa postaja iz dneva v dan pogubonosnejša koristim delovnih ljudi. Pogoji za takšno enotnost so, saj močno raste nezadovoljstvo proti kominformistični politiki in politiki iredentističnih strank. Razpoloženje med delavci je vse bolj takšno, da so že ustvarjeni pogoji za široko demokratično fronto tržaških delovnih ljudi. Seveda pa bo treba preprečiti takšno prakso, kakršna je lastna tržaškim kominformistom, ki vsiljujejo svojo hegemonijo. Skupnost interesov naj bo temelj sodelovanja demokratičnih sil v Trstu.
DUCLOS ODPOTOVAL V MOSKVO
PO DIREKTIVE
Generalci sekretar francoske komunistične partije Jacques Duclos in vodja komunistične parlamentarne skupine je v začetktf meseca odpotoval v Moskvo. Menijo, da je odpotoval v zvezi z odklonitvijo pogodbe EOS v francoskem parlamentu. V Moskvi naj bi se podrobno pogovoril o nastalem mednarodnem položaju z Mauricem Thorezom, ki je že pred poldrugim mesecem odpotoval “	;k'
8000 delavcev je že zaprl Armas, gvatemalski diktator. Žene s culami v rokah čakajo pred zapori, da hi oddale nekaj hrane svojim možem
celi dve uri. Čangkajškova let so bombardirala Amoj itd.	.j
Zakaj vse to? Newyorški ^as0?T18 pišejo, da je to čisto »komunisti provokacija«, ki naj bi imela za ^ men ustrahovati ministre v Man1 ' Tega pa najbrž še tisti ne Verjanki je to napisal. Toliko politične n1 drosti pa lahko pripišemo Kitajca '
da ne bodo izzivali prat takrat, ^ dar se v Manili pogajajo, da bi sk1
nili pakt proti »kitajski nevarnost '
Veliko bolj se dajo vsi ti iz£rC. obrazložiti prav z druge plati. kajškovega zunanjega ministra nl v povabili na Filipine, saj je režiaa tako zbankrotiran, da ne S(J tudi na take konference, ki bi J* dali Amerikanci resen videz. ti incidenti dajo slutiti, da je njib°[ pravi povzročitelj Čangkajšek, da udeležencem v Manili dokazal, kaJj huda je »komunistična nevarnost« kako brezuspešen bi bil boj, Ce p bi bilo njega na Formozi.	nA
In prav ta Formoza ali Tajva' kakor ji pravijo Kitajci, je kaine spotike že dalj časa.	,,
Kitajci pravijo, da je Formoza 6 stavni del Kitajske in nima scdjj, ameriška flota tu ničesar oprav* ‘ Washington pa pravi, tu je CaiJ^ kajšek edina preizkušena sila dal naokoli, na katerega se lahko zaf*^ sejo. Formoza pa je sestavni ™ obrambe Pacifika in Daljnega VZ& da pred »komunistično nevarnostJ0' Zato na vso moč podpirajo Čaa^ kajška in dajejo potuho njegov*11 avanturam.	,g
Kako se bo ta stvar končala, J težko reči. Eno je pa gotovo: doK* bodo Cangkajšku in njegovim ava turam dajali potuho, toliko časa mir v tem delu sveta resno ogroz61'
v Moskvo.
IZ TUNISA
SVOBODA
Te dni so uradno dovolili delovanje nacionalistični stranki Tunisa Neodestur, ki so jo razpustili 1938. leta. Kljub razpustu je bila ta stranka ves ta čas voditelj nacionalističnega gibanja v Tunisu.
PO PREVRATU V BRAZILIJI
¥©y« je ut

Odprta so vrata ameriškemu kapitalu. — Manj investicij in vmešavanja države v gospodarstvo, kar vse je bilo na poti ameriškim finančnikom. — Stavkovne akcije po vsej deželi. — Sindikalne voditelje zapirajo
Po prevratu, ki je sledil samomoru pri vrata ameriškemu kapitalu in predsednika brazilske republike Var-. izjavil, da bo le čim večji uvoz tu-gasa, so se oblasti polastili elementi, j ega kapitala rešil deželo. Po njego-
ki so že na prvih korakih pokazali, kdo je za njimi. Novi finančni minister je pohitel obtoževati prejšnjo vlado, da je z vmešavanjem v gospodarstvo in »pretiranim, načrtom industrijske graditve kriva za slab gospodarski položaj dežele. Prvo, kar je napravil je, da je na široko od-
POZIV AMERIŠKIH SINDIKALNIH CENTRAL
VOLI DEMOKRATE
CIO in AFL pozivata ameriške delavce, naj na jesenskih volitvah za kongres oddajo svoj glas za demokrate
Vodstvi kongresa industrijskih organizacij (CIO) in ameriške federacije dela (AFL), ki združujeta v svojih vrstah 16 milijonov delavcev, pozivata svoje članstvo, naj volijo na jesenskih volitvah za kongres demokrate, ne pa republikancev, ki so v Združenih državah Amerike danes na vladi.
Sindikalni vodstvi pravita, da
se je
PRUATEUSKI OBISK
Te dni je prispel v Ljubljano bivši predsednik švicarske socialistične stranke Hans Oprecht. Za časa bivanja v Jugoslaviji se bo seznanil z gospodarskim in družbenim življenjem v naši državi.
Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica i — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305-1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.
položaj delavcev pod republikansko vlado močno poslabšal. Brezposelnost raste, proizvodnja v jeklarski industriji na primer pa je za 30#/# nižja kot lani. Plače delavcev avtomobilske industrije so za 15 ®/o nižje kot prej itd. V svojem proglasu, ki so ga izdali ob Dnevu dela, ki ga praznujejo v Ameriki 6. septembra, napadata sindikalni vodstvi vlado, ker »dela za bogataše in podpira korupcijo«, dalje, ker je opustila Roosewel-tovo politiko »New Deala« in »Fair Dea-ia«, s slabo zunanjo politiko izgubila zaupanje demokratičnega sveta, poslabšala tolmačenje protidelavskega Taft-Hartleyevega zakona ter utrla pot splošnemu gospodarskemu polomu.
Treba pa je vedeti, da sta sindikalni centrali že večkrat pozivali svoje člane, naj glasujejo za to ali ono stranko. Vendar delavci niso vselej sledili pozivom svojih sindikalnih vodstev. Zato še ni prav nič gotovega, če se bodo delavci na jesenskih volitvah res odločili za opozicijsko stranko. Po nekaterih znakih sodeč pa bo letos le več tistih, ki bodo sledili politiki svojih sindikalnih central.
vem mnenju naj bi znesek uvoženega kapitala presegal vsoto deviz, ki jih tuja podjetja izvažajo iz države na račun amortizacije in dobičkov. Izvoz pa je doslej močno obremenjeval brazilski devizni sklad (vrednost ameriških investicij v Braziliji znaša več kot milijardo dolarjev). Vlada bo poleg tega omejila gradnjo elektrarn in investicije v prometu. Skrčili bodo tudi državne kredite gospodarstvu. Potemtakem je stvar čisto jasna: vse ugodnosti ameriškemu kapitalu pa naj se razvija le toliko in le takšna politika, kakršna je všeč ameriškemu kapitalu. Taki politiki pa povsod na svetu pravijo kolonialna politika.
Istočasno prihajajo iz Brazil^, poročila o demonstracijah in štraJ kih. V Santosu so demonstranti ^ žgali ameriško zastavo. V San Pao so proglasili 24 urno generalno ata ko. Poziv Gimaresa, ministra za oetj naj ne stavkajo, so odbili. SlndiK8 v Rio de Janeiro, Minas Gerae Pernambucu, Rio Grande de NOjJjj pa so izjavili, da se bodo pridn*z stavkajočim v Rio Grande de Sul* Socialistična stranka je prve po prevratu izjavila, da je P1-0^ vladi Cafe Filha. Povod za to l dale aretacije sindikalnih voditelj61} ki jih je dala vlada zapreti takoj j, Vargasovi smrti. Samo v Riu so h zaprli 40. V novo vlado pa je stoP socialdemokrat Aramis de Athay°-
li
kjer je prevzel ministrstvo zdravstvo.	^
Ameriški kapitalisti so dosegli? fn0 so hoteli. V Braziliji imajo posluj, vlado, ki jim ne bo delala več P1 glavic s samostojno gospodarsko P,e litiko in bojem za neodvisnost ^ dežele.
So dobivali iredentisti ob večkratnih izgredih v Trstu orožie ‘ takih skladišč? Kdo ga je poslal? Čigavo je orožje? To so vPr šanja, na katera tržaška policija ne da odgovora
B E N O Z U P A N ČI Č :
SREČANJA s kraji in ljudmi
To so bežna srečanja. Kakor bi človek samo za hip pogledal v tujo hišo skozi okno ali, podoben radovednemu otroku, za trenutek odškrnil vrata in se nemudoma spet umaknil. Takega popotnika rešuje plemenita radovednost, ki mu zbistri pogled in mu kljul. vsemu odpre nove svetove — tako blizke in vendar tudi tako daljne. Vse se mu vtisne v spomin in srce. Saj je tak svet pozneje delček njega samega. Le vča sih se mu zazdi, da niti ni bilo res, sicer pa ga nosi s seboj, to pisano življenje, ki utriplje v neustavljivem, živahnem ritmu. Celo ladja je še dolgo dolgo navzoča: kakor galeb se pozibuje na valovih, ki jih z nežno roko pregiba maestral.
Llmassol, 30. julija
Videli smo vrh Troodos (1952 mi) že v soncu, medtem ko se je rt Ga ta še kopal v kopreni jutranje megle. Komaj smo zavili okoli njega, so se nam zableščala v oči limassolska okna. Pogledal sem oa vzpetine nad mestom in pomislil, da je prav zaradi planin Ciper z morja tako domač. Kakor da bi srečal starega znanca.
»You aJ*e welcome. Sir to Cyprusl« (iz Othella) piše na vseh prospektih in vabilih, toda vse kaže, da Shakespearovi potomci nikakor niso več deležni prijazne dobrodošlice, čeravno imajo svojo vojno luko ravno v Famagusti, kjer sta storila nesrečno smrt lepa Benečanka Desdemona in črni general Othelio.
Limasso) je lep v jutranjem soncu: morju kaže osvetljena pročelja pristaniških stavb in rdečkaste ali zelenkaste obraze vil, ki so potaknjene med cipresami. Na vzpetine nad mestom kakor da je posedla jata be lih golobov. Daljnogled pove. da so to vojaška šotori-šča.
Čoln me potegne z ladje v mesto. S seboj vzamem enajstletnega sopotnika Zorana, strastnega ljubitelja nogometa, ki potuje v Damask k staršem. Mislim si. kako bi sam skopmeval na ladji, če bi moral ostati na njej. Ladja je pač čudna ustanova: če ne moreš na kopno, kakor hitro obstane, si podoben internirancu.
Kakor hitro sva na kopnem, spremeni mesto svoj svetli obraz. Ulice so tesne, hiše zapuščene, umazane. Prodajalci sadja glasno ponujajo svoje blago: slo-
vito ciprsko grozdje. Zoran gleda z razprtimi očmi in me pocuka za rokav: »Kaj misliš, ali je varno tuf« Dva Tommyja gresta po pločniku, kakor da sta sama: V kratkih hlačah, s suhljatimi, rdečkastimi nogami, debatirata in obvezno žvečita gumi. Zoran pogleda začudeno za njima in potem pravi:
CIPER
500.000 preb., od teh 80,2*/# Grkov, 17,9*/« Turkov, 1,99/* drugih. Večja mesta: Nicosia — 40.900 preb., Llmassol — 27.000, Famagusta — 2<kG0Q, Paphos — 6000. Kyrenia — 3060. Glasovanje L 1950: od 224.747 volivcev se jih je 215.100 Izreklo za priključitev h Grčiji. Otok je od 1. 1925 britanska kronska kolonija.
»Vaš, tu ne bi bilo slabo, kupiti kaj za spomin. Kaj originalnega.«
»Da,« pravim, »kos bakra, če hočeš. To bo najbolj originalno. Ko že vse veš o nogometu, prav gotovo tudi veš, da je baker dobil svoje latinsko ime po Cipru.«
»Ne. ne vem,« pravi. »Saj se v šoli kaj takega še ne učimo.«
»Latinsko se pravi bakru cyprium. Tu so ga kopali že pred več kot štiri tisoč leti.«
»Zijam,« se nasmeje Zorau. »Tak si kot kak profesor.«
Ta čas sva že sredi mestnega vrveža. Ljudje hitijo sem in tja. Vsi lokali so brez vrat. Kovač kuje okovje za voz in iskre pršijo na cesto. Krojač šiva na hišnem pragu. Brivec brije skoraj na cesti. Pod stropi se ne slišno obračajo električni ventilatorji in nekoliko hla dijo — je pač julij in 45 stopinj Celzija. Majhen deček poganja pri brivcu čudno pripravo: dve leseni plošči pod stroj^om, pritrjeni na vrveh. •© premikata sem in
tja in pahljata. Deček sedi na pragu, gleda na cesto in ju z vrvjo poganja Pred sosedno hišo sedi debel Turek in kadi svoj »nargile« (vodno pipo). Nasproti nama prideta drug za drugim dva popa: v črni sutani, s črnim pokrivalom, z lasmi spletenimi v kite in spetimi na tilniku, z gosto Irado in neznansko mastnimi lici.
»U,« pravi Zoran, »kako sta nemarna. Kar pozna se jima, kjer se jima cedi omaka.«
Pot naju pripelje do velike pravoslavne cerkve, s tlakovanifn trgom pred vhodom. Vrata vanjo so na stežaj odprta, in kolikor je moči videti od vrat, je cerkev za čudo lepa in čista Na vogalu cerkve sedita v senci spet dva popa, za las podobna tistima, ki sva ju srečala, m živahno govorita, oprta z rokami na kolena
Potem prideva spet do morja. Sonce žge, obala je skoraj prazna. Po cesti pride starka, vsa v črnem tudi sama vsa črna in zgubana, m ponuja precej preproste in ne preveč čiste čipke. Ne razumeva je, kaj nama razlaga. Navsezadnje pokaže na trebuh. Ta kretnja je obupna in popolnoma razumljiva: treba je jesti, treba je živeti. Ko sva že naprej, me vpraša Zoran:
• U ■*0rJx>li trebuh?« »Ne.« pravim, »lačna je. Nima kaj jesti.« Zoranove oči se napolnijo z začudenjem in obžalovanjem. Zoran ne more razumeti, kako je to: nima kaj jesti Zoran še ni spoznal, da je mnogo ljudi po svetu, ki nimajo kaj jesti In ta čas sva že v lepšem delu mesteca: vile, vrtovi, sem in tja na vratih livri-ran lakaj, limuzina na cesti, lep, negovan ženski obraz na oknu.
Zoran menda še vedno ugiba, kako je to, Če nimajo ljudje kaj jesti. Jaz ta čas razmišljam o tem ne-rairnem, starem Cipru, ki je že tisoče let znan v zgo-?°vmi o tem križišču kultur, kjer so se najprej srečah Egipt. Mala Azija in Mezopotamija Tu sem so zajadrali Feničani, Asirci, Perzijci, Grki. Tu se je iz morskih pen rodila Afrodita Kiprida Tu je gospodaril Aleksander Veliki in za njim Ptolomeji, pozneje Rimljani in po razcepu rimskega imperija Bizanc. Za njimi so prišli zmagoviti Arabci (648—958 in za njimi križarji, ki so se v velikih valovih zgrinjali na »Jutrovo.« Tu so se pozneje križali interesi pomorskih republik — Genove in Benetk, dokler niso zavzeli otoka Turki (1571). Ti so ga 1878 pogojno prodali Angležem, ki so ga v začetku prve svetovne vojne anektirali, pozneje Pa proglasili za »kronsko kolonijo«. Kos starega, prijaznega sveta skratka, kjer se vselej križajo morska pota in — Interesi.
Ko hodi človek danes po limassolskih cestah, na prvi pogled ne čuti, da je tu zadnje čase zelo razgibano, da imajo celo ilegalne organizacije in ilegalno list©. Mesto kakor da je pogreznjeno v svoj najbolj
povprečni »vsak dan«. Toda tu človek kljub ?cmu 11 ve. kaj utegne Liti jutri.
Z Zoranom stopiva v majhno Čedno urejeno trger vinico po dopisnice. Streže zalo, črno dekle, ki 6°^ francosko Razgovarjamo se, in ker je dekle Prije,:„n' se človek nehote pomudi del j, kot je nujno potreon* Na dopisnicah in na prospektih nama pokaže znamenitosti; pravoslavni cerkvi in eno katoliško, m sejo (to sva videla pozneje; skromna, zapuščena r®^’ piuzej, banke, hotel. Pove nama, kam vse vodijo ces. in doda da je Ciper dežela koles Vsak deseti Pre? valeč ima kolo. No. pravim, kolo je pač znamenje o ločene življenjske ravni. Ne. pravi odločno dekle, kako ne. Zanje da to ne velja. Pri njih se ne da » voriti o nikakršni življenjski ravni, dokler so ko nijei.	. in
Zoran ni niti poslušal niti razumel. Izbiral j® izliral in izbral navsezadnje razglednico z ljur>K“ razkuštranim osličkom.	m0f
Na cesti je, kakor bi stopil v kmečko peč, k a id bodo vsak čas vsadili kruh. Sonce se je že povzpe*0 vrh neba in morje je povsem posivelo.
»You are welcome, Sir. to Cyprusl«	. -j.
Ko Ciper ne bo več kronska kolonija in sploh kakršna kolonija, bo ta pozdrav šele dobil svo^0S”ne veljavo. Za zdaj pa j© za tujca očitno bolje, ^a,aTiA) sidro in odpluje.	(nadaljevanje prihodnjih