BekiUerjeva certa itev. 3,
M dvoriSdu, L nadstropje. * •
Rokopisi se ne vračajo. * *
List Uhaja vsak dan razun nedrij ia praznikov ob 4. uri popoldne.
♦ *
Sklep urodniàtva ob 11. uri dopoldne.
» *
Kefrankirani dopisi se ne
»prejemajo.
* «
Anonimni dopisi se ne uva-
iujeja.
NARODNI
DNEVNIK
Schilleijeva cesta Mer. 3. Naročnina znaša za aVStTO-•gerske dežele:
celoletno ... K 25-— polletno ... K 121H) četrtletno ... K «'80 mesečno ... K 2*1® Za Nemčlfo:
celoletno . . . K 28"— ■m, vse druge dežele i. Ameriko K Naročnina se poSilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, ia večkraten natis primeren popust	(
Foeametna Stev. stane 10 h.
Stev. 32.
Celje, v sredo, dne 10, februarja 1909.
Leto I.
„Slovenski klub" in parlamentarizem.
Celje, 9. februarja.
V včerajšnji politični kroniki smo objavili izjavo, katero je izdal klerikalni „Slovenski klub" po zaključenju 18. državnozborskega zasedanja. Ta izjava nam jasno priča, kako malo smisla imajo naši klerikalni državni poslanci ia pravi parlamentarizem, za naše narodne in naše gospodarske zahteve. V trenotkn, ko bi se vsak avstrijski Slovan moral ogorčeno upreti šovinizmu vseh nemških meščanskih strank, ki so edine odgovorne za vse zmešnjave in Škode, ki so državi navstale vsled parlamentarnega položaja, ki so ga same s pomočjo popolnoma nezmožne vlade vstvarile, se postavljajo klerikalni zastopniki slovenskih volilcev na stran te slabotne vlade in te nacionalno šo-vinistiške nemške kršč. soc. stranke, ki je v tem trenotku žalibog glavna politična činiteljica v Avstriji. Češki narod je bil po nerodnosti voditelja trgovinskega ministerstva razžaljen in je po vsej pravici zahteval, da vlada to žalitev ali prekliče ali pa vsaj izjavi, da ni imela namena z dotično besedo koga žaliti. Vlada bi bila rada dala to izjavo in Čehi, ne izvzemši radikalce, ki so že malo prej dokazali, da ne marajo s svojo obstrukcijo motiti parlamentarnega dela, bi bili mirni, kakor so bili mirni pri parlamentarni debati o izjavi ministerskega predsednika, katere so se tako stvarno udeležili, kakor nikdo drug v celem parlamentu. Kršč. socijalci pa, ta „državna stranka" in zaveznica naših klerikalcev, go vložili svoj veto proti taki izjavi ali tudi samo proti kakemu nedolžnemu pojasnilu od strani vlade, ker bi sicer oni začeli obstruirati. Slabotni Bienerth se je tem „državovzdržujočim" prena-
petežem udal in njim na ljubo zasedanje zaključil. To je znak najvišje vladne nezmožnosti in slabotnosti — in „Slovenski klub" ta čin kršč. soci-jalne državniške umetnosti (saj je vendar baron Bienerth izvoljenec kršč. socijalcev!) hvali in trdi, da so češki in nemški liberalci (te debelo tiska!) krivi, da parlament ne pride do pametnega dela.
Bilo bi smešno, ako bi ne bilo tako neumno ali pa tako hinavsko, da Slovenski klub" poziva to najslabot-nejšo vseh vlad, kar jih je že vodilo avstrijsko politiko, da ustvari predpogoje za uspešno delovanje parlamenta. To bi najbolje dosegla s tem, da nemudoma odstopi in napravi prostor zmožnejšim in odločnejšim ljudem, kakor so baron Bienerth in njegovi sekcijski načelniki. —
Komentar, ki ga „Slovenec" tej žalostni in za naš slovenski narod sramotni izjavi „Slovenskega kluba" dodaje, izziva odločen odpor. Ta list proglaša češko-nemška jezikovna vprašanja za vprašanja, „ki so z a 1 j u d s k i blagor brez pomena". Temu nasproti konstatujemo, da je pravična rešitev jezikovnega vprašanja za vse avstrijske Slovane, ki so gospodarski slabši nego Nemci, bistven del socialnega vprašanja in da se ne da iz tega iztrgati, ne da bi se nam v gospodarskem in kulturnem obziru prizadjala velika škoda. Tako sodijo o tem vprašanju tudi češki soc. demokratje, katerim hode morda tudi „Slovenec" priznal, da govore v imenu delajočega prebivalstva na Češkem.
Posi. Sonkup je dejal v seji drž. zbornice dne 26. m. m. „Moramo ostati na tem, da mora imeti vsak prebivalec dežele pravico, iskati svoje pravo do najvišjih instanc v svoji materinščini; to je potrebno že v interesu
delavstva in ujega svobodnega preseljevanja... Pravica narazmernoposestvdržavnih uradih naj bode zasigurana vsakemu narodu po procentu-alnem razmerjuprebivalstva. Pravice manjšine treba zavarovati proti samo vol jnosti večine ".
Ali niso razmere na Slovenskem v vsakem obziru še mnogo bolj žalostne nego na Češkem? Kje so pravice našega jezika v državnih nradih in šolah? Kako se upoštevajo pravice slovenskega naroda na državne službe? Ali ni državna uprava na Slovenskem popolnoma v rokah Nemcev in Italjanov? Koliko Slovencev stoji na čelu centralnih državnih uradov v slovenskih deželah, koliko višjih mest je v rokah Slovencev pri ministerstvih in pri ustavnih sodiščih na Dunaju? In to vprašanje je torej brez pomena za ljudski blagor, brez pomena, da naš delavec ne najde v ponemčenih mestih svoje pravice, v svojem jeziku, brez pomena, da je naš inteligent. če vstopi v državno službo, zapostavljan, da se mu naklada le delo, da pa mesto njega njegov nemški ali italjanski kolega avancira? — Seveda za S. S. S. je to morda postransko vprašanje, njej je boj proti „liberalcem" prvo in edino, vse drugo nič.
Ali se bode dalo slovensko ljudstvo še dolgo tako grdo voditi za nos? Bilo bi v resnici presramotno. In v čem vidi ta dična „ljudska" stranka rešitev? V policijskih odredbahl Dajte vladi, dajte predsedniku parlamenta kar največjo policijsko oblast — in vse bo rešeno, vse bode srečno Zamašite usta manjšini, ubijte, zdrobite zastopnike najbolj tlačenih, najbolj brezpravnih, izročite najmočnejšim vso oblast nad najslabšim in v parlamentu
LISTEK.
fzlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 18
Öeiki Bpisal Svatoplnk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalja.
„K, ne bom se mudil z blaznim", je rekel prezirljivo neznanec in je z brzim korakom odšel naprej. Nekoliko-krat se je še ozrl in se je hitro oddaljeval izginjajoč v gosti tmi, po kateri se je svetlikala samo njegova svetilka kot blodna lnčica, dokler ni zginila za uličnim oglom.
Gospod Brouček je gledal topo za njim, dokler mu ni izginih iz oči.
„Norec!" je govoril zase s prepričanjem. To sem mogel spoznati že po teh čudnih cunjah, ki jih je imel na sebi. Ampak velika zmešnjava vlada v njegovi glavi. Misliti, da pišemo sedaj leto štirinajstodvajseto — je res oči-viden nesmisel. Sicer so baje norci, ki se smatrajo za papeže ali kralje, nosijo papirnate krone, imajo golo čum-aato za krasno kraljevsko sobano in
paznike blaznice za svoje ministre — zakaj bi ne mogel biti tudi prismuknjenec, ki bi se prestavil za nekoliko stoletij nazaj in si vstvarja zraven te neumne misli? Preskrbel si je gledališko obleko iz kake viteške igre, hodi v noči po ulicah z ročno svetilko, kajti za Žižkovih časov niso še najbrže imeli plinovih svetilnic, in žlobudra nekako mešanico, ki naj bi bila staro-češčina. — To je vendar od sile! In ta ubožec še misli, da norim jaz. Čudim se le, da ga puste v tej maškari kar tako begati po Pragi in poleg tega še z orožjem. Sitno naključje to, da sem naletel ravno na takega norca."
Nato je šel dalje po ulici in je zapazil pred seboj za oglom žarenje nekega svita. Hitel je tja in je zadel ob nekak predmet, padel je in je glasno zaklel.
Ko je vstal in je z vžigalico posvetil na zapreko, je opazil presenečen, da je tam čez ulico napeta močna veriga.
„Kaj takega svet vendar ni videl", je rentačil in si je brisal z nmazano roko ranjeno koleno. „To ni več neumnost. to je naravnost hudobija. Ve-
riga čez ulico. To je vendar vnebo-vpijoče! Pa ko bi vsaj obesili sem kako svetilko — pa ne, nastavijo to kakor nalašč, v največji temi, da si potem meščani lomijo roke in noge. Veriga čez ulico! No, čakajte, jaz vam zarožljam s temi verigami, da vam bo šumelo po ušesih. Bomo videli, če nam sme občina za naše krvave denarje še zagraditi nlico z verigo. In kaj bi se sploh jezil v takem gnezdu, rajši pro dam svojo barako in vživam svoje bogastvo na Dunaju ali v kakem drugem poštenem mestn, kjer bi se sramovali imeti ulice na verigah.
Kakor povedano, se je spomni gospod Bronček zopet na svoj zakla( in je bil malo utešen.
Izpodlezel je nesrečno verigo in je korakal oprezneje dalje. Ulica se je zavila tu tesno na desno in na nje koncu je opazil jasen svetlomoder plamen. Brž je razločil velik kup drv, ki so gorela v sredi ulice in okolu katerih so migale fantastične sence mno gih postav.
Dalje prihodnjič.
bo red in mir. Gospodarske, kulturne in narodne koristi Slovencev bo potem branil dr. Lneger, dr. Gessmann in Kuuschak, kakor branijo ti možje koristi Čehov in Slovanov v dunajskem mestnem zboru. To pomeni v praksi želja „Slovenskega kluba", da naj vlada vstvari predpogojeza uspešne delovanje s tem, da voktrojira parlamentu mesto dosedanjega „neumnega" opra-vilnika tak opravilnik, „da ne bodo mogle male stranke in »strančice, ki jim resno delo mrzi, več zavirati koristnega delovanja drugih strank, ki se zavedajo svojo vestne dolžnosti napram ljudstvu in državi."
V luči dogodkov zadnje seje zaključenega zasedanja pomenijo te „Slo-venčeve" besede toliko, kakor izročite parlament na milost in nemilost „državni stranki" klerikalno krščansko-socijalni, pomozite tej nasilni in nemško-šovinistiški stranki z njenimi nemškimi zavezniki do absolutne moči v parlamentu in v državi — in ona bo napravila mir in red. Kakošen bo ta red in mir, o tem danes ni več dvoma! Ako bi bilo pa kršč. socijalcem v resnici kaj do „resnega delovanja", bi se bili pridružili češkim, poljskim, rnsin-skim in socialno demokratskim poslancem, ki so baronu Bienerthu prigovarjali, naj da v parlamentu ono nedolžno pojasnilo, da dr. Mataja ni z besedo ,.pripusten" hotel Čehe žaliti — in češke obstrukcije bi ne bilo. Češki ob-strukcijonisti so že v prejšnji seji dali dokaz, da ne kanijo motiti mirneera parlamentarnega delovanja ter v resnici tndi niso ni najmanj motili razprave o izjavi ministerskega predsednika. To so dobro vedeli nemški kršč. socijalci, njih nemško-nacijonalni zavezniki in njih slovenski pomagači v „Slovenskem klubu", toda gospodom ni bilo do dela, ampak do nekaj drugega: hoteli so zmešnjavo in kavs v nadi, da bodo v motnem lažje, ribarili. Ni jim mari ne za socijalno zavarovanje, po kterem kliče delavs vo vseh narodnosti, ne za trgovinske pogodbe, ne za podržavljenje železnic itd., hoteli so kolikor mogoče največjo zmešnjavo, da bi slabotna vlada segla po „najsil-nejšem" leku za to bolezen, dabi razpustila parlament in razpisala nove volitve, v katerih bi klerikalna gospoda s pomočjo državnega aparata vlovila še več mandatov, da bi se še v večjem številu vrnila v bodoči parlament, v katerem bi s pomočjo oktro-iranega poslovnika absolutno gospodovala.
In te nakane „Slovenski klub" odobrava in hvali in „Slovenec" dela za nje propagando, obetajoč s oven-skemu narodu od tega največje narodne in gospodarske koristil
Hujših stvari še nismo doživeli Nobena slovenska stranka ni še tako očito zatajila svoje narodne dolžnosti in tako odkrito pozivala slovensko ljudstvo, naj pokorno ukloni svoj vrat pod nemško nadvlado.
Bodo livolilciteh poslancev končno izpregledali, kam vodi politika njih izvoljencev slovenski narod in ali jim bodo končno povedali svoje mnenje? Čas bi bil, že skrajni čas.
Snevna kronika.
v Klerikalci in ljudsko zavarovanje.
Po znanem ponesrečenem klerikalnem kmečkem shodu v Ljubljani so klerikalci na Kranjskem in na Štajerskem uvideli, kako so se z „ljudskim zavarovanjem" zaleteli. Ne z idejo zavarovanja kot tako, temveč ker so jo brez mere izrabili v demagogične namene, do nebes povzdigovali „kmečki penzjon" in svoje velike zasluge za njega, a ljudstva skrbno prikrivali, dabo treba tudi nekaj — plačati. Sedaj su se začeli gospodje umikati na celi črti, na Kranjskem in Štajerskem. Nečasten in sramoten poraz je to za stranko, ki si je .stavila za cilj, povzdigniti „izobrazbo" in politično „treznost" v narodu ... Še pptrndila se ni, da bi zagovarjala svoje stališče, svoja „načela"; demagogijo je Uganjala od vsega začetka s tem važnim zakonom, kakor bitro je pa videla, da c «kateri kmetje niso zato, pa hoče s sedàjnim razpoloženjem počenjati zopet demagogijo. No prišla bo nedvomno zopet častna blamaža . . S „Slovencem" smo že opravili. Danes le še nekoliko besedi mariborskemu „Slov.Gospodarju". Vprašamo ga z ozirom na uvodnik v zadnji številki: Kako je to, da pride duhovniška „kmečka" zveza še le sedaj do prepričanja, da bi bilo starostno zavarovanje za kmeta veliko davčno breme? Saj je vendar „kmečka zveza" „ljudska" stranka, ima tako „delavne" okrajne odbore in baje neprestano študira ljudske potrebe? Kako, da veleu-čeni gg. Verstovšek. dr. Korošec in tt. niso prišli na to misel, da bo treba kmetom za zavarovanje tudi plačati? Na shodu Km. zv. v Šmartnu pri Slo-venjgradcn je pel dr. Korošec „pesem ljubezni" kakor je poročal s sramežljivim sporazumom „SI. Gospodar", orjak Roškar se je pa tolkel na prsi in trdil, da je Km. zveza za starostno zavarovanje ..
Pa priti so morali še-le ti t t t
•	liberalci, da so ljudem suho povedali, da brez svetlih krone ne bo zavarovanja. Isti liberalci, ki kakor piše c. „SI. G." „menda ne znajo zavzeti stališča glede
' zavarovanja" so pisali lani obširno v „Domov." (glej predavanje g.Lešničarja na občnem zboru okr. odb. N. str. v Marib.) o tem zavarovanju in povdar-
fjali težave, ki jih bo nudilo obvezno plačevanje. Sicer pa bodemo zbrali dišeč šopek čitatov „SI. G." o starostnem
•	zavarovanju in ga bodemo podali našim kmetom. Morda se ga bo razveselil tudi marsikateri klerikalec in bo spoznal, da mariborski kaplani o zavarovanju ali sploh niso imeli nobenega pojma (kar bi ne bilo čudno, saj ga je celo veleum dr. Krek tri mesece brez uspeha študiral) ali pa so iz demagogije in hinavščine ljudstvu skrbno prikrivali njegove senčne strani. Mi smo svoje-časno mirno in objektivno povedali, za kaj se gre pri splošnem ljudskem zavarovanju in smo s tem za sedaj storili svojo dolžnost. Konečno stališče zavzameta naša poslanca in stranka, ko stvar dozori. Sedaj po zaključku zasedanja bo itak morala vlada znova vložiti svoj predlog in je torej za trezno premišljevanje še časa dovolj. Zelo, zelo nam je žal, g. dr. Korošec, pa po načelih kršč. ljubezni, kakor jo razumete vi (v polit, oziru seveda) in
vsi gg. kaplani od Škamleca do — Dvoršaka, vam res ne moremo pomagati iz črnila, v katero je gnal vas in vaše čč. tovariše strah za mandate. Ako ste se pošteno počrnili, še bolj kakor ste, vas ne bodemo umivali, temveč bodbmo te zamorce s primernim podukom in političnim navodilom pokazali tudi vašim volilcem. Moramo jim veudar povedati, koliko je vredna pamet in politična previdnost glasovitih voditeljev kmečke zveze. To bo vsekakor hvaležno „liberalno delo". Ako bode škodovalo klerikalcem, bo ljudstvu edino le v korist.
Politična kronika.
v Položaj. Baron Bienerth bo sestavil zopet provizoričen kabinet, v katerem bodo zastopani kršč. socialci in Poljski klub po aktivnih politikih, nemški nacionalci po bivših parlamentarcih in nemških visokih uradnikih. Baron Bienerth si prizadeva ta svoj korak, ki ni druzega nego maskirana izpolnitev nemških zahtev, razlagati na ta način, da v kabinetu ne bodo zastopani ne Nemci ne Čehi. Ministerska lista se glasi takole: Baron Bienerth ministerski predsednik, dr. Weisskirchner (kršč. socialec) trgovinski minister, dr. Leon Bilinjski (Poljak, sedaj guverner av-stro-ogrske banke) finančni minister dr. v. Hocnenburger (odvetnik v Gradcu nemški nacionalec) justični minister, baron Schwartzenau (senatski predsednik pri upravnem sodnem dvoru) minister za javna dela, Wrba (sekc. načelnik) železniški minister, v. Georgi, domobranski minister; Čehom ponujajo portfelj poljedelskega ministra ter si žele v ta namen kakega bolj „zmernega" kandidata; imenujejo tri gospode, ki bi se jim zdeli vredni te časti in sicer: člana gosposke zbornice in vseu-čiliškega profesorja Albina Brafa, člana gosposke zbornice bivšega predsednika pražke trgovske zbornice Wohanka, ali pa tajnika pražke trg. zbornice dr. Hottowetza. Imenujeta se tudi še bivši minister Prašek in profesor Gruber kot eventualna kandidata za poljedelski portfelj. Naučni minister postane klerikalec grof Stürgkh. Ministri rojaki, dr. Schreiner, dr. Žaček in Abrahamo-wiez ostanejo tudi v bodočem kabinetu. Na mesto zborniškega predsednika bode izvoljen zopet kršč. socialec in sicer dr. Pattai, na mesto Bilinjskega postane guverner avstro-ogrske banke Madžar državni ta jnik PopovicsIPoštne agende se izločijo iz delokroga trgovinskega ministerstva ter se pridele prometnemu ali železniškemu minister-stvu, seveda pod vodstvom dobro znanega germanizatorja generalnega poštnega direktorja Wagner-Jauregga. Sek-cijski načelnik Mataja postane predsednik statistične komisije. Tako so Nemci dosegli v zahvalo, da so frivolno prouzročili zaključenje 18. zasedanja državne zbornice vse kar so hoteli. Iztrgali so trgovinski portfelj Čehom, priborili germanizatorju pošt generalnemu poštnemu direktorju Wagnerju samostojnost pridelivši ga prometnemu ministerstvu, izročili so justični portfelj nemškemu nacijonalcu, naučni portfelj klerikalcu, krščanskim socijalcem so pa zasigurali v kabinetu in parlamentu vodilno vlogo. Nagradili so tudi sekc. načelnika Matajo, ki je s svojo neprevidnostjo dal povod k tem premenam. Baron Bienerth in Nemci si obetajo od tega kabineta in te „rešitve" parlamentarne krize velike vspehe. Mi dvomimo na tem.
v Socialni demoki ati sklicujejo po celi državi shode, na katerih protestirajo proti zavlačevanju uzakonenja socialnega zavarovanja in izvršitvi drugih zakonskih načrtov.
b Wastìan dobi Derschatov mandat?
Graški „Volksblatt" poroča, da bo odložil Derschatta, kateri bo imenovan za Lloydovega predsednika, svoj graški mandat. Graški nemškonacijonalci hočejo baje Wastiana kandidirati na njegovo mesto. Vendar pa imajo tam še veliko besedo klerikalci in socijalisti.
b Dr. Üernohorsky, znan iz Ke-strankove afere, jje odložil vsa častna mesta, tudi svoj državnozborski mandat, v Pragi. Njegov mandat dobe najbrž narodni radikalci.
v Na Ogrskem se baje pripravlja nova koalicija pod pokroviteljstvom Apponyija, Andrasyja in Kossutha. Zakonski načrt o zemljiškem davku je bil v zbornici sprejet.
v Turško bolgarski spor. Bolgarska je sklenila razorožiti, kakor hitro je izvèdla, da Turčija ne zahteva več vsled ruskega predloga nove ureditve turško- bolgarske državne meje.
v Ruski minister vnanjih rečij Iz-volski predloži državni dumi turški pro-tipredlog. Turška vlada dobi v kratkem ruski odgovor.
v Angležki kralj in kraljica sta prišla na poset na berolinski dvor in sta bila'svečano sprejeta.
Štajerske novice.
d Članom eeljske Ciril-Metodove podružnice! Društveni davek v Celju je velik, vzlic temu nočemo deklamo-vati o potrebi naše podružnice, temveč bi radi nasprotno članom plačevanje olajšali. Držeč se načela, da se naj za našo šolsko družbo pobira v malem a večkrat, smo uvedli mesečno nabiranje. Kdor plača mesečno le 20 v., plača s tem ne le letnino 2 K, temveč že 40 v. več. Doneski, ki se naberejo nad letnino, se koncem leta v časnikih izkažejo in se porabijo za celjske šolske namene. Letos n. pr. so omogočili bogato božičnico v Gaberju.
o Prva jnžnoštajerska vinarska zadrnga v Celju priredi sledeča zborovanja: V soboto 13. sveč zvečer na Vidmu. Natančneje se izve pri g. Kli-neju, naduč. v p. na Vidmu. V nedeljo 14. sveč. po rani maši na Zdolah pri Vidmu v gostilni g. Ivana "Černoga; istega dne ob 3. pop. v Pišecah. "Natančneje se izve pri g. naduč. Kokotu. Povsod govori g. Miloš Štibler, zadr. pot. učitelj v Celjn, o zadružni vinski trgovini. Vsi vinorejci in prijatelji istih naj se teh strokovnih zborovanj zanesljivo udeleže. Vinarska zadruga v Celju začne kmalu poslovati, zato je treba predpriprave dogotoviti. In med te spada tudi pouk prizadetega občinstva.
d Deželni šolski svet je dovolil svoji seji dne 4. t. m. razširjenje štirirazredne ljudske šole v Laškem trgu v petrazredno. Dovolil je nadalje meščanskemu učitelju J. Hölzlu v Celju ustanovitev šole za gosli. Za naduči-telja v Št. Janžu na Vinski gori je imenovan učitelj g. Aleks. Alt pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Nastavljena je definitivno na ljudski šoli pri Sv. Antonu v Leskovcu učiteljica v Dobovi ga Terezija Potočnik-Po žar. V začasen pokoj je stopila def. učiteljica v Zgor. Poljskc-vi, gospodična Marija Negovetič.
d Iz Maribora. Z ozirom na notico v „Marburger Zeitung" z dne 9. svečana t. 1. št. 17. pod napisom „Iz Narodnega doma", v katerem se pravi, da v „Narodnem domu" zopet nekaj „smrdi" in se v precej neprikritih besedah dolži prejšnjega blagajnika g. dr. Ferda Lašiča nepoštenega poslovanja in g. Marka Stajnka, da je zanemarjal kot blagajnik svoje dolžnosti, podaje podpisani odbor „Slov. Čitalnice v Mariboru" sledeče pojasnilo: Po natančnem pregledovanju bla-
gajmških knjig « prilog se feonàtatira, da je podla laž Tn zavijanje; da bi si bil g. dr. Lašič prisvojil le vinar či-talniškega denarja za osebne svrhe, temveč je izvrševal svoj posel ves čas pošteno in vestno, istotako je neresnično, da bi bil g. Stajnko zanemarjal svoje dolžnosti kot začasni blagajnik, marveč je obratno v kratki dobi svojega poslovanja kot namestnik gosp. Lašiča požrtvovalno vodil blagajniške posle v najlepšem redu. Res je sicer, da je prevzel sedajni odbor „Slovanske Čitalnice" okroglih 1000 K dolga od lanskega leta. Ta dolg pa ni nastal vsled krivde blagajnikov, temveč deloma vsled tega, ker se lansko leto niso obnesle gled. predstave, ki so v prejšnjih letih donašale Čitalnici lepe dohodke, leta 1908 pa vsled slabega obiska vedne primanjkljaje. V prvi vrsti so krivi ogromni stroški, ki jih ima Slov. Čitalnica za plin in stanarino po pogodbi s Posojilnico. Sedanji odbor je tudi spoznal, da tiči ravno v tej nesrečni pogodbi glavni vzrok se-dajnih neugodnih financ in teko že pogajanja ž ravnateljstvom Posojilnice zaradi pravično spremembe te pogodbe. Ravnateljstvo Posojilnice kaže voljo ugoditi utemeljenim zahtevam našega društva. Deficit 1000 K, ki je narastel tekom zadnjih let, ne pomenja pogube za društvo, ki šteje 140 članov. Ako bi „Marb. Zeitung" pometala pred svojim pragom, bi našla zelo veliko nemških društev, ki razpolagajo z veliko večjimi deficiti.
Z listi à la „M. Z." se ne spuščamo v nobeno polemiko. Priobčujemo te vrstice le radi tega, da se ne vgnezdi napačni sum v slovenski javnosti o našem društvu, pred vsem pa, ker se je kradla na prav nizek in podel način čast zaslužnima prejšnjima odbornikoma.
Za odbor „Slovanske Čitalnice" v Mariboru Dr. Vladimir Sernee, predsednik.
Tone Hobnjee, tajnik.
Srečko Stegnar, blagajnik, d Iz Št. Jurja ob Taboru. Zadušila in vsa ožgala se je 90 let stara Terezija Brišnik-Malik.
o Iz Št Jurja ob Taboru. Na tukajšnjem sejmu 29. m. m. je prodal posestnik Vaslé, p. d. Dragar, iz Lok par volov ter enega samca in izgubil izkupiček 1100 K. A vsoto je našlo pošteno dekletce Ocebek ter mu jo zopet izročilo.
d Iž Gomilskega. Občni zbor kmet. podružnice za vran ki okraj je izvolil delegatom za Gradec gg: Šauer, graščak, Vransko, Cukala, župan, Go-milsko ter Plavšak, poštar, Št. Juri.
o Vinarski inštruktor za šmar-ski in rogaški okraj g. Franc Starnberger je postal na tem mestu definitiven. Čestitamo za kmetijstvo teh okrajev prezaslužnemn možu!
o V šmarski šolarski kuhinji dobiva sedaj vsak šolski dan 200 otrok toplo kosilo, dočim se je prejšnja leta le po 150 porcij na dan razdelilo. Nad 10 000 skledic tečne hrane podarila je lansko zimo dobrosrčnost Šmarčanov revni mladini. Letos se kuha v dveh kotlih. Tudi za novi drugi kotel je samo jedna večerna družba potrebni znesek (nad 50 K) zlož la. V vodstvu kuhinje je tržki župan g. Ferlinc, krajni šol. ogleda, eden katehet, eden učitelj in kot skrbeča gospodarica učiteljica gč. Hočevar. Ta, še 2 njeni tovarišici in 2 tovariša so prostovoljno prevzeli nadzorovanje otrok med kosilom. Dasi kr. šol. svet brezplačno prepusti prostore za kuhanje in obedovanje, ni kuhinja sama podrejena nobeni šolski oblasti, je samostojna privatna dobrodelnost.
d Težke opekline ste dobili delavka Marija Lah in njena hčerka iz
ìii pri Konjicah. Lah je prevrnila
«vetiljko, vsled česar se je vnelo pri peči viseče perilo. Razburjeno ste obe gasili, a ste dobili težke opekline na rtkäh in, na , obrazih. Óbe si) pripeljali v celjsko bolnišnico.
d Dunajska akademija znanosti je dovolila ravnatelju mariborske gim-nasije g. Juliju Glowackemn 500 kron podpore za znanstveno botanično poto-2 nje v Bulgari jo.
d Umrl je v Partin j ah pri Sv. Juriju v Slov. gor. veleposestnik Jurij Po valeč, star 88 let.
d Dr. Vošujakova ljudska knjiž-niea v Slov. Bistrici. (III. izkaz prispevkov.) Klub naprednih akademikov v Celju 100 K. Dr. Josip Vošnjak 25 knjig; po Več knjig so darovali: gca Marija Bohakova. Otilija Feigelova, Malči Tribnikova. a-g. Ivau Grobelšek ip Viktor Starovaštiik. Pripominjame, da knjižnica izbomo napreduje ter je v nekaj tednih izposodila že 300 knjig, največ med kmečko mladino. Vošnja-kova knjižnica vrši V slovenjebistriškem okraju, ki je baie Linhartov „elitni" okraj, važno narodno delo in se toraj ponovno obračamo do bližjih prijateljev dr. Jos. Vošnjaka. in ožjih rojakov za knjižne in denarne prispevke.
t d Narodna godba v Slov. Bistrici odgovarja z ozirom uh razna vprašanja p. n. narodnim društvom in veseličnim taborom, da še" doslej nima oddelka na lok in torej pri plesnih prireditvah ne more sodelovati;- na razpolago je pa 20 mož broječa. uniformirana godba m pihala za vrtne koncerte ali ljudske veselice. Glede te godbe se je obrniti do predsednika godbenega odseka Čitalnice Vekoslava Pinterja.
d V Slov. Bistrici s snuje nova ženska podružnica ( iril in Metodove družbe; v kratkem se vrši prvi tozadevni sestanek, h kojeniu se vljudno vabijo vsa narodne dame iz mesta in okolice.; Ob ustanovitvi te podružnice se bo vršil ob enem tudi občni zbor moške podružnice, ki vegetira že več časa brez pravega odbora. — V druž-.binih nabiralnikih pri'g. P. Novaku in v hotelu „Avstrija" se je v minulem mescu nabralo K 8 60.
Kranjske novice.
o Občinska seja v Ljubljani. V
včerajšnji seji so se zvršila sledeča imenovanja: pisarniški pristav v 9. č. r. je postal računski oficijal Danilo Šapla, računski oficijal dozdajni asistent Janko Svetlin, pisarn, oficijal g. Kari Šebedi; rač. prakt. Avgust Špeil je postal računski asistent, pomožni uradnik Ivan T o m a n e k rač. pr&ktikant. — Dr Oražeu je interpeliral radi dolžitve posi. Marckhla v drž. zboru, da slovenski poštni uradniki v Ljubljani ne poznajo nemškega jezika iu da hočejo slovenski notranji uradni jezik Sprejela se je rezolucija, v kateri se protestira proti očitku in se naprosi posi. Hribarja, naj v drž. zboru reagira na te denuncijacije Marckhlove. — „Podpornemu društvu za slov. visokošolce v Gradcu" se dovoli podpora 100 K
o Prireditelji trgovskih plesnih večerov r Ljubljani prirede plesni venček pod pokroviteljstvom slov. trg. društva „Merkur" dne 13. svečana 1.1. v Veliki dvorani Narodnega doma ob pol 9. uri zvečer.
o Slovensko obrtno društvo v Ljubljani namerava sklicati shod obrtnikov iz cele dežele v zadevi starostnega zavarovanja.
o Za pravice slovenskega jezika. Poroča se, da je bila 8. t. m. pri Piet-reichu, ki nadzira sedaj sodišča v Ljubljani, deputacija, ki mu je izročila spomenico glede zahtev za slovensko uradovanje pri sodiščih.
o Kranjska hranilnica namerava, kakor poroča „Slov. Narou", izdajati svoj lisi, kr bo nemškutarski in klerikale^. Vzdrževala bo list tudi vlada. Torej „Štajerc" dobi konkurenco. O pardon, „Štajerc" je. — „nap, eden" (od presti!).
o Vseučiliški odbor je sklenil sestaviti kranjski deželni odbor. V odbor pokliče zastopnike raznih korporacij in znanstvenike. Sestava odbora je poverjena prof, in posi. Jarcu.
o Vodovod za suho Krajino. Deželni odbor kranjski je dal po stavbnem svetniku Sbrizaju izdelati glavni načrt za ta vodovod. Vodovod bo 105 kilom. dolg, 8000 ljudi bo dobilo stu-denčuo vodo. Skušalo se bo doseči čim največjo državno podporo.
o Slovensko in nemško gledališče v Ljubljani. Na prošnjo slov. dramatičnega društva je dež. odbor kranjski dovolil pomnožitev slovenskih predstav. Vsled tega izjavlja nemški gledališki ravnatelj, da mu ni mogoče vzdržati rednega nemškega gledališča, zato to preneha, in bodo nem. igralci odslej v Ljubljani samo še gostovali. To je seveda jako dobrodošel in lep izgovor, ker nemško gledališče bi bilo moralo tndi pri večkratnih predstavah vsled vedne praznote prenehati.
o Blagi čin. Umrli čevljarski mojster Jernej Žitnik v Ljubljani je zapustil svojo hišo na Bregu, čevljarski zadrugi.
o Ustrelila sta se drug drugega iz samomorilnega namena predvčeraj po noči četovodja Karl Walzok in kor-poral Jožef Kogej v Ljubljani v top-ničarski vojašnici s službenimi samokresi. Oba sta bila takoj mrtva. Zakaj je n Walzok, se ne ve; Kogej zaradi nesrečne ljubezni.
o Telovadno društvo „Ribniški Sokol" priredi II. sokolski ples v so-kolski dvorani in vseh prostorih pod imenom „Rdeča noč" v Ribnici na pustno nedeljo 21. svečana 1909. ob 8. uri zvečer.
o Na shodu obrtnikov v Postojni minolo nedeljo so se vsi navzoči izrekli za starostno zavarovanje obrtnikov, a tudi zahtevali, da se mora načrt zakona izpremeniti v toliko, da se doba 65 let skrajša, da so obrtniki deležni tudi zavarovanja za onemoglost in da bi bila uprava zavarovanja za samostojne popolnoma za se.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Uspeh Žačkove misije v Pragi.
b Praga, 10. febr. (Brz. „Nar. D.") Kakor se zatrjuje v tukajšnjih političnih krogih, je imela Žačkova misija v Pragi v toliko uspeh, da je na eni strani obljubila vlada sklicanje češkega deželnega zbora in to že v najkrajšem času, na drugi strani pa so obljubili češki vodje, da se bodo trudili med češkimi strankami doseči obljubo, da da ne bodo obstruirale državnih potreb. Dr. Žačkfi sta podpirala v njegovi misiji zlasti bivša ministra dr. Foft in dr. Fiedler.
litis berlinskega obiska angleškega kralja v Italiji.
b Rim, 10. febr. (Brz. „Nar. Dn.") Obisk angleškega kralja Edvarda v Berlinu je napravil na tukajšnje nasprotnike trozveze skrajno neugoden utis. Boji se, da bi zgubilo prijateljstvo Italije svojo vrednost za zapadne države, in to tembolj, ktr so se Francozi in Nemci glede interesov v Maročan-skem pobotali in bi berlinski obisk Edvarda lahko zmanjšal napetost med Nemčijo in Anglijo.
Zmaga vlade v Täbrisu.
b Tàbris, 10. febr. (Brz. „Nar.Dn.") V Täbrisu so premagale šahove čete vstaše in dobile mesto, v katerem so se revolucionarji s takim vspehom branili, v svojo pest.
DogodKi v Srbiji.
o Belgrad, 10. febr. (Brz. „N. D.") Vodja staroradikalcev Pašič se je pritožil pri mmisterskem predsedniku, da dobiva dannadan grozilna pisma, v katerih se mu napoveduje smrt, ako se ne poda v inozemstvo. Baje je s temi pismi v zvezi „odbor za nar. obrambo" in neka „visoka oseba" (prestolonaslednik).
o Zemun, 10. febr. Odbor za narodno obrambo je imel včeraj 4 urno sejo, v kateri se je odobrila odredba vojn. ministra Živkoviča, da naj podpolkovnik Miškovič ukrene vse potrebno, da se dislocira 4 tisoč inace-donskili srbskih vstašev v malih oddelkih ob srbski ingji. Vodstvo prevzamejo posamezni vojvodi. Aktivni častniki se ne pritegnejo. Obenem so se določili vodje teh vstašev in se je izreklo, da se naj dela na to, da se srbsko ljudstvo oprosti koruptne politike Pašičeve. Izrekla se je tudi prestolonasledniku zahvala za njegovo hrabro obrambo pravic srbskega naroda. (?)
Belgrad, 10. febr. (Pos. br. „Nar. Dn.") Tukaj računajo odločilni krogi z eventualnostjo, da se mednarodna konferenca glede balk. vprašanj že zaradi tega ne sestane, ker Avstroogr-ska izjavlja, da noče razpravljati o kompenzacijah za Srbijo. Tej bi to ne bilo neprijetno, ker ostane na ta način bosansko vprašanje odprto in Srbija lahko čaka na ugoden moment, da izzove njegovo def. rešitev. Dunajsko časopisje zadnji čas Srbiji stalno namiguje z raznimi predlogi za odstranitev spora toda srbska javnost jih a limine odbija in zahteva za Srbijo zadostnih garancij za svoj gospodarski razvoj.
Tržne cene.
9. februarja.
Dnnajska borza za kmetijske pridelke: Cene vsled pomanjkanja povpraševanja enake.
Kava: Santos Good Average za mare 34'75, za maj 34'—, za september 32'25, za december —'—. Tendenca stalna.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 3015, moka za prihodnji mesec 30 25, moka za mare — junij 30'50, moka za maj — avgust 30 85, pšenica za tekoči mesec 23.—, pšenica za prihodnji mesec 23'30, pšenica za mare — junij 23'65, pšenica za maj — avgust 23'80, rž za tekoči mesec 1664. rž za prihodnji mesec 16'60, rž za mare — junij 1675 rž za maj — avgust 16'75.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22'70, za oktober — december K 21'85. Tendenca medla.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 283/4 do 2972, za v dobavi K 291/4 do 303/8- Tendenca lena.
Prodnktnitrg. Budimpešta. Pšenica za april K 12 81, pšenica za oktober K 10 90, rž za april K 1017, rž za oktober K 9'13, oves za april K 8'59, oves za oktober K —'—, turšica za maj K 7'25, ogrščica za avgust K 13 90. Promet 12.000 met. st.
Budimpešta, 19. jan. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 124 do 126 vin, mlade, srednje 124 do 126 vin., mlade, lahke 124 do 126 vin.; zaloga 19.485 kom.
Mničnrji poZOFf
Pristna haloška vina 1908, izvrstne kakovosti od ?2 —40 vinarjev franko postaje Ptuj ali Rogatec pri Maks Berlisgu, trgovec, Že-tale pri Rogatcu. — Vzorci na zaiitevanje ! 83 10-1
Iščem izurjenega
ki mora znati slovensko in nemško stenografijo.
Dr. Juro Hrašovec, Celje.
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Učenec
sin poštenih, kmečkih starišev, se sprejme po dovršenju ljudske šole takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Traumi, Ptujska gora pri Ptuju. 87 3-3
Čehu sinile
obstoječe iz dveh sob in pripadajočih prostorov, z električno razsvetljavo in vodovodom se odda v hiši štev. 3 na Schillerjevi cesti. Vprašati je v pisarni Zadružne Zveze v Celju istotam. 103 3 2
Ladanjski premog
izvrstne, suhe kakovosti priporočamo cenjenim odjemalcem. Pri večjem nakupu dovolimo precejšnje ugodnosti. Premogovnik Ladanje, pošta Vinica na Hrvaškem.
105 3-2
R. Oieltl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—e
Steckenpferd- 101101 lilijno mlečno milo
najmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
- 4
— Dobiva se povsod! —
Prato se devet starih, dobro ohranjenih kompletnih
radi prezidave hiše po nizki ceni. — Več pove Fr. Papst, Ceije, Ringova ulica štev. 7. 104 2-1

Hišnik
se išče za „Narodni dom" v Celju. Nastop I. ev. 16. marca t. i. — Prošnje sprejema do 17. t. m. Posojilnica v Celju.
93 3-2

Dve lepi
stanovanji
vsako obstoječe iz 3 sob in s prostranskiini prostori je oddati na Ringu štev. 11. — Natančneje se izve pri Zadružni Zvezi v Celju.
102 3-2
SS! 58 sa 2 58
Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl
žganjarna, Celje.
24 17-11
Kotel pri ,8eletn Volu'
- i Celjn. -
Y četrtek, 11. svečana, domača
plesna veselica.
Ciganski oktet. Vstopnina 80 v. Začetek ob 8. uri zvečer.
K obilni udeležbi vabita
99 4-3
Jakob in Antonija Trontelj.
Lepa hiša
z opeko krita, tik kolodvora Store, 10 minut od tovarne in pol ure od rudokopov, z lepim vrtom, 2 gobama in kuhinjama, 2 podstrešnima sobama, veliko drvarnico s 3 in kletjo s 4 oddelki in 2 hlevoma se proda za 5200 kron. — Naslov pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 92 10-2
Zidarji
za Trbovlje se sprejmejo. Ponudbe sprejema Viljem Treo, stavbenik v Ljubljani Marije Terezije cesta 10.
96 6-2
Praktikant
absolviran šestošolec se sprejme s I. marcem v lekarni NI. Pospišil v Konjicah. — Ponudbe na Mr. Ph. V. Prorazila, provizorja lekarne v Konjicah.
90
Plača se za enkratno objavo..................60 vin.
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 H
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto.....• . . ..............iO „
Oglase v „Malem oglasnik n" se plačuje vnaprej (tndi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oelasov, odgovarjamo le, če je priložena	vprašanju
znamka ali dopisnica za odgovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
Zahtevajte „Narodni | Proda Se E^^
dobrem prostoru pod ugodnimi pogoji, takoj. Ponudbe na upravništvo „Narodnega Dnevnika".
12 10-8
Dnevnik" v vseh go> stilnah in kavarnah!
Za mnogobrojne tolaži j Ive dokaze Iskrenega sočutja is soialja porodom smrti preljubljene soproge, hčere, sestre in svakinje, Miroma predobre matere in stare matere, gospe
Marije Pečnik roj. Janežič
kakor tndi za častno in izredno obilno spremstvo k zadnjemu počitka izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in udeleè-nikom sploh, najtoplejšo zahvalo. Tndi za mnoge sožalne pismene izjave srčna hvala.
BIZELJSKO, dne 5. febrnarja 190».
Žalujoči ostali.
Vabilo na
34. redni občni zbor
Oornje-Savinske posojilnice v Mozirju
v soboto, dne 27. svečana 1909, ob 9. uri dop. v uradni pisarni.
DNEVNI RED
100 2-2
1.	Prečitanje in odobren je zapisnika 33. občnega «bom z dne 29. svečana 1908.	-
2.	Poročilo načelstva o delovanju in potrjen je račooa. za leto 1908.
3.	Poročilo nadzorništva in njega nasveti o uporabi preostanka.
4.	Volitev nacelništva in nadzorništva.
5.	Posamezni nasveti.
Načelstvo,
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
„LASTNI DOM"
-"f'5?n!?££T "druga V GABERJU PRI CELJU
sprejema hran. vloge od vsakega, četudi ni član zadruge na tekoči račun ali na vložne knjižice in jih obrestuje od dneva vložitve do dneva vzdiga po
Rentni davek plačuje zadruga sama, tako da dobijo vlagatelji na == leto polnih pet kron od vsakih naloženih sto kron.	1
Sprejemajo se trgovski računi zanesljivih tvrdk v inkaso in menice v eskompt Posojila daje zadruga proti 6% obrestovanju na poroštvo zastavljanje vrednotic in dragocenosti ter nepremičnin, proti izstavljanju menic in dolžnih pisem; odplačevanje glavnice in obresti se vrši v mesečnih ali pa posebej dogovorjenih četrtletnih oz. polletnih obrokih. Zadruga »Lastni dom« ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a 4 m2; na teh stavi hiSè zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. — Denarni promet ll 12	leta 1908 do inklusive 1,300.000 K.
Pisarna se nahaja v CELJU, Rotovška ulica štev. 12, v I. nadstropju. Uraduje se vsaki dan med navadnimi uradnimi urami. — Posojila se izplačujejo vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. C. kr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. — Telefon štev. 48.

Editto narodno Kamnosek podjetje V Celjn.
industrij^ družba. HS.
H prVa iužno;tajer:Ha HatnnosežKa
Stavbena in umetna kam-nose&ka obrt s strojnim :::	obratom.	:::
IzvrSevanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kauieuov In :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnili miz, prižnic, kropilnili in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in
Struganje kamena s stroji.
Brzojavi: ,Kamnoseška io-družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih In nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betonl-ranih rodbinskih grobifié
:::	(rakev).	s::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. s«
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah* Popravljanje spomenikov, ude-;;: lava nje napisov v iste. :::