TBS OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo t Zm mo in narod — za pravico in resnico — od boja do zmaga! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P, DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO^ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) M A JST A PEJŠ1 IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 74. CHICAGO, ILL., TOREK, 17. APRILA — TUESDAY, APRIL 17, 1928. MNOGO OSEB V ITALIJI ARETIRANIH. — SKUPNO ŠTEVILO MRTVIH PO EKSPLOZIJI V MILANU JE SE-DEMNAJST. - MUSSOLINIJ A IN FAŠISTE DOLŽIJO, DA SO V ZVEZI Z ATENTATORJI. — MNOŽICA NAVDUŠENO POZDRAVLJALA KRALJA. Rim, Italija. — Kakor je bilo že poročano, je v četrtek, predno se je vršila otvoritev razstave v Milanu, eksplodirala bomba in sedemnajst oseb je prišlo ob življenje. Žrtve so pokopali v soboto. Po okoliščinah sodeč, je bila bomba namenjena kralju. Aretirali so več oseb, katere imajo na sumu, da so v zvezi z atentatorji. Med aretiranci je tudi neki Romola Tranquilli, pri katerem so našli anarhistične dokumente in zemljevid, na katerem je bil posebej zaznamovan trg Julius Caesar, kjer je eksplodirala bomba. Zagreb, Jugoslavija. — Potniki, ki prihajajo iz Italije v Jugoslavijo in druga poročila iz Rakeka, ki je na italijansko-jugoslovanski meji, pripovedujejo, da vladajo veliki nemiri V Italiji. Policija pomaga fašistični milici, ki preganja sovražnike fašizma. Na stotine oseb so že pometali v ječe, katere so prenapoljnjene z jetniki. Nekateri pripovedujejo, da je jasno, da so za bombni napad v Milanu odgovorni fašisti, pa tudi, da Mussolini čaka na to, da ga bodo fašisti postavili na kraljevsko mesto. Iz tega je razvidna, da imajo vso moč v rokah v Italiji, fašisti. Ni pa s tem rečeno, da bi bila vsa Italija fašistična, kajti, ko se je kralj nepoškodovan vrnil iz Milana v Rim, je bil sprejet od velikanske množine ljudi, ki ga je navdušeno pozdravljala. Tudi Mussolini je bil med tistimi, ki so stiskali roko kralju in mu čestitali, ker je ušel smrti v Milanu. POTRESNA KATASTROFA LETALSKE VESTI. Polet iz Evrope čez morje se je posrečil. — Letalci zadržani, ker so morali pristati radi pomanjkanja kuriva. — Vise se velike priprave za sprejem. St. Johns, N. F. — Bremen, letalo, s katerim so prispeli drzni letalci iz Evrope v Ameriko, je bilo primorano pristati na Greenly otoka. Pilot letala je kapitan Herman Koehl, sopotnika pa baron E. G. von Huenfeld in polkovnik James Fitzmaurice. Najtežji del poleta, to je čez morje od vzhoda proti zapadu so srečno presta li, gotovo je, da bodo tudi zadnje ovire premagali. Pristati so morali, ker jim je zmanjkalo kuriva. Vrše se velike priprave za sprejem letalcev v Newyorku, tudi Chicago se pripravlja, da jih dostojno sprejme. -o- — Gradec, Avstrija. — Mesto Gradec praznuje letos 800 letnico svojega obstoja. V mesecih od junija do oktobra se bodo vršile številne gospodarske in športne prireditve in razstava. V južnem delu Evrope je potres porušil mnogo hiš; 43 oseb je prišlo ob življenje. — Bolgarija je prizadeta, tako tudi vzhodni kraji Jugoslavije. Sofija, Bolgarija. — Iz več krajev zopet poročajo o šibi potresa. Nedavno smo čitali, da je bila Mala Azija prizadeta po potresu in tudi Italija, zdaj pa prihajajo poročila iz Južnega dela Evrope, kjer so čutili silne potresne sunke. Prizadeta je Bolgarija, vzhodni del Jugoslavije in Romunije. Škoda je velika in 43 oseb je prišlo ob življenje. Število žrtev je pa gotovo večje, ni pa natančno še znano, ker niso še vsi kraji poročali. Lima, Peru. — V južnem delu republike Peru so čutili silne potresne sunke, ki so povzročili veliko škodo in deset oseb je bilo ubitih. Tresti se je pričelo že 9. aprila in sunki so se ponavljali neprestano do petka. Lisbona, Portugalsko. — Severno na Portugalskem je pokrajina, ki se imenuje Espo-zende, katera pa je danes o-pustošena. Strahoviti viharji in potresni sunki so rušili hiše; drevesa je ruvalo s koreninami. Škoda je ogromna, o človeških žrtvah poročilo ne pove. -o- KELLOGGOV PREDLOG PREDLOŽEN. SLOVENKA OBDAROVANA S TROJČKI. wm^mmmmmm Naročajte najstarejši slo-venski lut v Ameriki "Ameri-kraki Slovenec!" Vel. Britanijo, Nemčijo, Italijo in Japonsko poživlja, da se pridruži gibanju za ^ohranitev miru. — Državni tajnik je to storil sporazumno z Briandom. Washington, D. C. — V petek so dobile vlade Vel. Britanije, Nemčije, Italije m Japonske povabila Zdr. drž., da se pridružijo gibanju za ohranitev miru. Kakor je že bilo poročano, sta Francija in vlada v Washingtonu sklenili medsebojno pogodbo, s katero sta se zavezali, da ena proti drugi ne boste nastopali z orožjem. Sporazumno s francoskim zunanjim ministrom je pa Amerika ponudila iste pogoje kakor Franciji za ohranitev miru, tudi zgoraj omenjenim velesilam. Poslaniki Zed. drž. v Londonu, Berlinu, Rimu in Tokio so predložili vladam besedila pogojev in jih povabili za sodelovanje pri pogajanjih. Obenem se je vlade opozorilo na to, da je želja Zed. drž., da bi z odgovorom ne zavlačevale in takoj povedale vsaka svoje mnenje. Ako katera ni s po-gpji, kakršni so predloženi zadovoljna, naj pove, kaj ji ni prav. Sicer pa po mnenju Kel-logga in Brianda, ni potreba nobenih modifikacij, gre za o-hranitev miru, in če je narodom res pri srcu, da bi se v tem ozira kaj storilo, naj sodelujejo. Te dni je obiskala štorklja našo rojakinjo, Mary Plut, članico dr. Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. J. 12204 Union Ave., West Pullman, in ji pustila tri k~epke sinčke. Mlademu paru, kateremu je Bog že prvo leto tako obilo blagoslovilI zakonsko življenje, prav iskreno čestitamo! Mrs. Plut dekliško ime je Sever, doma iz Semiča v Belokrajini. Slika nam predstavlja trojčke, katere drži v naročju bolniška strežnica v Burnside bolnišnici. —(.Slika od He raid-Examiner) DELAVSKE VESTI. Tri velike kompanije v državi Illinois podpisale jackson-villsko pogodbo. — Tekstilna stavka v Bedford. — Nesreča v rudniku; trije mrtvi. Chicago, III. -U J. K. Dering Coal kompanija in Pratt Bros. javljajo, da so podpisali jack-sonvillsko pogodbo in delo v njihovih jamah se bo zopet odprlo. Iz St. Louisa poročajo, da je Old Ben Coal kompanija izjavila, da namerava v krat-ke(m {pričeti z Obratovanjem.; Upanje prevladuje, da bodo še ostale kompanije druga za drugo podpisale staro mezdno lestvico in odprle jame. New Bedford, Mass. — V četrtek so na seji tekstilnih delavcev sklenili, da v protestu, proti 10 odstotnemu znižanju mezde, ki je začetkom tega tedna prišlo v veljavo, zaštraj-kajo. Prizadete so predilnice po vsem mestu, kjer dela o-krog 30,000 oseb. Boomer, W. Va. — V jami Boomer Coal and Coke kompanije je nastala eksplozija; trije delavci so bili na mestu mrtvi, osem se jih je rešilo. -o- — Wilmington, Del. — Ernest Seott in Bernard Jaekson sta se z dvema dekletoma vozila v avtomobilu. Nesreča je liotela, da so zavozili v Brandy-wine reko, kjer So vsi Štirje utonili. NESREČA NA PLESIŠČU. Iz nepojasnjenega vzroka je nastala v plesni ..dvorani eksplozija; mnogo oseb je mrtvih, večje število pa ranjenih. — Poslopja so v razvalinah. Westpiasns, Mo. — V petek pozno ponoči je rajalo okrog šestdeset parev plesalcev v plesni dvorani dvonadstropne hiše v tukajšnjem mestu. Iz nepojasnjenega vzroka pa je nastala v dvorani eksplozija, kateri je sledil požar, ki je poslopje in tri poleg stoječe hiše uničil, predno se je posrečilo gasilcem ogenj pogasiti. Mnogo oseb je prišlo ob življenje in precejšnje število je bilo prepeljanih v bolnišnico. Med ranjenci je več težko poškodovanih. Našli so v razvalinah 37 trupel, a nimajo še vseh zunaj. Sodijo, da bo število vseh žrtev okrog 45. Tukajšnje mesto ima le 3,-500 prebivalcev in škoda povzročena po eksploziji in ognju je cenjena na pol milijona dolarjev. — Capetown, Južna Afrika. — V Južni Afriki so baš dokončali z letošnjim-pridelkom koruze, ki se je nenavadno dobro obnesel. Pridelali so 77,-000,000 bušljev kolikor navadno pridelate skupno drŽavi WittffQ*i8 bi Tezmetfcče. KRIŽEM SVllA. — New Yprk, N. Y. — Gov. Al Smith je prispel v Afchevil-le, N. C., kjer namerava ostali nekoliko časa na počitnicnh. Guverner se je vozil prtoti jugu v William F. Kenny*-jevem privatnem vozu. — Chicago, 111. — Delavci ki kopljejo temelj za novo City National banko v Evansto-nu so naleteli na prvi studenec, iz katerega so ptrvi naseljenci, kjer je danes Chicago, zajemali vodo. — Michigan City, Ind. —12 milj zapadno od obrežjia so ribiči našli v vodi truplo nekega moškega, katerega indentiteto še niso ugotovili. — Mankato, Minn. — John Suess je imel v garaži zaprte svoje tri pse "bulldogs". V garažo je prišel petletni sinček gospodarja, psi so planili na njega, predno je prišla pomot:, so dečka raztrgali. — Chicago, 111. — Mrs. Hazel Fruth, stara 37 let, je imela lepo premoženje, živela pa je tako razkošno, da je vse zapravila. Iz obupa je skočila skozi okno tretjega nadstropja na 6106 Stony Island, kjer je stanovala, bila je na mestu mrtva. — Rim, Italija. — Rimski statistični urad poroča, da je znašalo število italijanskega prebivalstva v Italiji koncem min. leta 40,799,000; v inozemstvu pa živi 9,250,000 Italijanov. število Italijanov se je v zadnjih 50 letih podvojilo. — Dunaj, Avstrija. — Pogajanja so v teku, da bi Ogrska dobila trgovsko mornarico. Vlado v Budimpešti podpirajo bivši lastniki brodov. Če se bo načrt izpeljal, bodo parniki pluli pod ogrsko zastavo; pristanišče bo na Reki. — De Kalb, 111. — Miss Mc-Goughey, učiteljica in njen zaročenec Carl Sandstrom, vozeča se v avtomobilu v tukajšnji bližini, sta bila napadena od banditov, ki so jima pobrali vse dragocenosti in kar sta imeli denarja pri sebi. Sandstroma so pustili na cesti, Miss McGoughey so pa odvedli seboj in jo pretepli ter po 18 milj dolgi vožnji pahnili iz avtomobila. — Mexico City, Mehika. — Med Mexico City in. Laredo sta skupaj trčila dva vlaka; štiri osebe so bile ubite in tri težko ranjene. — Memphis, Tenn. — Petnajst mesecev staro dete od Mr. in Mrs. L. L. Rochelle iz Parkin, Ark, je bilo izročeno v varnostvo enajstletne sestrice, ki pa je otroka, ko je začel jokati, hranilo z mesom, grahom in mlekom. Naložila mu je usta tako veliko množino, da se je zadušilo. Ko se je mati vrnila, je bilo dete že mrtvo. — Marion, Ind. — Tudi rekord. Robert Hulley, mestni gradbeni nadzornik, ima že 49 let gumb za ovratnik, katerega rabi vsak dan. Kupil ga je leta 1879. Nekoč mu je padel! pod posteljo, ko je bival v hotelu, poiskal ga je, našel pa je tudi uro, ki je seveda bila last nekoga drugega. Na ta način je nekoč nadel s svojim gumbom tudi bankovec zfe dva dolarja. Iz Jugoslavije* NEKAJ ODLOMKOV PREDAVANJA G. JOČE JOVANOVI. ČA O ITALIJI IN JUGOSLOV. DRŽAVI. — "BALKAN BALKANSKIM NARODOM." — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Italija in Jugoslavija. Dne 30. marca je predaval v veliki dvorani Uniona v Ljub- ljani g. Joče Jovanovič o Italiji in jugoslovanski državi. V naslednjem podajamo nekoliko odlomkov njegovega govora, ki bodo gotovo tudi ameriške Slovence zanimali. "Najvažnejši problem naše države je problem naših odno-šajev do kraljevine Italije, ker je to hkrati najresnejši in najvažnejši naš problem v mednarodni politiki. Interesi naše države in Italije si cesto nasprotujejo, dasi so interesi Italije, ki našim nasprotujejo, cesto tudi v nasprotju s pravnimi in realnimi interesi Italije. Italija je od svetovne vojne dalje vodila isto politiko kot pred vojno, da postane gospodarica Jadranskega morja, vzhodne o-bale tega morja, in če ne sama, pa skupno z Avstrijo ali katerokoli -drugo državo. To zlasti z ozirom na Albanijo. Ko je J. 1914 nastala svetovna vojna, je bila po pogodbi dolžnost Italije, da stopi na stran trozveze. Italija je zvestobo tej trozvezi držala od 1. 1894 pa do 1. 1914. Po izbruhu vojne je bila prva izjava s strani oficijelne Italije govor San Giuliana, ki je ultimatum Av-stro-Ogrske Srbiji dne 23. junija 1914 označil kot triurni' avstrijske gluposti. Isti San Giuliauo pa je v Berlinu deloval za tem, da se konflikt med Avstro-Ogrsko in Srbijo poravna, a Italija da dobi dominantno pozicijo v dolnjem Jadranu, v Albaniji. Za" nevtralnost ob vojni je zahtevala od obeh strank kompenzacije. In čudo: Italija je od Avstrije in centralnih si! zahtevala le malo, zato pa je zahtevala več od antante: Trst, Trentin, Gorico, Gradiško, Istro, Kvarner, Reko, Dalmaeijo, Valono in z njo protektorat nad Albanijo. Iz Berlina Italija odgovora ni dobila. Zato pa je stopila v pogajanja ss antanto in ši rezervirala Trst, Trenfcim in še "nekaj več", Ta '"nekaj več" je Italija spreminjala in razširjala po svojih izgledih za uspeh. Francozi in Angleži so v času prvih pogajanj Italijo pristali na vse te pogoje, tako da so se v Rimu našli celo ljudje, ki so pogajanjem ugovarjali, če£, Italija bi morala zahtevati mnogo več. Mi smo narod, ki si je svoje bodočnosti sv est. Hasproti zahtevam Italije stavimo svoje zahteve: Jadransko morje naj bo svobodno morje, na Balkanu naj odločujejo balkanski narodi, načelo "Balkan balkanskim narodom" naj bo vodilno geslo tako vsem Jugoslovanom kot vsem balkanskim narodom. Albanija naj postane zopet neodvisna. Mala an-tanta pa naj bo faktor regulacije v Srednji Evropi in garancija sedanjega Stanja, Nazadnje zahtevamo,1 da dobe naše manjSine v Italiji enakoprav-ž itel&iBskiai drftrttiart in svobodo. Italija teh pravic sicer ni priznala v mednarodnih dogovorih, zagotovil pa jih je italijanski kralj in vse italijanske vlade v svojih izjavah, vse do Mussolinija. Zahtevamo, da vsaka jugoslovanska vlada spoštuje in uvažuje globoko čustvo, ki ne navdaja samo Slovencev, temveč vse Jugoslovane, z usodo Jugoslovanov pod Italijo In zahtevamo, da to čustvo uveljavlja tudi pri vseh dogovorih z Italijo. Tako čutijo in mislijo vsi Jugoslovani. Kot ponazorilo, koliki« je treba dati na italijanska obljube, pa navaja dejstvo, da je Bismarck pri pogajanjih z Italijo vedno in sproti naročal svojemu poslaniku v Rimu. naj se čuva pred italijansko !oka-vostjo. -- o-- Smrtna kosa. V petek, 30. marca zjutraj je v Kranju umrl daleč lia okrog znani gostilničar Jernej Ručigaj. Pri občinski seji. ki je bila dne 28. marca ob petih popoldne, mu je nenadoma postalo slabo in došli zdravnik je konštatiral, da ga je zadela kap po desni strani. Pokojni je bil pred Iv ti večkraten načelnik Ljudske posojilnice. --o- Izseljeniško gibanje. Po statistiki izseljeniškoga komisarijota v Zagrebu se je v mesecu januarju 1928 izselilo iz Jugoslavije v prekmorske države 1192 oseb. Meseca januarja 1927 se jih je izselilo 982, torej letos za 210 več. Izselilo se jih je največ iz Hrvatske in Slavonije (385), dalje iz Dalmacije (318), Vojvodine (185), Slovenije (148), Srbije (97), Bosne in Hercegovine (91) in Črne gore (18). Med izseljenci je bilo 69 odstotkov poljedelcev. Največ se jih je izselilo v Argentino (639). Ze-dicjone države (267), tlru-gttt? (81), Kanado (7S), Avstralijo (69) itd. Meseca januarja se je vrnilo v domovino 232 oseb. DENARNA NAKAZILA 3A JUGOSLAVIJO, ITALIJO, it<'. Vaša denarna oošijjatev bo v starci t kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banlc« Dinarje, ozir. lire smo včeraj por liaK po teb-le cenah: 5U9 fin------9.35 IjM® 2,500 Din 3,«00 Din 10,m Vin ~ 10Q Uf _ 200 Lir 500 Lir _ 1000 Lir — 18.40 45.75 91.00 181.00 .$ 5.00 . 11.50 - 27.75 . 54.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vraču- Zaradi nestalnoati cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« "so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila te izvršujejo po oošti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARN« POSlLJATVE 12 STAREGA KRA JA V AMERIKO. Piima In pofilike naslovit« na zakrajSek & Cesaric 495 W. 42nd fffc, NEW TORS. M. * m XMERIKAN3K1 SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 17. aprila 1928. Frvl in aajatar*jii tlorasuki |itl T Amiriki ffitumlj« teta 1MB. uhiji Tisk tei run aadtfj* do- «*dcljkoT in dflcvor po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING PO. Našlo? uredništva in uprave: l»48 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: CANAL Q998 Naročnina! Ea celo leto _-_15.00 Ca pol leta __2.50 Za Chicago, Kanada in Evropo: Ca celo leto_$6.00 Za pol leta „ 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING .: "Xo, kaj si napravil?" A.: "Enostavno! Zgodba je izmišljena." Hvala za pozdrav. — Kaplan je imel prvo pridigo. Za geslo se je naučil pismo sv. Pavla na Efežane. Takoj po prvem stavku, ki se glasi: "Apostol Pavel vas lepo pozdravlja," pa se mu u-stavi in ni znal naprej. Organist (misleč, da čaka kaplan na odgovor) : "Vsa naša fara se sv. Pavlu zahvaljuje za pozdrave." Sredstvo zoper izpadanje las. — Plešec (v lekarni) : "Sredstvo za rast las, ki sem ga kupil pri vas. mi je naravnost škodovalo. Izpadli so mi že zadnji lasje." Lekarnar: "Povsem naravno, zakaj stari lasje morajo napraviti prostor novim." Mudi se za zajtrk. — Mala Uršika (ki se je pravkar zbudila) : "Mamica, dajte mi hitro zajtrk! Strašno sem lačna." Mati: "Ti moja uboga lakota. saj si šele odprla oči." Uršika: "Že res. mamica, toda pomislite, vso dolgo noč nisem ničesar jedla . . ." SlRITE "AMER. SLOVENCA" * PODLISTEK * ^miuiBunpm Dr. Guthi Loma: GRBAVEC. pre- Detektivski roman.—Iz madžarščine vedel F. Ko lene. — Odločno lahko trdim, da v tem škr-niclju, ki ga imate vi, g. sodnik v rokah . . . Stvar je namreč ta, da sem imel desettisoč vinjet, ki jih nisem mogel porabiti. Žena je prišla na misel, da jih naj nalepim na male papirnate škrniclje. Ravno včeraj zvečer so bile gotove; domov so mi jih poslali in odprl sem jih ravno v trenutku, ko je vstopil mladi mož z grbo. Včeraj je torej on bil edini kupec, ki je v takem škrnic-1 ju-dobil cuker. — Hvala! . . . Lahko greste. Ko je trgovec zaprl za seboj'vrata, se je redarni kapitan zmagoslavno obrnil proti pravniku: — No, g. pravnik ... ali sedaj verjamete, da je Tuzar spreten človek . . . Kaj ne, ta zna vohati? III. Orjak. Lastnik "Belega krokarja" je imel prav: večerni listi so v dolgih stolpcih poročali o umoru in so s svojimi poročili puščali široko polje policijskim reporterjem. Priznati se mora, da so v par urah naravnost na čudežen način izsledili bližnje življenjske podatke moža, ki je postal žrtev senzacionel-nega zločina. Osobje izsledovalne oblasti je iz časopisov doznalo, da je bil Nikolaj Berenyi bogat posestnik. Pet let je temu, da mu je u-mrla udovela mati in velikansko posestvo sta podedovala dva sina: Nikolaj in Gida. Gida, starejši sin, je dobil polovico vrednostnih papirjev in je bil solastnik štirinadstropne hiše v Budimpešti. Nikolaj je podedoval dvatisoč oralov obsegajoče, neza-dolženo posestvo, na katerem je pridno gospodaril. Čudovito nasprotje med obema bratoma. Eden je na pesti razsipaval denar; kakor da je čakal le materine smrti, da bi potem mogel zadostiti do tedaj zadušenim strastem. Bil je znana osebnost med občinstvom konjskih dirk. Splošno znano je, da je pri neki igri v Montecarlo izgubil dve-stotisoč frankov. Na veliko je trosila denar tudi žena in lahkomiselna zakonca sta nekega dne prišla do spoznanja, da je lepo posestvo splavalo. Štirinadstropna hiša se je skoraj zrušila pod veliko težo. Nikolaj pa je nasprotno štedljivo živel in posestvo je od leta do leta naraščalo. Strasti ka razsipa van je m hftel;' gostiln se je čuval, ker je imel srčno bolezen. S tem se da razložiti, da ni mislil na ženitev in starejši brat je računal na to, da v kratkem zopet pride do posestva. Lepe nade so se naenkrat izjalovile. Nikolaj Berenyi se je lani v Herkulesfiirdo seznanil s hčerjo revnega uradnika Franca Horvata v Budimpešti in se je strastno zaljubil v njo. Ona je ljubezen vračala. Od tega časa naprej je mladenič pogosto potoval v Budimpešto, da bi obiskal svojo izvoljenko. Pretekli teden je zaprosil za njeno roko, na 7. tega meseca so določili zaroko. Do uresničenja tega načrta ni prišlo. Berenyi je bil 6. umorjen . . . To so podatki, ki so oblast od bližje zanimali. Reporterji so, kakor po dogovoru, obrnili pozornost policije na brata umorjenega mladeniča, ki je vsled nameravane bratove ženitve izgubil upanje na sijajno dedščino. Mihael Tuzar je v detektivski sobi po dvakrat prečital časopisna poročila. Zamislil se je: Za vraga! ... Ko da je vse to pisano z namenom, da me odvrne od prave smeri! Med vrstami skrite obdolžitve; interesi pokvarjenega, zadolženega Gide Berenyi so zahtevali, da se sklenitev zakona prepreči, zato je verjetno, cla je on izvršil umor . . . Dobro! Toda jaz sem prepričan, da morilec ne more biti nikdo drugi, ko oni mladi grbavec. Izključeno pa j.3, da sta Gida Berenyi in grbavec ena in ista oseba. Po opisu cukrarja je moj mož približno dvajsetleten, Gida Berenyi — če je v resnici brat umrlega — pa najmanj tridesetleten . . . Mtfgoče je, da je umor njegova ideja, a v tem slučaju je mogel biti le podpihovalec, ker je več ko gotovo, da je zločin delo gr-bavca . . . (Dalje prih.) i 04570542462553993006933663 Torek, if i • ■• . , L 17. aprila 1928. AMfjU£AqS£l .SUP VENEC Tvoj nedeljski tovariš. TEDENSKI KOLEDAR. 22 Nedelja — Sv. Soter in Kaj. 23 Ponedeljek — Sv. Jurij. 24 Torek — Sv. Fidel. 25 Sreda — Varstvo sv. Jožefa. 26 Četrtek — Sv. Klet. 27 Petek — Sv. Peregrin. 28 Sobota — Sv. Pavel od Križa. Rev. K. Z.: DRUGA NEDELJA PO VELIKONOČI. 1. povelkonočna: Jezus se prikaže apostolom. (Jan. 29, 19—31.) Ec -Ho je vzeto iz pisma sv. Petra apostola. Zgodbe stran 1091. na desni tretji odstavek ali 30. vrstica pisma in nadalj-nih 14 vrstic, do besed . . in škofu svojih duš". Jezusovi smo. Kupil nas je iz sužnosti za ceno svoje pre-svete krvi. Ko nas je pa odkupil, želi, da gremo za njim. Zato nam je svoj zgled zapustil, da hodimo po njegovih stopinjah. Težka je pot k Bogu. Nevarna je. Toliko sovražnikov preži na našo ubogi dušo ob poti, da bi jo uničili. Speljati jo skušajo s pravega pota na pot ki vodi proč od Boga. Zato potrebujemo voditelja in variha. In ta voditelj je Jezus s svojim naukom in s svojim zgledom. "On ni greha storil, tudi ni bila najdena goljufija v njegovih ustih". Zato mu lahko zaupamo. Zato z mirno vestjo lahko iedimo takemu voditelju. Vse naše težko življenje je sam preživel. Vse naše trpljenje v nezmerno povečani meri je sam pretrpel. Vse krivice je sam na sebi prestal. Da, celo naše grehe je nase vzel in jih je "sam nosil na svojem telesu na lesu" sv. križa in zanje zadostil. Tako je bila naša od grehov ranjena duša z "njegovimi ranami ozdravljena". "Kako izgubljene ovce smo bili" morda še pred postom. V postnem času pri sv. spovedi in velikonočnem sv. obhajilu smo se pa "obrnili k pastirju in škofu naših duš" k Jezusu Kristusu. Zato sedaj za njim ! Tako nam sv. Peter slika v današnjem berilu Jezusa kot našega dobrega pastirja in voditelja v našem življenju in vas vabi za njim. Sledimo mu. Poslušajmo njegov nauk in sledimo njegovemu zgledu pa ne bomo zašli. Evangelij je vzet iz evangelija sv. Janeza 10. poglavje, 11 clo 16. \rste. Zgodbe stran 345 na desni prvi odstavek z besedami "Jaz sem dobri pastir. . ." cel odstavek. Nauk berila potrjuje Gospod sam v današnjem evangelju, ker se imenuje dobrega Pastirja. V mičnl podobi slika razmerje, katero želi, da bi vladalo med njim in vsemi njegovimi "ovcami", t. j. tistimi, ki bodo vanj verovali in ga sprejeli za svojega Zveličarja. In v resnici, kdo bi mogel biti naš boljši pastir, kakor on sam, ki je "dal svoje življenje za svoje ovči-ce". Veliko vodnikov se nam usiljuje v našem življenju. Ve-liko je pastirjev, ki bi radi pasli ljudi. Hudobni duh bi bil rad tak pastir. Pa samo zato, da bi kot volk raztrgal duše in jili večno pogubil. Naše strasti so tudi pastir, ki se usiljujejo, da bi nas pasle. Pa gorje nam. ako bi jim sledili! Hudobni svet, slabo časopisje, brezverci, socijalisti, in drugih še in še. Vsi se nam usiljujejo. Pa naj sledimo takim pastirjem? Vemo, da bi bilo napačno. Tako nam ostane edini pravi pastir, tisti, ki more reči o sebi "da je dal svoje življenje za svoje ovce". Ako kdo za koga žrtvuje svoje lastno življenje, kakor je to storil Gospod, potem mu mora biti gotovo pri srcu dobrobit naš. Zato za Jezusom! ima pa Gospod tudi vidnega svojega zastopnika med svojimi ovcami, da jih pase v njegovem imenu, to je sv. oče papež za celo cerkev, škofje za svoje škofije in župniki v svojih župnijah. Ti vsi so pastirji božji po svojem stanu in službi. Ti imajo dolžnost skrbeti za čredo Gospodovo. In tem daje Gospod Jezus posebno resne nauke z današnjim sv. evangelijem. Nam vernikom daje na eni strani nauk, da moramo poslušati te svoje pastirje. Kako naj nas drugače vodijo, ako bi jih mi ne sprejeli, ni ne poslušali? Vsak kristjan mora spadati v sveto cerkev, v gotovo škofijo in v gotovo župnijo. Kdor bi ne spadal v nobeno župnijo, bi ne spadal v nobeno škofijo in tako tudi ne v skupno čredo Kristusovo. Zato "ne more imeti Boga za očeta, kdor nima sv. cerkve za matere". Veliko naših ljudi po naselbinah se za to prav nič ne zmeni. V nobeno župnijo nočejo spadati. To pa radi tega, da do nobene ne sprejmo bremen, ki jih to spadanje nalaga. Zato, vedi, človek, ti moraš spadati v kako župnijo! Kjer je slovenska, moraš spadati tja! Kjer slovenske ni, 3i lahko izbiraš sam ali je oblast določila, kam moraš spadati. Zato slabo spričevalo svoje vere bi si pa dali, ako bi samo radi nekoliko dolarjev letnih prispevkov ne spadali nikamor. Kristus je dal za nas svojo kri. Pa bi mi sami za se, za svoje večno zveličanje ne hoteli žrtvovati nekoliko dolarjev na leto? In naši pastirji ne smejo biti najemniki, ki bi svojih dolžnosti do ovac božjih ne jzvrševali, ako nočejo, da jih bo enkrat čakal strogi odgovor pri Bogu. In ta služba ni lahka, to ve vsak župnik, posebno oni, ki je goreč v svoji službi, ki mu ni vse eno, kaj in kako se čivi v župniji. Težka je služba radi volkov, ki prihajajo v čredo Gospodovo trgat ovce s pohujšanjem, s slabimi društvi, s slabim časopisjem, s slabimi lokali i. t. d. Župnik, ki podi te volkove proč, je v nevarnosti, da ga ugriznejo. Težka je služba radi upornosti ovac. V vsaki župniji se dobe take ovce, ki pod pretvezo koristi župnije, farnega napredka, ali društev sejejo razdor med farani in upor proti postavnemu pastirju. Ako župnik nastopi proti takim, je gotovo, da mu bodo zagrenili življenje. Zato, dragi župljani, bodimo vsi dobre in poslušne ovce našega nebeškega dobrega Pastirja Jezusa. Sledimo njegovemu nauku in njegovemu zgledu. Bodimo pa tudi dobre ovce svojih vidnih pastirjev, namestnikov tega dobrega pastirja, in ne grenimo jim življenja s svojo upornostjo, ker s tem škodujemo samo samim sebi. 20 let prostovoljno zaprt. KER NI SMEL POROČITI DEKLE, KATERO JE LJUBIL, SE JE ZAPRL V CELICO. — LE NJEGOVA MATI JE HODILA K NJEMU. — PO SMRTI MATERE JE PRIŠEL IZ SKRIVALIŠČA. V Lazah na Notranjskem stoji mogočna Krajnarjeva domačija. Pred dobrimi dvajsetimi leti je domač sin, Franc Krajner, nameraval poročiti vaško dekle, Julko, katero mu pa njegova mati ni pustila vzeti. Od žalosti, ker ni dobil dekleta, katerega je ljubil, se je zaprl v celico na domačiji in le mati je hodila k njemu ter mu prinašala hrano. Zdaj pa, ko je mati umrla, je prišlo njegovo skrivališče na dan. Na urgenco orožniške postaje v Planini in sreskega sanitetnega referenta dr. Papeža v Logatcu, da je nujno potrebno izolirati Krajnarja od njegove okolice, je sodišče v Logatcu te dni odredilo, da se prepelje France Krajnar v ljubljansko splošno bolnico. Ko se je pri-plejal avtomobil v Laze, da odpelje Krajnarja, se je okoli Krajnarjevega doma kar trlo ljudi. Zasedena so bila celo vsa okna na podstrešjih sosednjih hiš, samo da bi Krajnarja bolje videli. "Po Krajnarja so prišli," je šlo od ust do ust. "Bog ve, kakšen je neki!" Ko se je France Krajnar končno prikazal pri vratih v spremstvu podžupana Ker-mavnerja in zdravnika dr. Perparja, so ljudje imeli le malo časa, da si ga natančno ogledajo. Prvo, kar so uganili, je bilo to, da je videti popolnoma normalen človek. Krajnar se je nekako nervozno o-zrl na ljudi, nakar je naglo stopil v voz. Seveda se je pri tem zelo Čudil avtomobilu, ki ga je šele sedaj prav spoznal. "Kako lepo je, da sem zopet na prostem, a še lepše je, da sedim v avtomobilu in da bom po dolgem času gledal te lepe naše kraje !" je rekel. Krajnar pripoveduje o svoji življenski drami. Ko si je Krajnar nekoliko o-gledal iz avtomobila svoj domači kraj, je začel takole odgovarjati na vprašanja: — Zakaj ste se zaprli pred svetom ? — Hotel sem se oženiti, pa mi ni mati pustila. Pozneje, ko sem hotel iz cimra, pa nisem imel gvanta. — Kako ste preživeli prva leta? — Bilo mi je silno dolgčas. Pomagal sem si s tem, da sem pisal spomine in si zapisoval, kaj mislim in občutim. — Koliko časa ste pisali spomine ? — Dolgo časa; koliko, ne vem. — Kje pa imate te spomine ? — Ostali so v cimru v omari. — Ali veste, koliko časa ste bili zaprti? — L. 1908. sem odšel v čimer, zdaj pa mislim, da je 1. 1913., 14. ali 15. — Ali vam je kdaj prišlo na misel, da ni prav, kar počenjate? — Seveda mi je prišlo in še prav pogostokrat! Ko sem že obupaval, sem se zatekel k svetnikom in našel pri njih to- lažbe. — Kaj se vam je iz failadosti najbolj vtisnilo v spomin? — To, da so itti ukazali zapisati se v Marijino družbo, kako sem živel v kasarni kot vojak in kako sem hodil na sejme. — Katerih vaščanov, s katerimi ste bili skupaj pri vojakih, se najbolj spominjate? — Petrovčiča, Širce, Jožeta Milavca. — In katerih sošolcev? — Boleta (ravnatelja banke "Slavije", opomba poročevalca). — Kaj pa profesorjev? — Grobminga kateheta Gnezde, direktorja Junoviča. — Kaj pa Julke, ali se je še spominjate ? — O j a, še! Pa kaj, ko so mi prepovedali, da bi.se oženil z njo! — Ali bi hoteli videti starega Modica, ki je šel za vas snubit? — O seveda bi ga rad, pa še zelo rad! * — Ali veste, da je hotel večkrat k vam, pa ga niso pustili ? — Lahko mogoče, toda jaz o tem nič ne vem. Kako je Krajnar prvič spoznal bodočega dediča. Po kratkem postanku pri Kramer ju v Logatcu, kjer je Krajnar takoj spoznal gospo Kramer j evo in se spominjal vseh starih znancev Logatča-nov, je avto krenil dalje. — Kam se sedaj vozimo? smo vprašali Krajnarja. — Proti Vrhniki! — G. Krajnar, kaj pravite, koliko je vredno vaše posestvo ? — Ja, gozdov je zelo veliko ! Takole bi rekel 50.000 goldinarjev. Rajši pa več! Cena plinu znižana OD 1. APRILA 1928 DALJE pREBIVALCI v Chicago bodo letno prihranili nad $2,135,000 s tem, ko je cena plinu znižana, začenši s 1. aprilom. Prostovoljno je Peoples Gas Light and Coke Company znižala ceno plinu, kar pomeni, da je veliko napredovala v teku devetih letih. Vsak dodatek pri proizvajanju plina in oddaje plina ter vsak korak, ki ga napravi kompanija je vsmerjen proti cilju, ki je: c Za izboljšanje plinove službe, ki se z vsakim dnem veča v Chicagi, in za nižjo ceno, da se plin lahko praktično vpo rabi povsod, bodisi doma, pri trgovini ali industriji, — 3 Naznanilo o redukciji ccne za plin je dobrodošlo vsakemu prcbivalcu v Chicagi, ki vpo-rablja plin. Po novi ceni se računa 90c za 1,000 kubičnih čevljev, namesto 95c. PROSTOVOLJNO ZNIŽANJE CENE Prostovoljno znižanje cenc sc jc ustanovilo za tako, ki porabijo mesečno nad 10,000 kubičnih čevljev plina za kuho, pranje, sušenje, likanje in več drugih stvari. Znižana cena jc tudi v korist tistim, ki za gorkoto hiše po rabijo nad 7000 kubičnih čevljev plina. Postovoljno znižanje ccn bo omogočilo, da si bodo tudi drugi omisliti peči za gorkoto in-toplo vodo, za v stanov alske hiše. za trgovine ali pisarniške sobe. katere sc tudi lahko z plinom zdaj ogreva. Pripravne so tudi plinove peči za toploto v garažah in za domače hladilnice. Ako želite imeti katero izmed teh udobnosti, pišite ali pokličite po telefonu katerokoli naš urad. THE PEOPLES GAS LIGHT AND ČOKE COMPANY 122 South Michigan Ave. — Telephone WABash €000 and 15 Neighborhood Offices S PLINOM VSE BOLJŠE LAHKO NAPRAVITE •iffiirPB — Komu mislite izročiti posestvo ? Na to vprašanje je Krajnar nekaj časa začudeno gledal predse, nato pa odvrnil: — Na posestvu vendar gospodarita mati in Urbas (Kraj-narjev očem, ki je umrl po svetovni vojni.) — Kaj pa, tegale, poznate? — Zdaj ga že poznam, prej ga nisem. Ko sem stopil v vežo, sem ga prvikrat videl. Rekel mi je, da je Gabrina z Unca in da pomaga pri gospodarstvu. — Kaj pa vi, Gabrina, ali ste Krajnarja že kdaj prej videli? — Ne, danes prvikrat! "Tudi sem videl Turke in Ruse." — Ali se vam zdi prijetno v avtomobilu ? — Ni mi bilo kmalu tako lepo pri srcu. Ljubljana mora biti zdaj še mnogo lepša ko takrat, ko sem jo zadnjikrat videl! — G. Krajnar, ali veste, da je bila svetovna vojna? —Če je bila prav svetovna vojna, ne vem. Pač pa sem velikokrat slišal streljanje. Tudi sem videl Turke in Ruse. (Bosance s fesi in ruske ujetnike.) — Kaj naj sporočim znancem ? — Da sem zdrav in da sem le včasih bolehen. Ko je vozil avtomobil skozi Šelenburgovo ulico, je Krajnar z velikim zanimanjem motril in se čudil, kako se je Ljubljana izpremenila. Pred bolnico se je z veseljem postavil pred fotografski aparat, nakar je vsem spremljevalcem krepko stisnil roko in dejal: "Saj se bomo kmalu zopet lahko videli!" VINKO ARB AN AS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Cans! 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, 111. ▼ene« za potrebe, topics za. new tte in vsa v to stroko spadajoč* delt isvrftujem točno po naročila. Dostav* ii»m na dom._ Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografic. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 17M W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Cene zmerne. RAD BI ZVEDEL, kje se nahaja moj oče Anton Branthofer, ki je že 22 let v Ameriki, in sicer se je nahajal v Milwaukee, Wis., nevem pa pravega naslova. Zelo bo hvaležen tistemu, ki bi mi naznanil njegov naslov. JANKO LIPNIK, Sv. Petra c. 33. Ljubljana. FARMA NA PRODAJ 80 akrov — 40 akrov obdelane, drugo je pašnik. Hlev je nov 36x70 in cementiran, kjer je tudi voda. Shramba za žito (Silo), lep kokošnjak in mlin na veter. Hiša je v dobrem stanju s štirimi sobami. Lep sadni vrt. Oddaljeno je četrt milje od Willard, Wis., kjer je cerkev, šola in trgovine, pa tudi tovarna, kjer delajo sir. — Kogar veseli, naj vpraša pri: RUDOLF SCHWAB, 3742 N. Bernard Street, Chicago, III. V NAJEM se odda v bližini slovenske cerkve stanovanje s štirimi sobami, kopalna soba, topla voda, elektrika, plin in druge udobnosti. Velika cementirana klet, vrt in dvorišče. Za podrobnosti vprašajte na: 2237 W. 22nd St., Chicago, 111. HiSA NA PRODAJ zidana, 2 stanovanja po štiri sobe, elektrika, plin, klet in ppdstrešje. Proda po nizki ceni. Vprašajte za pojasnila na: 1925 W. 21st PL, Chicago, III. Phone: CANAL 5903 JOSEPH PA VLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois s'11 Se priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. Za mesec mejnik priporočamo ZA CERKVENE, KAKOR TUDI ZA DOMAČE ŠMARNIČNE POBOŽNOSTI našo veliko izbiro ŠM ARNIC. V zalogi imamo sledeče: 1) Evharistične šmarnice (Fr. Bernik), usnje, zl. obreza ..................................................$1.25 2) Marija, vrtnarica našega srca, ali Šmarnič- ni misijon (Seigerschmied) .....................95 3) Marija v predpodobah in podobah, šmarni- ce (J. Vole) ...............................................95 4) Šmarnice, ali romanje v nebeško kraljest- vo (Škufca) ................................................2.00 5) Marija, vzor krščanskega življenja, šmar- nice (dr. Kruljc) ...................................... .95 6) Znamenje na nebu, šmarnice (Jerše)...........95 7) Marija in sv. maša, šmarnice (Bernik).........95 8) Lavretanske šmarnice (Jerše) .................... .95 Marijini častilci bodo z veseljem prebirali tudi sledeče knjižice: Kratko navodilo za pravo pobožnost do Matere božje, kraljice src ....................................$0.75 Sveti rožni venec. Poučna in nabožna knjiga za krščansko ljudstvo .......................................... 1.00 Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje ...............................................65 Čč. gg. duhovnikom bi priporočali brošuro Duhovni pastir — Govori za majnik in za stanovske družbe (Finžgar) .............................$0.45 Naročila, katerim priložite potrebno svoto denarja, blagovolite poslati na Knjigarna Amerikanški Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. * ^tetj^wlgl gLPVjgfEC Torek, 17. aprila 1928. ^smtiuiiiimuiB 4>»»iiiNiiiiB{iiii:iiiniai! — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. PREDGOVOR PREVAJALČEV. Ob ravniku, tam kjer solnce navpično sije na zemljo, kjer ne poznajo ne snega ne leda ampak le večno zeleno pomlad in večno vroče poletje, tam se razteza džungla, afriški pragozd. Stotine in stotine kvadratnih kilometrov sega na vse strani, cele evropske kraljevine bi našle v njej prostora. Pa to ni gozd, po katerem bi se človek zložno sprehajal, ki bi po njem vodile poti in ceste. Po tem gozdu gredo poti v višini dvajsetih do tridesetih metrov po mogočnih vejah, ki so debele kakor pri nas debla najdebelejših dreves. Nepredirna goščava, grmičje, mlado drevje, slak in divja trta rastejo po tleh, noben človek bi se ne preril skozi, le težko najde svojo pot žival nizko ob zemlji. In iz te goščave se dvigajo petdeset do šestdeset metrov visoki orjaki džungle, listnato drevje, našim bukvam in hrastom podobno, velikani, ki merijo v deblu štiri do šest metrov v obsegu in v vejevju dvajset do trideset metrov v premeru. Veja sega v vejo, gosto se prepletajo ,da brez mnogega truda prideš od enega drevesa na drugo. In po deblih in vejah se vije srbot in vinska trta in bršljan ter spleta udobna plezišča za prebivalce džungle. In vse zeleni in cveti in raste bujno, kakor more zeleneti in cveteti le pod žarkim afriškim solncem. Kamor pogledaš, povsod žive, pestre barve, orjaški cveti nepoznanega imena mamijo oko, opojni duh leži v zraku. Hladen polumrak zagrinja notranjščino pragozda, tudi poldnevno solnce malokje prodre skozi gosto listnato streho, le vrhovi dreves se kopljejo v večno jasni solnčni svetlobi. Tla pokriva debela plast listja in vejevja, trhla debla velikanov, ki jih je razcepila strela ali izruval vihar ali podrla starost, leže križem in še povečavajo zmedo in zamo-tanost. Tu in tam pa je tudi v džungli poskrbljeno za oddih.Kdove,v kateri davni dobi si je viharni vrtinec poiskal pot skozi pragozd, izruval drevesa ter je pometal na vse strani. Druga niso zrastla in nastala je odprta planota, travnik sredi džungle, ki se ga seve nikdar nobena kosa še ni dotaknila. Pa džungla ni mrtva, vkljub temu, da še ni hodila človeška noga po njej. Mirijade in mi-rijade drobnih bitij žive v njej in od nje. Ptiči se spreletavajo po vejah, ki se njihovo perje bli&či v solncu kakor zlato in smaragd in rubin, silne strupene kače se plazijo po goščavi, levi in leopardi in druge roparice so tu doma in slon, ki si s svojim silnim telesom ulomi in utere pot skozi zapleteno džunglo. In tukaj je tudi doma gorila, orjaška človeku podobna opica. Že pred mnogimi stoletji so lovci in popotniki prinesli iz Afrike novico, da živi tam v temnih pragozdih "divji človek", strašno močen in velik, ki da pa ne zna govoriti in le neke čudne lajajoče, hreščeče in grgrajoče glasove od sebe daje. Dolgo se ni nič gotovega vedelo o tem bitju, šele leta 1847 je zasledil misijonar Savage v zapadni Afriki veliko opico človeške postave, ki so jo domačini imenovali gorilo. Gorila je med vsemi opicami najvišja in najmočnejša. Skoraj šest čevljev meri (dobra dva metra), silno širok je v plečih, dolge roke ima, debele so kakor moško stegno in mu segajo skoro do kolen. Prsti na rokah so razviti kakor pri človeku. Noge so kratke in nimajo meč. Repa nima. Lice je široko in golo, tudi dlani so gole. Ves je črno kosmat. Gorila je neomejen gospodar v svojem gozdu. Živi v rodovih in družbah. Vsako družbo vodi najstarejši in najmočnejši sa-mee, kateremu se mora vse na slepo pokoriti. Njegovo oko vse vidi, njegovo bitsro uho vse sliši, noč in dan skrbi za varnost svoje družbe, ki med tem brezskrbno skače in burke uganja. Kot glavar družine razsoja prepire in navadno oba prepirajoča se lastnoročno oklofuta. Vsak upor, vsako nepokorščino ostro kaznuje, če se kdo ustavlja, ga pre-tere in premikasti. Podoben je človeku, vendar ta podobno^ ni tolika, kakor se navadno misli. Najbolj podoben mu je še v glavo, posebno v mladosti, ker ima golo lice in ušesa človeškim slič-na. Pa čelo je nizko in nazaj potlačeno, nos je širok, ploščnat. Roke ima pravzaprav štiri, ker ima na vseh udih gibčne prste in ker more na vseh sklepati palce z vsakim prstom tar todi z zadnjimi ndi, z "nogami", grabiti in držati. Po koncu pa le s težavo hodi, ker nima podplatov in ne pete, tudi meč nima. Gorila je le odurna, divja spaka lepega človeškega telesa. Kakor vse opice je tudi gorila' zvedav in radoveden pretkan, nevoščljiv,( pa tudi potuhnjen in maščevalen. Strast in jeza mu hipoma vzkipita in takrat divja in besni in je nevaren celo lastnim tovarišem. Star gorila je siten čmernež, divjak in o-krutnež, pa tudi okoren in len. Rad sameva in se izogne družbi. V mladosti pa je ročen in skočen, nemiren in živahen. Vsak čas mu pride druga misel, z drevesa skoči na zemljo, spleza kakor veverica spet nazaj na drevo, utrga cvet ali sadež, ga poskusi, vrže proč, seže po drugem, si ga dene v usta, se spusti več metrov globoko na spodnjo vejo, zleze gibčno na kraj, se zaziblje in zavihti na drugo vejo, preišče ptičje gnezdo, malo posedi, se pomakne k tovarišu, mu začne po kožuhu iskati uši, hipoma nastane velik vrišč, nekje na bližnjem drevesu se lasajo in uhajo, vse hiti tja, glavar jezno priskače, pograbi tega, pretrese onega in spet je mir v družini. Živi od sadja, cvetov, listja in žuželk, od ptičjih jajc in mladih ptičev. Meso je le malo-kedaj. Eno lepo lastnost ima, ki je po njej posebno podoben človeku. To je njegova neizmerna ljubezen do mladičev. Samica ima navadno le enega mladiča, ki se koj oklene matere, s sprednjima rokama okoli vratu, z zadnjima pa okoli lakotnic, in tako ga nosi mati seboj. Kadar mirno sedi, ga vzame v naročje, ga liže in snaži, boža in poljublje, glada dopadljivo, ziblje na rokah in k sebi pritiska. Ko malo odraste, mu da igrati z drugimi mladiči, pa tudi pazi nanj s skrbnim očesom. Ako se le pokaže sum kake nevarnosti, koj ga pokliče k sebi in zbeži z njim v varen kraj. Rada ima svojega mladiča, vendar ga tudi v strah vzame in celo našeška ga, ako je ne-pokoren in se ne vede po njeni volji. Če nima lastnega zaroda, ali če ji mladič pogine, ukrade tuje dete. Zgodilo se je baje celo, da je v bližnji naselbini ukradla človeškega o-troka in si ga odnesla seboj v prazgod, v zameno za izgubljenega mladiča. Pa najsi so vse te podobnosti še tako velike, nepremostljiv prepad zija med opico-go-rilo in med človekom — manjka ji razuma. Moderna veda se trudi in nas hoče prepričati, da je človek potomec živali, posebič potomec visoko razvitih človeku podobnih opic, ter kot dokaz za to navaja podobnosti med človeškim in opičjim telesom. Pa kaj jim pomaga vsa podobnost, ko pa niti najbolj razviti gorila še nikdar ni pokazal sledov razuma in proste volje. Vse dela le po nagonu, človeka sicer posnema, pa po lastnem razmišljanju se ničesar ne nauči. Tudi govoriti ne zna. Njegovi lajajoči grgrajoči glasovi sicer izražajo veselje in strah, kličejo, vabijo, svarijo, pa pojmov ali celo stavkov še nobeden gorila ni povedal. Razum je dar božji in Bog ga je dal le človeku. Človek je otrok božji, ne pa potomec živali. — Od nekdaj so ljudje radi opazovali živali. Zgodbe iz živalskega življenja so zelo priljubljene. Kdo ne pozna na primer "Lisice zvitorepke" in različnih živalskih basni? Na čisto nov, duhovit in izredno zanimiv način pa nam opisuje živalsko življenje in obenem z njim vobče življenje v pragozdih osrednje Afrike roman, ki ga danes podaje-mo našim bravcem. Pa knjiga nima samo namena, da bi opisovala živalsko življenje. Pokazati nam hoče tudi, da je trditev "Človek je potomec opice" neresnična in lažnjiva, da je tak postanek človeka nemogoč. Pisatelj nas pelje v afriško džunglo, od mladih nog živimo skupaj z živalmi pragozda, pohajamo na lov, delimo z njimi veselje in žalost, da, celo pogovarjamo se z njimi, kolikor nam seve dovoljuje skromni besednjak živalskih vzklikov in krikov, — in vendar, pod enakimi prilikami, kako različno se razvijata žival in človek! Gorila ostane vkljub svojim orjaškim močem vedno le žival, se ničesar ne nauči, in kako daleč ga nadkriljuje mladi fantič Tarzan pri vsem svojem slabotnem telescu! Božja iskra razuma ga uči in vodi in pripelje spet nazaj v človeško družbo, iz katere ga je tako kruto iztrgala usoda. Tak je namen knjige, ako je prav razume-no. Pa dajmo končno pisatelju priti do besede —! Cenjeni bravci naj oprostijo dolgi predgovor ! Zdel se nam je potreben, da bodo lažje nmeli zgodbo, ki se vrši v daljnih, nepoznanih krajih in v nenavadnih okolščinah. DEDŠČINA NA STREHI. BivSi mornariški častnik Nikolaj Thierry iz Pariza premišljuje, na kakšen način bi prišel do dedščine skoro 4 milijard frankov, ki mu po njegovem mnenju pritičejo. Thierry trdi, da je potomec nekega francoskega trgovca Jeana Thierry-ja, ki je umrl 1. 1675 v Benetkah in zapustil imetje kakšnih 60 milijonov benečanskih sku-dov. Te milijone bi morali dobiti njegovi sorodniki na Francoskem, toda izvrševalec njegove poslednje volje je bil na Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave. ŠEST DNI PREKOflCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 20. apr. — 11. maja ILE DE FRANCE 27. aprila — 18. maja. FRANCE 4. maja - 25. maja (o polnoči) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali French Line 213 N. Michigan Ave. CHICAGO, ILL. potu v Pariz od treh razbojnikov oropan dokumentov. Napadalce so kmalu nato prijeli in usmrtili, vendar je ostala vsa dedščina pri beneški državni banki, dokler je ni Napoleon z vsem ostalim njenim imetjem predal francoski državni blagajni. Če je vse to res, bi imel torej Nikolaj Thierry pravico zahtevati, naj mu pariška vlada vrne to dedščino, ki je z o-brestmi in z obrestmi obresti zrasla na približno 4 milijarde. Toda tukaj postane stvar skoraj nepremostljiva. Po francoskih zakonih bi moral Thierry vložiti obenem s tožbo poldrugo milijardo frankov in teh seveda nima. Zdaj išče človeka, ki bi mu šel s to ogromno vsoto na roko in je težko, da bi ga našel. -o- Ta zna bolje! — Jaka in i 00<>00<><>0<>00<}<>00<^ ( PISANO POLJE 'ooo-o-ooooo-ooo jm jyj Trunk oooooooooooo Tonejo ... j motne mažarske vasi. General Ludendorff in admi-! Dne mažarske slave so mi- ral Tirpitz, nekdaj zvezdi prve nu,i> ostal Je Ie vrste na nemškem vojnem nebu, sta bila člana državnega zbora in zastopala politično smer, ki je merila na vpostavi-tev nekdanje pruske slave. — Zdaj sta oba izjavila, da ne šizem bota več kandidirala, ko se bo v kratkem volilo v državni zbor. Ali je morda dosti dose- spomm. Bo malo trd oreh. Sveti stolici se je od nasprotne strani predbacivalo, da podpira Mussolinija in njegov fa-Brezpogojno ga gotovo ni, pač pa je podpirala vsako dobro odredbo, kakor bi jo tudi, ako bi ruski komunisti kaj Frank sta bila brez dela. Hodi- jtako izpremenilo, da struja la sta okrog za delom* pa vse iprusovske politike nikoli ne bo zastonj, dela nista dobila. — prišla na površje. Mogoče, da danje slave v javnosti? Težko, dobrega ukrenili. Mussolini ju Kdaj je slave dosti? j jn njegovemu fašizmu se pa ni- Zadeva ima drugo lice. V l kakor ni zapisala. Papeštvo ni-nemški javnosti se je mišljenje! koli ni igralo vloge ponižnega hlapčevanja, in naj se piše kar Frank pa zagleda nekega dne v Amer. Slovencu ponudbo $20,000 za nove naročnike. Bere, ogleduje ter sklene poskusiti svojo srečo. Zvečer je šel okrog' svojih prijateljev; vzelo mu je samo dve uri časa, pa je dobil 4 nove naročnike. Drugi dan je poslal iste na pravništvo in svoto $20. Ker bi bila oba v državni zbor Še izvoljena, a njih stranka bi bila prav malenkostna. Malenkosti pa taki možje ne morejo prenašati. Ideje nekdanjih dni tonejo, nihče pa ne tone rad. nikakor ne kak vojni junak, zato pa stopita Ludendorff in Tirpitz na stran in pustita zvezdo toniti, sama pa ostane- LASTNIK PRODA BUNGALOW s 5. sobami, zidan, topla voda, t!a trdi les, na lepem kraju. Pokličite: Pensacola 3733. tsrč upravništvo dovoljuje polovico jta, ali bi vsaj rada ostala še na jod nabrane naročnine za nove [solncu. naročnike, je Frank na ta način zaslužil $10.00 v dveh urah. Frank je sedaj ves vesel, ker je prišel do tako lahkega zaslužka in zdaj ob vsaki priliki agitira za A. S. — Tudi ti, ki to-le čitaš, lahko tako storiš. Ako si brez dela, tu je delo, primi zani! $10.00 DO $15.00 DNEVNO se lahko zasluži s prodajo "La Salle Tailored Shirts". Nobenega predznanstva ni treba. Ves čas ali le po delu. Tovarniške cene, izber velika. Vzorci krasni ZASTONJ. Pišite ali pokličite Sales Manager La Salle Shirt Manufacturing Cor, Room 521, 100 W. Chicago Ave.. Chicago. 111. NA PRODAJ 3 LOTE po $405.00 in dobra hiša $4,800. z vsemi udobnostmi. 32 minut od C. R. Q. R. R. Pojasnila: P. H. Jones, 251 Oak St.. Hinsdale, 111. t,s,p Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik. 1916 W. 22nd Street Phone: Canal ,1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8740. 71 LET STARA TODA ŠE VEDNO KREPKA "Can by. Minn. 5. marca. — Stara sem 71 let, toda ^c počutim im»*";io ker Trinerjevo grenko vii»<> tiii* t»• >d-žiga k delu. Sprejmite nioj»> zal;»rilo za to čudovito zdravilo. Vaša, Mrs Barbara Koch." To pismo ne pmr-. bilje komentarja. Trinerjevo grenko vino čisti drobovje, odpravi zaprtje. i:re;a t<"k ds. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago. III. po P.RKZPLACNI VZOREC. priložite 10c zn pošiljatvc ne stroške. No. 4 Kupon za brezplačni vzorec Ime ....................................................... Naslov —.................................................. Mesto Srečnih dni spomin . . . Primeroma majhen narod Mažarov se je znal postavljati. Govorilo se je o mažarskem globusu. Xi bilo malo Mažarov, ki so v resnici sanjali, da je ves zemeljski krog mažar-sko pobarvan. Vojna in posledice so neusmiljeno razdrle te sanje. Spomin pa je le sladak. Mažarsko kraljestvo brez kralja še vedno straši, še bolj pa živi naprej, d asi je umrlo in je pokopano. Kralja ni, nekdanje slave tudi ni več . . . spomin pa ne izgine. Kdor pa more sabl jo imeti, se bo zadovoljil tudi z leseno, ako ni jeklene. V osebi Justiniana Szeredva so dobili Mažari novega prima-!sa. Ko so ga u pel j a val i, so razvili sijaj pravega kraljevskega kronanja. Spomini, spomini ne-! pretil, kakor je že njegova na-kdanjih srečnih in sladkih dni. i vada. Ampak proti papeštvu Nekaj značilnega je pri tem. j ne bo uspel, prej si utegne zlo-V katoliški cerkvi so vrata od-j miti na Petrovi skali svoj tilnik, prta do najvišjega dostojan- j Francozi imajo pregovor: stva vsem slojem. Novi primasj"Qui mange du pape, il doit je sin revnega lončarja, in dvajmourir — kdor je od papeže-brata delata v očetovi obrti sa-| ve posesti, mora umreti", M uš- li oče. Znan je izrek papeža Gregorja VIL, ko je bil v prognan-stvu in v hudih stiskah, a ni odstopil od pravice. "Fiat jus-ticia, pereat mu n d us — pravica mora obveljati, naj se tudi ves svet podere," tako je rekel. Tega so se papeži držali in se bodo držali. Ko se je zdelo, da sta Vatikan in Mussolini v najboljših medsebojnih odnošajih, je papež Pij XI. povzdignil svoj glas in svaril pred spisi znanega ljubljenčka fašistov in Mussolinija, Gabriela d'Anuncija. Časniki, ki ne poznajo dobro papeštva, so se čudili, a ni prav nič čudnega, je vedno tako bilo. Vse je izgledalo, da se nekako reši takozvano "rimsko vprašanje", ki je za ves katoliški svet velikega pomena. — Mussolini je kazal precej ume-vanja. Morda se vprašanje reši. Za zdaj se zdi. da je oblastni samodržec mislil, da ima tudi papeštvo pod svojo komando, a zopet mu je papež odločno povedal, da so taki upi gola iluzija, in da je Mussolini samole naslednik onih, ki so papeštvo oropali za naj-pravičnejšo posest. Mussolini je zgrbančil svoje čelo in za- ■ ■ i VES SVOJ ČAS MORA PORA BITI ZA TO, DA POSPEŠI OPTIČNO TRGOVINO. Geo. R. Gustafson bo opustil trgovino z zlatnino! Popolna zaloga na prodaj, demantov, — žepnih m stenskih ur — kakor tudi razne druge zlatnine. KUPČIJA PRIČAKO BILO ODJEMALCEV NEVERJETNO DOBRA, KAKRŠNE NISMO PRIČAKOVALI. VES DAN SMO IMELI POLNE ROKE DELA TOLIKO JE "" ČUDOVITO NIZKE CENE SO PRIVABILE KUPCE. Največja razprodaja te vrste Ne zamudite ta teden lepe prilike! Vsaki dan je vse polno odjemalcev, ki kupujejo zlatnino za darila, bo jih pa še vsaki dan več. HITITE — HITITE, da dobite svoj delež! Talce razprodaje še ni videl Joliet. Cene več kot polovico nižje. — Sklenili smo, da razprodamo vso zalogo zlatnine v dveh tednih. Le enkrat y življenju se človeku nudi taka prilika, da' zlatnino lahko kupi za tako nizko ceno* a-a Geo. R. Gustafson Optometrist & Optician 323 CLINTON STREET, JOLIET, ILL. =s== j Mr. Geo. R. Gustafson bo trgovino z zlatnino opustil in pri tej priliki je znižal cene neverjetno nizko. solini lahko doživi, vor ne laže. da prego- J J J Kaj naj drži? Znana Amerikanka, Nancy Miller, ki se je odpovedala krščanstvu ter prestopila k budizmu, da je mogla poročiti indijskega kraljička brez kraljestva, je po prestopu izjavila, da jo bodo i še naprej vodila po potu življenja krščanska načela. Kje je prepričanje, ki bi moralo biti edino merodajno pri takem koraku? Najprej tepta krščanska načela, potem pa bi bila ta načela zopet dobra. Pač ne bo ne krščanskih niti budističnih načel, za enkrat se svetijo le dijamanti in biseri, dasi je morala radi svetlega blišča pri prestopu v budizem zaužiti pet poglavitnih delov svete krave. Brrr . . . Morda poreče v kratkem tudi glede biserov: brrr. — Ruthin, Wales. — Stanley John Weyman, novelist, je tukaj na svojem domu preminul. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob časa selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR -2018 W. 21 st Flsc*. Chicago, BL