o


rske
»
i
Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".
V Izubijani 28. januarja 1898.
«
«
ft A íti ® i&it, it ili ili đh & it, it, ili ili ili it it, it it it, it it' & rt: it it it it
.....................................................................................j»
Politiški oddelek.

Uradovanje na Kranjskem.
Časi patrijarhaličnih razmer, časi uradniške vsega-mogočnosti in ljudske brezpravnosti so davno minoli in se ne povrnejo nikdar več. Uradniška vsegamogočnost znatno omejena in ko bi ljudstvo poznalo svoje pravice
in vedelo, kako jih mora braniti
j
godilo
se mu v
marsikaterem oziru dokaj bolje, kakor mu se godi sedaj.
Mej ljudske pravice spada tudi jezikovna ravnopravnost. Državni osnovni zakoni, na katerih temelji vse naše ustavno življenje, priznava izrečno popolno ravne pravnost vseh narodov in vseh jezikov tako v šoli kakor v uradu, ali pravica je največ na papirji, dočim se že vsak najnižji uradnik upa, jo v praksi kršiti kakor se mu
ljubi
j
ne da bi mu se bilo bati graje, kajše kazni. Že desetletja trajajo prizadevanja, da bi uradi vsai
ne bo nič nucala, ker smo že vse milderungsparagrafe v anvendengo vzeli".
Taka grozovita „slovenščina"
še
dandanes ni nič
nenavadnega niti pri sodiščih, a še češče se v takem jeziku uraduje pri političnih oblastvih.
Pri naših političnih uradih je znanje narodovega jezika zadnja stvar, za katero se merodajni faktorji bri-
gajo, in nihče se za to ne zmeni, ako se uradnik z jezi-kovnim neznanjem pred narodom osmeši. Kaj naj si ljudstvo misli o političnem uradniku, kateri mora z Bartlovim slovar jem v rokah občevati z ljudmi ? Tak uradnik — bil je okr. komisar — jeslužboval v Krškem. Ni še predolgo
tega
j
da
ta
uradnik
i mel
opraviti s prečej robato
žensko. Hotel jo je pokarati, da govori prerobato
i
m
vzel Bartlov slovar v
roke.
Tam je našel za nemško
i
besedo „grob" slovensko besedo „debel" in energično s polno avtoriteto, vprašel žensko : Zakaj ste tako debela ?
v
Ženska se je uradniku v zobe smejala in mu odgovorila:
Ker me je Bog tako vstvaril !
Kaj naš si narod misli o političnem uradniku
v občevanji s strankami posluževali se slovenščine, a sjnu odličnega slovenskega politika
dasi
ki
pri neki
vlada že neštevilnokrat obljubila, da bode z vso volitvi, ko je moral odločiti žreb mej dvěma kandidatoma, strogostjo na to pazila, se vender še ni dosti doseglo, niti vrgel žreba v žaro in na viharno veselost vsega zbranega
na Kranjskem ne Î	občinstva izustil besede : Zdaj bom ta dva žrebea tu notri
Kranjsko vojvodstvo je popolnoma slovenska krono
vina. Navzlic temu nastavlja vlada v tem vojvodstvu kar
vrgel
A
Usiljevanja nemščine je torej krivo deloma jezikovna
more nemških uradnikov, o katerih je lahko prepri- nezmožnost uradnikov, deloma pa je uzrok temu politična
da se bodo pošteno trudili, omejiti sloveusko ura- tendenca. Šele te dni je krožila po časnikih vest, da je
davčno nadzorništvo v Kranju razposlalo po povsem slo-
čana
dovanje.
Najboljše je še pri sodiščih. Tu se uraduje še precej
mnogo slovenski, četudi še nikakor ne toliko, kakor
venskih občinah izključno nemške plačilne naloge
)
dasi
se moralo.
Tudi
pri
sodiščih se utihotaplja nemščina
povsod

koder se da, in kadar je
prilika
i
so dotični uradniki slovenščine popolnoma zmožni. Taki slučaji so precej vsakdanji. Menda ga ni okrajnega glase sloven- varfctva na Kranjskem, kjer bi se s slovenskim stran-
ščina odriva
Mej
sodnimi uradniki je še mnogo tacih
»
kami slovenski uradovali, kjer bi se Ijudem ne vsiljevala
kateri so slovenščire samo za silo zmožni
i
nekako tako, nemščina pri vsaki umestni in neumestni priliki
pokojni Zhuber, ki je razglaševal kazenske raz
In vender je tako postopanje do cela nezakonito in
kakor	H HHHH HHim	H HH |	^HH
sodbe s stereotipnimi besedami : „Ta urtel se Vam da vsi dotični politični in davčni uradniki bi morali nemu-s tem na vedengo, da znate prtežengo v treh dneh goť doma priti v disciplinarno preizkavo, ako bi se pokl cani vzdigniť in v osmih dneh izpeljať. Ta prteženega Vam faktorji brigali za svojo dolžnost.
Skoro trideset let je tega, kar je bil izdan na-slednji, doslej še nikdar obelodanjeni ukaz:
Erlass des k. k Landespràsidiums in Lai bach vom 21. Juli 1870. Z 962/pr. an aile Bezirkshauptmánner in Krain.
„Ich habe neuerdings aus einzelnen, an die k. k. Landesstelle gelangten Verljandlungsacten der Bezirks-behorden ersehen, dass es noch immer bei einigen Be-zirkshauptmannschaften und Steucràmiern der Brauch ist, sich im schriftlichen Verkehre mit Parteien, die nur
sloveniseh verstehen. Hor deutscben Sprache zu bedienen und namentlicb sibst kurze Bescheiile, Vorhdung3n, Z- Mungsauftràgeu. drgl. deutsch auszufertigen. Esgeschieht dies auch gegentiber von Ortsgemeinden, deren Eingaben, durchaus slovenisch sind.
Es kann nicht verkannt werden, dass ein solcher Vorgang nicht allein den bestehenden, wiederholt erlassenen bestimmten Vorschriften geradezu entgegen ist, sondern dass er namentlich in den bezeichneten letzteren Fallen dem Ausdrucke einer Abneigung der amtirenden Per-sonen gegen die Landessprache gleichkommt, welcher dazu angethan ist, unter der Bevôlkerung gerecbten Umwillen zu erzeugen.
Daher sehe ich mich mich veranlasst Euer — nochmals aufzufordern, aile Ihnen unterstehenden Beamte und Organe zur unbedingten und gewissenhaften Befolgung der, in meinen Schreiben vom 23. August und 20 September 1867. Z. 2229 und vom 14. Jànner 1870. Z. 69 diesfalls erlassenen Weisungen um so dringender anzu-halten, als ich mich in der Lage sehe, jede, fernerhin zu meiner Kenntnis kommende Hintansetzung derselben als eine Verletzung der Dienstpllicht anzusehen und als solche der Behandlung im Summe des Disciplinargesetzes vom 10. Màrz 1860. unterziehen zu lassen.
An die Seueràmter werden in dieser Beziehung demnach besondere Weisungen von Seite des Pràsidiums der k. k. Finanzdirection erlassen werden."
Ta deželnopredsedstvena naredba ni bila nikdar preklicana in je še danes v veljavi, a nihče se ne zmeni zanjo, nihče se ne meni, da bi se uradništvo držalo teh
ukazov.
Ker pa nam Slovencem ni in ne more biti vsejedno, kako se uraduje, ker imamo pravico, zahtevati, da se s slo venski mi strankami slovenski uraduje, zato opozarjamo
na navedeno naredbo slovenske poslance in jih prosimo, naj store kar se jim zdi primerno, da bodo politični uradniki spoštovali jezikovno ravnopravnost in sicer vsi, vštevši dež. predsednika, kateri menda tudi ne pozna citirane naredbe, saj bi sicer ne mogel dopuščati, da se konsekventno prezira.
Politični pregled.
Deželni zbor koroški. — Slovenski poslanec Grafenauer , je stavil predlog, naj se premeni koroški deželnozborski volilni / ?/red. Nemška večina se temu ni ustavljala, vedoč, da bi jej
vsako ustavljanje pri njenih volilcih premnogo škodovalo, a
odkazala je predlog posebnemu odseku, v kateri ni volila nobenega Slovenca, tako da se volilni red gotovo ne premeni v korist Slovencev, za katere je sedanji red skrajno krivičen.
Tržaški deželni zbor. — Kakor znano, se slovenski poslanci tudi letos ne udeležujejo sej dež. zbora tržaškega. Uzroke abstinenci so razložili v posebni izpravi, katera je laško većino močno spekla. Posl. Benussi je radi te izjav9 interpeliral glavarja in vladnega zastopnika. katera sta oba izjavila, da slovenski poslanci niso imeli nobenega vzroka izstopiti iz dež. zbora. V isti seji je posl. Venezian interpeliral vlado, zakaj je poslala namestnika Einaldinija v pokoj in trdil, da se je to zgodilo na želje Sle-vencev. a vladai zastopnik ni hotel na te interpelacijo nič po-zitivnega odgovoriti. Posl. Venezian je predlagal v isti seji tudi premembo volilnega reda in sicer naj bi po tem redu odpadla vsaka razdelitev po okrajeh in razredih ; volitev naj bi bila splošna in jednaka — tako, da bi Slovenci ne mogli nikdar več dobiti svojega zastopnika v dež, oziroma mestnem zboru tržaškem.
V
Češki dež zbor. — Burne razprave se kar vrste. Eazprava v prediogu dr. Schlesingerja, naj se jezikovne naredbe prekličejo, je bila najburnejša. Vlada je pri tej priliki naznanila, da izda meseca februvarja nove jezikovne naredbe, urejene v smislu nemških zahtev. Nemci so grozili, da iztopijo iz dež zbora, če se Sehlesingerjev predlog na odkáže posebnemu odseku. To se ni zgodilo, a Nemci vzlic temu niso zapustili dež. zbora, pač pa je razupiti Wolf provociral jako mučne prizore. Tudi pri razpravi o dež. proračunu se je umela hrupna razprava. Glavni predmet je bila prepoved, da nemški burši ne smejo nositi velikonemških trakov. Češka postrežljivost je res ^občudovanja vredna.
Štrajk praških visokošolcev in visokošolskih pro-fesorjev. Nemški visokošolci v Pragi so zadnji čas na vse možne načine izzivali češko prebivalstvo, zlasti pa s tem, da so nosili velikonemške čepice in trakove ter se tako v velikih trumah klatili po mestu. Te provokacije so opetovano pruzročile pretepe in naposled take izgrede, da je moralo vojaštvo intervenirati. Vlada je vsled tega prepovedala vsakršne znake Vsled tega so dijaki sklenili, da ne bodo obiskovali nobenih pre-davanj, profesorji pa so predavanja kar ustavili. Vlada je poslala sekcijskega êefa Hartla v Prago, da intervenira in bo najbrž kapitulirala pred nemškimi pobalini in njih profesorji, mesta da bi jim krepko stopila na noge
Hrvatska. — Dež. zbor hrvatski razpravlja [sedaj o proračunu. Madjaroni se odkrižavajo opozicijonalcev na jako priprost način. Kdor govori proti vladi, tegz izključijo. Dr. Potočnjaka so izkljucili za 70 sej, dr. Amruča in dr. Barčiča
za 30 sej.	.
Nemčija. — Te dni sta bili dve važni debati v nemškem dež. zboru. Prva se je nanašala na kredit 100 miljjo-nov mark, katere je vlada zahtevala za ponemóenje pruskih Poljakov. Stari kancelar Hohenlohe je pri tej debati naravnost povedal, da je smoter nemške politike, ponemčenje pruskih Poljakov ! Druga debata se je nanašala na vnanjo politiko Nem-čije. Novi minister unanjih del Bůlow je pri tej priliki razvi! načela nemške vnanje politike Ta načela so popolnoma tista, katera je Bismarck od nekdaj zastopal in s katerimi se strinja tudi sedaj.
Italija — Sicilija je te dni praznovala 501etnico revolucije 1 1848., zajedno pa so se v srednji Italiji přiměřili velikanski izgredi, katerih prvi nagib je lakota Ali si je možno misliti žalostnejšo ilustracijo sicilskih slavnostij ?
Francoska. — To državo pretresa sedaj velika kriza. Protisemitsko gibanje je vsled afere Dreyfuss-Esterhazy silno naraslo. Židje se bore za svoj upliv, Francozi proti židovski korupciji. V Parizu in v provinciji so se vsled tega primerile velikanske demonstracije proti židom, v Algirju pa silni izgredi. Stvar je prišla tudi v parlament in je bila uzrok, da je prišlo do velikega pretepa.
Kréta.
Busija in Fraiicija sta se zjedinila za to,
Enako
z lesno trgovino. Pri žagah košatega Po
da
kandidatu jeta grškega priDca
Jurija
za
guvernerja in pridobili sta za to kandidaturo vse druge evropske velesile. Najbrž se uda tudi sultan, toliko přej. ker so mu velesile ponudile, da postane guvernerjev namestnik jeden nemških, v turški vojski službujocih ôastnikov.
mesto kretskega horja se nakupiči včasih blaga, da ni prostora več za
X dMMíífc dMfcđMfc đ&ift flft £t£éf> ífc it. íti ííi »ti iti&fàîti áfeifcíliAd&dftittítiítSřfcílSAití; dhítiíti
♦ ..M............................................................................................................
* WV^'&WWWWWWWtWWWWW V V WW W W W W WWWWWWWWWWW %
ar.
Obrtnija.
skladanje. Ako povprašaš, čemu da se ne odpošlje, dobiš odgovor, da ni naroôila, torej ne kupca. Marljiv trgovec se potrudi večkrat v doline z namenom, blago prodati,
ali kaj ondi zve? Blaga lesnega, kolikor so potřebovali, kupili so že in to od Židov, ki stanujuje na Hrvaškem. Povpraša. za ceno, ta je sicer nizka, ali ko vidi blago, spozna lahko, da so to sami izbirki. Torej jo žid na Po-
horju kupil
seveda po ceni
množino blaga
*
to je
Zadružništvo.
kuje.
Splošna je tožba med ljudmi, da denarja primanj-Ako pogledujemo na kacem sejmu ali na trgu, vidimo živahen promet, neko lahkoživo gibanje. To nam daje povod, preiskovati uzroke, kam gine denar iz naših krajev. Saj so vendar naša polja primerno rodovitna, da
ne
trebalo nam vsega za dom dobivati iz tujine in to
za drag denar.
Dva
Prvi
varčnosti.
uzroka sta, katera
denar
od nas spravljata.
lahkomiselnost našega ljudstva ali pomankanje
boljših letih se ne znamo varovati obilnih
izdatkov, da sproti porabimo
vse
?
slabe letine nas
učijo varčevati. To velja o kmetu, obrtn'ku in delavcu.
dal prebirati, s slabejim je založil naše dolinske kmete
»
boljše pa odposlal dalje. Kje je dobiček od vsega, če ne pri njem ? Knpec in prodajalec — oba slovenska kmeta
ga obilno in skrbno pitata. Ali bi se ne dalo tudi temu odpomoči, zlasti z menjalno trgovino, da ne bi se vsikdar rabil toliko pomanjkajoči denar?
(Konec sledi.)
ífed&d&ítUfe dfctfesfcîti íft .*fi .*fc itVt» & •'ti &	JB®

Kmetijstvo.

»
Vse
)
Ravnotežje v kmetiji.
kar živi na svetu, potřebuje hrane
Živi ta
ne
Ako primerjamo naše kraje z pustinami v tujini, ne ve- samo člověk in žival, temveč tudi rastlina živi. Tudi ona rujemu lahko,
da
bila pri nas revščina doma, kakor potřebuje hrane, in če je nima, odmre kakor žival
ki v
marsikje v resnici. Lahkomiselnost v mladosti stiska hudi zimi ne dobi povoljnega živeža. Potrebno hranivo
starosti ; sedem debelih krav
suhe !
letin
pojedo druge dobiva rastlina deloma po koreninah iz zemlje
j
za drugikrat!
tem se bi dalo še marsikaj reči, ali naj bo po zelenih delih, sosebno po listjih iz ozrača. Snovi
deloma
ki
služijo rastlini v hrano, imenujemo redilne snovi. Člověk
Danes hočemo pogledati bolj natanko drugo napako, ne more samo ob kruhu živeti, ampak on potřebuje še ki nam molze denar iz žepa, pa ga spravlja daleč v tu- drage hrane ; taka je tudi rastlina. Ona si poišče v zemlji
jino. To so naše neugodne trgovinske razmere. Slovenci raznih redilnih snovij in jih jeuilje vase, toda le ako so smo žalibog razdeljeni in razskosani na šest de^el, da se v raztopJjenera, razpustnem stanu. Teh snovij, katere je
ne moremo primerno spoznati in vzajemno občevati
»
kar
rastlina vase posrkala, premanjka v zemlji. Iz tega skle
bi bilo le nam v korist. Toda tega ni samak*iva uprava, pamo:
tudi
naša
brezobrižnost ima mnogo na vesti. Med sabo
Po
vsaki žetvi odvzamemo zemlji toliko redilnih
se spominjamo in kličemo znano geslo
»
Svoji
svojim!" snovij, kolikor so jih iz nje po3rkale požete rastline.
zraven pa hedimo mimo lačnega domačina
tujcu naročevat in kupovat. Čuditi se torej ni, nas trgovina hira, denav pa teče od nas v tujino
ošabnemu
da pri
Kemik n. pr. pove, da so v 10 stotov (kvintalov) krompirja (brez krompirjevke) odvzeli polju 34 kg. dušika, 58 kg. kalija, 16 kg. fosforové kisline, 3 kg. vapna.
Za te besede lahko navedemo mnogo vzgledov. Pre* bivalci dolin, ki živé od poljedelstva, imajo marsikdaj na prodajo žita, ali ne morejo se ga iznebiti, ker ni kupčev. Vozijo ga v mesta na trge, kjer ga dostikrat oddajo po
ničevi ceni. Kakor da bi s kitajskim zidom bili obdani ne morejo na svetovni trg s svojim blagom, ako bi om
j
v istim imelo lepo ceno,
seveda
v
rokah
bogatašev.
na-
Kadar pa kje daleč na Ogerskem, ali še dalje kje, stopi povodenj ali druga uima, v par dnevih pa začutimo
kg. natrija, 5 kg. magnezije, 5 kg. žvepljene kisline in
še dr.
obče ima vsaka zemlja dovolj takih snovij v
razpustnem stanu ; toda če vedno žanjemo, t. j. iz kupa jemljemo in nič ne dokladamo, porabimo tudi največji
zaklad redilnih snovij ; najboljša zemlja nam postane s časom nerodovitna ter daje od leta do leta revniše pri-
Kaj se
delke. Zato pa mora kmetovalec zemlji gnojiti. pravi gnojiti?
Gnojiti se pravi, zemlji uvažiti takih snovij
i
ki so
to pri
naših
žitnih trgovcih s tem, da se cena blagu sposobne pospeševati rastlinske rast.
zviša. Ali smo res tako odvisni od ošabnega tujca, da nam
Čim več je redilnih snovij v zemlji in čim lažje se
bode vedno on narekoval ceno našemu blagu? Ali res jih poslužuje rastlina, tem boljše bo uspevala. In to umni mora nas živiti tuje zrnje, moka itd. med tem, ko mar- kmetovalec dobro ve, zato se poslužuje vseh sredstev, ki sikateri domači poljedelec ne more spraviti svojih pri- morejo večati dragoceni zaklad redilnih snovij v zemlji.
Neugodne družbinske razmere silijo kmetovalca, da mora
delkov v denar?
skrbeti in na to delati, da dobi iz svoje kmetije večje dohodke; to pa doseže le, če v prvi vrsti povekša rodo-vitnost svojega svetu. In sedaj uprašajmo se:
Je li mogoče, da kmetovaje po dosedanji navadi, ko uporabljamo za gnojitev samo hlevjek in izmečke na kme-tiji, enakomerno vzdržujemo ali celé povečamo rodovitnost zemlje?
Na to vprašanje odgovarjamo skratka : Ne ! ker s tem pri nas običajnim gnojenjem ne povrnemo zeml)i nikoli tega, kar smo ji odvzeli po žetvah. Dasi nam prihaja narava na pomoč s tem, da razkrajaje površno zemljo deloma nadomešča izgubljene moči, peša vendar rodovitnost tako, da zemlja ne zadošča več našim potřebám.
Kako je to prišlo?
Spominjaje se boljših časov, vedeti moramo, da se takrat kmetovalčeva ramena niso toli šibila pod za-htevami držav. S često lesenim orodjem je obdeloval svoj svet in, da mu zemlja rodi, vpeljal jo prah;), pustil je upešano pojje dve leti neobdelano.
On ni čutil na svoji kmetiji pomanjkanja ; kar je na kmetiji přidělal, je tudi ondi porabil, le malo je pro-dajal, sicer ni imel velikih zahtev.
Kako predrugačeno je danes vse to. Popolno in trdno orodje rije po zemlji, pospešuje njen razkroj in vendar ne moremo učakati njenega učinka. Sadi in seje se mnogo takih rastlin, katere si morejo tudi v spodnjih zemeljskih plasteh iskati hrane. Prahe sploh nimamo, temveč napol-njujemo vsak prostorček s koristnimi nasadi. Mnogo pri-delkov (žito, krompir, živino, i t. d.) nosimo na trg, da dobimo dovolj gotovine za svoje velike potrebe. Zaže-Ijeni denár temni nam vid, da ne preudarjamo, koliko smo v prodaném blagu odnesli zemlji dragocenih redilnih snovij, ki se nikdar več nepovrnejo na kmetijo. Přišedši domov, spravimo, kar je od dežja še neizpranega gnoja, na polje, ki ne dobi niti tretjine tega nazaj, kar smo mu prej odnesli. Prihodnja, nepričakovano slabša žetev gre tudi na trg i t. d. Tako prodaja kmetovalec blizo trgov svoja zemljišča drugim ljudem, ker izmolzene njive, ki rode le slabo in neznatno suhlje, ga pahnejo v dolg. Kje je krivda? — Ker ne zna ceniti ravnotežja v kmetiji. — Kaj je to? —
Če vzameš tehtnico v roko in položiš v eno skle-dico 1 kg., moraš nasuti v skledico toliko blaga, dokler ti prvo vzdigne. — Tvoja tehtnica je v ravnotežji. —
Če pa odvzameš le malo blaga, se ti tehtica proti uteži nagne in tam ostane. Ravno tako se godi s tvojo kmetijo. Ti si prodajal, gnoj pa ni mogel nadomestiti tega, kar si polju vzel, Dohodki tvoji se morajo krčiti; ker ni več v zemlji gradiva dovolj, da bi toliko přidělal, ko-likor si pri prejšnji žetvi. In kakor ostane skledica z utežo na tleh, dokler v drugo skledico ne deneš zadost-nega blaga, tako tudi tvoji pridelki ne morejo doseči po-prejšnje obilice, dokler ne daš zemlji za nje potrebnega gradiva, če imaš pa že drugo leto slabšo žetev, pa ne nehaš izvažati pridelke, bo tretje leto žetev še slabša, ker
se je, kakor se je zmanjšala žetev, zmanjšal tudi kup gnoja. Zato uprašamo :
Kako je mogoče obraniti ravnotežje kmetiji, t. j. kaj nam je početi, da ostane glavnica raztopljenih redilnih snovij in od te odvisna rodovitnost zemlje vedno enaka ali, če je mogoče; da postane še viša?
Da je to uprašanje važno, temu pač ne bo nihče oporekal. Danes velja pravilo: Snovi, katerih potřebuje rastlina, mora biti toliko v zemlji, da raste po njej čim več bujnih rastlin, ker pri sedanjih razmerah si moramo želeti take rodovitnosti, da nam polje pri vsakočasnih vremenskih razmerah more prinašati največjo in najžlah-tnejšo obilico poljskih pridelkov.
In kako dosežemo to?
V prvi vrsti skrbimo za to, da nam dež ne izpira gnojnice v potok, ker ona je zlato v kmetiji, snov, iz katere mora postati najlepše žito. Ravno tako hranimo hlevjek na nepredornih tleh, enakomerno natrošen, dobro stlačen, vlažen in pred dežjem in solncem zavarovan. Ob enem opravljajmo vse odpadke na poseben kup, ter na-
pravljajmo iz njih mešani gnoj — kompost. Vsi odpadki in ostanki, ki so posredno ali neposredno prišli iz njiv, morajo tja nazaj, ker to je denar. Sedaj, ko smo po vseh močeh pazili, da se ne izgubi nobena gnojilna tvarina iz kmetije, hočem dokazati, da nastane kljub temu pomanjkljaj v zemlji, da pri vsem tem ni moč večati in vzdrževati plodovitnosti naših zemljišč.
Pri najumnejši uporabi gnoja povrnemo polju:
1.	le deloma snovi iz onih pridelkov, ki so šli pri nas v kuhinjo;
2.	le en del snovij, ki so jih krmske rastline in slama (oboje ostane navadno v kmetiji za živino) iz zemlje použile. Drugi del teh snovij gre v živini ali živalskih pridelkib, (mléko, sir, volna) iz kmetije.
Vsa snov pa, ki je v pridelkih, katere smo na trgu prodali (žito. krompir i t. d ), je za kmetijo povsem izgubljena. In kolikor več smo nesli na trg, toliko manj ostane v polju, toliko slabše so pozneje letine.
Kar je imel naš praděd izgube na redilnih snoveh svojih zemlja, je on lažje prenašal, ker ako ni imel na prvem polju zadostnega pridelka, je šel na drugo, ter prvo pustil v prahi ležati, dokler je narava to popravila, kar je bil on zakřivil. Danes ne moremo prenašati takih izgub in sicer: 1. ker smo podedovali vžeslaba in izmolzena polja, 2. ker ne moremo čakati, da se polju zaceli rana,
temveč sejemo, če je mogoče, še dvakrat v letu na isti prostor. Danes. ko imamo do vsacega zelnika in ko je število prebivalcev ogromno naraslo, je samo ob sebi prišlo, da nosimo več v mesto kakor nekdaj. Naravno je toraj, če mesto ali trg veliko potřebuje in mi mnogo od svojega polja zahtevamo, da se mora pri vsem gnojenji nižati glavnica redilnih snovij in ž njo rodovitnost toli časa, dokler ne posežemo po takem sredstvu, ki nam v enaki meri povrne izgubljene moči naših polja. In kakor moramo biti prepričani o nujni potrebi tacega sredstva, enako razvidimo iz dosedaj rečenega, da bi bilo ka-
À'
f-
znivo, če kmet ravna malomarno z gnojem; pač čuvati veda mora kupec sam skrbeti, kam da pospravi kuptjeno
ga mora kot najdražji zaklad, ker v njem je skrito njegovo bogastvo.
Pač pa je bilo za naša polja kaj dobro, ko se je pred leti pričela živinoreja razcvitati. Travniki so se rili,
blago.
Živinska sol
obsega 991/4%
kuhinjske soli, pa
3A•/.
^drugih neškodljivih snovij. V skladišči je oddajajo kmetovalcem za krmsko rabo, pa tudi za kupčijo v mejah kronovin in dežel zastopanih v državnem zboru razven Dalmacije. Toda, kdor
hoče
setev krmskib rastlin
kupčevati z živinsko solijo po
znižani
ceni, mora to
je
na
z bujnim zelenjem.
široko přepletla tla vsaj 14 dni, preden odpre prodajalnico naznaniti finančnemu
oblastvu I. stopinje. Prekupci morajo prodajati sol na drobno.
Večji
hlev nam ponuja več in boljšega gnoja

da
moremo, če smo ž njim umno ravnali, do gotove meje
zabraniti obubožanje naših njiv. Zato so travniki trdna
zaslomba polja in našli borno v setvi krmskib rastlin ěwmtwwmwwwwwww wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwvvw
áfc	tfti řti i&i ftsiÈi fÈifii ík ilkítl řti íti íti	%
11 i i^mt II I 11 lim II ^^
«
Poučni in zabavni del.
prvo
podporo
umnega kmeta
»
naši ki
izmolzeni
zemlji

posnemajmo
po
vseh močeh izboljšava svoje tra
vnike s primernim oskrbovanjem in namakanjem
Ako znamo izkoristiti ugodne razmere tu, narava kakor nalašč razgrnila najlepše livade
kjer je
>
da
bi
cvetela živinoreja
î
m
ako pri tem ne nosimo na trg
»
more vsaj polje dobiti dovolj zaslužene hrane, dasiravno
v neprimerni
obliki
1
ker
?
kakor bo pozneje razvidno
?
nam hlevski gnoj ne povrača izgubljenih snovij v pravém razmerji.
Za travnike seveda ne ostane pri vsem tem nič tako da nam tudi oni s časom odpovedo trajno, izdatno pomoč.
1

»
od
Če smo si dobro v svesti, kako nujno je potrebno zemljo obogatiti na redilnih snoveh, pokaže se nam dvojna pot po kateri moramo dospeti do obilne rodovitnosti naših polja in travnikov in sicer:
1.	Uvaževaje posebnega hraniva (razne piče padkov iz obrtnij i d. š.) v kmetijo.
2.	Nakupovaje pomožnih (umetnih) gnojil.
Prvi način zboljšanja naših kmetij ne kaže veliko prida, ker se le malo kje ponuja prilika, da bi po ceni dobili prikladne krme za živino. Toda, sosebno v bližini večjih obrtnij (kakor sladornic, pivarnic, továrnic škroba
in olja, mlinov, i
d.)
dobimo premnogo odpadkov
1
ki
so dobra krma živini. Vse, kar so nam te obrtnije po-brale, je iz rastlinstva, katero je na naših tleh vzrastlo in napředen kmetovalec se zaveda in skuša polastiti se
odpadkov
seveda kolikor
mogoče
po ceni. On zna ce
niti tako klajo, ki mu prinaša mnogokrst najlepših do-bičkov. Tako je bilo mogoče, da se je za mnogo dvignila
živinoreja blizu mest ali v gostejših deželah. In celo tu, kjea dobivamo premnogih takih reči kmetiji na pomoč, je uspešno pridelovanje obilih poljskih pridelkov brez pomo-žnega gnojila kaj těžko, ker vedeti moramo, da dobimo sicer več gnoja, toda neugodna njegova sestava ostane
prilično enaka.
Najhitreje dosežemo obilih in boljših pridelkov
če umno uporabljamo pomožna ali umetna gnojila.
Kmetijske raznoterosti.
Zivinska sol. Na uprašanje nekaterih kmetovalcev,
da je . Na-
kje in po kaki ceni dobiti živinsko sol, odgovarjamo
prodajajo vsa dotična c. kr. sklndišča po 5 gld. kvintal
Prvo stanovanje.
Spisal J. Ra kič an,
L 1
Iskala sva skoro cei dan. Proti mraku že zašla sva v zadnji del predmestja in obstala tu pred veliko hišo.
„Tu pred vrati počakaj", dejal je dobri starec in
odšel.
Hiša, pred katero sem stal, ni bila ravno vabljiva,
toda meni, nenavajenemu mestnim hišam, zdela se je že zaradi velikosti lepa. Veliko, štirivoglato poslopje, bilo je nekdaj pobarvano z neko rumenkasto barvo, katere se
pa že kaj malo poznalo, kajti na stenah pri tleh šopirile so se blatne kaplje, ter radovedno z višine zrle na svoje nekdanje znanke na blatni cesti, višje pa, narisali ali recimo naslikali so predmestni paglavci razne scene iz svojega bojnega življenja, naslikali kakega prijatelja in pod sliko napisali razne, ne ravno dovtipné fraze, tako, da bi se člověku zdelo, ali meni vsaj se je zdelo na prvi pogled, da se mora v tej hiši gotovo nahajati kak slikarski ali
fotografski ateljé,
višje pa so tvorile razne pokline in
raske nekako vestno izpeljan zemljevid Avstrijske. Naj
večja poklina predstavljala mi je ponosno Donavo, manjše nje pretoke. Železnic seveda tuli ni manjkalo, kajti marljivi in nagajivi pajek razpregel je tudi čez te pokline svojo mrežo, ter si tu ustvaril svoje neomejeno gospodstvo. Vse te poke in pokline, ali recimo reke, zlivali so se v veletok in ta zopet v morje — v odprtino, katerej mi pravimo vrata ; toda tega imena odprtina pri moji palači pač ni zaslužila, kajti podobna je bila bolj razdrtemu
šesterokotu, kakor pravilnemu pravokotu
Občudoval sem ta zemljevid in
morda
tedaj v
svoji prebrisani glavi celo uganil, da v hiši poleg slikarja
astronom
1
v
da me ni
in fotografa prebiva kak imeniten iz tega občndovanja nakrat izbudil ne ravno rahel sunec
v rebra, ter me je prisilil poljubiti jedno najmanj ukusnih
podobic na zidu. Jezno naměřil sem culico na bučo re-žečega se paglavca, toda premislil sem se kmalu, kajti za njim stala jo menda cela njegova vojska. Bil sem
I til	I	■ ■	VBl H	- .	T	n	_ m	■	.	m	m. m	1
v nekako ne varném položaju
m
ne
vem
kako
se
»
izšlo
rokav,
da me ni ravno v tem
hipu
ter
me
potegnil s seboj
v
zagrabil oče za vežo občudovanja
vredne hiše.
„Lasciate ogni speranza
«
vskliknil
člověk sto
pivši v tako brezno. Objela naju je nekaka pol prozorna
rocati
v množinah po najmanje 50 kilogr, skupaj in se- tema, vlažen zrak in mreža pajčevin. Na jedni strani raz-
ločeval sem kopico košar in zabojev, kateri so vsak hip
moja
palača vendar še mnogo lepša, nego druge v
hoteli zagrmeti po meni, na drugi strani pa skladnico njenem obližju
drv
Temno je bilo vse in zdelo se mi je, da sem zašel»
v kako srednjeveško ječo.
Takoj pred mano odpiralo mi je malo okno pogled
na
rumenkasto
razpalo
hišo,
nekdanjo vojašnico.
Ko sva prešla vežo, odprlo se je pred nama malo mnogih krajih, kjer je odpadla
malta
î
kazala
Na
suha
dvorišče á smetiščem v sredi, omejeno s tankimi srednje-
rebra
deske, žalostno nagnila streho razdrto pokrivalo
veškimi stebri. Na levi strani peljale so stopnjice navzgov, na stran, ter pričakovala svojega konca. Revica bila je
na desni pa se je dvigal zid z veliko votlino v sredi.
tako slaba, da se še paglavcem ni zdela vredna
}
da
tej votlini narisan je bil križ, na straneh pa Mati Božja jej počastili stene s svojimi slikami
tamkaj na oglu
in sv.Janez. O simetriki te podobe govoriti, Vam ne morem, kazali so se še ostanki iz boljših časov, ostanki živali
»
kajti

ako Vam povem
?
da
bil križ veliko nižji nego
katera
imela s svojimi dolgimi ušesi predstavljati ne
sveta spremljevalca, in da je solza na obrazu trpečega dolžno žival, in ona na palici nataknjena glava nad njenim
Zveličarja
zavzemala
skoro
polovico obraza, uvidite hrbtom. pa kakega poveljnika bojne druhali predmestnih
kmalu

da
simetrike oni srednjeveški slikar, kateri je pobalinov.
morda tu prodal prav drago svojo umetnost, ni poznal.
Podoba, čeravno ne umetna. potolažila je naju vendar nekoliko, kajti mislila sva si: .Stanovanje sicer ni ravno
u
vabljivo, toda dobri ljudje v njem
Ko sva stopila takoj na prvo stopnjico, zakričala ali zaječala je revica neusmiljeno, ter se nama po sili hotela izmaknitiizpod nog, godrnjajoč: „še v starosti nimam
še
tem okrut
miru. Dvesto leto lomijo mi že rebra in nežem dovolj!"
Dospěla sva v prvo nadstropje in stopila v teman hodnik. Zgubila bi se gotovo v tej temoti, da nama ni razsvetljevala hodnika velikánská špranja, ki se je šopirila
v vratih sobe
mojega bodočega stanovanja.
Vsprejela je naju starica, pomenkovala se z očetom, ter pogledovala na-me. Položil sem culico na stran, sedel
na rožasto škrinjo
5
ter
siloma zadrževal solze, katere
mi
tako nehoti vabil spomin na domače loge, travnike,
znance i
Zadrževal sem jih dolgo, te nagajivke
i
toda
i
ko
odšel oče, ko sem ostal sem, tedaj vsule so se skupno, ter radostno hitele na rokav nove suknje. Pristopila je starka, tolažila me, dokler se konečno nisem udal svoji usodi, razložil iz culice svoje imetje, ter si uredil svoje knjige.
Kako se mi je oni večer godilo, pravil Vam ne
hodem,
šolarčka
ljudmi.
saj Vam prve
gotovo znano, kaka čutila obhajajo
trenutke
v
městu
med
nepoznáními
jami in v njihovem, spremstvu oni prostovoljci
H
Toda hiša, na katero sem zri skozi drugo okno bila je veliko živeja. Prebivalci predmestja imeli so za graščino. Tu odpírala so se in škripala vrata noč in dan, tu kazale so se večidel osebe s cesarskimi insigni-
katere
državi zaradi kakega odličnega čina preskruje in živi na svoje stroške.
Kar se tiče miru v tem predmestju, povedal bi Vam lahko tako, da bi pri miru med tednom gledal skozi prste, o miru v sobotnih in nedeljskih večerih pa, ko so se moji častiti sosedje vračali iz one, zaradiItalijana po 24 kr. sla-vnoznane restavracije popolnoma molčal. Sploh pa je menda znano častitim bralcem, kaj počenjajo pobalini po skritih
kotih predmestja, kamor le redko kdaj prisveti polumesec in obraz častitega stražarja.
moji hiši sami bilo je še dovolj mirno. Le takoj
prvo noč ko sem přišel v novo stanovanje, slišal sem nad sabo neko skrivnostno škripanje vrat, zdihovanje in je-čanje. To ponavljalo se je tudi naslednje noči. Vprašal tedaj nekega jutra svojo starko, kdo vendar stanuje nad mano pod streho.
„Stara požigalka vzdihuje zaradi svoje bolne noge in godrnja nad svojimi dolžniki", odgovorila mi je.
prižigalkah, čul jaz nisem v domači vasi nikdar ni zaradi tega čul sem v tem imenu nekaj čudnega skri-vnostnega, in zanimati jela me je starka nad mano želel sem jo poznati. Priliko dobil sem kmalu.
(Konec sledi.)

Da
pozabil svoje gorjé, legel sem spat, toda tudi « ^^ťfc^^íit^^^^^^^^^ffeffe^iiiíÉtáfedb
tu imel nisem celo noč miru Imel sem strašne sanje
Zdelo se mi
i
da iz višin letim in padam v velikánsko,
grozno brezno, iz katerega ni pričakovati pomoči. In v resnici pádel sem v brezno! Saj vsaka stara ženica vé,


Novice.

s*

Deželni zbor kranjski.
da sanje vedno pomenijo, da se včasih uresničnijo. In to
II. seja dne 18. januvarja 1898
je res. Zbudil sem se proti jutru in začuđeno pogledoval
okoli sebe. Lečal sem veliko nižje nego zvečer, toda ravno pežu čestitati na 601etnici njegovega mašništva, čemur tako na mehkem. Deske v mojej postelji so namreč po- ™ca pritrdila, potem storil pa je poslanec Božič obljubo
Deželni glavar Detela je prosil pooblastila, da srne pa-
zbor-
pustile
>
ter me ne ravno rahlo položile v
brezno.
Takoj
prvi
dan
začel sem nekoliko natančne
opazovati novo stanovanje in njegovo okolico
velikim
Poslanec dr. Maj ar on je poročal o računskem sklepu deŽelnega posojilnega zaklada za leto 1896. ter o proračunu
za leto
1898
Čisti dolg
znasa
3,612 200 gld. Potrebščiua
za
1898 znaša 203.022 gld., pokritje pa 2 gli. Primanj-
veseljem in ponosom uviděl sem pri tem opazovanju, da kljaj sè pokrije iz deželnega zaklada.
Poslanec Luckmann je poročal o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za leto 1896. Dej^nskega pokritja
je bilo za 693*2 gld. 381/2 kr. več, kakor je bilo preraču-
njeno.
Poslanec Luc km an n je poročal o proračunu deželne prisilne delavnice za leto 1898 Skupna potrebščina znaša
92 850 gld. pokritje 94 001 gld, torej bo prebitka 142 gld.
Poslanec dr. Žitnik je poročal o računskem sklepu za leto 1896. in o proračunu ustanovnih zakladov. Dežela ima v upravi 22 zakladov, ka eri so koncem leta 1896 znašali
2,026.865 gld. 441/2 kr. in so se toraj pomnožili za 21 326
gld. 88Va kr,
— Poslanec Langer je poročal o računskem sklepu za leto 1896 in o proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1.
1898. Za leto 1898 je preračunjena potrebščina na 5260 gld. pokritje pa tudi na 5260 gld.
Poslanec Langer je poročal o porocilu deželnega odbora glede pospeševanja vinogradarstva na Kranjskem. Trtna uš se je razsirila v minolem letu v nekaterih krajih Zdaj je
okuženih na Kranjskim 58 občin, po obsegu 8374 92 hi ali 77*2°/0, a od teh je 3000 ha popolnoma uničenih. S podporami in posojili se je omogocilo, da so se ljudje oprijeli pre-novljenja Vinogradov. Novi nasadi merijo 181.638 štirijaških metrov, trtnice 26 953 štirijaških metrov. Deželna trtnica v Ljubljani je nacepila 80 150 komadov, a izkazalo se je, da podnebje v Ljubljani ni posebno ugodno in da bi kazalo trt-nico premestiti v obližje Krške. Iz trtnice se je oddalo 3250 cepljenk po 8 gld., 6150 po 4 gld in 769 cepljenk zastonj.
Deželni matičnjak se ni lani niČ razširil, pač pa se bo pri-hodnie leto. Stroški za matičnjak in za trtnico su znašali
3177 gld. 77 kr. Potrebščina za prihodnje leto znaša 200 gld , pokritje isto toliko. Leta 1896. se je izplačalo 59 vino-gradnikom 750 gld., leta 1897. pa 57 vinogradnikom 600
gld Polovico je dala država, polovico dežela. Posojil se je
dalo 1896. leta 285 vinogradnikom 45 424 gld, 1897. leta 337 vinogradnikom 55 550 gld. Polovico je dala država, polovico dežela. Poročevalec je pojasnil vse razmere, nasvetoval resolucijo, s katero se vlada pozivlia, naj se predrugačita zakona z dne 3. oktobra 1891. drž zak. št. 105 in z dne 28 marca 1892. drž zak. št 61 glede dovoljevanja državnih brezobrestnih posojil in predlagal, naj se poročilo odobri in naj se dovoli iz deželnega zaklada: 1. za deželno trtniso pri deželni prisilni delavnici 2000 gld. 2. za deželni letni matičnjak na Codellijevem svetu 549 gld 20 kr. 3. za vinarskega potovalnega učitelja 1450 gld. 4. za denarne podpore kme-tijskim podružnicam in občinam za vzorné vinograde 1000 gld 5. za brezobrestna posojila posameznim vinogradar jem do naj-višjega zneska 200 gld , če c kr. vlada dovoli jednaki znesek
18 725 gld., skupaj 23 725 gld. 20 kr., in naj se deželni
odbor pooblasti, v namen podelitve brezobrestnih posojil za obnovljenje Vinogradov najeti ne čez 41/2% obrestujoce se poso-jilo v najvišjem znesku 10.000 gld., čigar obresti je pokrivati iz dohodkov deželno-kulturnega zaklada.
Poslanec Schweiger je predlagal, naj izda dež. odbor poljudno pisano in ceneno knjižico o umnem kletarstvu.
Poslanec Pfeifer je predlagal, naj se svota za brezobrestna posojila iz deželno-kulturnega zaklada od 18.000 gld. zviša na 28 000 gld.
Poslanec Schweiger je prosil, naj se dovoljena posojila čim prej izplacajo.
Poslanec Po vše se je izrekel proti Pfeiferjemu pred-logu, ker deželno-kulturni zaklad nima dohodkov, da bi zmogel nasvetovano zvišanje, in je predlagal, naj se predlog odstopi linanČnemu odseku, zlasti ker bi se denár itak ne mogel po-rabiti, saj da dežela le polovico tega, kar da država, slednja pa je določila primeroma malo svoto v ta namen. Govornik
je opozarjal. da je vlada za Kranjsko določeni kredit lan drugam porabila in vprašal dež. predsednika, ce je mogoče da bi se za državna posojila določeni znesek povišal ; ker je deželni zbor že danes řešil to zadevo, je gotovo, da dobe pro-silci dovoljena jim posojila že meseca februvarija Koncno je pozdravil govornik sklep, da se omeji izdelovanje petijota, ime-uoval izdelovalce brezvestne manipulante in naglašal, da knjiga, kakor jo želi Schweiger, bodi navodilo za pošteno kletarstvo.
Deželni predsednik baron Hein je zagotavljal, da je vlada že doslej, kar možno, liberalno tolmačila zakona o pod-pori vinogradnikov in torej ustrezala zahtevi nasvetovane reso-lucije, oziraje se seveda na dovoljena sredstva Ako se zviša državni kredit, bo morala tudi dežela poseČi globoko v žep. Ljudstvo se je začelo zavzemati za obnovitev Vinogradov. Pred leti je morala vlada ijudem posojila prav vsiljevati. a zdaj je dežela dolocila za posojila že 28 000 gld , država pa isto toliko. Za prihodnje leto ni upanja, da bi vlada zvišala določeni kredit, pač pa hoče vlada leta 1899. več oral obsezajoČo trtnico ustanoviti, katero bo dtželo preskibovala z v semi potřebními cepljenkami.
Poslanec Po vše je z ozirom na Pfeiferjev nasvet stavil posredovalni pndlog, naj vlada v proračun za leto 1899 postavi vsaj svoto 50 000 gld. za dovoljevanje brezobrestnih posojil, íinančni odsek pa naj stavi svoje predloge, kolika svota naj se za 1 1899 doloČi i z dež. sredstev, da bo mogla tudi dežela dajati tolika posojila, kakor država.
Poročevalec poslanec Langer je obširnejše reflektiral na izvajanja predgovornikov in se izrekel za nasvetovane re-solucije na kar je zbornica vzprejela odsekove predloge in re-solucije, kakor tudi resolucije poslancev Schweigerja in Pfeifer j a.
Poslanec Višni kar je poročal o računskem sklepu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1 1896 Dohodki so
znašali 35 760 gld. 32i/2 kr., izdatki 32.951 gld. 94 kr. Skupna imovina ie konec 1. 1896 znašala 33 020 gld.
Poslanec Višni kar je poročal o raČunskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1896. Dohodki so znašali 398 230 gld 62 kr. (vštevši prispevek iz deželnega zaklada v znesku 17tf 045 gld. 86V2 kr , kateri znesek je bil za
1M ' ^	^^Hf
11.834 gld. 131/ 2 kr. manjši, kakor je bilo preračunjeno), izdatki pa isto toliko Skupna imovina je znašala koncem
1896 1. 91.000 gld
III. seja dne 21. januvarija.
Posl. vitez Langer je poročal o računskem sklepu dež vinařské, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1 1896 Računski sklep izkazuje naslednje:
I. Šola Pokritje znaša 6704 gld. 78% kr., potrebščina 6811 gld. 47% kr, potrebščina torej več za 106 gld.
69 kr. II Gospodarstvo Pokritje znaša 7090 gld. 53% kr.. potrebščina 7133 gld. 86*/ 2 kr., potrebščina torej več za 43 gld 33 kr. III. Šola in gospodarstvo. Vse pokritje znaša
13 795 gld 32 kr., vsa potrebščina 13.945 gld 34 kr., potrebščina torej več za 150 gld. 2 kr. Dejanski primanjkliaj za šolo in gospodarstvo, ki ga je pokril deželni zaklad, znaša 2111 gld. 561/
2 kr., proračunjeni 3483 gld., dejanski torej manj za 1371 gld. 43% kr., in sicer znaša: za šolo proračunjeni 2568 gld., dejanski 1634 gld. 78% kr., dejanski torej manj za 933 gld. 21% br., za gospodarstvo proračunjeni 915 gld., dejanski 476 gld. 78 kr, dejanski torej manj za 448 gld. 22 kr., dejanski primanjkljaj za šolo in gospodarstvo znaša torej manj za 1371 gld 43V2	gospodarske panoge so se glede dohodkov in stroškov letos izkazale vsaka zase, seveda toliko natančno, kolikor je bilo sploh mogoče na podstavi računskega gradiva, ki ni bilo nikakor v no-benem oziru urejeno za tako razločno sestavo računskega sklepa. Na podstavi gotove pristojbine, vrednosti doma porab-ljenih pridelkov in končne zaloge domaćih pridelkov iz leta
1896. znšajo gospodarski dohodki 14.537 gld. 24 kr., gospodarski stroški 9861 gld. 66 kr., dohodki torej vec za
4675 gld. 58 kr. '
Posl. Grasselli je poročal o računskih sklepih bolni-škega, blazniškega, porodniěkega in najdenškega saklada za 1. 1896 Računski sklep izkazuje naslednje :
I. Bolniški zaklad. Skupna redna potrebščina je znašala
113 467 gld. 58Va kr., pokritje pa 34.308 gld. kr., torej je bilo primankljeja 79 159 gld. 66 kr., ki kaže proti proračunjenemu primanjkljeju 68 420 gld., večjo potrebščino za 10.739 gld. 66 kr. Imovina se je pomnožila za 24,602 gl. 79 kr., in sicer: a) v vrednosti poslopij za 79.935 gld. 20 kr., b) v pomnožitvi inventarja 4602 gld. 79 kr., skupaj za 84 537 gld. 99 kr., oziioma po odbitku 1. 1896. iz de-
želnega zaklada za stavbo nove bolnice prejetega posojila v
znesku 59 935 gld. 20 kr., torej le za 24.602 gld. 79 kr.
II. Blazniški zaklad. Skupna redna in izredna potrebščina je
znašala 82.046 gld. 53 kr , pokritje pa 10.971 gld. 51 kr., lorej je bilo primanjkljeja 71.075 gld. 2 kr., oziroma po odbitku izvanrednfga pokritja za vrnene glavnice v znesku 738 gl. 15 kr, še 70.336 gld. 87 kr., ki kaže proti proračunjenemu primanjkljeju 66.990 gld, večjo potrebščino za 3346 gld. 87 kr. Imovina blazniškega zaklada koocem 1. 1896., ki sestojí: 1 iz obligacij v nominalni vrednosti 1550 gld., 2. iz
jedne vložné knjižice mestue hranilnice ljubljanske v vrednosti
27 gld , 3. iz poslopij in z^mljisč v vrednosti 285.991 gld. 81 kr., 4. iz inventarske vrednosti 24 046 gld. 90 kr , skupaj 311.615 gld. 71 kr. znaôa po odbitku dolga deželnemu zakladu za stavbo bláznice na Studenci v znesku 185.836 gld. 83 kr. še 125,778 gld. 88 kr , ter se je v primeri z ono leta 1895. z 125.725 gld. 86V2 kr. pomnožila za 53 gld l*/a kr., ker je vec inventarskih reci priraslo, nego odpadlo. 111. Porod-niški zaklad. Skupna redna potrebščina je znašala 9699 gld.
65	kr., pokritje pa 879 gld. 59 kr., torej je bilo primanjkljeja 8820 gld 6 kr., ki kaže proti proračunjenemu primanjkljeju z 8018 gld. večjo potrebščino za 802 gld. 6 kr. Imovina sestoji : 1. iz obligacij v nominalni vrednosti 1800 gld.
2. iz invetarske vrednosti 4363 gld. 66 kr., skupaj 6163 gl.
66	kr., torej je v primeri z ono leta 1895. s 5458 gld. 22 kr, vecja za 705 gld. 44 kr., ker je vec inventarskih reči priraslo, nego odpadlo. IV. Najdenškí zaklad. Skupna redna potrebščina je znašala 3666 gld. 36 ki., pokritje pa 353 gld. 20^2 kr., torej je bilo primanjkljeja 3313 gld. 15y2 kr., ki kaže proti proracunjenemu primanjkljeju s 3432 gl. manjšo potrebščino za 118 gld. 84Y2 kr., ker je bila zaradi manjšega števila najdencev tudi potrebščina manjša. Skupna
imovina znaôa koncem 1896 leta 7100 gld. in se ista proti oni leta 1895. ni niti pomnožila, niti zmanjšala, ker ta zaklad druge imovine nima, nego obligacije v navedeni nominalni vrednosti.
Posl. Grasselli je poročal o proračunu bolniškega,
blazniškega, porodniškega in najdenškega zaklada za l. 1898. Proračun izkazuje naslednje:
1. Bolniški zaklad. Skupna potrebščina znasa 103.172 gl. Skupno pokritje znaša 27.877 gld. II. Blazniški zaklad. Skupna potrebščina znaša 80.309 gld. Skupno pokritje znaša 11.595 gld. III. Porodniški zaklad. Skupna potrebščina znaša 9.338 gld. Skupno pokritje znaša 727 gld. IV.. Najdenški zaklad. Skupna potrebščina znaša 3.727 gld. Skupno pokritje
znaša 346 gld.
Posl. Lenarčic je nasvetoval resolucijo, naj deželni
odbor proučuje vprašanje, ali bi ne kazalo v dež. bolnici u-
vesti lastno režijo in ustanoviti domačo lékárno in naj v pri-
hodnjem zasedanju stavi primerne nasvete.
Posl. Jelovšek je poročal o razdružitvi selske občine
Velika Dolina in Čatež in nasvetoval, naj se odobri zakonski
nacrt, kateri določa, da se iz davčnih občin Bregana, Cerina,
Čatež, Globočica, Velika Dolina in Koritno obstoječa, v poli-
tičnem okraju Krškem ležeča selska občina Velika Dolina raz-druži v dve samostojni selski obČini ter se ustanovi iz davčnih občin Velika Dolina, Bregana in Koritno samostojna občina Velika Dolina, iz davčnih občin Čatež, Cerina in Globočica pa samostojna občina Čatež.
Posl. dr. M ajar on je predlagal, naj se oddelki letnega poročila „Deželna kultura", „Agrarne razmere*. „Občinske reči" in „Občila" odkažejo v poročanje upravnemu odseku, poročilo o „ljubljan«kem loterijskem posojilu" pa fínančnemu odseku. — Sprejeto.
Posl. Grasselli je splošno poročal o letošnjem letnem poroČilu dež odbora in posebe o številkah I. (Posebni pri-godki) in II (Dež odbor, razdelitev referatov) Dež odbor je imel 1896. 1. 35 sej v katerih je rešil 1110 uradnih spisov.
Posl. grof Auersperg je poročal o letnega poročila §. 1. „Rešitev v najvišje potrjeDje predloženih deželnozborskih sklepov in zakonskih načrtov".
Posl AŽman je poročal o letnega poročila § 4 ,,De-želne podpore". Dešelni odbor je v Času od 1. januvarija do
30. septembra dal: 1290 gld. za pogorelce, 2950 gld. oško-dovaucem po toči in povodnjih, 1400 gld. za razne druge na-mene, ter po sklepu dež zbora v razne kulturne in dobro-delne namene pa razdelil 18 425 gld. Poročevalec je predlagal, naj se šupanstva s posebno okrožnico opozore, da ne smejo lzdajati spriČeval v svrho nabiranja milodarov.
Posl. Schweiger je prosil vlado in dež. odbor, naj kaj storita tudi za črnomaljski okraj, češ, poškodovancem po toči in povodnjih v Krškem in kočevskem okraju se je dalo
1500 gld podpore, a Črnomaljskemu okraju nič.
Posl. Pakiž je predlagal, naj se oškodovancem v kočevskem, črnomaljskem in krškem okraju dovoli še 3000 gld. podpore.	*
Posl. Mur nik je pojasnil, da je Pakižev predlog pri tej točki absolutno nedopušten. Deželni odbor stori kar je mogoče, da podpírá oskodovance in dovoli v podpore rajše več, kakor manj, nego je dovolil dtž. zbor. Tudi v proračun pri-hodnjega leta je postavil znatno svoto. Ali pri dovoljevanju podpor se morajo imeti vender kaki podatki o škodi, povrh pa spadajo taki predlogi, kakor je Pakižev v proračunsko raz-pravo. ne pa v razpravo o letnem poročilu, o delovanju dež. odbora. Govornik je predlagal, naj zbornica preko Pakižev predlog prestopi na dnevni red, dež odboru pa se naroči, naj dobi od dtž predsedstva tako potrebne podatke o škodi, tako da bode možno že pri proračunski razpravi sklepati o pod-pori imenovanim.
Posl, Pakiž ni umaknil svojega predloga, ampak ocital posl Murniku, da nima srca za siromake, ko nasvetuje, naj se za ,sedaj odkloni predlog Pakižev, češ, svota 3000 gld.
je malenkost, „po domaće se pravi bagatela, ali kako že". (Veselost,)	, ;	.
Posl. Murnik je odločno protestoval proti Pakiževemu očitanju, da je nasprotnik siromakov, potem pa je zbornica obobrila letno poročilo in odklonila Pakižev predlog,
Posl. Grasselli je poročal o letnega poročila § 7 B
„deželni dobrodelni zavodi". Glede stroškov za oskrbovanje kranjskih bolnikov v tujih bolmcah je poročevalec konštatoval,
da je bilo 1. 1895. v tujih bolnicah oskrbovaoih 3861 bol-rnkov, 1 1896. pa 3572. Stroški za 1. 1895. znašali so 92 368 gld , L 1896 pa 82.312 gld Poroče alec je predlagal, naj dež. odbor pazi, da bodo tuje bolnice natančno iz-poJnjevale vse veljavve předpise glede oskrbovanja bolnikov. — Sprejeto.
Posl. Schweiger je poročal o letnega poročila § 8. C. „Deželna kmetijska šola na Grmu", Predlagal je, naj se vzame poročilo na znauje, naj se dež. odboru naroči, ukreniti vse potrebno, da se začne z namakanjem grmskik travnikov in naj dež. odbor tudi v prihodnje sam nastavlja vse osebje,, katero se je doslej prehitro menjavalo.
Posl. baron Schwegel je rekel, da bode poroČilo o enketi pojasnilo razmere grmske Sole, da je pa priznati, da je grmska šola urejena po potrebah dolenjskega prebivalstva, in da temu prebivalstvu mnogo koristi, dočim se ne ozira dosti na specijalne gorenjske kmetijske potrebe. Dolžnost dež zbora je, pospeševati koristi vsega kmetskega prebivalstva. Gorenjske kmetijske razmere so vse drugačne, kakor dolenjske. Živino-re a gozdarstvo sirarstvo itd. so tište vednosti, katere so Go-renjcu najprej potrebne in zato je čas, misliti na to, da se poskrbi Gorenjski po njenih posebnih razmerah urejeno kme-tijsko šolo. Država podpira take naprave jako izdatno in gotovo tudi deželi kranjski ne odreČe primerne podpore v imenovani namen Rtroški za tako šolo bi ne bili veliki Govornik je predlagal, naj se naroči dež. zboij, iiaj o shvati poi> veduje, naj stopi v dogovor z vlado in naj v prlhodajem za-sedanju stavi primerne predloge.
Zbornica je vzprejela resolucijo barona Schwegla, katero
sta priporoČala poslanca Povše in Ažman.
Posl. Ažman je poročal o letnega porobila § 9.
^Ustanove".
Posl Grasse Ili je poročal o letnega poročila § 10.
„Osebne >tvaria.
Dež. glavar D et el a je naznanil, da je poslanec Gr as-
sel li izstopil iz finančnega odseka. ker je clen še dveh drugih odsekov, in da bi bila v íiinančnem odseku vsaka stranka zastopana kakor je bilo dogovorjeno Deželni glavar je takoj odredil dopolnilno volitev, pri kateri je bil izvoljen posl. Kalan, potem pa zaključil javno sejo.
—	Osebne vesti. Deželnosodni svetnik F. Ekl v Ljubljani je določen sodnim inspektorjem za Kranjsko. — Poštnim vežbenikom za Ljubljano je imenovan absolvirani gim-
nazijec Anton Kocmur.
—	Cesarske jubilejne kolajne. „Armee Ztg" poroča, da dobe mej praznovanjem 501ètnega vladařstva našega cesarja, vsi častniki in uradniki, ki so služili pod cesarjem Fran Josipom I. vsaj 40 let, zlato kolajno ; srebrno dobe oni, ki mu služijo vsaj 20 let; bronasto pa dobe oni vojaki, ki služijo vsaj 7 let. Oni, ki že imajo zlato ali srebrno kolajno za svoje junaštvo, prejemali bodo dotične doklade dosmrmo m ne, kakor doslej do konca vojaške službe.
—	Novo društvo. V Črnomlju se je osnovalo slovensko bralno društvo obrtnih zadrog.
—	Stipendije za isterske visokošolce. Naučno ministerstvo je ustanovilo 6 stipeudij po 500 gld, za hrvatske visokošolce, kateri se hočejo posvetiti profesori Ti stipendisti se nastavijo na hrvatski g'mnaziji, katero ustanovi vlada naj-brž v Paz'uu.
—	Pomanjkanje učiteljstva na Kranjskem. Dasi je koncem preteklega šolskega leta absoiviralo moško učite-Jjišče 13 kandidatov-maturantov, posvetila sta se uciteljskemu stanu v resnici samo — dva, vsi drugi so si izbraJi hvalež-nejši poHic pri vojaštvu, železnici in pošti, čemur se seveda ni — prav nič čuditi!
—	Značilno. Socijalnodemokratično pevsko društvo „Vorwarts" v Ljubljani je imelo dne 23. januvariia svoj občni zbor. Na tem občnem zboru se je izrekla zahvat vsem tištim, ki so za to socijalnodemokratično društvo kaj darovali mej drugimi kranjski hranilnlci, katera je daiovala 50 gld. in realčnemu profesorju dr. J. J. Binderjn, kateri je daroval 5 gld. Komentara ni treba.
—	Gospodarska organizacija. V Selski dolini in v Eovtah sta se ustanovili gospodarski zadrugi, dne 26. t, m. pa je bil v Ljubljani u3tanovni shod gospodarske zveze, katera bo osrednji zavod vseh zadrug, katere so se ustanovile zadnji čas na Kranjskem.
—	Cistercijani v Zatičini. Deželno predsedništvo je dovolilo cistercijanom opatije Mehreran, da se sme po naseliti v zatiškem samostanu
—	Občinske volitve na Koroškem V sredo, dne 19. t. m. so pri obcinskih volitvah v Kotmarivesi. Slovenci v vseh treh razredih propadli. Boj je bii hud in dolgotrajen, nevolja strašanska, ker denar, denar — ta je zmagal Doseda-njega župana, vrlega slovenskega moža, M Prosekarja so na-sprotni agitatorji v njegovi hiši napadli in ga hotel; ubit*. Ker jim je v drugem in tretjem razredu předla, kupovali so si glasove po 5 do 20 gld. in le z večino 6 glasov zmagaH.
—	Shoda v	Idriji katera sta priredba poslanca d**. Krek dr.	so «»ocr*1?? deraoV°tie s <=»"rovo silo razgaa'3.
—	Povožen	Dne 17. t. m mej 7 in 8. uro zveČer
je v Celovcu od Beljaka došli vlak povozil infanterieta Pun-tarja (prideljenega pešpolku št 17. 4. komp ), ki če je ravno vračal iz domovine iz K>škega na Kranjskem z dopusta. Morda je pádel iz vlaka na železniški tfr ali pa je sam iskal smrti.
Ob 8/48. uro najde čuvaj najprej človešk) nogo, kakih 40 ko-rakov dalje pa Puntarja, kateremu je bila leva noga in sploh vsa leva stran popolnoma od telesa odtrgana Desna noga je bila popolnoma zmeckana in brez črevlja iu se je samo še s hlačnico držala tetesa. Tudi na glavi je dobil Puntar precej-šnjo rano. Živel je še do 9 nre, ko so ga hoteli iz kolodvora prenesti v vojaško bolnico V začetku je baje celo go-voril, in pripoveduje se, kar pa je do cela nevrjetno, da je prosil za cigareto.
—	Radi izgubljene časti V Ivanski vasi. okraj u banja-luškem, se je usmrtila nedavno dekle Roza Majdandžić Dan přeje sta jo namreč izvabila Jovo Jerković in Ilija Tornić na osamljen kraj, kjer je Jerković oropal dekle njene časti. Vsled tega si je Roza Majdandžić v obupu končala življenje. Jerković je že v zaporu.
—	Strašna žaloigra v življenju. V gorenji Šleziji, v Kreuzbergu je živela družina izbnrnega pedagoga, ravnatelja seminarja, Jànickeja, do nedavnega časa v dobrih razmerah. V poslednjem časa pa je ravnatelj Jánicke toli obubožal, da se mu je zdelo nemožno še dalje živeti. Pregovoril je svojo ženo in dva sina, da se umore z vsopenjem plina Najstarejši sin, ki je 23 let star, pa je svojce řešil. Jánicke in njegovi trije so se peljali na to v Vratislavo, da bi se ondi udušili. Toda najstarejši sin je obvestil ondotno policijo, ki je provzro-Čila. da jih niso sprejeli v noben hotel. Samomorski kandi-datje so se vrnili zopet v Kreuzberg, šli ondi v bližnji goz-dič ter se ondi usmrtili 181etni sin je ustřelil najprej očeta, potem mater, na to brata in končno samega sebe. Našli so same mrliče.
—	Potres v Ambojini. Glavno mesto otoka Ambo-
jine, na vzhodnoindijskem arhipelu je potres popolnoma uničil. 80 oseb je mrtvih ter 200 ranjenih.
—	Najnovejšo delo grofa Leva Tolstega Kakor
se poroča iz Petersburga je dovršil Tolstoj velikanski svoj spis „0 nmetnostiu, kateri obsega 20 poglavij ter opizuje razvoj in bodočnost umetnosti. Govori se da bode to delo iia-tisnil prof. Grot v svojem listu „Vprašanja o filozofiji in psihologiji".
—	Pseudo-nadvojvoda. Ravnatelj nekega gledališča v Berolinu je ponudil nekdanjemu znanému psendo-nadvojvodi, Emilu Behrendtu, štirinajstdnevni engagement na svojem gle-dališču. Behrendt naj bi nastopil v jednodejanski igri, katere vsebina je njegova afera kot glavni junak. Ravnatelj bi mu plačal 50 mark za večer. To je že štirinajsta poaudba pseu-do-nadvoj vodi, kateri je pa doslej še vse odklonil.
Loterijske srećke
Dobro izucen
20, 88, 15; 44
V	Brnu dne 26. januarja t. 1. : Na Dunaji dne 22. januarja t. 1. :
V	Gradci dne 22. januarja t. 1.: 11, 53, 74
54
42
64
38
Tržne cene.
V Ljubljani dne 15. jan. 1897. Pšenica gld. 12 rž gld. 9 25 kr., ječmen gld. 7 50 kr., oves gld.
kr., proso gld.
25
15
ajda gld. leča gld. 10 (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
kr. kr,
kr.. turšica gld. 6 50 kr. kr., grah gld. 12 — kr., fižol gld. 10 — kr
krepak
i
star
25
let
)
lepega
obnašanja
i
želi
v
kako večo mežnarijo, ali za služabnika v službo vstopiti in to takoj. Kdor bi ga želei vsprejetiT
naj
se obrne pismeno na
Alojzija Rojšeka
5
v Širmanskem hribu. Pošta Litija.
wm' %Ébť ř WtdT iAm WW %MM TilLf %ÉL#	^^^ %Mđ $ ^AM «yr ^
Ravnokar je izšla y zalogi J. BlasnikoYih naslednikov v Ljubljani
Yelika in Mala
za nayadno leto
1898.
•• v' v*/*' -
-.V: i^H/yJí
Samo tista
prava
Blasnikova „Pratika"
>
ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno známko.
^Ě^^	^^^^ ^^^ ^^^^	^W^	^^^^ ^^^^	^fř
Pravi trpotčev sok je jedino oni
ka-
teri se pripravlja v lek ar ni k Zrinjskemu. H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20,
Trpotčev sok nepresežno del uje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolnifci dobij o tek za jelo, lahko spi jo in na ta način hitro o k r e v a j o.
Izmed mnogih zahval spominjam tukaj
samo ono:
(14)
7
»Velecenjeni gospod le kar ni k!
Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka;
potrebujem
Jlh
z a
moje znance
Jaz
sem
od
dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdravilni sok vsim
p r s o b o 1 n i m.
S
poš tovanjem.
Rudolf
Ausim. Na Dunaji, 20. marca 1897.
Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno známko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr za zámotek) ali papopoštnem
povzetju.
Geniki raznovrstnih domačih
preskušenih zdravil razpošilj ajo se na za-htevo zastonj in p o š t n i n e p r o s t o. Lekarna k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.
Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1.
Odgovorni urednik: Avgnst Pacihar
Tisk in založba
Blasnikovi uasledniki