55. številka.
(v Trstu, y lorek /večer dne 7. maj« 1895.)
Tedaj XX.
V v • '
„■DlNOITM
r/hnjM |io trikrat rta leden t ie.tili iz-danjih oh torkih, m tobotah. Zjmnnje izdanje ii-liuju ob H. uri zjutnij. vnčerno pa ol> 7. uri rtrrr. — Mbitjno itdanje itinit: '•» J«'1*n rTi#»»« . f, —.t*', |7\«B AvatriJ« t. 1.40 Ji tli niitn-. . , U.HO . , . t .— Ei pol Ista . . . V— » » » s.— /a van li-fo , . , 10,— . „ ,IR,— Na naroćbe beri priložene naročnine t«
ne jemlje «ir. Ponainiči t> HtoTilke so dobifajo t pro-dajulnirnh tobaka f lratu po 9 u»č., iiTen Trata |»o S uvi. Sobotno reAerno »■danje t- Trutu « nA„ izven Trita S nft.
Oli
EDINOST
Ojjlaai »p rn^nno po tarifu * petitu; za nanlov z debelimi črkami »o plačuje
. ro*tf«. \ iU Tr oh*>-<a riitilniH eritir. 1'oolnii'i. >Hiiiriniri> In jttno'ithtul«, do-ti:hi'1 i o^la« ird. »e ' lounajo po p.igodbi'
Y»i d.ipUi n«i g« p <ii|jajn \iredniit»u uli«* raeerm* it 1.1. V.ak.« pismo mor* hiti Iriinkovan k >r rtefnntoraua »e na «jir. , »majo. Roknt.tai m« Trajajo.
.Naročnino, rok',ima- jo in oglato «pro juroa ttpramiitvo ulica Molino pic-colo hit. 3, 11. nadzt. Odprt« reklamacije -	»o proite po itn i ne.
>ilo ■lovenaketfa političnega društva za Primorsko. . rWnnf(JI JU r
Delavski praznik in program.
(Kont'c).
V dosezanje glavnega cilja: urejenja plače in skrajšanja časa pri delu pa potrebujejo delavci pogajanja s podjetniki ali v obče s temi, pri katerih delajo. To pogajanje pa se ne more ugodno vršiti ako se hočejo dogovarjati le posamični delavci s podjetniki, in zato potrebujejo medsebojni Ii zvez. Take zveze se morajo pa raztezati kar možno daleko in med delavci raznih vrst. Take zveze so poznane kot delavske koalicije; a svobode za pravi in zadostni razvoj doslej za take zveze še ni bilo. Zatorej je potreba težati za svobodo združevanja delavskih vrst v jedni in isti državi in pozneje od države do države. Tako svob >do pa delavci dosežejo v ustavnih državah polagoma pri soudeležbi zakonodavstva, in zato je potrebno tudi delavcem volilno pravo.
Volilno pravo ima po takem tudi gledć na naš avstrijski Dunajski parlament za delavce najveći pomen v pogledu na dosezanje svobode za koalicije. Ako se vsled pridobljene svobode zasnujejo dovolj močno koalicije, nastopi doba za vspešno pogajanje med podjetniki iti delavci. To takem položenju še le bodo mogli delavci siliti na to, da se pokaže dobiček, ki ga imajo podjetniki, in da ti pravilniše uredć delavske plače in odmerijo čas vsakdanjega dela. Še le iz koalicije stopijo delavski načelniki pred podjetnike iu bodo vpešno delovali na cilj, ki je sedaj le pred očmi, in se mu delavci sedaj le približujejo, kolikor morejo porabiti ugodne slučaje.
Vidi se, da zahtevanje dela 8 ur na dan je postransko nasproti svobodi za koalicije.
Koalicije morejo doseči vse, kar je potreba delavcem nasproti podjetnikom, torej tudi določbo dnevnih ur za delo. To, kar zahteva kot prvo točko sedaj socijalnodemo-kratiška stanka gledć za čas dela, namreč 8 ur na dan, pokaže se kot postranska zahteva, kedar se vstvarijo zares prave koalicije. Tudi je treba delavcem krepko naglašati, da zahtevanje 8 ur dnevnega dela je samo po sebi nepravilno iu kaže bolj agitacijsko šablono, nego pa modrost socijalnodemokra-tiškega vodstva. Dela so iu ostanejo namreč za vse veke različna, ker so snovi ali predmeti za obdelovanje iu izdelovanje nejednaki iu mnogovrstni. Pri jedilih snoveh se človek utrudi bolj v jedni uri, nego pri drugi v 'J, a in še več urah. Po takem je za nekatera dela še preveč 8 ur, za druga pa dovolj, iu more človek bress utrujenja še dodati kako uro. Vrhu tega so delavci različno močni, in, kar je glavno, določba meje ur ua zgorej, torej ponajveč 8 ur na dan, je taka, da se dd urediti ne v jedai sami državi, temveč le v sporazumljenju od države do države. Zahtevanje 8 ur na dan je mednarodno gospodarstveno vprašanje, in poprej se mora urediti mednarodna irgovina, torej
PODLISTEK. "s Zlatarjevo zlato.
Zgodo viunka pripovest XVI. veka.
_Spiml A, Ž e n o u g
VIII.
,Ne čutim je več. Iiila je samo praska, vaša milosti* odvrnol je Pavel.
.Hvala liogu,* rekla je Klara, „ko ste ouokrat ležali v vročici v Samoboru, bila sem v hudih skrbeh za vas, da, da, verujti nii, v hudih skrbeh!*
„Hvala vašej milosti na tej skrbi!"
„A vaša gospa mati?* dvignolaje Klara glavico, „MnrtH, mila gospa Marta, moja druga mati ?w
.Boleha vedno enako.*
„Sirota! Hudo jej je; vem Ko je bila v Mokricah, videvala sem jo vsakega drugega dne. Ne enkrat zalile so se mi oči sol-
tudi določiti meja svobodi trgovine, z jedno besedo regulovati carina in colnina. In tudi to urejenje dnevnega dela dosežejo jedino koalicije delavskih vrst.
Na vstvarjanje koalicij je treba torej delovati vsem delavskim strankam; da pa ne bodo imele kapitalističke stranke povoda zavirati svobodo za koalicije, treba je, da delavske stranke naglašajo že naprej, da ne bodo koalicij nikdar zlorabljale proti človeški družbi v obče, temveč jedino proti trmoglavim podjetništvom, kedar bi se ta upirala dokazanim in očitnim potrebam za koncesije nasproti delavcem.
Tak torej mora biti program delavskega stanu v obče; glavno je, da ta stan za sedanje in pozneje rodove deluje na uravnavanje plače in kar možno na skrčenje vsakdanjega dela. Zato potrebuje većih, dalekosežnih medsebojnih zvez: te pa doseže le s doseženjem potrebne svobode, ki sega čez sedanjo svobodo o shodih in zborih. To svobodo pa zopet pridobe le pri soudeležbi zakonodavstva, in zato potrebujejo tudi delavci volilnega prava, in pri tem je bistveno, da sploh pridejo tudi delavski zastopniki v parlamente. Ko bi bili kapitalisti dovolj pametni, bi sami od sebe glasovali po parlamentih za vcčo koalicijsko svobodo delavskega stanu, in potem bi volilno pravo kot sredstvo za namen ne bilo toliko pereče, kakor je ravno sedaj n. pr. v naši polovici cesarstva. Kjer ui konstitucij, tam morejo soveti korone in korona sama kar uakrat ukreniti vse to, za kar se po ustavnih državah borć delavci in v obče razni sloji. Iiavno v naši monarhiji svodoči skušnja, da gospodovalne stranke, med katerimi igrajo glavno ulogo kapitalisti, ne marajo privoliti v nadrobno izvršenje niti tistih zakonov, ki so podeljeni kot osnovni zakoni v konstituciji. Tudi za volilno pravo in za razširjenje tega prava treba bode še mnogo bojev ne le delavskemu stanu, temveč tudi drugim slojem.
Zato je primerno, da delavci.ne odvračajo od sebe takih strank, ki imajo jednake interese n. pr. za razširjenje volilnega prava. Kakor skrbć med seboj, da se združijo bolj in bolj, jednako potrebujejo zvez na zunaj delavskega stanu v pogledu na jedne in iste politiške cilje. Tudi iz tega vzroka so dolžni ravno deUvci podpirati negospodovalne narodnosti, katere se takisto bori za kar možno razširjenje volilnega prava. To so delavci dolžni sami sebi, tudi ko bi kar čisto nič ne poštevali narodnosti za svoje potrebe, in s tem je dokazano, da socijalnodemokra-tiška stranka sosebno v Avstro-Ogerski škoduje delavskemu stanu, ko načelno meče od sebe uacijonalne težnje, ki jih imajo razne narodnosti. To ostaje resnično, če tudi v agitacijskih namenih dovoljuje ista stranka govore na shodih v raznih jezikih in izdavanje svojih časopisov na istih jezikih.
zami, ko sem videla njeno nesrečo. Oh gospod Pavle,* nadaljevala je Klara solznim očesom, .srečni ste, da jo morate imenovati mater! To ni žena, to je krilatec božji. Pa kakor zdravniki prave — 110, pustimo to !" ozrla se je Klara proti oknu, da jej ue vidi Pavel solz.
Mladeniča so pretresle te nežne Klarine besede. V čudu opažal je lepo ženo.
„Kako vaš brat, gospod Nikolaj ?u počel« je Klara. .Ženi se, čujem, z Aiukeruovo gospico , je li tako
„Mislim, milostljiva gospa !u „Pa ste pustili, da vas preteče, ("mino. Navadno je starejši prvi na vrsti. Kako je lo, gospod Pavle?* prašala je Klara, skrivši opažaje mladeniča.
,Ni mi bilo kedaj, misliti o tem, vaša milost,* odgovoril je Pavel mirno.
.Niste v A kedaj se ima misliti o tem?*
V obče naj velja opomnja, da delavske stranke so m> začele preveč ločiti od drugih slojev, skupin in tudi narodnih strank. Tako absolutno ločenje dovaja sicer do vzbujenja veče energije pri agitacijah in veče zavesti za interese stanovskih teženj, dovaja pa isto-časno v nevarnost, da bi delavski stanovi prezrli mnogo tega, kar jih veže na človeštvo in druge stanove.
Zgorej razloženi delavski program velja delavcem le kot delavskemu stanu, delavcem nasproti podjetnikom in sedanjemu izvrševanju občega gospodarstva. V programu postavljeni cilji pa se spreobračajo v sredstva za namen, hitro ko se delavci postavijo na stališče, da so poleg tega tudi državljani, pristaši raznih veroizpovedanj in člani te ali one narodnosti. Delavci hočejo vendar boljšo plačo in skrajšani čas dela, da bi mogli izpolnjevati dolžnosti tudi kot člani čioveške družbe, da bi dobilo njih življenje kar možno visoko vrednost za nje same. Vrednost življenja pa si jiovišamo s prisvojenjem omike in vsega tega, kar imenujemo civilizacijo. Omiko dobivamo pa vsled šolanja, in šolanje se vrši najprimeruiše s pomočjo materinega jezika, šeg in sporočil lastnega naroda. Tako tudi delavcu ostaje narodnost svetinja ali tisto plemenito sredstvo, s katerim se ko-nečno pospenja do izobrazbe in civilizacije, s tem pa do tiste višine, kjer dobiva življenje vsakega človeka povečano vrednost nasproti samemu sebi in drugim, s katerimi smo v dotikali in zvezah. Oplemenjeno življenje je in mora biti poslednji cilj na zemlji tudi delavskemu stanu ; okolu tega se sučejo vsi drugi cilji kot bližnja in oddaljena sredstva za namen. Mi smo tukaj te cilje razvrstili in tako delavskim čitateljem pokazali zvezo, ki je med sredstvi in cilji. Naj v spomin prvemu maju letošnjega leta premišljujejo tudi naš delavski program, a to priporočamo ne le delavcem, temveč čitateljem raznih slojev slovenske in slovanske narodnosti.
Politiške vesti.
Spor med Kaliiokvjem in RAiiflyjem
je rešen z a č a s n o. Glavni vzrok, da so merodavni činitelji delovali na začasno poravnavo, je gotovo le ta, ker bi bila kriza tako v ministerstvu za vuanje stvari, kolikor v ogerskeni ministerstvu, zelo nadležna v tem hipu, ko se imajo sestati delegacije. (,'el6 odgoditi bi morali posvetovanja delegacij na poznejši čas, kar bi prekopicnilo ves parlamentarni program. Uverjeni pa smo, da je rešitev le z a č a s n a, kajti taki nenavadni dogodki ne morejo ostati brez posledic, kakor hočemo dokazati nižje doli.
Kar se dostaje rešitve krize smo poiz-vedeli nastopno. V predvčerajšnji seji poslanske zbornice Ogrske je prijavil minister-ski predsednik Banffy pismo grofa KaJnokyja,
,Vojuik sem, plemenita gospa,* odgovoril je malo smeteno Pavel. .Danes tukaj, jutri tam, ali na potu, ali poil šatorjeiu, a tukaj se ne zbirajo svat je.M
.Ali vi ste tudi hrvaški plemič, niste plačan vojak. In za časa mira dovolj je prilike -— ali oprostite, plemeniti gospod,* na-smehnola se je udova, ,jaz vas tu izprašu-jem kakor izpovedu k, pa sem zabila na naše račune in da prihajate s pota. Zaklepetala sem se. Lepe domaćice, kaj ne P Niti kruha niti soli vam nisem ponudila. Karajte me, karajte! Nisem boljše niti zaslužila. Evo nad goro je že rumena večerna zarja. Puhtimo svate, gospod junače. Vem, da vam ne pridem v okofii. Ali za Boga, prosim vas, pustiva za danes račune, ne bi jih končala do polnoči. Glava me boli. Peče ini čelo — na, potipajte sami,* pozabila se je Klara ter mu pomolila lepo glavo, ali hitro« se je po-
po kojem je moral soditi — tako trdi Banffy — da je grof Kalnoky že odposlal protest v Hini proti postopanju nuncija Agliardija. V tem pismu da je rečeno, da je nuncij zagrešil g r a j e v r e d n o breztaknoit s tem, da je držal javne govore v opozicijskem zmislu. Zajedno se je izjavil grof Kal-noky pripravljenega, pri sv. Stolici zastopati stališče, da nuncij nima pravice utikati se v cerkvenopolitiške odnošaje in borbe
Iz tega je razvidno, da je grof Kalnoky v stvari sami pritrdil Banffyju, & užaljen je bil, da je poslednji stvar spravil v javnoBt. Namen temu postopanju grofa Kalnokyja d A se otipati s prsti. Hotel je na jedni strani potolažiti razburjene liberalce Ogrske, na drugi strani pa je hotel, da ostane stvar tajna, da ue razžali konservativnih krogov. Ta lepi načrt se je izjalovil vsled indiskretnosti grofa Bantfyja. Stvar je postala torej javna i'i so nadalnje komplikacije neizogibne tako med vladno strauko iu opozicijo na Ogrskem, kolikor tudi v odnošajih med našo državo in sv. Stolico. Na to kažejo že sedaj razna znamenja. Takoj po objavljenju pisina grofa Kalnokyja v poslanski zbornici Ogrski se je oglasil grof Apponyi, vodja takozvane narodne stranke, izjavivši se proti B a n f f y j u, češ, da iz izjave istega ni razvidno, v čem da obstoji zadoščenje min. predsedniku Ogrskemu in s čem je nuncij Agliardi prekoračil sv o j delokrog. Tega poslednjega vprašanja so se tudi res polastila vatikanska glasila, nagla-šuj<5, da papeževega nuncija ni smeti primerjati s katerim si bodi drugim diplomatskim zastopnikom. Papeža nikakor ni 9meti smatrati „vnaujim vladarjem* v zadevah vesti iu vere; on mora skrbeti za verske potrebe in versko vzgojo vseli vernikov po vsem svetu. Tu se nuni torej kaže, da so si uazirauja ogrske vlade iu sv. Stolice v tem važnem pogledu naravnost dijameutraluo nasprotja. Med tema različnima nazoroma je kompromis nemogoč. Ali prepir se je zanesel tudi že v našo poslansko zbornico. Post. princ L i c h t e n s t e i u je namreč interpeloval ministeiskega predsednika, da-li je nota grofa Kalnokvja do barona Banffyja avtentična, da-li se je prečitala v sponi /.mnijenju s Kaltio-kyjeiu in kuj misli storiti vlada, da poravna to j a s n o z a g r e š e u j e proti e I e-m h n t a r n i m dolžnostim diplomati-škega občevanja? To interpelacijo smatrati je kot začetek zaresnih razprav med grofom Kalnokyjem in proti liberalci. Iskrici je torej vržena tudi v našo poslansko zoornico iu Bog zna, tla li ne ista ne vname do plamena?! Kajti po naših nazorih je že sedaj dognana stvar, da se ob takem za ugled sv. Stolice neizmerno važnem vprašanju morajo vsi konservativci postaviti n[a s t ran princa L ic h t e liste i n a!! In ako store res tako, ka or jim veleva dolžnost, ako res
pravila: „Ne štejte mi tega v greh. Bolna sem, neumna sam. Spominjam se, kako ste ležali v vročici Ne enkrat položilo sem vam roko ua čelo Oprostite, podivjala sem v tej puščavi."
Pavlu je šinola kri v glavo. Zaman je iskal besed.
.Ančlca! Ančica!* zaklicala je naenkrat Klara. Znate li mojo Atikico, mojo hčerko?*
.Ni mi bila sreča, videti jo,* odvrnol je mladenič.
.Pokažem vam angeljčka, to ed;no radost mojega udovanja. A'ikica, pridi no!*
Na vratili se je razgruolo rdeče zagrač-jalo, iu v sobo je priskakljalo dekletce, ki mu je bilo kake štiri leta, drobna, nežna kakor cvetlica, v modrem krilcu. Zlati kodri so jej poskakovali okrog milega ličeca, ki je bilo živa materina podoba. Okrog glavice vil se jej je venček modrih cvetic, (Dalje prih.)
liriita do konflikta m^d konservativci in vodstvom vnanjih stvari? Potoni mora nastati
lilam.M, i»r ti Liter* m i .:e m »n- u«b»-iri z.i-vmoval .i.a na svetu /av.»rovati — koalicije. Prav smo iir.cli torej, k«> sm<> rekli, tla je s, or s'c"i [i iravuan, :i!i le med ICalnok vjem Itantfvji im, nikar | ;i «rli*d ■ na jedro stvari.
Kot va/no i!ej-!\>» it .ni je še 7.;ibel»>žiti, da	ii i v s p r j i ostavke trot« Kal-
nokyja, iim.mk mil je doposlal roćn > pismo, v katrri ,u mu i/.raž i svoje popolno zatikanje.
Srbska .skupščina je dovolila razkroju Milanu Mno apanažo :ir>00ofi frankov. Zajedno jo vspre ela zakon, gladom katerepa bode odslej tudi ta vedno d en irja potrebni mož pod istim vnutvoni kakor kralj sam Mož se torej ni trudil zastonj, ko je po svojih potrebah — vodil volitve v skupščino.
1'por na otoku Culin je inliišen, kakor zal rja maršal Martine;« Carnpos. Tstaši so ž« po velikem delu oddali orožja in strelivo.
Različne vesti
Nj. ces. in kr. Visokost cesarifcina-udova nadv. Štefanija dospel,-i je včeraj v Kairo v Egiptu. Visoka gospa nastanila se je tain v liotelu „du Nil' pod imen mi jrrofinje Eppan; ostane tam menda nekoliko tednov.
Pur.tz, vreden 50 gld. Visoko e. kr. na-niestiiišr.v") je z ivrnil» u Lok it ilijanske stranke proti volitvi volilnih inož v Miljah, naglasivši, <ln se, je volilev vršila povsem zakonito ,11 Piccolo* pa poroča, da je občinski svet Miljski prijavil iiiinisterstu za notranje stvari brzojavnim potem drug utok proti omenjeni nt volitvam, oziroma proti odloku naine.stiiištvi. Modri možje v reče nem občinskem svetu pa menila že sedaj slutijo, kakov odgovor dobe od ministerstva, in zato so hitro stisnili glave slaipaj, da doženejo, kako .izbrisati slabi iiti-t, ki ga je napravil neugodni izid volitve v Miljah." In pogodili so jo modri možje v občinskem svetu Milj-skem — čast občine Miljske je sijajno rešena. Modrost očetov Miljsklh nam je ceniti tem višje, ker so izvršili „veliko delo" za — malo ceno. Celili 50 gld. so dovolili h občinske blagajne za — „Lego Na 7. iona le"!! ,.11 Piecolo" poroča — in kdo ne bi verjel ,.11 Piecolu" ?! —, da je modri sklep modrih ohčiskih( očetov Miljskih vzbudil nenpisno navdušenje pri vsem prebivalstvu. In vendar ne! Verodostojnosti „Piocolo-vih" poročil vsa čas?, ali nekoliko korekture ali dodatka treba venilar-lc. Navdušenje je bilo velikansko rued občinarji Miljskimi, to je pribito, ali ali .... tu naj pride naš dodatek : i z v z e m š i one o b č i li a r j e, ki so bili v večini pri volitvi volil-n i h m o ž!! 1
Ali bodisi kakor hoče, glavni namen je dosežen z ženijalniin sklepom občinskega sveta Miljskega: 7. j dnini petdesetakom — podarjenim seveda v .plemenit" namen — pokrili in zakrili so vse, slovenske, občinarje Miljske in občina Miljska se blesti bolj nego k 'daj poprej v svojem italijanskem sjaju. S f>u goldinarji so poravnali svoj poraz, lvdor llttč • torej i/.veili i i, kako se prav v «■ e II o pretvarjajo obstoječi etnograllški odnošnji, naj le gre v Miljei Zagotovljamo mu, damu pot ne bode brez koristi!
Židje in socijalna gibanje. Pod tem naslovom nam pišejo i/. Trsta : Sicer ste tudi Vi že opetovano na -lasali v svojem listu neoporečno istino, da vi i/.veatni voditelji socijalne demokraciju \ tesnih zvezah z židovstvom in da moramo že iz lega vzroka biti jako oprezni glede na to gibanje. V podkrepljene Vaših trditev Vas s tem opozarjam na kričeče dejstvo, d a j e s i n p o z n a-n e g a Žid a, I) a u k i r j a in velik o-k r a t u e g a milijonarja H I e i c h r b d e r j a v H e r o l i n n tudi veličina v s o c i j a 1 u o-d e m o k r a t i š k e m t a b o r ti. Kako vendar je prišel židovski bogatin na čelo gibanju, naperjenemu vender v prvi vrsti proti — židovskemu kapitalizmu! Na prvi pogled je stvar naravnost nedoumna, in vendar je to lahko umeti, ako gremo stvari do dna. Kaj čete, Židje so prebrisani in praktični ljudje! Kakor je res, da Židje v prvi vrsti netijo narodne lazpme, da tako odvračajo pozornost javnosti ud sebe in svojih stremljenj, tako so se tudi urili se svojim uplivom v socijalnodeinokratiško gibanje, da mamečimi frazami zvabJjajo delavce na kliva pota in jih navajajo k Laki taktiki, ki le zavlačuje in nikakor ne povspešuje zdrave rešitve so-
rijalnega vprašanja. Bistremu razumu Židov
gie v e priznanje; oni n^ butajo nikdar % K!a\u -kozi zid, ampak m i Ime j i j.» raj • 'kolu zidu Tako so jo iikr-nili tudi Jfle-16 na s ci jalno gibanje: uvidevni, da tejru pibanja prepreči,i ne morejo, polastili si ->e g.i. češ : ako ž" mora hiti, pa bali tako, kakor je
nam prav !
Vse t o je razs.i hienill čl »vi ko na dimi in de|-ivci naj premišl ajo <> tem, ako uočejo, da j.h danes ali jutri ne bile glava bolela po taki tovaršiji !
Darov', priposlani rEdinosti" za Ljubljano. V podedujem izd. izkazanih 715 kron K8 st. Nadalje so darovali pir :
I. N. Ortar..... 20 „ — „
Kr. Kebnla...... B „ — „
Ant Vodopivec, krčmar . 4 ,. — • Juoipina Kališnik ... 2 , — „ Bogttmil Žagar nabral . . 13 „ 50 „ Skupno 761 kron 1« st.
Gori izkazanih 13 K. 50 st. so d:\rovali gg. : Bogumil Žagar iti Mihael Mcvla po 2 K.; Ant. Kurlati, Ant. Kosmerlj. Antonija Oibej, Ana firdovič, in 1». Bizjak po 1 K. ; Alojza 6u st. ; Jos. Pahor, Ant. Piščanc, K. Stok, N. N, Fran Škrba, Miha l'ivlc, I, Kovačič, A. Stolfit po 40 s!.; N. N i^O st., I. Pipan Hi stotink.
Darovi tržaških Siuv. nuv za Ljubljano, Uredništvu „Edinosti* prl-poslanih in v današnjem zjutr. izd. izkazanih . . bi kron 94 st. Na drugem mestu izkazanih, uredn. „ Edinosti" pripo-
slanih........ 45 kroti 50 st.
('isti prihod veselice vese-ličnegaodseka »Itojanskega pos. in kons. društva" . . 220 ,, 02 . S že zkazaniini .... 7816 kron 64 „ Skupno 8167 kron 10 st.
Imena in svote darovatelje v oziroma preplačalcev vstopnine pri veselici \ ltojntiu, priobčimo v prihodnjem izdanju
.Piccolo" la Ljubljano. VčerajSuji „Piecolo" je izkazal darilo 30 j;Id , kateru je naklonil njegov naročnik A. C. za Ljubljano. — In onih 5 gld., o katerih sta se tožila dva pomorska kapitana v .Adriji"??
K položaju v Ljublpiui Minoli petek je bil grof F al k e n h a y n, znvezni predsednik „Itudečega križa", v drugič v Ljubljani. Spo« ročil je, da je osrednje vodstvo sklenilo od* poslati v Ljubljano še lf! lop, tako, da bode imelo društvo v Ljubljani 25 lop. Te barake postavijo na vrtu deželne bolnišnice ter bode v njih prostora za vse bolnike in vse sestre ter kandidatiuje. V vsaki baraki je peč, vrhu tega pa je v teh lopah 5 kupelji. - Mestni stavbinski urad Ljubljanski se je obrnil do Dunajskega društva inženirjev in arhitetov s prošnjo, da um naznani, je li bi hotel napravili kak dunajski posebno osposobljeni tehnik mestni načrt za novo Ljubljano.
V ponedeljek je došla iz Ljubljane la-le brzojavka : „Včernj (nedelja) oh lo1, uri zvečer je bilo občutili prilično močan sunek, zajedno je bilo slišati podzemsko groiuonju. Druge rahle sunke je bilo občutiti o polunoči in min., o!> ;ji/» in o r>. uri zjutroj. — Cesar si bode ogledal vse one dele mesta, ki so največ trpeli vsled potresa. Dotično ulice bodo zaprte občinstvu."
Koalicijsko pregledovanje poslopij opravlja sedaj in komisij. Kolikor se da do sedaj presoditi, treba bode podreti okolo 2oo poslopij, še večje število pa popolnoma piezidati.
Pomuč Ljubljani. Nemški pesnik baron Ealke je te <1 ti i priredil v Konjicah predavanje, v katerem je čital jedno najboljših svojih del. To predavanje je vrglo lii2 gld. čistega dohodka Ljubljani v korist. — V Opatiji so priredili razni odlični diletanljc pod vodstvom soproge okr. glavarja, gospč Kabijani, koncert, ki je prinesel 10oo gld. čistega dohodka, kateri se je že odposlal v Ljubljano. — Okrajni zastoji Slovenjebislri-ški je sklenil darovati iz rezervnega zaklada ondotue hranilnice 300 gld. za Ljubljano in 200 gld. za prebivalstvo na deželi. — I'io-stor našega lista nam ne dovoljuje, da bi zabeležili mnogoštevilna darila, ki so došla le dni Ljubljani. Navajamo tu le najveće svote: Nje Vel. cesarica je darovala 5ono gld., nadvojvodiuja Klizubeta 600 gld., pomožnemu odboru na Dunaju sj izročili dne 4. t. m : nadvojvoda Karo! •Ferdinand IOijo gld., vi ter Mauthuer, Markhuf, Vogel in Noot po ionu gld., Ivan Srebig iv t'o. 500 Id., iui najvišjem sodišču se je zložilo 45
gld. Vse skupaj je Dunajski pomožni odbor
■1.1 ! t .a. nabral torej «5.000 ;rld Pomožni ndb.ij- za Ljubljano in okolic prijavlja v N, izkazu 2136 gld. Raznn teh darovali so večje svote: Tkalnica in predilnica v Ljubljani 30'> goli, uižjeavslrijska eskomptna banka na Dunaju :)'>n gld, hranilnica v Lincn lOoo gl l . in'"»tiia blagajna v Gorici nabrala 2(10 <rM., ,češko-slove|iski sp.ilok*1 v Praui daroval 200 gld.,, V. Legal v Celovcu nabral 150 jrld., .Obzor* z nova I2f> gld., kartel avstrijskih producentov železa daroval 5000 gld, avstro-ogerska baaka na Dunaju aooo gld., „Neues NViener Tagblatt* nabral ln4 goldinarjev. „Narodne Novine" v Zagrebu 122 gld. RO nč., mestni magistrat v Celovcu daroval 50n gld., mestna blagajna v Gorici v novic 200 gld., Ljubljanski trgovec Kr. Kolmanu je nabral pri svojih trgovskih prijateljih 128n gld., Dunajska „N>-ue, Kr. Presse" nabrala je do niinole sobote z i Ljubljano lepo svoto 18.672 l1«1 32 nvč. ; koncert v Slovenski Bistrici je prinesel Ljubljani 400 gld. — Izdatnejše svote so darovali nadalje: .Narodny Listi" v Pragi so nabrali v novic IOH gld. 10 nč. in 211 gld. 84 nč., g. Iv. Hribarju je došlo iz raznih krajev 360 g dd. 80 nvč., deželno pomožno društvo „Rdečega križa" za Kranjsko darovalo je 1000 gld., Friderik Vičtč, župan v Postojini nabral 400 gld , trgovec Kr. Koll-mann v Ljubljani nabral v novič 17o gld, dr. Karol Jvramar na Dunaju daroval 330 gld., deželni odbor goriški 400 £ld., mestni magistrat v Polja 250 gld., mestni magistrat v Budimpešti 1000 gld., deželni odbor dalmatinski 500 gld.
Vabilo na domaČo veselico s plesom in dvema tombolama, ki jo napravi podpisano županstvo po potresu poškodovani Ljubljani in drugim okrajem na Kranjskem na korist 12. dne maja t. I. v prostorih gostilne gosp. Jak. Obersnela v Divači. — Začetek ol; 4 uri pop. — Ustopnina je 1 krono od osebe; sprejemali pa se bodo hvaležnega srca tudi veči zneski.
Županslco občine Naklo na Goriikem.
Župan : A 1 e k s. M a h o r č i č Veselica, katero je priredil „veselični odsek »RojRuskega pos. in kons. društva'1 minolo nedeljo v prid siromakom v Ljubljani, obnesla se je v vsakem obziru dobro. Navzlic cel dan padajočemu dežju zbralo se je v prostorih društvene krčme prav mnogo ob-činstva, tako, da so bili isti pretesni. Posebno veliko bilo je gostov iz mesta, kar z veseljem zabelježujenio, zlasti zato, ker se navadno mestna inteligencija za okoličansko djanjo in nehanje še vedno premalo zanima. Občinstvo je z zanimanjem sledilo prav srečno izbranim točkam programa. Deset diletantov brojeći pevski zbor pel je kaj točno Villnirjev »Pozdrav Samoboru", ki se je moral ponavljati. Domači barltonist g. .T. Kerluga pel je Villnirjev samospev „Srcu" s tako preciznostjo in krasoto svojega lepo donečega glasu, da je občinstvo uprav očaral. Po prav frenetičnim ploskanju moral je istega ponoviti. Isiotako se je moral ponavljati lepi kvintet „Planinska roža". Sploh je bilo petje izborno in skladbe za nas čeloma nove, tako, da moramo čestitati vrlemu pevovodju, ki si je v tako kratkem času vedel izuriti tako dobre pevce, in želeli bi, da nam isti nastopijo še večkrat. G.ca Olga Mikellč - znana naša deklaniovalka —, proizvajala je tako ljubko in čuteče Stritarjevo, srce pretresljivo pesem „Slovenska Lizbona", da je marsikomu ome-čila srce ter ga vnela, da je daroval svoj donesek za siromašne Ljubljančane. Na občno zalilcvanje deklamovala je z enakim vznosom in izrazitostjo se Kr. Selškega »Slovenci bratom v pomoč!" ter vnemala občinstvo, da obilnih darov doprinaša /a Ljuidjano, kjer .... Slovenskih bratov na stotine Pod milim nebom v siromaštvu ginej Tudi šaloigra „Krojač Kips" vprizarjala se je povoljno navzlic neljubej okolnosti, da sto se morali m > pred veselico izročiti dve ulogi v čisto tu.ve roke. Gospod <>< rjanec. ki je glavno ulogo sprejel zadnji čas radi odsotnosti g. B, izvršil jo je dobro. Vendar je nenadna prememba nekoliko motila ostale igralce, čemur se pa ni čuditi. 1'loge so bil« sicer v spretnih rokah znanih n iših diletantov: g.ce Piščanec, Podki ajškove in gospoda IVtriča ter jo igra vzbujala mnogo veselosti 1 Mnogo smeha je vzbudilo tuli srečkanje s šaljivimi d. bitki ter prineslo oko!u 15
forintov čistega dobička. Tudi materijalni
uspeh veselice	sh plede na skromnost
'>r,:j.t z.ati nprav p voljujim, kajti nabrali smo lepo svoto 220 kron 2 vin. /a ponesrečence v Ljubljani. Ta sv.-ta se odpošlje takoj na svoje mesto. Na lepem vspehu se nam j ■ posebno znlr.aliti trud .Ijubiveniti vesellčneinu odseku in g pevo\odji.
Poročilo o veliki akademiji „Tržaškega Sokola* m »rali san odložiti /.a prihodnje izdanje, ker n h sili v to obilica drugega gradiva.
Policjskj Včeraj pop so zaprli 17let-
Iiega trgovskega pomočnika Angela St. iz Trsta, ker je ponaredil poStno nakaznico in baje ukrade! lo gld. svojemu gospodarju. — 241etno vlačugi Marijo Vučjan iz Karlopaga so prijeli stnžarji v gozdiču, kjer je iskala zaslužka. Ženska se je upirala stražarjema, kolikoi je mogla in jednega stražarjev opraskala v licu.
ftajnoi/ejše vesti.
Dunaj 7 Cesar je odpotoval v Pnlj ob 5 url 15 min. zjutraj. V Ljubljano dospe ob 3 popoludne in si ogleda potem mesto, zlasti pa poškodovana poslopja in pa zgradne, v katerih je umeščeno vojaštvo; ob 6. uri odpotuje cesar iz Ljubljane v Pitij, a v nedeljo se zopet povrne na Dunaj.
Pulj 7. Mestni župan in predsedniki raznih društev poživljajo občinstvo, naj se udeleže, vsprejema, da dokažejo cesarju čutstva ulanosti, Slavolok in cesarski paviljon poleg arene sta že d »vršena, Napovedan je prihod županov vse Istre. Povsodi je živahno gibanje in vse govori o prihodu cesarjevem. Gostje so jeli že prihajati. Vreme je jasno in hladno.
Brno 7. Državni p osi, Josip H o c h je danes umrl,
Bud 7. Štrajk zidarjev se je jako razširil. Dve kompaniji vojakov so morali pozvati v pomoč policiji,
Či fu 6 Ptuja brodovja so tu zbrana. Rusko brodovje obstoji iz'osem ladij. Pričakuje se še drugih ladij.
Tiv,ovln^<c bvzojnvk«.
HudimpoSta 1'Soni-.i m jonmi 7 44 7 4rt ranica maj-jiini lS5)r> 7.48 •!<> 7 50 Or.M vi. jcHcii 6.23-0.25 IU ,0son HiM |!.«8 Koru?« *» iiiiij-juni «07 (i 08. za jul i-avgust 7-20—7.40 PKMitio,. nov« o J 7-5 kil. I'. 7-45-7-50 >\ l;:l. f. 7-50 - 7 55 > l HC kil. f. 7 55-7 60 od 81 kil. r. 7*(!0 C5 , n I S9 kil. for. 7 li5—7 70 :wnirii a-65-810 > 8-aO— H-80 ržn>Tu6.IR -H'25 Pšenica ; ponudbo Btcdnjo, porprai »vnnjo lotiro Itž 5 nč. ceni jo, Vrtino : lepo.
Pragu. Ni-ru mir uu shiilkor m maj f. 135'), nova lotiua lf.75. o<l vfornj 390 diajj,..
'fnitrfi'iitful iinvi, piMtavIjoir t Ti si in h curino »r.s.l, ininuAiljuiov procuj f, 29 — 'JO5 i April sept. f. 29.75 -30 25 ConcnsHtJ 29.25 29*75 ^ulTorni HO-25-8U.50. V glavnli fs.nlil,) a| .. 8 Ra fotVi. Lt.irro. K
-iv.i Sun f ii* ^ i? o' I hvith^u y.u mnj H8.25 za Hoptoiubof w8 5 i.
Hi.aiturz Siinirirt gumi nvi'ruK«. /a mnj 77 2h h. |i(. u.l-r 70-50 ilec.eintior 74 i!5.
lJuitajiiUK bona 7. maja.
lsoa
*5cr«j	dano*
Državni dol« v papirju .... 101.55	101.35
„ , v Hrabru .... loi 50	101.85
AvHlrijnkii ronili v alatu , , . i2;i-75	128,75
„ v kronal) . , .101 55	101.45
Kredima akcijo ....... 401 85	401.20
London 10 I.hI........122 30	122 3 j
Napoleoni......... 0.09'/,	970
?0m!vrl< ........11.114	11.#4
100 Unij. lir........40.05 4(115
Iščem fantiča
Blai-PfcM 12 dn 11. li,t ZA jivodajalniro kruha in sladko. K.lor jo znioži'i) tud ita janskoga jo»l >a ima prodnosl,
Ji Stibiel.
plazattn 8. Glacotno St. 3, — Trsi,
Tučijn HO
domača
in
istrska izvrstna Vina.
Jnsip Katalan v Rojanu
pri
„Dvanajstih Momii"
Priporoi-H so «1 občinstvu za obilen obink.
Dreherjevo pivo.
Kuhinja .jo p r e h k r-bljena i mrzlimi in gorki in i jedili.

I
P
&
I
I
t)
b
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
via Caserina št. 16 uhod piazza della Caserma.
(Huprvtl veltki rtimiuici/,
prodaju po n. verojotnili nizkiJi cenah vsakovrstna uiigloška
kolesa. (bioykle)
(model lrttf).
.IftTii« ! ho za v«ak<> k .io i2 me- ee* ; kd >r ne zna voaiti, naufi so ^ i bro«pla6uo. PoSilja sc na d.'ž d i in na vso ki ujj — O, o»arj i b > po-H-bno nu to, da so kolosa ludi izpoaojn'sjo
proti niz .i odškodnini. *	g
Gvi.;'*ŽUFwrjy
vt' lo, ______________->*
Zdravljenje krvi
<';<j ,.T i ho če rn i cvet (Milleliovl).
ci<n kri lorj . iz*r»tno urodilvo pro i onim •luiaj .ra, će ptsio v iolmlcu, k kor | roti Hiubenm p rob vljunju in bonioruidam. J. dni omot za ozdravljenje, btoji .'.O nfi. tur so dobiva v oiilikovanl trkurni
PRftXWAftER „fti dne Mori" Trst, veliki irg.
Lastnik iiolitično društvo .Edinost". — Izdavatelj in odgovorni ureduik: Julij Mikota. — Tiskarna Dol^To v Trstu.
»i. ~ir