S7. Številka.
Trst. v poiHMleljVk 17. aprila I S99.
IVčaj X XIV
„Edinost" izhaja dvakrat nn dan. raznu nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer nl> 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj.
Narodni mi z nafta : Obe izdan jI na leto . . . «hl. 21 •— Za aamo večerno izdanje . n 12"— Za pol leta.četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Tratit »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake z jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. H70.
4 nvč.
V edtimatl je moč!
o*u»i
ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popnatom. Poalana, mnnrtnice in javne zahvale, domači »glasi itd. ae računajo po pogoditi.
Vai dopisi iimi ae poSilja jo nrednifttvN. NetVanknvani dopiai ae ne sprejemajo. Kokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla*«* apre-jema npriivniStr«. Naročnino in učlane je plačevati loco Trat.
1'retlnišlvo in tlskiimii nahajata v ulici Carintia Atv. 12. U|»ravnlStv», nd-pruvnifttvo in sprejemu nje in>cr»l<»v
v ulici Molin piccolo Stv. .'I. II. nadatr. !
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Uradec 1 s). \ deželnem /boru je poslanec Ornig utemeljil predlog, naj deželni odbor i z posluje od vlade, da se motenje trgovine v obmejnem prometu med Štajersko in Ogersko, provzročeno / izvedbo člena XVII. ogcrskega zakonika glede užitninskega davka na sladkor in pivo, odpravi čim preje. Govornik jo sprožil misel, naj bi ae uvedla carina na ogerske pridelke.
Poslanec Dečko je predlagal, naj se Št. Juriju ob. juž. žel. ustanovi meščanska šola s slovenskim poučnim jezikom.
Illld1111 poŠta 15. {Zbornica poslancev). Finančni minister Lukacs je naglašal glede borznega davka, s kako velikimi težavami seje morala doslej boriti ta reforma. Naznanil je, da se v kratkem predloži dotični zakon. Na predlog ministerskega predsednika pl. Szella bo v torek volitev komisije za levizijo hišnega reda, sestavljene iz 21 členov.
Blidejevice 15. Štrajk zidarjev nadaljuje. Še ono malo, kar jih je prišlo na delo, so morali poslati domov, in sicer prav zato, ker jih je bilo premalo. Delavci so zahtevali na svojem shodu moralne in materijalne pomoči od strani obč. oblasti.
London 15. Kakor poroča »Dailv Tele-graph« iz Washingtona, je izjavil admiral Kautz v nekem poročilu, da sta angležki in ameriški konzul sprva pritrdila nemškemu konzulu, da se naj podpira zahteva Mataafa. Ko pa je dojel Kaute v Apijo, sta rekla oba, da se nočeta držati dane bt.sede, katero sta bila prisiljena dati.
Atene 15. Po vsem Peloponesu je bilo danes občutiti sunkov potresa. Po nekaterih krajih so se rušile hiše. Na srečo pa se od ljudi ni poguhil ni kdo.
Loildoil 15. Kakor poroča »Reuterjeva« pisarna iz Washingtona, odpotujejo trije čleui Samoj-ske komisije brezdvomno dne 25. t. m. Anglija je odobrila, da sme komisija, sklepati o vseh odredbah, ki so potrebne za vzdrževanje provizoričnega reda. Komisarji naznanijo nedvisno eden od druzega svoje nazore dotičnim svojim vladam. Dotične vlasti bodo potem razpra /ljale o koncčni uravnavi razmer na Samoa. Komisarji ne smejo spremeniti prejšnje pogodbe, vendar pa se oni predlogi, ki se predlože jednoglasno, konečno vsprejinejo najbrže.
Nahod 15. Tu vlada sedaj popolen mir. Število onih, ki so zaprti radi plenjenja, znaša 103. V Hronovu je 1700 štrajkujočih.
„Večni miri'
O čemer so nekdaj sanjarili « utopisti*, "o tem se razpravlja dandanes resno po časopisih ; v kratkem pride ta predmet celo ob zeleni mizi v Haagu na vrsto diplomatiških razgovorov. Če Slovenec govori o tem velikem in važnem svetovnem vprašanju, Slovenec, ki ne razpolaga ni z oklopnioami ni s topovi, vzrok temu je njegovo položenje, toli tužno v humanitnem, občečlovečanskem oziru. To položenje njegovo ga sili, da pomišljuje tudi on o «miru in vojni*. Zdi se celo, da utegne spoznanje tega veli-eega vprašanja u plivati tudi na slovensko politiko in slovensko praktično postopanje.
Miroljubnost kakor načelo ima gotovo svoje meje; bodi-si človek še tako krotek, včasih mora
mu kri vr, ki peti. Saj je dolžan — ne samo opravičen — hraniti in braniti svoje bitje, svojo osebnost in svojo svobodnost, ki je- vedno v nevarnosti. Ta hramba pa mu je zakon, usiljen mu in naložen od prirode. «Do tod, a ne dafje!* tako mu velevata um in srce.
Odtod pak izvirata od samega sebe s vaj a in borba. Že stari Empedoktej, imeniten zdravnik in modrijan, je dejal: »Borba je mati vseh stvarij!* Borba za pravično stvar nikakor ni nezdrava ; samo da je stvar jasna, dokazljivo resnična in prava. (Ce je v naših socijalnih slovenskih borbah res taka, naj proBodijo pametneji; izkustva je še premalo, da bi se to dalo trditi z gotovostjo. Sicer pa o tem samo mimogredč.)
Borba prav lahko vodi do vojne, do krvo-prelivanja. To je prirodna posledica svaje. Zato pa tudi «večni mir» ni možen, vsaj na dogledne čase ne; on je velika iluzija, utopija, kakor se je sploh trdilo. S tem prepričanjem pojdejo diplomatje na bodoče posvetovanje; menda ni jed nega, ki bi veroval v popolno preprečenje vojen. A drugo je olajševanje velikih nesreč, kakoršnjih prinašajo vojne, in tu so rodovitna tla diplomatskim posvetovanjem.
Le vzemimo zadnjo vojno: turško-grško! Vsa diplomacija vse Evrope ni inogla preprečiti te vojne. Zato more biti jedino vprašanje : kako se dajo vojne zaježevati, da se zmanjšujejo škode, ki jih delajo one ?!
Večni tnir bi bil možen samo tedaj, ko bi človeška nrav ne bila tako divja kakor je. Strast človeška je nebrzdana; nagoni človeško čudi so podobni hudournikom, ki preplavljajo vse bregove in meje. Večni mir mej državami in narodi je popolnoma nemožen, dokler se ne povzdigne ljudska izobražba. Živinski čuti danes prevladujejo povsod; človek še nikakor ni sprevidel, kaj mu je človek, kolike vrednosti je prijateljstvo mej narodi, kolika je hasen sloge in mejnarodnih zvez, a koliko britkosti in pogube dela ljudska mržnja! Predno človeštvo sprevidi korist mejsebojnega prijateljstva, «večni mir» ostane lepa sanja, tolažilna samo temu, ki gleda v daljno bodočnost; kajti enkrat mora klanja biti konec, po zakonu prirode, ker se človek naveliča.
In bas v tem oziru ima novinarstvo prvo in največo krivdo. Jedna vrsta žurnalistike — tako zvana «židovska» posebno — ne zna druge svrhe svojega bitja, nego d a h u j s k a 1 j u d s t v a mej seboj. Dokler ljudstva ne Ttprevidijo, da so ona po takih novinah najbolj oškodovana, dokler posam-niki ne umejo, da so oni igrača in žrtva žurnali-stiške hudomušnosti, ne pojde na bolje. Zato «vcčni mir» mej državami in narodi dotlej ni možen, zato tudi vojne ne morejo prenehati.
Pa tudi iz drugih vzrokov to ni možno. Mej narodi in državami bode samo tedaj mir, kadar mej njih močmi zavlada zdravo in stalno ravnotežje. Kadar zatirane države zadobe po združenju jednako moč, kakor jo imajo sedaj vladajoče, tedaj nastopi doba miru. Kaj so danes narodi, recimo ljudstva? — Igrača diplomatov. — Kje je danes prevlada pravice,človečanstva? — Nastrani močnejših, požrešnejših. — Kdo se danes upa zastopati pravico ? — Kdor ima največ sredstev vojaških. — Dokler bo pravica reva, bode mir prosjačil, dotle bodo spone glodale gležnje človeštva.
Po pravici si; trdi: «Bolje zdrava vojna, nego trhli mir*. Gotovo! Trhli mir samo previdno pokriva divje vzbrnhe vojne. Trhel pa je mir, ako se z njim človeštvo z denarjem in svobodo odkupuje od nasledkov hudih vojen. S takim mirom so daje samo potnim zakritim vojnam, z njimi se samo notranja bolezen narodov zakriva, da pozneje tem huje razsaja. S trhlim nvrom se samo nagrajuje tleče moralno zlo: tiranstvo in samovladarstvo sebičnih držav. Ali ne vidimo tega dan na dan?
Med vojnami je velika razlika: namreč mej opravičenimi in neopravičenimi. Neopravičene so vse vojne, ki tlačijo slabejše, ki izsesavajo bližnje, ki jemljejo sosedom ali nesosedom pravice in svobodo. Opravičene so vse vojne, po katerih se brani napadanec nasilnika, ali po katerih narodi vstajajo, da si pribore svobodo in življenje. Včasih ni druzega sredstva nego vojna, da se človeštvo otrese neznosnih položajev, žulečih spon. Ali nismo v novejšem času doživeli dovolj takih vojen? — Da so take vojne opravičene, tako sodita glasitelja dveh nasprotnih si taborov : pravnika Francoz Bea ussi re in Nemec Rudolf plem. I h eri n g. Ko bi ne bilo takih vojen, svet bi še tičal v temi suženjstvu in nečloveštva. Tlačeno človeštvo se ne osvoboja samo mirnim potem izobražbe; treba včasih pritiska na nasilstva, ki zaprečujejo razvoj človečnosti.
Zn tega radi pa mirovni shodi in razsodišča nikakor niso nepotrebna ampak so celo potrebna in nujna. Koliko so žc |>ripomogla do osvobojenja tlačenih narodov, videl je naš, h koncu nagibajoči se vek. Vendar se mi njih programi zde preozki: ne le odpravljanje vojen in ustanovljanje «veencgn'iniru«, temveč tudi vprašanje razbremenjenja nedolžno tlačenih narodov naj bi sprejemalo na dnevni njih rod, kajti ne vojna kakor vojna je na sebi pregrešna, nego zloraba vajenskih sil. Odpravile naj bi se vsakoršne vojne, katerih očiti nameni so silovite pridobitve tujih dežel in posestev in pa ohlajanje jezice od strani močnejših nasproti onim, ki se branijo, tako zvane objestne vojne. Vrhu tega naj se, kakor sem omenil, tudi tožbe pritiskanih narodov in držav de vajo na program takih shodov. Treba je, nujno treba v a z s o d ni š ke ga tribunala s v e t o v n c g a.
Očitalo se mi bode, da lovim «utopije*. Da! dokler so narodi in narodiči, ki nosijo težke žulje vsake vrste, nezavedne ovčice, ni upanja, da bi se /.boljšale njih razmere. A dajte, da se ljudstva enkrat zavedo ! Koliko tega jo bilo v prošlem veku še «utopično», a je danes aktualno! Treba je samo popolne zavednosti , in svet zadobi s kratka drugo lice. Tirjati in trkati je treba neprestano ; snovati trdne zveze vseh podjarinljencev, in diplomatje, ki slišijo <travo rasti, ne bodo mogli pre-slišati krepkih glasov za pravico svojo u pij oči h in zedinjenih! Tudi Slovencem prisijejo polagoma boljši časi, a ne brez dela in napora, temveč po celokupnem, krepkem nastopanju. Vsi narodi, ki ho delavni in žilavi, imajo svoje pravo do življenja, še več : do blagostanja, tlo svobode. Razumevati svoj čas in svoje razmere, to je prvo; po tem razumu delovati, je drugo; resen trud nikakor ni zastonj. V to naj ima trdno vero, komur je mar do obstanka, do obrambe, do srečnejše bodočnosti! Proč s filisterskim saniorazcepljcvanjem in zakotnim ko-ristolovljem ! Vsi na ukupno, občekoristno delo! —
A dri a t i e u s.
Javni shod
pol. «1 ruš. »Edin m t v ko^tahoiii na Ponija tišči u i
dne 9. april« 1HW.
(Dalje.)
Na to )«• predsednik in deželni furnirnice Mandie spregovoril nekoliko o razmerah in dogodkih v deželnem zboiu. Pripovedoval je že znanih in na tem mestu že mnogo razpravljenih stvari. Povedal je ljudem, kako večina v deželnem zltoru brutalno za meče vse predloge manjšine, kako da se manjšina vendar ne da oplašiti, marveč vestno vrši svojo dolžnost v borbi /a pravice našega jezika v cerkvi, v uradu in v šoli; koliko tisoče v naših otrok da je po Istri, ki nimajo ni kakega šolskega pouka, kako nima ljudstvo ni eest, ni vodnjakov itd. itd. Poselmo je opisoval borbo hrvatskih in slovenskih poslancev proti uvedenju šolskih taks. Slednjič je pozival volilce, naj ostanejo zvesti svojim poslancem, ki store, kar je v njih moči, /a to ubogo ljudstvo. (Živahno odobravanje, sosebno glasno pa so vsklikali poslušalci, ko je govornik slikal borbo radi šolskih taks.)
Naslednji govornik je bil župnik Sašelj, ki je začel z nastopno priliko: Koje Bog ustvaril svet, prišel je k njemu gosposki oblečen Človek, ki je prosil: Daj mi vsega, kar je dobro in lepo! Potem je prišel kmet inje prosil i s to tako : Daj mi vsega, kar je dobro in lepo. Bog pa je rekel kmetu : Tega ti ne morem dati, ker to je že vzel gospod! Na to je vskliknil kmet: Bog pomagaj!
In tako je ostalo: kmet je trpin, on si mora v potil svojega obraza služiti svoj kruh. In kako je še-le v tej Istri, kjer vas trdnosrčna signoria tišči v svojih pesteh. Dokler ste bili še na boljem, dokler je bilo še kaj blagostanja, takrat ho vam pač še dajali ta gospoda. Toda vedno previdno, zelo previdno: le toliko časa, dokler se jim ni zdelo, da je dovol j za — boben. Koliko vas so jih že spravili na kant! Kakor pajek muho so vas zapletali v svoje mreže tako dolgo, da n: bilo več rešitve. Delali so z vami tako, ker nimajo srca! Nedavno je nekdo iskal v Kopru 20 gld. na posodo. Nekdaj so mu pač dajali, kolikor je hotel, ali sedaj, ko je v resnični bedi in potrebi, sedaj so ga pošiljali od praga do praga. Sedaj je revež, in ker je siromak, mu ne dajejo več. Govornik je pojasnjeval, kako da celo siromašne udove ne dobivajo ničesar iz bratovščin (konfratern), da-si imajo pravico do podpore. Kje je tu srce?! Pred volitvami se vam pač sladkajo, takoj po volitvah pa vam kriče isti ljudje: Fora i ščavi! Oni nimajo srca, oni vas hočejo zlorabljati le kakor orodje: kadar vas ne rabijo več, vas mečejo proč. Brat čuti za brata, sosed za soseda ali oni ne čutijo z vami, oni so vas pripravili do kraj propada, ker nimajo srca do vas. A gospodariti vam vendar hočejo še vedno. Ugonobili so vas res, toda jednega ne pustite si vzeti — svojega možtva! Kdor je mož, kdor je poštenjak ne prodaja svojega možtva. Ne verujte onim, ki so zatajili vas. Še celo cigan se spominja kraju, kjer se je rodil in matere, ki ga je rodila. In vi da 1 »i se ne spominjali svojega rojstva, matere, iz katere smo izišli mi vsi ?! (Glasno odobravanje.) Najbolj zaničevanja vredno bitje je oni, ki zaničuje samega sebe. (Viharno pritrjevanje.)
Za tem je dr. li v b a f podal še en izgled, kako lokavo postopajo laška gospoda z našim ljudstvom. Pred dvemi leti je začel voziti med Koprom in Trstom nov parnik »San Nazario C.« Naše ljudstvo je začelo večinoma posluževati se tega parnika, zlasti zato, ker so na koperskem par-niku navadno žaljivo postopali z našim ljudstvom. To je osupnilo kopersko gospodo. Da bi zopet privabili naše ljudstvo na svoj parnik, pozvali so k sebi petorico naših mož. Le-te so prosili, naj zapuste novi parnik in naj se povrnejo k staremu, češ: ako storite vi tako, sledili bodo tudi drugi vašemu izgledu. V plačilo so obljubili tej petorici 1000 gld. To niso čakole, to so dejstva, kajti napravil in podpisal se je kontrakt, vse je črno na belem. Vsaki bi imel torej dobiti po 200 gl. Podpisala sta tudi dva doktorja. Ko je bila stvar tako trdno pribita, so oni možje seveda storili, v kar so se obvezali. In res, gospoda so kmalu dosegli svoj namen : novi parnik je izginil kmalu, ker so ga zapustili naši ljudje. Sedaj hi bila seveda vrsta na koperski gospodi, da bi storili svojo dolžnost z onim tisočakom. Naši možje so tudi zahtevali
najodločneje, ali še danes nimajo tega d e-narja. Tu imate torej kričeč izgled, koliki* vere zaslužijo obljube laške gos|w>de ! Ako ne veljajo niti pisane pogodbe, {»odpisane celo od doktorjev, |w>-tem pa že lahko sodite, koliko so vredne njih obljube, ki jih dajejo o volitvah in le tako tja v en dan ! Ta izgled vam priča, kako laška gospoda drže svoje besedo! (Klici ogorčenja.)
(Z vrše tek pride.)
Politični pregled.
TRST, 17. aprila 1899.
Iz deželnih zborov. Deželni zbor tržaški je imel v soboto zvečer svojo III. javno sejo v zasedanju 1HS>H \HW. Deželni glavar dr. Dom-pieri je opozoril poslance, da število zakonskih načrtov, ki se pre-.llože deželnemu zboru, sicer ne bo veliko, vendar pa da se bo zbornici baviti z jednim jako važnim načrtom in morda še z jednini drugim. Prvi da se tiče preosnove javnega dobro-tvorstva, oziroma preuredbe oskrbovanja ubožcev, ki je važna in zajedno tudi zelo težka stroka javne uprave. Drugi načrt pa bi bil preosnova volilnega reda, ako se posreči deželnemu odboru dovršiti potrebno proučevanje, predno se zaključi zasedanje. Znano je, da se je načrt za volilno preosnovo vrnil deželnemu odboru z nalogom, naj proučuje istega vnovič in ga spremeni tako, da dobi cesarsko po-trjenje. Ker pa deželni zbor ni dal odboru določnih navodil za spremembo načrta, deželni odbor ni mogel ustreči dobljenemu nalogu in da ne more doseči zaželjenega vspcha, ako ne opusti misli splošne preosnove in se zadovolji s parcijalno, v kateri naj bi se, kolikor le možno, poštevale želje, izražene od raznih strani.
Načrta za radikalno preosnovo stavbenega zakona pa deželni odbor ne more predložiti, ker dotični specijalni odsek ni dovršil svojih studij.
Potem je zbornica prešla na dnevni red.
Računi deželnega šolskega zaklada za leto 1HDH in zemlj i ško-od veznega zaklada za 181)7 stase odobrila.
Izvolitev odvetnika Emilija Nobile v deželno komisijo za osobno dohodarino in inž. Friderika Angelija njega namestnikom se je odobrila.
Posl. Piooolije poročal o potrebi spremembe že potrjenega dež. zakona, s katerim so se uveli prispevki od dedščin za bolnišniške stroške občine. Sprememba bi se tikala načina iztirjevanja teh prispevkov, ki naj bi se poverilo državnim organom, ter določitve zamudnih obresti v slučajih, ko se prispevek ni plačal. Slične spremembe naj bi se izvele na zakonu za prispevke od dedščin v deželni šolski zalog, kateri zakon je deželni zbor vsprejel dne 3. januvarja t. 1., ki pa se še ni predložil v cesarsko potrjenje. Zbornica je pritrdila predlogom Piceolija.
S tem je bila seja zaključena.
Slovenskih poslancev ni bilo v sejo. Okolica tvori po priliki petino prebivalstva vse mestne občine in zastopnikom te petine je moralno onemogočeno, sodelovati v deželnem zboru in izvrševati svoj mandat.
V tem faktu je pač izrečena najkrajša, a vendar najostrejša obsodba naših razmer. Razmer, ki morajo v globino užaliti pravni čut slehernega človeka. Toda v tem deželnem zboru stoje stvari še huje: naših niso vrgli ven samo moralno, ampak pognal jih je ven tudi strah pred fizično silo. Nikar naj se ne izgovarja nikdo, da je vihar veljal le Nabergoju! Prazen,"jalov izgovor že zato, ker tu gre za veliko načelo nedotakljivosti mandata vsaccga posamičnega poslanca. Zadet Nabergoj, zadeta vsa slovenska manjšina, zadeti od iste zastopani volilci, zadeto načelo parlamentarizma sploh in užaljena javna vest. Tako stoje stvari; naravnost frivolno je torej, ako se hoče vzbujati domnevanje, kakor da gre tu le za kako osebo kakega «oste de Prosecco!« Koga hočejo ponižati s takim žaljenjem? Morda Nabergoja?! Tako orožje priča pač le o dekadenci boritelja. Tu gre torej v prvi vrsti za načelo, da-si ne tajimo, da imamo mi pred očmi tudi osebni moment. Saj ravno oziri na osebni moment pričajo najglasneje, da se je tu godilo resnično fizično nasilje. Gospod Nabergoj deluje že nad 30 let v parlamentarnem življenju, on je osivel v nastopanju v javnem življenju, neštevilo bojev je že prebil v delu za pošteno stvar, po pošte-
I nem delu si je pridobil splošno spoštovanje. Ali on je tudi človek, od katerega, kakor od vsakega drugega, božja narava zahteva neizogibni tribut: tudi na gospodu Nabergoju bremeni teža let in netrd-nega zdravja ! Ako se proti takemu možu vprizar-jajo taki dogodki, kakoršnji so bili oni v tisti glasoviti otvoritveni seji, ko se je po zbornici razlegalo huronsko kričanje, ko se letali — pljunki, ko so okvirji oken, vrženi z galerije doli, preobračali težke in masivne fotelje, tedaj je to najhuje fizično nasilje, kakoršnjemu se morajo k ve-čemu vpirati le energični, mladi in fizično utrjeni ljudje. Ah pa naj bi drugi slovenski poslanci ostali notri brez Nabergoja? Tega niso mogli že zato, ker je šlo za sveto načelo solidarnosti in parlamentarne pravice manjšine. Kar se je zgodilo sedaj Nabergoju, bi se drugikrat lahko dogodilo drugemu.
Ostajamo torej pri tem: slovenske poslance deželnega zbora tržaškega je iztisnilo moralno in fizično nasilje. Rudečiea srama pa naj obliva one, ki so krivi na tem, bodisi direktno ali indirektno.
Prva seja deželnega zbora istrskega se je vršila brez posebnih hrupnih prigod kov. Ali oko onega, ki ume dobro opazovati dogodke in vedenje Italijanov, je videlo marsikaj, kar je v dokaz, da so se gospoda le nekoliko potuhnili in da je gospod vladni zastopnik, okrajni glavar Fa-biani, tam, kjer je bil v Pulju. Značilno je na pr. to, da je cesarsko poslanico početkom — začel je seveda italijanski — čital na glas in razločno, po-ttfm pa je padal in padal z glasom tako, da potem, ko je počel čitati hrvatski, niso naši poslanci umeli niti besedice. Uprav divno je bilo tudi, ko je poslanec Bubba vprašal kaj nedolžno, kaj da je bilo to, kar je vladni zastopnik čital v hrvatskem jeziku? Še divneje pa, koje ta poslednji »pojasnil« isto-tako nedolžno, da je bilo to toisto, kar je čital ravnokar italijanski. Posl. Bubba je bil seveda »zadovoljen« s tem »pojasnilom«. Dobro je poslanec Bubba uprizoril to — komedijeo. Variatio deleetat — to pot laški gospodje niso tulili, ampak so zbijali šale z našim jezikom.
Iz Gorice nimamo nikakih vesti o nadaljnjih nakanah naših poslancev. Nadejamo se pa, da se ne dajo ujeti po »prizadevanjih«, katere je obljubil gospod dež. glavar vitez Pajer. Le-temu naj le dajo prilike, da pokaže, da ne zna le kovati spletke, ampak jih tudi — pravično razreševati.
Reakcija proti propagandi »Proč od Rima!« postaja čim živahneja. Odbor, ki se je zasnoval za to akcijo, je izdal (»oseben proglas. Proglas pravi, kako se v «prijateljskih* nam sosednjih deželah nabirajo tisoči in tisoči mark v podporo protestantom v Avstriji, da-si le-teh ne napada nikdo. Tako se naše dežele prepljavjajo z raznimi protikatoliškimi spisi. Proglas pozivlje vernike na vršenje svoje dolžnosti, na delo. «Mi moramo moliti, posvetovati se, delati, organizovati se, združevati, boriti se in pripravljeni biti tudi za žrtve.* Tako pozivlje ta proglas. Komite prosi vse zveste katolike za pomoč v akciji, ki se ima zasnovati. Sosebno treba tudi denarnih pripomočkov, da se bodo mogli izdajati spisi in prirejevati shodi v obrambo interesov svete vere in drage domovine. Proglas zaključuje : Vsi naj se udeleže na tej obrambi, na tem svetem boju, ki se nam je usilil na toli nečuven način!
Vatikanski grogi in razmere v naiih pokrajinih. »Jedinstvo« piše: »Občnoje vprašanje, kaj so sklenili škofje na sestanku v* Zadru. Teško da se izve kaj o tem, vsaj v prvi čas ne. Zvedeli smo le toliko, da je v obrano glagolice u s t a 1 s a m o j e d e n škof«.
Zazeblo nas je notri v dušo, kosme preČitali so vest. A bol naša je bila tem liuja, ko smo te dni pročitali oni članek, ki ga je napisala dunajska »Neue Freie Presse« o pastirskem listu kardinala in knezonadškofa draGruschena Dunaju proti propagandi, ki sta jo uvela Sehonerer in Wolf proti katoliški cerkvi. Neverjetno smo zmajevali z glavo, ker se nam je zdelo naravnost nemožno, da bi v Vatikanu res mogli biti tako slabo obveščeni o razmerah v teh naših pokrajinah, kakor trdi rečeni dunajski list v svojem omenjenem članku. Ali »Neue Freie Presse« zatrja, da jej je oni članek došel od avtoritativne cerkvene strani!! lu piše mej drugim: »V Vatikanu vlada menenje, tla je vedenje škofov v narodnostnem boju povsem pravilno.
■ V Vatikanu se nagibljejo k temu, da bi res Nem-
■eem prisodili krivdo na tom, da se je tako zelo poostril narodni spor na Češkem in v sosednjih krajih. Drugače sodijo pa o južnih delih monarhije. Rimska kurija se nikakor ne čuti — kakor se nam poroča — solidarni z savofilskim postopanjem škofov dalmatinskih. Tem škofom je nedavno tema do&el od strani Vatikana ukaz, da jim ne pristoja, da hi ne svojimi simpatijami stali popolnoma na strani Slovanov in da bi s trm žalili narodni mt Italijanov, podrejenih njih pastir-stru. Marveč da hi bila njih naloga, da bi na objektiven način umevali svoj poklic in da bi bili jednako pravični Slovanom in Italijanom «.
Tužna nam majka ! Sama za-se se nam zdi sicer neverjetna toliko ona vest, ki jo je prineslo »Jedinstvo« o škofovski konferenci v Zadru, kolikor se nam zdi neverjetno to, kar piše »Neue Freie Presse« o sodbi vatikanskih krogov o — sla-vofilstvu naših škofov. Ali če spravimo obojno v kavzalno zvezo, skoro da ne moremo drugače, nego da verujemo v obojno. To, kar piše »Jedinstvo«, vzbuja v nas tiverjenje, da je res ono, kar pripoveduje »Neue Freie Presse« ; in to, kar pripoveduje »Neue Freie Presse«, nam istotako kaže v luči verjetnosti ono, kar zatrja »Jedinstvo«. A jedno in drugo je krivično — toliko odpor škofov dalmatinskih proti slovenskemu bogosluženju, kolikor me-nenje vatikansko o namišljeno neobjektivnem postopanju škofov na škodo Italijanov. Pa ne le krivično Slovanom, ampak tudi usodno za cerkev je jedno in drugo. Kdor pozna občutljivost zlasti v Dalmaciji v vsem, kar je v zvezi s tem vprašanjem, nam pritrdi, da je pričakovati hudih konfliktov, ako v Vatikanu res vlada tako — ncpo-znanje naših razmer, in ako se hoče nadaljevati v tej smeri ! ! Soditi je, da je nastopanje dalmatinskih škofov proti glagolioi posledica krivim informacijam v Vatikanu. Tem veča bi pa bila dolžnost tem cerkvenim dostojanstvenikom, da bi — mesto da kar na kratko roko suspendirajo a divi-nis one duhovnike, ki branijo glagolico — raj še skrbeli za to, da dobe v Rimu boljih informacij. Po takih suspenzijah se le krši cerkveno pravo. Jutri hočemo prinesti v prevodu znamenit članek, ki ga je priobčil »Obzor« o tem kršenju.
Domače vesti.
Biigantstro. S Pomjanščine nam pišejo: Z največim veseljem smo pozdravili ukrep našega neumorno delavnega polit, društva »Edinost«, da po sijajnem shodu v Šmarju priredi jednak sestanek v Košta bon i. Tako je prav. Ljudstvo naj izve, kdo so bili do sedaj njega gospodaiji, da se jih bo znalo čuvati odslej. Seveda se je branilo okrajno glavarstvo z vsemi štirimi, da bi skoraj morali misliti, da se gospod glavar boji zameriti privili-girancem. Tudi slednji so delali na vse pretege, da bi onemogočili shod. No — pravična stvar je zmagala. Shod je bil dovoljen. — Koperska gospoda je takoj obvestila svojega agitatorja v Kr-kavcili — (revež je pomilovanja vreden, ker so mu »šjori« že davno pobrali vse premoženje; niti hišice mu niso pustili; stanovanje ima le še po njih milosti, dokler se jim ne zameri) — torej koperska gospOda je dala komando temu možu, naj zbere okoli sebe »prodanih duš«, da žnjimi v Ko-štaboni, v slučaju slovenskega shoda nastopi demonstrativno. V soboto zvečer je prišla parola iz Kopra : »Jutri v Koštabono! Nastopite pogumno z našo kozo!« — Mož, ponižno pokoren je vso noč lovil kalinov. Zjutraj je razobesil »kozo« (prišla je ta levica — zastava s kozo — pred kakimi šestimi leti iz Poreča, ko so v Krkavcih ustanovili podružnico za-L»ege, žal le, da je v Krkavcih malo dobrega »provala«) razobesil je »kozo« na svoji — pardon, na hiši koperskega »kompareta«, da bi zvabil k sebi »kar leze iu kar gre«. A lov se je slabo obnesel. Večina treznih in pametnih Kr-kavčanov se je že davno obrnila z gnusom od koperskih paš. Le — »prodano meso« — neki starina 60 let, par Furlanov in kopica nezrelih mladičev je šla za kozo v Koštabono, priseč »šjo-rom« udanost in zvestobo. — Naši možje so se udeležili slovenskega shoda v precejšnjem številu. Da, blagoslavljali smo ono trenotke, ko so nam iskreni in požrtvovalni rodoljubi iz Trsta, roko v roki 7, odličnimi duhovniki Pomjanščine, odkrivali rak-rano, ki razjeda naše obisti servilnost napram lahonski kliki. Z vso pravico nas pitajo /.
»ščavi« ; stj jim hlapčujemo po njih volji, da nas odirajo prav po židovsko, da nam ne privodčajo slovenskih šol, kjer bi se izobraževala naša deea, nam ne popravljajo mostov, ne gradijo cest in toli potrebnih vodnjakov, kar so nam sicer obetali že čestokrat . . . »Sčavo« molči in trpi! — Streznimo se! Samostojnost bodi odslej naš ideal, za njo delajmo, če ne — gorjč nam! Xa prihodn jih oheiti-skih volitvah pokažimo, da je odzvonilo nsjorom*, da nismo ver nŠčaviu, temvev svobodni Storenri, ki znamo gospodariti sami in v svojo korist!
Take in enake besede, govorjene iz dna srca vsem volilnem, so našle krepak odmev v vseh poslušalcih. Ostanimo zvesti svojim sklepom!
Polni najlepših nad smo se vračali proti domu. Hvalili smo Boga, da se je zborovanje tako izborno vršilo in v najlepšem redu. Nasprotniki so nas na povratku pozdravili z »viva 1'Istria !«, hu-jega ni bilo. Ali ne hvali dneva pred nočjo! Dokler nas je bila gruča skupaj, slišali smo daleč za nami petje in krik — menda kozi na čast. Kozo-nosci so se pomikali nazaj proti Krkavcem, da spravijo plemenito žival v hlev. Mi smo bili pred njimi. Ko so se pa ločili od nas Št. Peterci in Novovaščani — ostalo nas je le še pet oseb — prodanci so dobili poguma. Začeli so tuliti, žvižgati in psovati kakor peklenska druhal. Ne zadosti — eden iz njih srede — baje pravi izmeček, ki bi za goldinar storil karsibodi, je drl za nami kričaje: »Ciči — pu — pil!« Mož je tekel kakor obsedenec; zdelo se mi je, da mdni kar prodreti na tla koga izmed nas. Vendar se je premislil, dirjal mimo, tulč liki divji mrjasee, in sel par streljajev od nas na obcestnem gnojišču. Ondi nas je psoval nadalje. Ost klevetanja je bila naperjena proti preč. gosp. dekanu krkavškemu, katerega zovejo laški kužki »Ciča«. Gospod jim je trn v peti, ker dela z čudovito požrtvovalnostjo že nad dvajset let za dušni in telesni blagor svojih faranov. Zato vražja buka — menda častitljivemu starčku v zahvalo! Le po zaslugi naših pametnih in previdnih mož ni prišlo do poboja. No, eden izmed prodanega blaga je zagnal kamen v starega moža, ki se je vračal s shoda nekoliko pozneje, a vendar še ob belem dnevu. Kamen je zadel moža na glavo, a na srečo ga je ranil le lahko; drugega je zndel kamen v nogo, tudi brez hudih posledic. — Slavni politični oblasti bi toplo priporočili, naj skrbi za varnost na javni cesti — vsaj ob belem dnevu. Oudno! V Koštaboni se je kar lesketalo samih bajonetov — na poti v Krkavce pa ni bilo ne enega orožnika. V malo preveč predrznem gnezdu krkavškem bi bila res potrebna orožniška postaja.
Nov« politično pravdo je pričakovati na Primorskem. Predsednika društva »Lega della gioventil friulana« v Gorici, dra. Adolfa Coder-mazai so dejali v zapor. Na sedežu društva v Gorici se je vršila natanjčna hišna preiskava, a v nedeljo je prišla v Červinjan posebna komisija, sestoječa iz preiskovalnega sodnika in jednega policijskega komisarja, kjer se je na okrajnem sodišču vršilo zablišavanje ljudij iz Terza v Furlaniji. Iz tega se sklepa, da je ta preiskava v zvezi z izletom, ki ga je bilo napravilo gori imenovano društvo v Terzo. Aretovanje dra. Codermaza je seveda provzročilo veliko senzacijo.
Se nekaj Izgledov zanemarjanja narodne dolžnosti. Pišejo nam: Da se odzovem dani obljubi, hočem navesti • tu še par občin, ki v tujih jezikih dopisujejo bolnišnici tržaški. Občinski urad Krašnjana Kranjskem (štev. 23—91)) piše: Lobliches Ver\valtung itd. Županstvo občine Vremski Britof (štev. 241) piše: Die Venvaltung itd. Občinsko upraviteljstvo Zlarinsko (štev. 1013) piše: Alla spettabile Amministrazione itd. Dubrovniška občina (Dalmacija) (štev. 11 in 123—99 piše: Spettabile Amministrazione itd.!! Magistrat k rdi. stot. miasta Lwowa (štev. 29057—22) pišg: Die lobl. Ver-wultung des Allgcmeinen Spitals in Triest!
Meni je sedaj dovolj. Sedaj nočem več nadaljevati preiskave, ker se mi že — gabi! Pa tudi cenjenim čitateljem je menda to dovolj, zato za-vršujem in pridodajem le : kdor ne spoštuje se sam, podlaga je 'tujčevi peti!!!
Radikale c.
Jubilejne spominsko kolajne. Dotičnikom, ki so do konca septembra, oziroma tlo konca marca na magistratu predložili svoje vojaške listine, da dobe jubilejne spominske kolajne, naznanja magistrat, da se jim bodo te listine s kolajnami izročale
od dne 21. t. m. naprej od 9. ure pred|x>ludne do 2. ure popoludne in sicer v bivši vojašnici za policijo v Via Madonna del Mare št. 1». Izročevalo se bode: dne 21. onim, ki se pišejo s začetnicama A—II, dne 22. t. m. s C—D, dne 23. E do H. dne 24. I do L, dne 2ft. M do O, dne 2t>. P do R, dne 27. in 2H. S, dne 29. T do V in dne 30. t. m. W do Z.
Nesreča domačih delavcev. Iz Prage poroča jo, da je okrajni glavar v Jablonih naznanil nainest-ništvu, da sprejemajo podjetniki, ki gradijo železnico Jabloni-Kriesdorf, samo italijanske delavce na delo. Kakor navadno, nko se gradi kje železnica, prihajajo tudi semkaj delavci iz vseh krajev, k i pa na ne dobe dela, ako niso i t a 1 i* j a n s k i podaniki!!! Posebno mnogo jih ji' došlo iz H r v a t s k e g a iti iz P r i m o r j a, ki niso dobili dela in so vsled tega izpostavljeni največ i bedi. Človek se mora kar čuditi, da se more sploh goditi kaj tacega. Kaj tacega je sploh možno le ob avstrijskem dobrovoljstvu.
Torej pri nas, na avstrijskih tleh, naj imajo prednost podaniki tuje države in naši pridni del avci morajo radi tega stradati! Dalje vendar že ne more sezati požrešnost izvestnib podjetnikov, ki iz gole dobičkarije duše v sebi vsako iskro čuta domovinskega. .Takega početja ne obsojamo ini le iz narodnih in političnih ozirov, marveč nasprotuje to naj primiti vnejim zahtevam zdrave nacijonalne ekonomije, ako se daje zaslužka tujcem, ki nosijo denar iz dežele, ki nimajo nikacih obveznosti do dežele in jej v resnici ne prinašajo prav nobene koristi, a se puščajo hkratu brez zaslužka in v bedi oni, ki so sinovi te dežele, ki imajo obveznosti do iste, od katerih se zahteva neizprosno, da morajo plačevati deželi, če že ne druzega, pa vsaj največi vseh davkov: krvni davek, ki torej stavljajo domovini na razpolago vse svoje sile in so torej vsi brez izjeme koristonosni členi njeni.
Le v Avstriji je menda možno, da si mero-davni činitelji zatiskajo oči pred tako kalamiteto, le v nas je mogoče, da se oni, ki reagujejo proti taki zaslepljenosti, še proglašajo za nemirne elemente, katere treba držati na uzdi.
Pevsko društvo »Adrija« v .llarkovIJah bo imelo v sredo dne 19. t. m. ob H. uri zvečer v društvenih prostorih svoj izreden občni zbor z sledečim dnevnim redom: 1. Volitev novega slavnostnega odbora. 2. Posamični predlogi. Na obilno udeležbo vabi	o d h o r.
Malo besed In — odločno dejanje. Mladenič, kamnosek Ferdinand Vidusso, je bil jeden onih, ki no morejo nikdar ubrati prave poti v živ ljenju. Nijedna mu ni šla prav tako, kakor bi on hotel. Tudi se svojim očetom ni soglašal, zbok česar je stanoval pri neki rodbini v ulici Solitario. Včeraj popoludne je bil zopet jako slabe volje. Hkratu je vprašal gospodarja, naj mu posodi kakov nož, da prereže neko špago. Dobil je nož in — zabol je istega v lastna prsa. Pol ure potem je bil mrtev. Prerezal je res nit — svojega življenja.
SloVenel v Uraden so si ustanovili' novo društvo »Slovensko izobraževalno in zabavno društvo«. Pravila so že potrjena.
Okrajna bolniška blagajna v Trstu. V minolem tednu je bilo prijavljenih 29t> slučajev bolezni. Ozdravljenimi je bilo proglašenih 310, v zdravljenju pa jih je ostalo 774. Od teh jih je 12» ponesrečilo na delu. V 97 slučajih so se bolniki pregrešili proti odredbam zdravnikov.
Kužne bolezni v Trstu, od H. do 15. t. m. je bilo prijavljenih Ki slučajev škrlatine, 12 daviee, 2 ošpic in 3 tifozne mrzlice. Umrlo jih je: <> na škrlatini, 4 na davici in I na tifozni mrzlici.
Rojstva In smrti v Trstu. V minolem tednu se je rodilo 47 možkih in 49 ženskih, umrlo pa 50 možkih in 40 ženskih. V istem tednu mi-nolega leta je umrlo le 71 oseb,
Požar ! Iz Marezig pri Kopru nam pišejo dne 14. t. m. : Danes proti jutru otl 2—3 ure je pogorela tukaj cerkovniku Rodela hiša, ki je bila za srečo brez ljudi. Pogorelo je samo, kar je bilo v njej spravljenega : seno, slama, kmetijsko vino-gradno orodje in druge stvari. Zgorelo je vse samo goli zidovi stojijo. Sreča, da ni bilo takega vetra, kakor piha sedaj popoldne — zelo močan jug, drugače bi bila šla tudi sosedova (Krnnčič-eva) hiša, ki je samo kakih 15 korakov črez cesto. Ta sosed je opazil prvi, ko ga je iz spanja zbudilo pokanje opeke, s katero je bila streha pokrita.
s*11 prihiteli na glas zvona ali je hilo ie prekasno, kt'r je gorela streha in ni hilo nikjer vode !
Pred jednim mesecem je pogorela tudi tukaj pri Rojeih jedna shramba za (domače) kmetijsko orodje, popoldan in pred dobrimi petimi meseci tudi jeden hlev v vasi HernetiČi. Škode ima prvi nad 1 < H M > gld., drugi par stotin. Zavarovani so liili vsi trije.
Drobne vesti. Kočija/ [. C. je prijavil oblasti kočijaža Henrika I. radi nevarnega pretenja. Skregala sta sc bila in v prepiru je poslednji za-pretil prvemu. Henrika so zaprli. — Ko je sel agent Viktor Maddalcno po ulici (»bega zagnal se je nanj neki pes in ga je ugriznil v levo roko. Ranjeni je hitel na zdravniško postajo. O dogodku se je predložila prijava mestnemu tizikatu. — S parnikom San Nazario je došlo v Trst tudi dekle Ivana Itonaca iz Kopra. Ko je hotelo po »mo-stiču« stopiti na kopno, zgrešila jej je noga in dekle je padlo v morje. Seveda so jo navzoči hitro rešili iz mokrote. — Čudnih prijateljev ima težak I. R. Stepel sc je bil in dobil precej hudo rano na glavo. Na zdravniški postaji pa ni hotel povedati druzega nego to, da ga je ranil — neki prijatelj. — Zaprli so nekega Ivana Stilitza, ker se je povrnil v Trst, da-si je že izgnan od" tu. — Zaprli so nadalje nekega Andreja Zivie se Sežanščine, ker je v pretepu ranil neko Katarino Piva.
Zopet jednega od ono nesrečne petorice, ki so dne 6. marca ponesrečili v miljskem zalivu, so minole sobote zjutraj izvlekli iz morja. To je l!) letni sin delavca Alojzija Stcnta, bivajočega v uliei del Broletto št. 14.
Izpred deželnega sodišča. Vest o ponovni razpravi proti gostilničarju Vodopivcu bilo bi po-polniti v toliko, da je bil ž njim na zatožni klopi zopet tudi (»ni mizar Rudolf Trigari, ki je bil prvikrat obsojen na 4 mesece ječe. Mej tem, koje sodišče sedaj Vodopivca rešilo obtožbe, je pa glede Trigarija potrdilo prejšnjo razsodbo.
Nesreča. V noči dne 15. t. m. je železniški čuvaj Zdovc našel blizo Planine težko poškodovanega moža, ležečega sredi železniškega tira. Lova noga mu je bila strta in po obrazu je bil zelo opraskan. Po železniškem tiru je bilo do nekaj daljave poznati sledi krvi. Ponesrečenega so prevedli na postajo v Planini in od tod v ljubljansko bolnico. Isti je v Ljubljani izpovedal, da ne ve, na kakšen način se mu je zgodila nesreča in daseimenuje Andrej Kovač, usnjar iz Grahove.
Detomor. V Bujah pri Postoj i ni je ,!J21etna Marija Riščak povila otroka in ga zadavila. Gospodinja je našla mrtvega otroka uprav ko so ga hoteli raztrgati prašiči. Riščak je priznala, da je otroka umorila, ker ga ni mogla preživeti.
Loterijske številke, izžrebane dne 15. t. m.: 12 2» 31 54 15 Gradec	15 21) 31 84 57
sta, dobivali mesečne plače. Glede društva »Reforma« se je konštatovalo, da je bilo v njemu nastavljenih deset zdravnikov, ki so dobivali 4<KM) gld. plače. Ta svota pa je bila vpisana v knjigah pod rubriko »napitki«.
Iz sodnih dvoran 40-letno Notburgo Pirker je dne 12. decembra	celovško porotno so-
dišče obsodilo na smrt, ker je umorila svojega sedemletnega nezakonskega sina Karla. Sedaj pa jo je nj. Veličanstvo cesar pomilostil od smrtne kazni in najviši sodni dvor je obsodil Pirkerjevo na osemnajst let težke ječe, poojstrene s samotnim zaporom v temnico na 2i'». septembra vsakega leta.
4<»-letni kolarski mojster Ivan Meissner v Lundenburgu je živel z svojo soprogo Marijo v vednem prepiru in je grdo ravnal ž njo. Bil je obtožen hudodelstva težkega telesnega poškodovanja, a je bil dne 17. decembra rešen obtožbe, ker žena ni hotela pričati proti njemu. Dne 11. februvarija t. 1. pa so jo našli mrtvo v njunem stanovanju. Preiskava je pokazala, da jo je Meissner tako dolgo suval z nogama, da jo je usmrtil. Sodišče v Brnu je dne 10. t. m. surovega morilca obsodilo na tri lata težke ječe, poojstrene s postom.
Prebivalstvo Anglije. Prebivalstvo Anglije je sredi leta 189H znašalo po uradni statistiki 31,397.978 oseb. Zakonov je bilo sklenjenih minolo leto 254.955, j rodilo se je 922.872 in umrlo je 552.040 ljudij. Od rojenih otrok je bilo 408.786 možkega in 454.093 ženskega spola. Umrlo je 284.154 oseb možkega in 207.HH0 ženskega spola.
Velik požar. Kakor poročajo iz Dunajskega novega mesta je v Brunnu pri Fischau nastal te dni velik požar, ki za malo časa vpepelil štirinajst hiš z gospodarskimi poslopji ter grad barona Manna s vsemi ostalimi, k gradu spadajočimi poslopji. Gasilcem je bilo še-le po šesturnem napornem delu možno pogasiti ogenj. Skoda je zelo velika.
Različne vesti.
Bacili bolezni raka. Iz Pariza poročajo, daje tamošnji zdravnik dr. lira našel — bacile rak-rane. Dr. Bra pravi, da se mu je posrečilo vzgojiti rakove parasite, ki so goba najniže vrste in spadajo med askomvete. On da jo s temi provzro-čil raka na pseh, toda poskusi zdravljenja so še v začetnem stadiju, da-si je baje že tudi ugodnih vspehov. Ta najdba bila bi neprecenljive vrednosti, ker bi bilo tako možno ozdravljati bolezen raka, za katero dosedaj ni bilo zdravila.
Morilka lastne matere. V občini Nemes-Mi-litic, blizo Sa m bora se je usmrtil kmet Sosbach, 1 ker je njegova žena, vzlic vsem opominom, živela jako razuzdano. Po pogrebu svojega moža se je povrnila Katarina Sosbach k svoji osiveli materi. Mati je britko očitala hčeri, da je tirala svojega moža v samomor. Razjarjena hči je na to pograbila težek železen drog in je z njim z vso močjo udarila večkrat po glavi svojo petinscdemdesetletno mater. Mati je bila kmalo mrtva. Morilko so zaprli.
Razpuščena društva. Ogersko ministerstvo za notranje stvari je te dni razpustilo več budimpeštanskih dobrotvornih društev. V vseh razpuščenih društvih so našli velikih nerednostij. V blagajnah je bilo malo ali nič denarja in pokazalo se je, da so uradniki, katerim so bila poverjena častna me-
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Gradec 17. Tu so se vršili včeraj velike de-mostracije soeijalistov proti nemškim nacijonalcem. Demonstranti so hodili po ulicah s klici, zahteva-jočimi splošno volilno pravico.
Ilriiselj 17. Rudarji v premogokopih so stopili v splošni štrajk. Štrajkujočih je 120.000. Vojaštvo je konsignirano.
Cetlllje Ki. Danes se je proglasilo oficijelno, da sc je dedni princ Danilo zaročil z vojvodinjo Juto Aleksandro Meklenburg-Streliško. Tem povodom je bila danes slovesna služba božja, katere se je udeležila vsa knežja rodbina, ministri, državne oblasti in diplomatje. Na Getinju in po vsej kneževini vlada veliko veselje.
Černovci 17. Tu je umrl bivši namestnik tržaški in pozneji minister za trgovino, baron P i n o.
(Baron Pino pl. Friedenthal je bil rojen dne 14. oktobra 1820. Namestnikom v Trstu je postal v letu 1874. Leta 1879. je postal namestnikom na Gorenjem Avstrijskem, a leta 1881. je ustopil v Thunov kabinet kakor minister za trgovino. Od strani opozicije se je bila unela proti njemu huda borba in so se mu očitale nečastne zveze z nekim novinarjem. Ti napadi so provzročili slednjič njegov padec v letu 1880.)
New-York 15. Zjutranji listi so zadovoljni z dogovorom glede samojskega vprašanja. Zadovoljni so s osebno spojasnili, ki jih je dal v parlamentu nemški državni tajnik Biilo\v. »Evening Post« pravi, da ta pojasnila pričajo o jasnosti iskrenosti in samospoštovanju. Ako vlada v Berolinu takov duh, se ni bati homatij. »\Vorld« reklamuje Samoa za Samoance in obsoja umešavanje Amerike. Senator Da\vis, ki je predsednik senatnemu odseku za vna-nje stvari, je izjavil v nekem pogovoru, da blaginja sveta zahteva zložnosti Nemčije, Anglije in Zjed-mjenih držav. Sedanji spori naj dovedejo do zbližan} teb treh vlasti v interesu miru in kulture.
.Madrid 17. Iz mnogih krajev dežele prihajajo poročila o navstalih nemirih vsled volilnega gibanja.
IHm 10. Danes, povodom obletnice svojega kronanja, se je papež udeležil slovesne sv. maše v cerkvi sv. Petra. Nebrojne množice so se že ob 8. uri zjutraj valile proti cerkvi. Za red so skrbeli italijanski vojaki. Papeža so nesli na nosilnici
v glavno ladijo cerkve, od koder je podelil sveti blagoslov. Verniki so prirejali papežu navdušenih ovacij. Po službi božji je papež zopet podelil sveti blagoslov. Po dovršeni službi božji, ki je trajala do 12. ure ■">.> minut, so sc ponovile ovacije. Papež je izgledal izborno, kakor pred boleznijo.
„AGRICOL"
Patent T. 49/1OO8. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, Istre, (i or i š k e in pri t ji k. p o 1 j e d e 1 s k i «1 r u ž h i izkušeno kot uspesno sredstvo z zatiranje v se k parasi-karnili in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okuzujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A gri col«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Z as to p in zaloga na < JoriAkem pri jjohu. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču.'
„Hotel Nasionale"
v Trstu, Via Vienna St. 4
nahaja te v bil« žini kolodvora južne Železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr.
Om od 60 novi. naprej.
V pritličju nahaja se tudi „Reataurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri s gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo in Culmbach-ovo črno pivo, najbolje dalmatinsko „Apolo dl Lissa" in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah.
Lastnik je slovan-dalmatinec. Govori se slovenski in hrvatski.
Naslanjajo se na geslo: „Svoji k svojim" priporoma se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk	udani
Josip Serdarović,
lastnik.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
_ Caj „Tisočerni cvet" (Mlllellori).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai due Mori" t TRSTU, veliki trg.
Tudi za 55 nvč. v markah dopoftlje se franko.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
,S t y r i a" in
„Styria" oripal
— naj se obrne do —
Ii. Colobig v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
3HPPPR ifTf^pppfqppppp(C
Cvet proti trganju.
(Liniment caspici).
Preiskovano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, ganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv. ttazpoftilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj64 Ph. 31 r. M. Leusteka r Ljubljani.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in sn-lc. Ponitdoe pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.