<^fc—J^^^_^^^^ SBks^Bk,s^flhssk^ f-m ^^£^^^1 ■^■^^^RH s9^bbvDIbbbbbb1 ^E bbbbsI^b^PV^hbbbbb' Lcto IJOL ŠL SSI Ohm Dtal X^m izJiaja vsak dan popolđne, izvzemsl osdaAJe tu praznile« — laseratl do 30 pefcftt vrst A Din 2. do 100 vrst * Du> 2.50, od 100 do 300 vrat A Din 3. »seji !a»»mti pst* vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnjermtni dave* poeeOej — »StortoiU Narode veija meeecno v Jugoslaviji DiB 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopii *• ne vraemjo. UDBUANA, mamB$*šif*g*m Mm. S Tslefoa: W-», 31-M, tf lB*v ti Os* te S&-M Pedrviate«: MAJtSOR. sttvossinaanarjevm lb — NOVO MsVlO. TJiiUJmmjib e» tssstOB ILM* GSLJS, otijiko uredništvo; Stroamajerjjem tzttea i, telefon st. Ot; |imUufcikm uprave: goo«w>y uL 2, telefon St. 100 — JR&EtnCBl: Oto kotođnmi MM- Konfcrenca devetih v Bmsl]a: Posredovanje med Japonsko in Kitajsko Otvoritveni govori delegatov, zla*ti pa od*otno#t J«pwa*fce, da|ejo malo opatija aa mmpmh Bruft«4i, 4. novembra., r. Včeraj dopol- čuvale vaajemno nejdotakljivost kita jakih državnih me ja. Na konferenci sodelujejo Anglija, Freaicija. Belgija, Italija, Kanada, Avstralija, Nova Zelanciija Portugul-*«ka% Nizozemska Alehika. Norveška, švedska. Bolivija. Južna. Afrika. Danska Indija in Kitajs»ka. doćim sta Nemči ja in Ja-pon*»ka aodelovanje odklonili. Konierenco je otvoril belgijski zunanji minister dr. Spaak, ki je bil izvoljen za predsednika. V svojem otvoritvenem go-voru je orisal naloge konferenec in pod-črtal željo, da prkle ftmprej do ustavitve sovražnosti med Japonsko in Kitajsko. *^ jegovtni izvajanjem so se pridružili aane-ri&ki delegat Norman E>awis, angrleški zu-ruanji minister Eden in francoaki zunanji minipter Delbos. I talijanski delegat Aldrovandi Mare-»cotti je izjavil, da Italija obžaliije spor med Japonsko in Kitajsko in želi. da bi se ćimprej konca 1. Po njego veni mnenju pa btruseljska konferenca ni poklicana pro-liCorvati vzroke teg-a spora, tem manj, ker jih po njeg-ovi sof» konference nnfhnrfinVri desto iz-rabljajo. fee bolj se morajo adrtiSiti dria- ve, ki 00 proti napadalcem. Litvinov upa, da bo konferenca sprejela skl€pe proti napadalcem ne samo v EJvropi, amp&k tu-di drug-od. Nazaduje Je govoril kitajaki zastopnik Wellington Koo, ki je iasjavil, da Japon-ska verjetno re bo opustila svoje politike, ki stremi za tem, da pod masiko gro-spodarakega sodelovasja raztegne svojo oblast neid vso Kitajsko. Med Japonsko in Kitajako je mozno 9odek>vanje samo na temelju enakopravnosti in reciprocitete. Dokler bo trajal j&ponđkii napad. Se borno upirali. Tuđi Kitajska bo pomagala nt tej konferenci, da se doseže čim lep*i u^>eli. Portugalski zastopnik je podij krmtko izjavo, da bo Portugalska podpirala delo pomir jenja. Pesimizen v Londona London, 4. novembra. w. Komcntarji vc-černih Jistov o brufecl)ski koMercnci eo ie bolj pesimistični, kot oni jutranjikov. >tve-Tiiska koarferencA sedtj atomi niccaar dru-ge%* ik^o da te odgodi za nedoiooen o*e. PariiU kMBentarii Pariz, 4. novembra. AA. Val danaJnji pariški listi poevećajo pozorno»t bru««lj»ki koĐferencL »JournaJ« ie mnenja, da bodo ztTane države z vso vnemo žalovarjale ©po-razum in da. bodo v ta nanien oipo«iaie ponovno povabilo Japonski za godelovanje na konferenei. V ameriških kropib zagovarjajo stališče. naj bi koeferenca sama iz«.lclala konkretne predloge. ki naj bi bili nato od-poelani obema strankama. Angleži so na-sprotno mnenja, da bi h\lo neprlmerno uein-kovitejše, ako bi konferenca najprej pozvala obe »rranki, da poj^enita evoje sta-HsĆe srlo-Je morebitne rešitve *pore. >Pofm-lairec smatra, da je najpom^mit^nej^ dej-«tvo na tej kooforenci sodolova>nje ameriških Zedinjenih držav. Zato *e Uhko pri-čakujejo dobri rezoitati. Vendar n< smemo prezreti znaĆHne okofnocti. ki jo je treba upoštevati: Roo*cvelt ye prehit«4 ameriško ja\-no m-nenje, dočim eo aiHrlcški diplomati x«ostali za angleškim jaiTT>iin mn«njem. Japonska omdanla - vsako posredovanje Tolckk, 4. nov. br. Po vsej Japon«ld so dane* rzredno svečano i>no£lavUi rojirni dan mikada. V«e proslave, zlaeti v Trikiju, so bi!ednik, ki je v svojem <^o^'o^u opozoril na miroljubne cilje Japcr^k«, ki ja erm-ko od-ločno odkknjajo r*ako vmft^avanjp tn?tjih, ker bi moral« to neizogibno dove«*i do sploSneg'a konfli-kta. Japon*ka ye voljna po- gaj&ti ee. toda I* neposrddno « Kitajgko in fte potrebu je ul te nikakih nMvetor dn«rih. ki niti ne poinajo jApcm»ko-ki«aj»kega problem« in preso ja >o položaj popolnom;i na-p*&no. Upori v Maađforiii seiirijo ^mmghmi, 4. novvemb. o. Po informacijah a^vDaj* »TJtedted Preas« iz Nantong-a w upori v Maad£uri$ *irix> na v»e strani. Pri uporih aodekije sedaj že akupnookrog-200.000 Moogolov, KHajcerv in Korejcev. Pogani <■ nm e uporn*Jce alcuproe ruypadtajo marjfte japotMfce o«te, ruftijo žekanuike prosre, akla«dtih6a bran« m streljiva, tele-fonatoe m braojavne Mwp*ljave. Bnsifa ne bo podalfšaU ribiike pogodbe z Japonsko Moskva, 4. nov. o. Ruaka vlada ne na-marava pristati na podalj^anje pogodbe o ribjem kyvu, po kateri si je Japonska priddbtila kooceaijo za ribji lov na podro^-)lh Japosalus^a m Ohotakega nwr)a, ki prav sa prav apadajo pod ruako oblaa*.. Ukimtttv teti ugodnosti bo Japonaka vse-kakor hiudo primdeAfc, kar i« mam. da so rtbe poleg rita glavna hraoa jR^onakih srednjih m. ni±J»h slojev. Vofoiilov inspieum Pariz, 4. nov. A. Vedno bolj *e vidi, da je apor med Kita/jako in Japonsko aelo ▼Boeaniril sovjetsko vtedo v Moskvi, Maršal VotroSilov je v spieiiistvu g-en-eral«. Senirnova pregledaj sovjetske poAadke na Daljnem \izhodu tn se »sstni tuđi z mar-salom Blucherjem. Seataskov tth voja-sidh povfeljnilcov j« pilsustivoval tuđi sovjetski vojaftki atalle v Nankingv Lepan. Italijanski odgovor Edenu Italija Nemčiji ni ničesar vzela in ji nima kaj vrniti Rim. 3. n*>v. o. Kot odgovor na Edeno- j ve i^ia.v« v anglešk: spi-Kinji zbornici glede kolonijskih zahtev piše »Giornale d' Ttaka«. da mma. Italija ničeaar žrtvovati, ker ni nićesar odvzela Xe>m^iji. Prav to 3i ds-^e pravico, da se 2a^.-zema za pravično refiitev vpra^anja RemSkih koloni j. Italija irrta čiste roke ker ni <*odelovala pri razdelitvi kolonijakega plena. Kolonije sta si Franci ja in Angrlija, razdelili sami med seboj. Tako je skupno z bivši mi nemškimi kolonijaimi in turskim podrro-čjeai Anglija po svetovni vojni povećala | svojo kolonijako po«est za 2.620.000 Irv. km. kjer živi 9.335.000 ljudi .Praacija pa za 922.000 kv. km. s 4.325 000 pr«bivalcL I tali ja je dobila od Ang-lij« pri Tmani korekturi somaLske meje pri Džubi pođročje 90.000 kv. km na katerean ži\*i 100.000 prebivalce^' .N'a pođl5*gi znanega italijan« sko-franeoskega sporazuma od 7. januar« ja 1. 1935 je dobila Italija podroćj* v AfrikL ki nieji z LJbijo in j« slabo naseljeno. Zato Italija ne more nićasar od#rto-piti Neničiji, ker ji ni odvzsla niti p«fi zemlje. Kralj Karol na lovu v ČSR Včeraj si je ogledal tuđi tvornice orožja P^a^a, 4. novembra, g. Posebni vlak rurnunskeg-a kralja Karola je po osmi uri pmvozil na ćeskoslovaiko mejo, Ob 9.30 je viQ«k prispel na koiod-vc>r v Velikih Ve-Ioa-icaJi. ki je bil ves v rumunakih in Če-šJcosiovaških sa3tavah. Kralju Karolu in prestolona-sleiiniku Mihajlu ao priredili že tukaj svećan in prisrten sprejem. Tuđi na kolod\oru v Bratislavi ae je uatavil vlak za kratek čas. Tam so rumunskega kralja pozdravili ziasti legionarji in Sokoli. Ob 12.20 je kralj Karol 3 srvojiin sprem-stvom prispel v Hršovany pri Brnu, kjer g-a je pozdravil prezident dx. Beneć. Pozdrav obeh državnih pog-la\Tarjev, ki sta, kakor tuđi njuno aprenistvx> prUha v civilu, je bil izredno prisrčem. Gost je so »e' n-a.to v a\"tomobilih odpeljali v poletno re-zidenoo dr. Beneša na grad 2idJo3iovice. Popoldne »e je kralj Karol, v sprorastvu preziđenta dr. Beneša ka aprern«tvoan od- peljal v Brno, kjer mu j« p^ehovaletvo priredilo prnrdne ovacije. Ofrtedal si je predvsean tvornico orožja. V tvornici je pozdravil rumunakeg'a kralja minister za narodno obrambo MaJimk ter zastopniki generalitete. Kralj Karol me je zahvalil za prisrčen aprejem ter je izrazil srvoje veselje, da bo apoznal one tvornice, ki sodelujejo z njegovo domovino, Obisk v tvornici je trajal dve uri. Tvornica je bila v potoem obratu. Poleg kralja, prezideota dr. BeneAa in prtestodosaslednika Mihajla so bili v tvornici tuđi runiUMki poslanik v Pragi AureUan, Č«dtoO0lovaski poslanik v Bukarećti Vev«rka, miiuster za. narodno obrambo Mahnik in drugi odlicnikL Danes bo na 6ast rumunskien grostom prirerj«n velik lov, ki bo dal tuđi priliko za razgovore 8 de6koslova$kimi drzavni-ki. Tragedija angleškega šahovdcega mojstra Loadoa, 4. nov. i. Angleški lieti porocajo o čuinein primeru izdube epomina. \' neki londonski bolnišnici za živine bolezni že dalje ča*a zdravijo znane^ra angleške;?a ša-ho^*keo:a mojetra Williama Winterja, ki je popoinoma iz^ubil evoj spomin. Win4er je pred tedni icrral šahovsko partijo, ki je trajala već ur, nato je pa se do poxi>e nočne ure zanian res€vaj težak šahovski problem. O'o 3 zjutraj se je vrača 1 proti domu. Sre-Čal je zjianca in ec z njim v najboljem razpoloženju poj?ovarjal ter mu smejoč ee pripovedoval, ia 6« je V^Č ur mučil z nekim šahovskim problemom, ne da bi našel reMtev. Tri uro po^neje se je obrnil na stražnika: Gospod, ali mi lahko poveete. k vinjenca. Končno pa je vendar pove-del Wint«rja na strainico, kjer so še v te-k«a dopoldneva ugotoviH njegovo identiteto. | Wmter se ni mopel več •»po'nniti gvojega prejšnjegra življenja. Ko ee je Winterjeva živčna hiba zvedeia, se je na policiji zsla-s\\ šahist, ki je prejžnji dan Igral z ^Vintcr-jem in povedal vso ^rodl»o. Takoj eo pozvali najznamenitejše zilravnike 2a žavčoe bo-leznL ki 90 upotovili. da je izfirub* epomina na«topiLa zaradi preutrujenosti. četu ii je Winter več dni popoinoma miroval, §c mu epomrn ni povrnil. Poizkusili eo zotiditi v njem dogođke iz najbližje pretekio^ti in so postavili predenj sabornico. Tođa Wm-t*T ni z nobeno kretnjo pokazaJ, da $pk>h kaj ve o temi in se njegovo etanjc nikakor no6a iboijiatL Rtununskiin žeparjetn Je ođklenkalo Runmnska poUcif« bo vtakenra zasačenemo iepaiju pobarvala roke ia ušesa Policija ima porsod na »vetu dovolj dela in opravka. Tuđi bukareška policija se ne more pritoževati, da bi ji bil dolgća«. Posebno mnogo opnavka ji zadajcjo žeparji, ki jih kljub vsemu preganjsnju. zapiranju in izranjanju ne morejo irtrebtti. Zaporne kazni kaj malo zaležejo. kaj ti koraaj tak-šen žepar stopi \z zaponu ze se orira, v kateri tuji žep bi segeL Toda sedaj jim bo menda enkrat za vs^ej ođklenkalo. Buka re^ka policrja se je namreč odiočfU za zelo r»dik«lrjo sredstvo. Vaakomu žepar ju, ki ga bodo odslej zalotiH, bodo namreč po-barviali roke do lakta in vrinrtega 9e uše-sa. Na policiji so pripravili v tt nameti neko posebno vroro barve, ki ae tako vje t kožo, da ye ni mogoče % nobeorra arervom izpimti. V«akef{a žef»arja bo mogoče od*le»j ie od daleč spoznati. Med bukareškimi žc-parji pm je ta ukre-p policije naravno izzval strasansko rirfnirjenje. Oni sanatrajo to za nedopustno. protixakonato in protiustavno omej«vanje osebne svobod«. V soboto 90 imeli celo svoje protestno zborom)je, na katerem so sklenili posla-ti viadt protestno resolucijo z zahtevo. 9i bo odpeljsl. PostrešceJc. ki sevvda ni imel pojma, da pri vsej stvari nekaj ni v redu, je po naročita izroćil prepeofe * navedeni go*tilni, kjer pa m n*sel gospoda, ki mu je dsi n*ročUo. K postreščku je pristoptla natakarica in mu »ročila se dnigo naro-čilo, vendar je med tem že rmstopila policija, ki je preproge zaplenila. Preiskava je dognala, da so preproge last znanega trgovca Aleksandra Milutina, sta-nujočega na BleiweiaoTi cesti 16. Milutin je bil dogovorjen, da spravi nekaj zaJoge pri ruski cmigrantki O. na Po4janaki cesti m je poslal preproge tja potom nekega po-streščica. ki je bil precej vinjen in je preproge vsilil VTrhunčcvi, ki stanuje v sosedni niši. Vrbunčeva se je spočetka branila pre-vzeti preproge v sbrambo. slednjič pa se je Ie udala, ker se je nade jala. d« se bo vsa stvar i tak kroaru pojasnila. Nakljočje je pa hotelo. da sta njen razgovor s po-stresčkora poslušmk dva Bosanca, ki sta sklenila izrabiti priložtiost Takoj »ta odik na delo, poiskala pred kolodvorom postre-seka Kalćič« in nra na ročila, da spravi preproge v gofttilno »Pod lipo«. Najbri ste jih nasnem^ala čtmprej spraviti v vamejse skrivalice, « je medtetn i enastopiU policija ter blsgo zaplenila Ruska emigrant-ka, ki n»j bi po dogovoru prevzela prepro-ge, je rudi ie poiskala lastnik*, ki je takoj odhrtel na policijo, kjer na je našel svoje preproge že rešene. predno so jih prevzeli sieparski Bosanci. Te poiicijs se isce. a zdi se, da so pobegnili iz LjtsVljane. Naše lovske trofefe v Berlinu Ljobljan«, 4. novembra. Včersj dopoktee je pruski ministrski predsedosje Goriog otvoril k>v«ko razsta-ro v Berlmn, na kateri je zastopanih 30 držav. med njim: tuđi Jugoslavija. Kasa država je poslala na razstavo števHne lovake trofeje, z4asti rogovje, ki je bilo vArmao m določeno na nedavni lovski razstavi ▼ Zagrebu. Na tej nssstsvi je vssirs banovina imela svojo kojo, v kateri je razMaviia naj-lopAc in tuđi kvtfttetno najboljše trofeje. Slovenija je bila prav bogato zastopana, zlssti z rogovi gsmsov, srnjakov m jelenov. Posebna komisija je nato se vse nszstav-Ijeno blsgo strogo ocenHa ter Ie najbolj isbmno rogovje določila z^ berlinsko oHm-p»do. Tuđi v Berlinu je Slovenija bogato zastopana m računati je. da bo pred strogim mednaroonim razaocHsčetn dosegla prav častno oceno. Nsso državo ustooa 8 predstavnikov lovekih drustev, ki jih je določilo minntr-stvo, Slovence pa zastop* i Bogdan Po-gsčnik, podpredsednik Zveze lovskih drustev iz Maribora. • _________________ Sorzna poroci Ia. Cvrilu 4. novembra. Beograd 10, Pariš 14.«, London 21-51, N«wyorir 432.75, Bto-•elj 7S-32, Milan 32.79. Amsterdam 239.36, Berlin 174.10, Dunaf 80.26 — 81.70, Pt«gm 16,166, Varsava 81.80, Bokareite %M> Politični o4§etnl& ~Slovenci Srbe in Hrvate itsvfe dobro razumemo I »Ker Srbe in Hrvate Slovenci itak dobro ramrnernoc, zato prcd!a$a Skerbcc-Safoo-thyjei*n g/aw*7o, na; hi sr v naših osrtornr'H W*/> petih *rbohr\'i*ščtne pt>potnf*u-*til tdi pa \'fai znatno omejri. Tako-te piiem »Kajbolj graje vredno jt detttir*, da se mnrajo učiti stm-enski otroci ie \* tretjem rtkzredu srt>ohr\'a&čino in to na iv/^o Hzr>- do slem pouku samo slo\*n*kj ier^t, ker drugače — če se ući zrm*en ie m*bohr-\'a9Čina — je vsak uspeh popoinoma nemo-g«5, ker se otrokom v»e zmeia. Ali ac morda hoče to đo&cči? I" peie-m m tentem letu naj se nauči jo oirod ie ćirilice, kaf več ni potrehtš, ker Slovenci Srbe in Hrvate itak dobro razumemo . . .« Čudni modrijani ae zhrrmjo v »ofaveno-borakerruc taboru, ki ne privoičifo nsši mladini niti tega, da bi »e \r*aj deloma naučila srbohrvasčine. ki je našim Ijudem v irv»//e-nju prav tako potrebna,, kakor \vakdamji kruh. Ako namreč ne fimjdefo ta \r%akdanjl kruh doma. $a morajo iskati drtrgte lirom driave, kjer pa jim je znanje trhohr\^a-Ščine nujno potrebno Odprai'ft arfco/rrva-sčine iz ruuhh ounovni/« kot bi bil rntrmnoet zločin, lATŠen na naoh nattopajoči generaciji! Da bi bil radi pouka srbohrvaičine (po 2 uri na teden!) v soVt a\nak uspeh po-polnama nemo$oč~. Čei da «e radi tc^a »otrokom \te zmeham, je r ničemer utemeljena bedasta fratta, za kat ero »e fd:riva zgofj t>ewK) tovraStvo proti arbohn'aččini. A isti patroni, ki sedaj kliče jo v boj pr&ti srbohrvaačini, nišo i meti svoje dni pod pokojno Avsirijo nič proti temu, da je morala »lovenska deca na primer rtu Stajer-jJcem po&ečati *tamo nemške aote m da se je na Kranjakem učila nemičine ze v dru-gem. ako že ne celo v pr\tm hnlskem letu! Ševe, to pa je nekaj drugep*' SemUčina-, tej *e še dane* do tat klanjajo v«i nali »dovienoborci«? Prav žaro, ker *o tej po-potnoma zasužnjeni, tako blazno mrvražijo \*ae, km je srbsko. hrvatsko in \*obče Vrv vansko. AH v svojem alepem $ovrašt\>u jhn je ušlo dragoceno priznanje, da smo 57o-vend. Hrvati in Srbi vendarte en narod, smj utemeljuje izgon srbohr\'aščine iz nafih šof t trdiHHjo, »da Slovenci itak Srhe in Hrvate dobro razumejo*w kar bi b(k> namo-goće, ako bi Slovenci ne t\*orffi s Hrvati in Srbi ert narod! HrvaUUi list proti frankovcem O pomenu progtasitve neodviaaoaci vseh ju&oslovenskih pokrajin, ki so bile do leta 1918. pod a\*rtroogrskim jarmom, to je o pomenu 29. oktobra 90 objavile »Varaždinske novine* lep Članek, v katerem fe zJa-sti podcrtan ta-le odstavek: »\'ova država je bita ustvarjena v veri in prepričan ju. da se bodo izpoJrUte vne narodne želje in težnje. Sa zalosi $e raz-/nerv v naši državi nišo razvijale kakor bi b0o potrebno, in tako je nastalo tako zvano hrvatsko vpraianje. Sje0ova popolna in arečtta reUtev je jamstvo za trečo in napredek te države. Čim preje, tem bolje! Definitivni razp&d Avstro-Ogrske /e teiko zadel njene agente na Hrvatskem. zato ae je njihov vod ja dr. Ivica Frank izselil na Madžarsko in se tam stalno nastanil. Njegovi somUljeniki v irvwefn»rvu in tuzem* mrvu brenče kakor muhe brez glave in iz-zivmjo s »vojimi političnim! bedastočami $oiaije in gnus vse rodoljubne jainosti.c — *5amoc/prm*ae, da obsoja tuđi en hrvatski Ibt dc-tovanpe frankovcev in separatistova ali ne-sreća je. da %e nahajajo v naši državi tuđi tati pol i tik i, ki daicjo s svojo brezumno politiko potuho delovanju teh frankovcem* m separatistom'. Skoraj bi lahko rekli, da oni zamhztijo oštre jao obsodbo kakor frankovci, fci žive v blodnji, da so Habtburžani prijatelji Hr\*atov. Sicer pa naj več ji det frankovcev in %eparatistov detuje na račun — tujcev. zato je tuđi razumljivo, za-kaj xo proti Ju&odaviji *. .* Nm sUMiču enegu naroda tnene države V Kotarcu v vrbaski banovini ao pred dnevi slovesno otvorili izpostavo sregkeft* načelstva. StaiTiosti se je udeležil tuđi ministar brez portfelja dr. Sefkija Behmen, ki je imel pri tej priliki daljsi politični frrvor. V svojem &o\x>ru se je pred vaem bavit s sporazumom, ki ga je sklenila srbi' janska irvenparlamentarna opozicija z dr. Mačkom. Dr. Behmen je oštro obsojal ta sporazum in trdil, da je ta sporazum samo krpm papir ja brez vsake vrednosti. 5 posebnim poudarkom je izjavil: Šaše stafibće je glede v&eh obsioječih vprašanj jat no. Jaz stojim na stalisču e ne ga naroda i n e ne d rl sve, a to je tuđi sta-li iče se d a n je vlade. Jugostovenstvo je temelj, na katerem sedanja vlada gradi državno politiko. — Prav radovedni amo, kakšrio siatiiče zavre mo napram tej svečani izjavi aktivnega člana Kraljevske vlade glasila Katoliike akcije in JRZ »5/ove-nec*t »Slovenski dom* in »Domoljob*?! Sade jamo se, da bodo tuđi ti organi jeli podcrtavati načelo »en narod — ena drla- ■^■» w*» a^^^^^f ^^V S)SSW DO»wSWPr Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«. CetrUk, 4. norembra 1«7. Stev. £3* - Tomaž G. Ma$arykrtf< Predavani« At. BuđoKa Krivica po* ttSOfim l&ušškm Itjuibljmm, 4. novembra. V maM 0IhaHBOm£ai dvorani kina listiće je boM pod okriljm LjikMi« uniy»r. ae prefekti o Toroaiu M*sarytou pfttO* ae'iruii avtvokatake zbomloe dr. Rudplf Ki »vic. Ljudsk* univcia* je ftuttia. dol»-rost. d* m tuđi ona oddotći J^aminu *»• likera pred^edoflls ćeSjKMlovaMM država, S predavanjem o Ma.^aiyku pa }t obeatm začela rrpto pređarvanj t novi atanaki aa-zoni. čeprav je bilo predavanje velezatii-uLvo in je tagtvfcilo življenje ln đelo Ma-s?rykovo v novi tuči, je Ml dbtok mcdo srednji. Dr. Rudolf Krivic je Kot prinoni odlični poznavaiec Masarjkovega delapo-clal jasno in zanimivo podobo Metsarvka kot filozofa, politika tn člo-veks.. Uvoćtama je t-đUčni predavat elj očrtai pot razvoja Masarvkove duhovnosti <^d prvih let njegovoga življenja do aaćetka njegovala rnsstopa v češkem. svetu in s tem podal možnost za lažje razumevanje Mas?rykovegu življenja in dela. Kraj, v katerem se je Masaryk, rodil, je ncKtovitne. ravr^na ob rcki Moravi od Og-©keg^. grradiaea đo Breclave. Kraj je po probivalstvu popolnoma skrvaški in se ime««Je Hodontna. Očetov rod je Bllino StevUen in sagu na^aj v 16. poletje. Mati se j« pisala Kix>paftelt, bila je iz sosednje-ga mesta GiL3topeč, kjer so bili naseljeni Naruči. Masaorvkova m-ati je zato tuđi dobro govorila nemiSfao, vend&r Pa je ostala rodbina Masarykovqga očeta popolnoma slovačka. V svoji mladosti se je mladi Tomaž Jtlafarvk z drugimi otroki igral raaibojni-ke in žanđarje in pri tem zmerom bll na stiani razbojaiikov. Bil je temperamenten in vrcćekrveii že teUaj. S se'ooj je nosil v 2rpu 2ak.rivlj€ai nož, sledeč Idealu slova«-škf mladine, siuvaškcmu hajduku. ie v otroSkih letil: je Masaryk videlve-Hkansko razliko mc4 ljud-stvom in gospodo v dvorcih. med visakostjo gospode in med poniznost jo ljudstva občutil je nje-i;o\*o gospodarsko in moralr.v> sužen jstvo. Ćcprav je bH mladi Tomaž goaposki otrok usluibcnca eesarskin posestev, se je von-da.r čuvstveno od gospode odvračal. tX>-rtia su živeii v prijatni harmoniji. Svojo mater je obole val, očeta apoštovaj, brate pa nej-avnost nežno ljubil. CM svoje matere je bii gLobotko versko vzjojen. Sledovi te vzg-ojc ao mu ostali vse življenje. Ob prest* pu v čefeko-bratsko cerkev je Je lete 1902. izpovoual: xVtisi iz mladosti, apo-niini, kateilh ai^odlšće je mati, pobožna žena, mi 6e seciaj nišo i^ginili, čutiaaa se bci} kot 1-^itoilikc. Xa njegovo "ei^skx> ćaistvovanje je vpli-val ziasti Ka*plazi Šatora, v kat er ona je Masaryk ob ministriranju gledal Doga; b^žja skLŽba pa je iepo di*užiLa poarišane in iX'ai£aiu\ g-oapodo in ljudstvo. Od IckI i svira Masarykovo poudarjanje pomena verstva za življenj^ci optimize^n in ata harmonijo v življenju. Verst\'O, pravi, mora vpii-v-ati na lju<*i, na družbo, na življenje. Zunanji okvir njegxrtiniu življenju tvori šolanje na ljudslii Aoli, ko grre po na-svetu dekana Kocniaji^ za uilitelja na re-alko v Gutitopeči. Prakticirati mora u5i-teljstvo, da bi dočcJtal 16. leto. Imajo ga z^ faliraiiGgB .studenta. 2iato ga da oče u^iu kljvćavnitenstva. kjer pa ne vsdrži. Uci *e ^1 kevača, nekakeg^a poldoktorja, kar mu za vse življenje za,pu3ti iskuMjo, dn mora kovati železo — vr^če. Kapl^n Šatora spi"avi Masar>ka na gfimnazijo in vxbu».ti v njtini grloboik sociH.len čut, da Z2l-čue socialno iazlilio med dvorcean in prf-bivatetvam pod dvoroeuu žutiti tuđi soci-&Jno. Glecle zidav je l»i MaearyK utmerjea tako iiot njegov«*, okolica — protiiidov-sko, vendar pst. je vedno na^topal poroti nekultiimerrtii nae»o. V gimnaziji ae Ma-aar>'ku \"Elnijajo resu i v^raki d vozni. Ka-tehet Prochazka voditelj kršćansko socta-listiMiftga gibanja gn u avaj a k molitvi. Masarvk se udeleluje dolatvslcih stiodoA' in dobi prepričanje, da je mogore reSiti ao-cia!no vprađanje eaino z osebno versko in rirrvno vzerojo *JeV>.voa ln kapitalista. Ka-plan Bator«, policij«ki direktor i^e Mosiier in katehet Prooliitaka vplivajo bistvaao na razvoj ]Masarykovega značaja in na njegtrv svetovni naror. O Moy^ryk©vani odnoms eto socia1izma ah do rriArk^^mn Imajo mnogi napoćno prccbstavx>. 2»ia^i>na je nic^oa'a ia^Kived: ^Po^asto se mi >5ita, da sem prav xa prav socialiat. Jaz &e te ozna^be ne bojim, gotovo se*m za r&dlkalne sociaUi« pe-form^. Moja soc i alna. vemlapoved je 7.elo dT.csi3.vns. ^n ima samo tri stavka: 1. vedno za d<*!av3tvo in delavsko ljutittvo, 2. zelo pogx>»to b socializanofn in 3. r«dko z in a ritsiamom. Maiiao'kii je bilo 3i olov^ke prartrlco \seX 7A. izravnanj«- socialne^a ns^pr^tja. nepn za racredne i«ntorosc in »a ia»redno ziiia^o delavstva. To se ma je popolnoma podtrecilo. Na Ce&kostovraSkcm Se ni bali rasroiinega boja. Zflto konnuitoeim nima na CeS^em tal in toriš^, pa Čt bi hitlerjev ^'rfa Neir^ija to še t-ako ra^Ia vi>d>la, *k zapasti bmsiko gifncaai^o tn ere ua Dunaj na akademic.no gintna^ljo. tJ^odaio zanj je, da j« preetavljesn tuđi njegov dobrotnlk. Na IXinaju studija Ma-saryk kterafine jezike in posluša MUttošt-ća. Kc mai 1. 1S73. umre Art>rotn teto, »to, te_M i*el •poaoben , čLJhMrtiiJva-Ad iMPod, ■» (MknlovaflM c&rtHVO, za njono ohPovftUrr ln OTgBAlncijo. Mmw> ima svoje naaore o sodaJnem tn nai\xi-noatnem vpraasfaju. Kakor ni všako «xil-alno Cufltvovsnj« Se socfedtaKOi, tako tuđi rri vsako rođol^jbrje, va^ka rjutMMB cio naroda nardanalteem. Mft»ary*)U Je tDrej tuj« obožavanje naroda. Odklanjal je odloeno nemgko filozofijo, neonski nacio- naUzein to naturaUsrtlteo pojmoranJG, da je narod produkt prirode. Zanj je narodnost delo kulture, aato je zanj pojnenilo ' „mMko kuttUTDO te potitičoo preUktaL NaJvktoilK vptiv 6«xUMnT« okolice i» iMMi|>pi li pa, i^M>J» »g^rK M i Je ko4 ^"V^BMS ^sflMjH luA JM^* nMOHt ^avMdcy |xl iBft^UBak* Kot «lM^i je bO Iffin^jii ob —tupila^ poUtttno ponornico —le#A 1876. Ji uuvl 0t&ri PqlMky — ete0a«t«B axo£, flMk, Ma* MiC*o, fnkupeei, prepfVMB9 A oJtuano ofcie-£€n. No« je vedno OMaVfc klobuk, »iMUi streho i* tuđi cviker m m i© zeta pođa-jal. Ofcdft (tebe je «Ml ^Mrtl ođaflgi pd-jate^enr. K njMt,tfm lampoateate S Zdenko iii>1.....mu J* lidi v«0 a^egur čtavefiki oAio« do ^«vadkegB. Odlično predavanje je bilo deležno to-1 plega priklanja. — Začetnik pri patentni blagajni Prežal je na vcliK plen in ga je imel že skoraj v rokah9 pa so ga zasač**i Ljubljana. 4. novembra Glavna obravnava pioti 27-letnemu hlap cu štruklju je bila iw*drio »animiva. Sodil ga je mali senat • prediecinikom s. o. s. Lederhasom. Obtožba, ki jo je zastopal državni tožilec Branko Gcslar. je Struklju očitala poskušen vlem v patentno blagajno verthajmorico. Obtoženca je branil ex offo dr. Ciril Oblak. štiukelj je bil te tretje leto za hlapca pri poseatniku Ivanu Ronku v Cerknici. Bil je dober delavec, kakor je izjavil Ron-ko, Ie trm^st je bil včasih. V začetku av-gusta je Ronko oral s hlapcem njivo v blizini hiSe in je izgubil ključo svoj« vert-hajmerice. Zaman jih je iskal na njivi tn v kozoleu s pomočjo hlapca in svojih do-mačih. Hlapec FVance je ob tej priliki iz-vedel, da ima gospodar v patentni blagajni večjo vsoto denarja. Gospodar je tarnal, da ne bo mogel rto denarja, preden ne bo dobil novih ključev z Dunaja, kaj ti cio-mači mehanlk se je zaman trudil, da bi blagajno z vitrini odprl. Žeiezno blagajno je Ronko kupil pr3d 40 leti na Dunaju. Zaradi teg-a ni imel dosti upanja, da bi imela tvrdka rezer\Tie kljuCe za to blagraj-no. Toda ključe je 2 Dunaja dobil. Se ko jih je imel v rokah, ni verjel, da boce pravi, sele ko je z novim ključem in novini vtikačem (Steherjcm) odprl blagajno, se je docela oddahnil. Na izgubljene ključe je skoraj že pozabil. Prepričan je bil, da jih je »aoral v njivi. Ključi pa teđaj nišo rjaveli v njivi, temveč jih je irael njegov hlape: France fitrukelj v žepu. I>ne 25. avg^iata, toi-ei tri tedne po dnevu, ko je Ronko iagubil kljuće svoje blagajne, je njogova hči Marija po večerjl olarog 20. ure stopila iz kuninje v sobo, v kateri je tuđi blagajna, da bi pogledala rta uro. Prižg-ala je električno iui in je od strahu skoraj okamenela. Pri blagajni j^ opazila hlapca Prftnceta s francoaom v roki. Vratica blagajne fo bila odprta. Od preseneCenja je bila vsa iz sebe. Mogla je samo Še izgovoriti be3ede »Krailce, kaj Jelaš?«, nak?r je še zivnila na pomoč. takoj nato p« se je sgruUila in obležala na tleh v nezaveati. Iz kuhinje je priteke1 njen trat. za njim Se drufira sestra !n mati. TVn.f- --• -3t»rl blagajno in prijel hlapca, ki od presenećenja tudi ni naie! nobene besede v pojasnilo ali opravidlo. CMpeljal jra Je na orožniSko po-eta.jo. kjer Je hlapec prizna!, da ]e nPS^l ključe. ki jih je Ronko iKarubil in se je hotel prepričati, ali odpirajo blagajno. Kon faio je tudi priznal, da je imel namen iz blagajne vzeti denar. Na glavni razpravi je Strukelj tajil »voj tatinski namen. Zagovarjal se je tako, da mu rJhče ni mogel verjeti. Branilec mu je med zasU&evanjem svetoval, naj lepo prizna, ker je priznanje najvecja olajSalna okolnost. Sele proti koncu razprave je fitrukelj izrekel pametno beaedo, teš da *e je hotel prepričati, ali najdeni ključi odpirajo blagajno. Ako bi bili pravi, bi jih izrečil gospodarju, ker mu je le-ta oblju-bil nekaj stotakov najdenine za izgubljene kljuće. Seveda je bil tudi ta zagovor na slabih nogah, toda v primeri z nje^ovi-mi prejšnjimi jx>jaanjevanji je bil vsaj v mejah verjetnoet". številne dokazane okolnosti pa bo pričale za štrukljevo krivdo. Fantu nišo verjeli, da je naSel ključe na njivi ie nekoliko zarjaveJe in da jih je b smirkevim papirjem očistil. Naiel jih je gotovo se isti dan, ko jih je Ronko lzgnoil ako jih je sploh našel. Morda jih je Ronku iz'inaknil iz žep-a. Ključe ni t-ikoi l^oeil gosx>odarju, temveč jih je prcizl .=11 še^e 3 tedre po najdtoi. Med tem je že odpove- dal službo, ker je imel namen odpotovati 0 tovaHIi na delo v Franci jo. Hlapec J3 vedel. da je Ranko dobil nove ključe z I?unaja, pilje kljun temu ča kal na ugoano priliko, 0a bi sizprohal« najdene ključe. Vee je kazalo na to, da bi se rad založil z Ronkovim desiarjom pred odhodr>ni v Francijo. Najbrže bi se tako tudi zgodHo, ako bi ne bil začetnik pri verthajmerioi. ^trukelj se je kakih 15 m'nut frudn pr^d večerjo, da je odprl blagajno. ObraČa! je kljuko in vrtel vtikac na Tevo in desno, đokler se nišo vratira cdprla. Ted^ii so ga tK)klicali k večerji. Po večerji se je splazil zcvoet k blagajni in se zopet mučil z vtikačem »koraj pol ure, kaj ti vtikača ni zral poteg-niti iz ključavnice in vr'tif blagajne zopet zapreti. Ako bi takt^ pobral denar \% blagajne, bi p«C domači tatvino takoj opazili. Vrntica bki^ajne bi bila gamo priprta in v kija^avnici bi tiCal vti-kač. katerega štriikelj ni znal potegniti iz kT1uča\*n!ce. Po večerji se je opremil še s franco7om in je z njim vlekel vtikać iz blagajne. Pri tem opravku ga je zasačila Ron!tova hči Marija. Ako bi štrukelj pred poskiuom tatvine preštudiral, kako se od-pirsio in zapirajo patentre Wag~ajne bi Ronko najbrie ne nftSel v*»^ v blagajni svo-jeera denaria. V blatrnini je bilo 31.000 din. Senat je Struklia f»powial »ft krivegu In •ra ov»so<5il zara«|or*ltdi priltk. N.astanek raznih vzst obLakov je proda- v*to*j nukMU pesar nasorao. KepMti «a>U- ki se tvori'o, će v^aanja tem-peratur. obenem pa &* po^iuavanjo 2račr:ih gibanj. ki za-Timajo aeronavtiko, je preda-vatclj navajal kot primer ixkorisč*nje vertikalnih zraCnih tokov z bre/mo+orr.imi 1e-tali. Brezmotorno leta-lo, ki pridc med dva valjaste oblaka, $e drži na svoji viSini radi dvipajočih se termoikonveletivmh vertikalnih to!;ov. smer in hitro>t letenja pa je odvfenn od jj'avncga vetra. Ni kraju je pretjavatcij nađUsii, da je videti,

ofrebn« pojasa Ha P*e«Jav:»-telju »e je za njegovo usr>c!o p'-e-davanjc zahvaHl predsednik Prirodostovnefci drj-Stva in mti česti!al k njegovim uspehom v Parr7w Mladi inženir, ki predstavlja z« nas iepo znanstveno pridobitev, se je v petele vrnil iz pAriia v Ljubljano. Tu bo csia.1 do srede tega meseca. na kar se bo vrnil spet v Pariz m nadsjjeval štuUij Po rodu je Ljub-liančan. Po tvoji diplomi leta 1930 i* elel-tro-t eh niske stroke. je bit tri teta asi&tcnt-volonter v institutu za tcluiiono mehaniko. Nato pa je z«c>rc»il ja 6tipcaidi>o fraoco- t 9kt vlade, katero je tudi dobil V Pari/u eft !• v^Mftl vm Sorboono in bil tu po eno-k»toi ptipiavi sprejet v institutu za meha-nito tefcočm pri prolesorju H. Bonaardu. Tu ac je pećai t raziakavanjoin tennokon-vi^IIhiHi vftttMev (gftaaj« tekoGa, po-> imlMiij zatadl toptotalh dm1&) s mpUkm- cijami tia podobne obl&e oblalcoT, kl zm- nimajp meteofologijo in breamotomo letenje, Pri pNkur.h je ipoznal, da ima ▼ tem pogledu etektr&a erato rrednost kot to-plota. S to^mrtoem dr. Luntaem je napraril vrsto pothueoi Pri tem je prsal do od-krit ja. kl ga e&m imenuje: e/ektro*ortv*fc-tivnt fokevf ¥ tekočinah, ki jih povtroča elektrmtmtično pot je z aptlhmcijo na m*fe-oroloff/o. V iz vest jA Znanstvene akademije r Barsu je objeril neto znanetrenih čUnkoT in obiimejii članek v reviji: Lm Mefrforo/og*# r »odeloTanJu s dr. Luntsem. Poleg tega pa wo rasne poijudne franooake revije objavile kratke in nazorne opise teh ekaperimetotov. Odlični mladi inzenir je v Parizu nastavljen kot znanstveni »>trixlnii; ministra za rrakop^ovsrtvo, ob'snenn pa »e na Sorbonui kot 1 ćtudiint des recherche^ pripravlja na doktorat. Za rari*kavwr> je elektro konvektivnth vrtincev je preje! na letoanje l©to pono\Tw> eno 1 etno stipendijo Arconati-l'iscomti. S 1. septembrom je bil mladi tnženir imenovan za tainiJca naše tehničke fairuhete, Ker pa je dobil stipendijo pariške Sorbonne, je raprosit za mun-stveni dopoist, poudarja pa. da numera va v bodočc 5c zmerom nadaljcvati laborativno prakso pri- prof. dr. Krilu. Mlađemu znanstveniku, ka terena r*dkrit-je je prišdo do veljave celo na pariški tat.-stavi v palači odkHtij, Wm>o Se mr!o<*o uspeiiov in mu k dosecLi^jun toplo čestitamo! Anketa za drugi dravski most Maribor, 3. novembra Ponovno »tro ie pcrv>cali o poTrel»i in vač-noati tlniffeca drave-kejirn nuoritu v Ma- r^'-oru. melj-pk^^a mostu. Znano je, da j«* akcijo z*i irra-ujo te pr*viii:ie pron;ot»i<' zve7-g pokrenila pot>re>ka cf-čina. vendar pa je ostalo vprašanje d°lifro na mrtvi toči;i. ker majihonrika in>e^tna obeinn ni bili z:i'n-tere&ifđna na tem mo^fu. Tod.i intoreftont! nišo cdncliali, vz^rajal! eo pri svoji i-ih-t^vi in doi^ei11":! 6O. Ja se je prv^la 7.a to nV, I ja z^in;inia+i Miii nve^tna oboirn. kl ip «1op'ej tro%1ne s« ;-o vršila v pr^veto-valnici mari>xirtvke m^tnr občfp^ anV^tn vseh prira/lptih. Razpravljali so o potrebi in finnn^nfh možnostlh £rr?rdTi> 'inTcre-ja •ira\TS'V:'ira niostu. Xa i^kot; ?o :7^oH]! tn-di po»eben akcijaki o -U*, ki *o v njem t>rfH]«iednik r im* ns! SjoloSn.i *>favhna dru/.lia v Mariboru že iz^tlala potrebne nacrte. Šentjakobčani za dom Sokola I! Ljuiljitna, 4. novemUni 5y>kol LjirfMjana TT. 7.irra«li na evoi^ni 1c-pem telovji.di.^u na prostor« l*iv^e konju^-r.'ice kra^en bokol^ki lom. kjei st1 b-i v/^i-jala nklitiina v na^ionalnem in ju*;<*iU»ven-sk*tn luhu. • !?c--k za gTa *njo doma »\ je nadel tež.ko aalo^ro /brat« ^»o'r^bna &ro 1-etva, dx ftrc&te v Tmovem 5itii prej sokolski 'j<»m, ki bo nosil ime fx> Viteškem kralju Aleksandra I. 2Sc<"liniielju. Ije*«>^n]o DOiiiLad je v VMovih dneh novo 4P1ova'.li-a »redstva, s Jtaterimi dan^s razp(>'a!r,T ^r^'^ftTii vi'a t«r sv-oje č1;«tt?*t'o in t**!tat<*!.]** f/v kokl*^ mWi portir. Aa po i nacijo j>o tvojih nKrf'eh pri ra'^^ vev £ ?k>ko!om TI- Uprava pV^^li^e-n je oriloc.il.-i. Ta bo v koHat »r>koleke(ra do-n/i v Tmov-em upri^o^A ▼ ^*»Vnt/» f*. t. m. oh 90. v M**fonem domu Mrakovo dramo »T*in-eoln«. ki je Aos^a. no^K»*n u-ppeh. Paz^nv-Ijamo ta plemenit i t^klep vrlih ?entjn'konča-nov. kj naj Hi rw3!: povsod oMlo j-^nenem.vl-eev. ]-?ratc in se-ptre ter e* nje no ohfl!nFtvt> prosimo, da. &: r^bavi vstepnife- /^ v prfe svete popularna ^kofjelo^tka trcovka m po«»ef^4ni-osi ra. Marija Halladova. C»o*pa je znana velika ilebrotniea, i^reitK> dobrejra w»'-*», kl «1cii na v»e ftt.ani. Roj**na je bi'a v ^kofji Ix>ki, kot hči trjrovca J. N. Koce-lija. po očeto\i in ^mrti evo je ga raoža |>io-fe^orja, IlaU.vlija tis. ljubljaiLR':eiii učite'ji šču, je prevzela ilantko odlikuje izresloa optiiufz&m. v«dro*-t «iuha in iloljnotljiTOttt. 70-^tnk^o je> pfaanovala kropi ka in ČHa v kr<^'U svojih najožjih. <"»<*p-t je \tbu leta svce-ta Članica 5o1;oia. pomaka. in svetkuje fKt prav rada j-ovsod. l^ier more. Dobri ijospej Jelimo ^ mnogu zdravih in sreunrh la! — Tragična smrt. Zelo po^cv^te po vinjc 軫e pri na» smrtne nc#=re^c. ^V.etni Janei5 Porertta iz Stražiiča pri Krrin.v.i. #e }e c^ipeljal v ne^i'lio 8 tiemi tovariši v P<»-•jansko dolino. Fantje **o »c uffavili v Hc>-manovi bi si v Podpulf«rci, a po: noč tn> hoteli s ko!or»i ^lomcv. Trlje *>ratje Hrtlenc: 8o sreeno prevodili vojaSk© o€«to, Poren^o pa je vnrlo če7 škarpo v jrrapo brerovnVke-j^a potoka taVo ne«rcč4io. da je ob!cž.ij ne-xave^r^n v 30 cm cloboki vodi. S'ior.r. po-tovo bi mu reiiliii vi trnje, 6e b? Ra b'ti t-a-koi potesrnili i-z vo»le, tako yt pa v.top.ll. ^d# drugi daa ao ga aa6li, mrtv ©ga »e- veda, z Tarbltlm ^olfsom. n k!o*>"k Je Ie* iaJ p«i ▼ktokAi ik^-v°. Tr«r-U> so prf*^l^JLlt v tkaljo Lok# Ifl odtod v MftntiAc«, kfar fo ga pokopaJi. — Huda nesreća ee je prijvrttila v toro-k pod aoć lot. delavcu Jauk« Mihofite, ko ee Je rr*6al • Trate donov. 8reCno )e prifptl do Plovne, ko n>u je prtvovil nauptoti avto-bu* Vrelo mu je vid In ko je tavi] ^ Ko lo latel »^ koleba ako r^eeroftio. da ei j« zlomi! noffo. ^e i^«Ka vt-^era so jra prepHjali v ljuNjaru-ko lH>lnu». Kako je priAo do kara.tnbol;i in kdo je krhre**. bo u^otoHla fn-t.Wiava. — Pokopali Skc hijffltie. Tu Hl tetos an pc naJli bre^veetni Uo-lj^ ki «» jemali *> tuiih grobor cTK}e iole nje in 6ve6io*. mm f r__f KOLEDAR Danes: Četrtek, 4. novembra k."toiidani: Karei DAN A IN JE PRIREDI VVE KINO MATICA: Upor na ladji Klsinore. KINO 1I-KAL: Alahov vrt. KIKO SLOOA; Parinla aiurti. KINO I NI ON: Mladofel. KLVO M<\STE: Choninov r>oslovilni val-ček. DE2TRNE LEK4RNE Oanes: Mr. išu^nik, Maniin tr^ .\ KuralL CioA}K)«veto«ka ces'a 4, Bohinec ded.. Gesta 2^. oktot.ro ;U. Za i/premembo iole definicijo: 7 eror je nasilje, storjrno ali /aftrešcno na političnih ali gimptnlarskih nad/>rf>fni-kih. \iitnen mu ju irsiliti i/pr?n*.emb-liiičvn pokret, tjov\>r^-S^ča nasilje nad poedinci ali cclimi &ku-pinumi, je terorizem. Iz Maribora — Put ovalna prot'.pliiutka raju^tAva. tui^- či je prisptl iz Pesnice vlak, v kalereru je piirejtiiiu poU>waiaa protiplinsiut t,xz-sta.va. To zanlntivo razstavu je orgiij-»iiii-rala banska uprava. Povscxi, kjtr se jd vlak ustaviJ, je vzbujala razstava nviic^o pozornosti in j^ prireUiwv v pulni n.eri dosegla svoj nanien. Veliko zanimanje je za to razstavo tudi v MiU*ilxjru, kjer f,o razatava protiplinske obranil>e na vpogled občiiLstvu na glavnem konulvoru. — Xova afera r. b-4o kovino v Mariboru. Ni 5c dolgr> tega., ko je mariborsko sckII-sće izrekio razaoabo v smani aleri z belo kovino v dela\-nicah državne železnice v Mariboru. Tt* dni se prišli nn aied. uovi taki aleri. V delavn'.cah jt? bilo iz. skJ. š&a. ukradenih preko 7u kg bele K«,.. takozvane kompozicije v vrednoti bCh*) uin. Pi^eiskavo vodi železniAka poUtija, au-dcluje tudi dakulOiiitop mariborske policija. bleiLilo tx> vec aicLacij. — Avtobibau i>rosuet x* \&č ttveUv. i. -tos je prvlć po dodgem ća-su aviobn^ni pf-ouicl nu poivupalusce ou z*n^ujiii pju^ .-kin breznibno deloval. V pronietu j« bi to 10 avtoLrosov, ki so pjnepeljaii na pokopa.-lišće 700U oseb. Će poaiusumo, da Je grc»-bove oLdskalo nad oO.OOU ljudi, je ^Lovilo potiukov, ki so se pt^siuiili aviobimuv, pie-ctj nizito. Vea promet je vodila. &)±\ntL prometna pkUama me^tne^a avlobu«ia na Gla/uem trgu. Lotos *o prtujoJu nuniU bx%2 vsaive pionietne nesreće. — Jil>Ot) grt»bt>v je »*ki>i>jJ. Te dni je unu-i v Mariboru znan. in popularni po-strešCek Aloji DeuU>ci*er, ki je bil nkr^tU tudi *jiolx>kop. V 20 letiii je pokojni izko-pal o900 grobov na maiibv,ri*keni po kopa-li&Cu ;e to pred svetovno vojiiO. — Otrok padei b »enika iii »e ubil. Včc-raj sp je pripctila pri Zor 3v. Kungoti tragična ae&rua, ki je zahtevala zivljfr.jč i*-niese^nega fantka. Sestletni poseatnifki sin Stanko Nedog se je na seniku ijfral s uvojim 9 mosecffv starim bratcem Jo-Skom. Nesreća je hotela, da sta oba dećka med l£To padla x visokega senika na kamenita, tla. Doćim je Stanko zadobil Ie la£u poikodba, je hil JoAko na rn««tu nirtev. — Službo dobe. Mariborska Borza Je U nudi zasluiek kolarju, dvema restavracij-skima kuharicama, natakai'ici in frizerki. Vee informacije ae dobe med dopoldanaki-nii uradninii uranni. — Zabodei ga Je zaradi »;iulbik»iut. V družbi nekoliko vlnjenih fantov v L>_>ki pri Framu je bil tudi 26-letni pr-scstniSki sin Franc Pliteišek. ki je iz objentnosti zfl-klical -aufhl^s . Takoj nato jr žp ?adobll vfč zabod3jajev z noicm v pljuffa ln desno roko. tal:o da so ga nezave^tn^ga prepc-Ijal! v ma*iborskn bojnico. " — Tlhotapnka af«ra. Orn*niki .10 prljrl v r>ruJi*r!ir}u deTavca Franca Sknsbia, kl j-go "aharina. v*i;T*to*kov *n knmrnt V.ov. Pri hiSns T>r*»i?kavi •<> naftli pravo ćc'fi«•*"'-co: papirnate \M-*»6ice »a sabartn, JBaboJČ'-t- . tehtnJco. t>«pir ** ladelovani* vr^ic tn Jruge jv',treb§^ine, ki fo notrebne pri rnz-pe^avanju tihotapikcg^a l^aga. Poklirrejja tihotapca so orofeiiki isn-o^ili cfirinskim obla&tatn. __ Stetl!>ii m*»ri!cev tnnlKa bogate vdeve. Pted luarilkj/sk ih •oiii>cu >(» ** zajrovurjiali te ini šTirje o^tuderci, ki 00 leto^ 1."» nv*?-c.i uiiK*riii v Si'»>>n>eni Velovleku 21*-leiue^a nt»e«tA;k?i JoJefa Rojt>a. Bt>tiho» i»ofira!c vlovA T^reRij** Kovače*. Veerm.i dofiOldnt ms jr (•ickinjena r.^nvi MdAl^vali in v prvih poj>o3da'i«*kih urah )e !»ai!|i« #oH>a: Anton HoTvat. »=« ^>»o Ie4. Siinon Hl-zjjUc '« na 10 'et in 5 niew«'«v roliiic. Vduva T**r«ija Horvat ter njeiia pMtorkft RnzaJ:.:a sta bili orirofcrefr, <"K ORE SLVfcKTNMA V GLERALlftCK — Kako vam .je u^a^alo v s'eda^Vn, ViKrel n? — Lepo je Mio Igralf s^ »T-ohfn^rritia«, — Torej »te 6-' ?p?n:'n1l! 7 Wa:rnerjeai. — Ne guip«, pide *c Podoboik. Stev. 252 »SLOVENSKI NVROĐC «etrt*. i. aovvmim l«8T. Stof DNEVNE VESTI -V8t VMV nad LjvMjat* bomo le iiva, kar eo bile vse knjige v ro-kah turietov v koči. Osrednje druStvo an8£nja drtavrna tehničn« srednja m>-Ift z delovod»ko. moško in fcen-sko obrtno Solo v Uuhliani *e je razvi U \i <1veh državnih obrtnih »trokovnih Boi, oa katerih se te za?e\ pouk leta 1888. 2^avod je stopi! ▼ 50. &ol*kn leto. Mesera jnnija 1908 bo za-vm! proKlavil svoio 501etnico 1 veliko Sol-tko rni^tavo in izdanjem obšimena spo-nriinrkesfa izve?tja. Poleg v«eh domafth *ol-fikih (Mii^lkov in banov-in«ike Aole »a glas-biln se bodo razstave udeležile 8 svoji mi iz-de!ki tud; v>t? inice obrtne in industrijske £ole v dravski banovini oru) io morebiti tuđi obrtne nadalje-valne iole. Spominsko izvest je bo vsebovalo zuodovinrt. delovanje \u vse cacbne in sta-tistične izdatke veeh obgtojecih in blvčth fKo?*v|c. Idnja. Gorica, Trst itd.) obrtnih in indusitrii«kib iboi in vaeh raznih strokov-nih lzobraževalnih tečajev na slovenskem ozemliu. Dodani bodo pregled in statistika vseh tehnidnih srednjih, obrtnih in iniu-strii-!k:h Sol v kraljevini .Jueoslaviji in tuđi tfplošni »piši o pomenu in nalogah tak ih fcol. 5o1**ka uprava vabi absolvente in ab-solventk? vseh bivfifh in danaSrtiih Žol*kih odtplkov zavoda v?eh loj od 1891 do 1987. da jf čim nrej javijo svoje naslove z naved-lo zadnjeea <>olske«a leta in današnjeg« pokliča. — Vreme. Vremenaka napovod pravi, da bo GnTemenljivo vreme, temperatura bo iw-kniiko :w«ISa. Vfernj je deževalo v Ljubljani. Mariboru Za£rret'»u. Sarajevu, in na Rabu Xajvi. •loril, j« pokleknu k ofetoTeoaa trapt«Wr ffa jel poljoMjftti ia prositi odpu&£*iij^ sestnikovo leno Katarine Dotenfevo te Z*- bresiice pri Radovljici je vteraj oapadla podfvjana krava, ki jo je nabodla na roge in ji razmesarila trebuh. Poakodovanko so nemudoma z artom odpeljak v ijobljAtiako bolnico, kjer pa je a« avtdar podlegla po-skodbara. Pokojnica je bila stara sele 28 let. Negovana žena pije vedno rogaSko slatino, ker ji s ĆiSče-ajem notranjib organov varuje mladostoo svežost. — Krvava bitka na »valbi. V ponedeijek &o imeli v vaei Blagaju i»iitu BL*Htt&keira Noveira pri Mirku Bolo^eviču »vatbo. na kateri se J© T.bralo mriopro svatov. Ko so se napili, je nastal med njim i prepir, iz ka-t-erefra »e K razvi] pretep. Na povratku do-mov t>fa a« o£xa govraina tabora inova sjx>-(•njela in »icer t noii in samokresi. Košta Je'^ivec je obležal mi tev. pet drugih nre-repaoev }e bilo pa teZ-ko ranjenih. — Obravnava proti Milanu RadosavljeTi-ču in tovari&em zopet preloiena, Vfteraj bi se bita morala nadaljevati v Beogradu obra vnava proti bivJemu pred««JdDiKu Udruženja rezervnih oficfrjev Milanu Ra^nfav-Ijeviču in tovari*em zaradi poneverb Ker je pa predsednik senata ibolel, je bila o'»-ravnava ponovno preloiena in «e bo nada-Lievala 9. t. m. — V \-od1 fto prežlvetl noC. .le'ko Perce iz va.-i Bi volja Brda blizu Mosta rja je bil ZđHub'jpn v lepo ftimo Ornjac \i so^elrie vani Surmamoa. Ker no pa njeni starci ni-pprotovani njeni poroki. je fant eklenil ucrra-b?fi -^ekleta. S svojima . naraslo Neretvo. Voda }c pa me'aLa čoln n ene strani na druffo. doklcr •te ni raibil. Slučajno so «e vei <5.tirje uj^Ii 7,1 ve'iko vr*v> in tako «o na vejflh de trelva spraviti tol streho etavbe. ki so ;ib ^aCeii zidati ob koncu sezone. Mart>!k'i-> pe ort-o6i z:i /Klanje sele jeseni, med tem ko je spoin-laili ob naju^odnej^em vreineiiu xa stavbna dela navRdno z;istoj. Tuii !oelopja eo *ele koma] začeli zidati. Tako n. pr zri veliko hišo »Sla vije« Ae koma) ko^'j^jo temelje. č-eprr4v je do novesra leta eamo ^ s tfsnr.v. Atnaiu bt> p-a to-i streho Maverjeva h's.i na Marijinem tr^ni. Zdaj '»stonirajo 5. Tja't^rcn-je. Hotel »Slon* irna zbfc'oriirsno prvr. nadat ropje. Odslej bo -ie!o nap-rodova-o hitreje. Najlmlj 7'itnudno *-c bilo betooi:a \]e Meti. N.t ^^frif^:i;] /'dnjo \Teć ..»aii>Th Fta'iev?n> skih hiv*. ki so oivcčr»i ž^ ^*e oo-i •*'redio. Dohro nn-preduje tuđi 7,Hnnj« veikih st a nova njpk'h hi? na /o^a'a Slom »kove in Ko*-nikove ulice. — lj Del naie perike in flashene *?«wl«vi-ne nam bo prikazala Foersterjeva raastava. ki se otvori v nedelio do|>oldne v mah fil-hanuoniCni dvorani. Ta razeLava je uvod v proslavo lOOletnice roi«tva Antona rVr-eitarja in slede ji raini koncerti. Otvori tev raw=!av** bo ob 11 uri dopoldne in eicor bo-n»o sli&ali najprvo kratak koncertni pro-srani. ki ga ofvorj Slovenski vokalni kvintet s Foersterjevim zbomni ^Po^vejte ve plnnin^* Nato bo zalcrnla ga Marta Oster- ceva 5 kraldih Foemlerjevih klavir^kih skladb, ki bo v prvi vrsti namenjene na5: mladini. Gdč. Polajnarjeva bo zapela 3 Foeri=terieve c^imoepeve in fticer: MorsUa /vezda. Zapu^č?na, in Poletuie fi^Iobica. Spremlia jo na klavlrju 2a Ostereeva. Sateni otvori razi?tavo r*redo*>inik Gl ocijene Matice dr. Vladimir Ravriihar. s. Vrans-«* Marolt ph da kratek prauled razstavl.iemh predmeto\. Isti dan zv3?er je ob pol 6. uri v ljubljanski stolnici cerkveni koncert, v ponedelj U ft. t. m pa ob 20. uri v veliki unionfiki dvorani koncert Pevpke xve7e. Vetopnice za oba koncerta (*e doba v knjiga mi Olast-ene Matice. —1) Seja o boilCnem obdarovanjjn s*ron»»-kov. Karitativna orjraniz«rije in lju;>l.|«*i-ska oblina 30 organizirale lani božično ob-darovanje siromašnih prebiva'cev po pkup-nem nacrtu. To eodolovanje naj bi oetalo trajno, zato vabi mestno pomrlavatstvn vse karitativne in gorialne orranizacije, ki žele fu-dj lefoč; eodelovat-t pri izvedbi bo/.i£ne*.ra oblarovnnja. da *»e rx> svojih z.*if>topniklh udplp?e prvecra eestankn. ki se vrši v pe^k ft, novembra t. 1. ob 18. uri zve**«r v m^Ptni spjni ivorani. Na dnevnem redu Je ra?govor o aacinu l«tošnjefra obdarovanja. Poeeb>n:h vabil ol>oina ni mzposlala. —li Poiiv člansn-n SK Ilirije. Nenadno |* preminil na£ dolcolptni, za klub velesasIuE-ni Član ravnatelj e. Wolf. Unrava kluba app lira na članstvo, da se udeleii pogreba danes ob 15. izpr^i hiše žalc»ti. Komenekeffa ulica 10 — SK Tl!rija. u— Društvo »Tabore. Drevi ob 20.90 bo v kemiPni predavalnfd realke vaien M«n#ki ?e*tanek. Na dnevneni redu društvene ai-d«ve, porobilo o sveinem kontfrevu. Člani rn prijatelji, ud^ležitp s*» goto\ro đe**tanka. u— Ljubljanska radij»ka postaja bo poavetiia veCer drevi od 20. do 21. proslavi 70 letnice skladatelja Petra Jertba. Sekstet »Mladost« bo pel njegove tsbra-ne pesmi, o davljenju in ^a«b«n«m datu ju bi lan ta bo pa uvodotna govoril skladatelj Zorko Prelovec. —lj Udruženje Četnikov pododbor Ljubljana, vabi vse evo je člane na ol&nski *e-stanek. ki bo jutri r petek 1 t. a. ob 20. v druitvenfm l<'ka!u. Prečna ulica U. ^-1J $»ntjakob*>ko gledaiiič« vpnrori v soboto. 6. In v nedeljo 7. t. m. nepreklicno zadnjič dramo »Lincoln«. Ci6ti dobi'ek eo-l»otne predstave fe namenjeo grfldJn'Dfmu fondu Sokola II. V n*delx> prMne prodetara nopolJne ob 15. uri. na kar zTasti opovarjamo 1*7.venlJM^ 1 januke po»Ptnik*. —1] Uprava Nerodneca gledalf$6a v Ljubljani vljudiic prosf p. n. alKinente, da oorav-a«Jo tretji obrok -1o 14. Um. I kor zvete je bal* ▼ triiftem ivtobutu. ki J» voMI na prafi 9r. Krii-m^ptn^ trnu* Usna «Ma —jata 4ez« ta ektm % tiniii V. I Dom h *M ^«iin^Rij(MuUa pM-fiB, dft jo proti prtoMmi odfcodiMd mm ▼ opravi »6tov«a»ke«» Naroda«. -4i DraitT« CIa#Waa ahaiiiija proal f»e abooeat*. da drifnejo «mje a>o«—l ske iskasnlet «a konoert Ljabliamke^a §•-4aln«ca kvarteta v petek, 5. t m. najkiine j« do pstka do & ur* sr«ter, ker jih ▼•-forna blacajoa ne bo mogla iattavljaM -Hi Pravi |^ren|riU i«Mtt n aovvMf^ tvgalKo t«r vse drufre dobrote inaa v .wogi delikatna Jaoc Sidovtka. —lj Saa»»wr nitarskaga ptBMcailia VBeraj okroff 14- je bila obveAČena policijska uprava, da ladEi na proeri v Maštah blizu letaliftča raspolovljeno trupto mlađega Čkrveka. S policijske uprave je takoj odžU tja komisija, t kateri sta bila «dravnik dr. Živko Lapaine in dežurni uradnik g. Ket-te. Komisija |e uifotovila. da gre za truplo 361etnesa mizarske^a pomočnika Ivana ^anfferja. ki se ie vrgel pod osebni vlak. kl odhaia z glavneea kolodvora ob 1H.85 proti Mariboru. Sengerjevo truplo eo po ko-misfjekem ogledu prepeliali v mrtvačnico h Sv. Kri*tofu. Pokojni ie bil doma * ViČa lm zapuSča polec žene dva otroka. Kaj je ne-srecneža poznalo v otup. ni znano. —1 j Moderne pletenine, Karnte-nlk. Nebotltnik. —lj Peskui^en iamomor mlade livilje. Snoči so nažli Uncfje na tteh pole« imajske- <;a nio^tu mlado žensko nezavp.nno Ker je iz steklenice poleq nje raofno diSalo po lizolu, so takoi spoznali, da «re za it#trut^ ljenja zato so brz poklieali re^pvalce. Ti so ž-eneko nalo?ili na re^ilni avio in jo od-pelfali v bolnico, kler so spoznali » njej 281 etno živiljo Slavko Metlikovieevo. stanu-jočo v BohoriPevi ulici. V bolnici 9o \\ \t-praznili želodet- in io ohmnil pri življenju. —lj Vid vaSih ofik 91 obvarutete le. * op-tično eistirai oruSenlim stekli, featere «1 nabavite pri strokovnjaku Pr. P. Zajcu, lzpratanenD optiku. Stari trg 9. Ljubljana. — li Dve drnilii latov koles pod ključem. Ljubljanska fM>liciia je v zv»zi z oroiniki na Vačah izeledila drzno družho tato\T ko-lee. ki so imeli dobro urejer.o niehanično delavnieo. v kateri ©c pretlelavali ukradena kolesa in jih raz-i-rodajali po deželi. Druco tatin^ko družbo pa so zalotili v Ljubljani. Koleba so Uradi i brezpos^lni dolavci, ki so iib spravljali na Hrvatsko. zla.?ti v okolico Zaeroba. V Ljubljani je nolirija za" plenila seilprn ukradon:li koles, v Zacrpbu 2, v okolici Z.-mreba 4 kole>a. ki p*» bila ukradena Me nedavno v Ljubljani in okolici. Naše gleđališče URAMA Začetek ob 20. uri Cetrtek. 4. novembra: Firma. Premierski abonma. Petek 5. novembra: Zaprto. (Gostovanje dvame v Celju: Dr.) Sobcta. 6. novembra: Vozel. Proslava 35 letnega pisateljskcg^ udejstvovanja g. Peci je Petrovića. Izrven. Drevi bo premiera poljske komedije »Firma«, katere avtor je Marjan Hemar. Komedija ima tri dejanja, katera se vrSe: 1. v vlaku; 2. v pisurni trgovakega poujet-ja; in 3. v gledališki garderobi. Glavni osebi »ta znamenita igralka in bogat tr-gfovec, ki doživi ta arečanje njunih usoJ, toda navezanost na njuna pokliča ju zopet loči. Ti dve viog-i kreirala ga. Mira Dani-lova in Kralj, komični figuri igralkine spremijevalke in trgovievega knjigovodje igTata: ga. Nablccka in Debevec, v epizodnih vlogah: Sancin, Pianecki, Plut. Sever in Presetnik. Režija je Debevčeva, insce-nator: ini. Franz. Predstava je za premierski abonma. OPERA ZaCetek ob 20. uri Cetrtek, 4. novembra: Amaconke. Red Cetrtek. Petek. 5. novembra: Ob 15. uri: La Bo-heme. Dljaška predstava. Globoko ani- žant, cene od 16 din navzdol. Sobota, 6. novembra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. liven. Iiredno mi-žane cene od 24 din navzdol. Neđelja., 7. novembra: Ob 15. uri: Navi-hanka. Izven. ?n!žane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Seviljski brivec. Izuven. Gostovanje gosp. Jcsip^ Križa-j?.. Znižane cene od 30 din navzdol. feređno zanimlva vpHzorJtev Roftnlnlje-ve op^re »SevIljskE brivec« 1 g, Krliajem kot gostom in gttfno Nollijevo kot Roslno se nam obeta v nedeljo zveCer. Naslovno novec, dona Ham li a — g. Župan. Po skua-n)ah aodeč amo dobili z NoUijevo idealno Ronilo, ki uatreza. v pevalmm, kaJMT ▼ igraiKkem osini vsem zahtovam le iivah-ne, mladoetne partije. Nollijeva je degava, razignuta in aa^ajiva Roaina, prav kot si Jo je SaaiiHl l^iiifiintot. Kot vtoftek bo peia koloratamo arijo ls >Bene£kega karnevala«. Vsled oboleloflti g. Betetta bo pel dona Bartola nas priljubljeni gost g. Kri-iaj. iUtlja jm Županova, dirigent: Anton Nftffat. SOKOL — Deaetletnfca lutkovnega RledaH*fca Sokola I. na Taboru. Zim«ka sezona hit kov ne odnske limetiio^Ti je na vidiku V nedeljo, 7. t. m. ee otvor i jo vrata tja, kainor naAa deca Dajraje zahaja — v hitkovno ^ie^l.\-USCe. Pa ne eanso deca! Tuđi ftt&rej&i in stari ljudje vseh stanov ©e živo «inim:i)n za lutkarsko utn«too*t in po^e^^jo na>e hitkovno grledišče že celih 10 let v prav &u*t-nem številu. Obhajaii bomo torej detetlet-cico i>rve^ja ju^roelovan6ke^a lutkovnega ^ledhSoa. kaTero «e je veeh 10 let »doNro držalo« in prav dobro ufipevalo. kar je i*t\-pisa,ti razumnemu. intelifrentnemu ohAin-stvu in veltki po^^v^^'a'n'a^ti o«tjo po^a»ti, le pc^tbno tuđi ra.ro. k<*r «4» vr^i rce program v popol ni^tr»ii prenov'jeni in krasno dekorirani dvorani nj Taboru. Na prijetno evidenjt1! sFofTt Motociklističtte dirke na grad K*ikor vsako leto jeseni, tako bo tuđi Ietos v nedeljo 14. ♦. m. pop^Idne ljiihljan-s»ki Grad pnzori«če gorskih dirk motori-stov, ki s svojo priredftvijo v/bujajo od leta do leta večje zanimanje. Te dirke mo-toristov, ki jih prireja agilna »Hermesov* moto-sekcija« in ki se p<> tragično umrlem in zelo aktivnem nicnem članu Stanetu Seunigu imenujejo tuđi dirke za »Seunigov memorial«, «k> za Ljubljano postale žc ne-Icaj tako tradicionalne«« in privla'nega. dt bi jih kar tc/ko nogre'aH. Pa knko tuci i ne, sa? se n-a ^jih zbero k tekmovanju najbolj-si domaji, /asreb^ki. mariborski hi dru^i motori^tični šnortniki da kakor na dirkali-ščih in ravnih cestah, tridi na vijugasti t;or-ski progi pokn?eio svojo s.pretn<>st- Prvič Ietos *c tert d:rk skoraj 5i»nr-io udet-eži poleij druui Zagrehoanov rudi Stari^ev najnevarnej^i tekmrc Uroić. ki ie v zadnjih nastopih na »Miramarskem d'rknli;ču« v Zagrebu « svoto dr^nostjo irner.adil veČi-no pr:so*nih gledalcev. ts»Vo da ne bodo te dirke nikol: pozabili. P.i tuđi Starič ie bil tak rat deležrn nr»!o5ne*?a pri/r.-inja. Da-lje bomo na arajs^h d;rknh videM nrv'ij startati na tej progi t\idi dr^ne^a Draga Ko-vjčić-a. ki je prnv tako fkunnn / Dušanom Bre/nil*om v *pornl<» danskih rag'eb-'kih gorskih dirkah posekal vse tam-knj^nje konkurente. Ta dva dobra «orska d'fkača nn-stopita Je z nekaterimi flerme/ani prihod-nio redeHo. t. ;. teden dni pred ih'bHan-sko rtra'skn d"rko, /opet v Zagrebu, kjer se pripravlja jo na gor«ko tekm>vaiiie v Vo-r.či'iint iiMci in kicr bosta imc^ /a konkurenta pri'nanega dirkališinetja mojstra Art^U^a Ruttl^ria (»Silver Arro\v«). Kakor ie b>l ves ^portni Zaar^b pre/et na\*du^enifl ob pnliki /adnjih mntoci'kliHti-i^nih dirk. tjko nestrr»^o priči*ku;e tud? ne-de!jwke<*n naitona mo'oristov n-a Vnnčini-n? ulici, k-itere tekmovalna proga ne prese-»a ene^a ki'ometr;! Ce torej Zaorcb toliko da na svoie domaje prireditve nvMonstov, s-memo s sigurnost jo pričnkova*i. da b«) tuđi sportna Ljub'jana, kakor Uni, v nenri-čakovano le^cm številu. tud i letos 14. t. m. v Se već em žtevihi r>jhiteLi na ljubljanski Grad' * . — Kje bo XII. olimpijada? NaSe sport-ne zveze bodo kmalu pozvane, da se iz- javijo za prireditev XII. olimpijade leta 1S40, na Japonekem ali proti nji. Olimpijske igre so bile v starih Cnsih svečanosti miru in sloge In tako mora biti tud! zdaj. Japanska se je pa zapleti a v vojro s Ki-tAJsko Ln zato je med sportniki vs^ga sveta veđno mo^nejSi pokret, da naj bi bila XII. olimpijada !eta 19<|0 v He!siru?fomi na Finakem, ne pa v Tokiju. Xobenegra dvoma ni, da. bodo tucii naši sportniki pod- prli ponovno kandidaturo Finske, saj bi bila naravnoat sramota za ves aportni svet, Če ni priredili olimpijado v državi, kjer je aavlada 1 bog vojne. Koncert čcflsta Mainafdifa Ljubljana, 4. novembra Po Mozartovem kvartetu U Salzburgiu ki te patrdil bTOj slove« 1 itlnro io odlično izvedbo Aporeda, DM J0 »oči ©bi*kal znamenit goist-celi£t Ererieo Mainardi. Tako «no v kratkem razdobju *LU;ili tipično ninski način muziciranja wm fiila in prepričeval-nost sabbur^kih umetnikov !eii v reflekriv-nih povasnih stavkih — in epoznali smo tuđi nekoliko duha italijan&ke gla«be, fcigar odlika je belcanto. Vendar Mainardi ni «-mo Italijan, ka-vito fino. nenonio reaj|iranie na najrahlej-še notranj*1 impulze /ato je čelfctovi j»an-zibilni naravi najbolj *>dsjovarjala l>ebu»-svjf^-a irre«lno »animiva sonata, ki i© bil« prav kan*ileuta čiMttvA. dkwxim i*1 bila Uaeho\-:i «mita v d-ino-lu nip?r ri^Rpnn tfhnicno in zvokovno poi*ol-no, iioirrr^nli pa snio ni'vtoiiia iolj ja^ne, trd*» tfktonike.. Toda neverjetna tehnika )<» WČ dovoliUi koncertuntu, da je pnna&al vffcje kompleksa r. uajv^io gladkotrtjo, urolj dekorativno, doći ni nam ie Miiia prav pri Harlm. podrobna izdeluva vsake^a člena (ikladbf. Z manjinu skladbami Ratimani-nova. Hillemacherja in Satkala je bil dobro obifikani koncert zaključen. I-^p vetar kultiviranfffa muziciranja koncertanta in piani^tke M. Ci>n**oui pa je znovu potrdil nauk- ce hww kaj povedati. ni nujno. da bi krifoL _____________ Ff- 5turm Iz Celja __c frtve nesre^ in nap»m zabodel v desno no^o. V ponetieljek je padel 31-letni dr\*ar Frane Znkov&ek iz Zagorja pri Pil-Manju pri delu in si z!omil rl«>sno nogo. Isteka dne je krava podrla 46-letno pre-utitkarico Frančiško Pečnikovo v Gornjem gradu na tla in ji zlomila levo nofro. Po-Skodovanci se isch-avijo v celjski bolnici —c ITradni tUwi Zbornk«*» «a TOI za Celje in okolico bo v torek 9. t. m. od 8 do 12. dopoldne v poavetovalnici Zdruienja. trg^ovcev za mesto Celje v Razlasrovi uliri. —o Upokojeno ooitelJKtvo Iz Olja ln okolice bo imelo svoj redni se.-tanek v aoboto 6. t. m. ob 16. v posebni sobi uradnidke zadruge v Celju. Prtek. 5. novembra 11; 5H>lsk;i ura: Ptviar sveta vla- Zanimivo*fi. — 20: Siinfnn'M» f?la*ht ft 18. stoletja fprpnop iz ZaurrH>a). — ?2: Cm% vre»m«f porobila, sporcvl. — 22.30: Angl^^Ve r»lo5Č*». — Kopw ob 23. uri. MALI OGLASI t^eneda 50 par laven poneticj Pt«kiici, isjave o«a#cia Dts l.-^ d»ve|i poeebe] Cm pismene japovorf y(«o^ maiin jyi«ao% ym crecw priio*itJ smimfto — Hopuslov trn m«i# oglan* ne pnntamo BesedA W paf -1*veb po*ebe) N»)manjsl zneaeli 9 LHd NAZNANILO! VlfBttDO naznanjam cenjene-mu oMiostvu, odroma vsem gofttom. da Sem z današnjim dnem morai opustiti ^oatiloo na Dolenjski cesti. Tem potom se EahvaljUjem cenjenim gostom ka obiak mojega obrato-vaaja. Pepe češnovar PrlUfca j^odnea« oakup« ifenflUHo*. haliertu«<»*. »hl*k«> pari* itd PBKSKKtt 8« Petra e«*U U >BROCKHAUS K0NVERSA TIONS LEKSIKON U895< Ober Land und Meer<, vezan, »VVoir« WttriM«buch€, 2 mu)! violini, barometre, 5 ratlifnih peči, omare, pocrni prodam. Naslov v upravi >Slov. Naroda^_____________________2550 ~~ SLADKI »ađni mošt, litjr 4 din, toči v Ljubljani edino Jeraj, Sv. Pe-tra c. 38._____________ 2547 PRAZNA SOBA pritlična, poseben vbod, se od-da takoj. Naslov pore oprava >Sloy- Naredac. ________2»! tfg—d» 90 par. đ»vek poaabaj. NajmaAjii «o»ali 8 Dto POLENOVKA aamo^ena v«ak p«Jok pri J. BurzoHniju, tingarjeva ulica. ta Ikofito. »44 štajerska jabolka dobit« pooeni pri GoApodamkl mmdrugU Ljubljana, Tyr*eva 29 Beseda 50 par. davek poaebe^. Najmanjši Eneaek £ Din KOVINOLIVARJA Bamostojne>»a, Kprejuie Ukaj inJustrij^ko i^ljetje. Sanx> pismene oonii'ib? z navedbo za-ht»»vkov in pr«k*^ n« uf>r«vo >Slov. Narodne po*l >Statno me^to<. ->*9 Kavama Central DANES VSO NOĆ ODPRTO NAPODNA 1ISKARNA L3UBL3ANA OiAPUCVA % UftltŠUJh VSB Vft&n? T7NRtWW __ PMMPROSTM IH NAJFl#I£JŠM_ Stran '4 »8SOVBN8K1 NIBODC fctrtdt. 4. aovmit** im. ^fev. 252 H koncerta „ Ljubijanskega kvarteta14 Ljubljana, 4. novembra Me*i našimi posku&i komornih adru/.enj je uspe! doslej koi t>uUni ansambl eJtnuie »Ljubljanski kvartet* ki je po nekateiih neizbežnih menjavah dosege! Btaino obliko v &&>ed^i Pf€ifer-Stani6-Suš!cr^i6-Muller in je edini na£ godaini kvari et z upravićenost-jo do reeaega apoštevsuija. Za svoj prvi letošnii nafitop si je kvartet izfcrai troje ^o-mcmbiuh in važnih komornih del, Havdnov, Kavelov in Dvofakov trio. o Katcri'a uaj mi bo dovoljeno nekaj uvodnih poja>nil. Godaini kvartet je ediiia koun>ozici>ka panoga, kateri je bU Bavdn od poretka pa do kraja svojega mnogoietn**«ra ustvarjanja zvest. V prodalnem kvartetu vMimo jat^uo vse različne epremembe in^rrumeivia'ne^a *lrj£a tejra klasične^a mojgtia ki jih je v vfcem napUal nić manj kot 8a. OJ t«£a ve-likega števila 90 najelavnejši kvartet* op. 76 in 77. V vrsto od 70 spada tuđi kvartet v d-mohi. ki se po za6etne*y intervalu prLav-negtt motiva čeeto irn^nuj« »kvintni« in pra borno eliAali na koncert-u »Ljtib!j:inčkbi ol 1707 do 1738. v mojstrovenj 65. le^u torej. Wch šest kvartetov op. 76 je j^jsvereLih grofu ErdodvjiL v čijrar jroFToIjulmem dvorcu \e Havdn prežive] mnogu iepih dni. Ta skupina kvarteiov epada, mel najpopolnej^ dcia očeta klasike m predočuje welr»it, dnržeDo ? iznaj 1I)iv<*sTjo in ožarjeno r milino značaja. V irla^bt-nitn oziru ee javlja v njih boj za o'»vh :anje oblike in veselje do eksperimentiranja. Vseh devet kvartetov op. 76 in 77, h katerirn štejemo tuđi lahko x;iditje mo>trovo delo. kvartet op. 103. stoji v simlx>UOnem znamenju povi sanja, kakor Era je Havdn tako nc*[x>rno in enkrat za vt^lej o/nneii v »Stvarjei.juc; \ro~ višanje člo\tk:i in približame k Boffu. V teb de!ih je jrlatM^na snov prežeta te pio-grramt^ke misli. Vge je zgoš^-enu, strnjeno. pofrlobl>eno. izraz ne-f>osreden in eu^'jekti-veru oblika pri«rej&:i in podvrž<*na le duhovni vnebini Za stopnjevanje je znat":Ino. oi:>r>il v tako učinkovito preIati pa je Havdn Bku&il orrf^ti kvartetni stavak r>rav vn:ike navlake ter ira \? rm^toma piibli/al plo.ru Filij>a Emantiela Racha. *lavnegi sina &e elavnpj&c-ira oveta. r-ilfMovi te^ra eloim t«o v d-tnolovom kvartetu /lasti v *L~uireni pfav-kn. Ajidante a piu totto ailegretto. ki je »koraj le dvo?la^e>n. ter v menuetu, či^ar ue^končni kanon spnda med duhovite Hayd-nove konfrapunktione iirra<*k*\ Oha krajna stavka sta napisana v strofi ^o^a^ni ohliki. Značilno je. da t»e finale konca v duni. prav v &mi«Iu one2"a rtineljneja »ex<-e1?ior« na-etrojenja. ki p>rev!aduje o skupino kvarte-tov, n.netn.lih i7.med »Stvar>»nja« in »Letnih Časove v dobi zrelosti ni popo-lnt^H. Dovela drutram nas i^ovele seveda Rave-lov elinj modalni kvarttM v F-duru. Se le presle^ek dobrega ejroletja. temvec fdi ra-«ni, osebnr*tni tu slocrovni r>rerwd }u !o*'i. Ravelovo kompo7irijeko immerjenor*t o/na-ftnje posvetil okvarteta. ki jra je napi^al »dra-fre-mu u?ire!JTi Gahrielu Faureju«. Površen opazovaloc najde vez med njim in Oei u^rv-jeTn in odtod zelo poljudna in priljubljena vreditev Ravela nved impre^ionLste. V re-pnici je povzel RavH o-l Dehu^svjeveira ^loca le nekaj zunanjonTinih okretov. barv in drobfinic, v »Itihu pa ye Ravel e\oraj edini ^o evoj^Mrn Mo7^irta. s kat eri m ni u ure pri8poolne eid»-t.i4no^ti in finese. Malo Polobnih del je tako doenano iT^naČoriih v !7rn7.u in cvbliki kot je Ravelov kvartet. Nobena nota ni od-več. ^*zlic mno^oterim kalei ^oskorflčnim Kurvam je struktura deln rvov^rm jnsna. pri-jemljiva. Temelji \ melodično^ti. ki pa jo živopisna harvitost in krepko ritmično življenje ohranita pred pladkohn'-etio. Prvi ^tavek ye o/nacen e 6i*to»«tjo klasične oblike in klenostjo preiočenih tom. pru^i 6ta-vek, ritmično opr^deljen z menjavo dveh #*>rodnih taktnih mer. predstavlja eeherzo prav posebne barvitos-ti. kjer mestoma pfe-stane \-«ako ritmično in me-lodično življenje; problemi, ki jih na takih mestih ekla-datelj stavlja izvajalcem. &o izredno teza vn-J in zahtevajo oolesr dovršeno?ti tuđi ogromno mero pf>?lobljenosti in eubtilnega Čut a za mero. Tretii etavek je ep^v, ciirar oerodje je skladatelj poenel 17 prvena etav-kn in s tem upostavil zvezo med Meemi štirimi. nekako v smislu ciklii^nepa principa Franokove dole, kt je poeta4a vzor mao^m frarwo*kim grlaebenikom. Finale, viijrajoč v pet-delnetn ritmu. «e prav tako poslužuje te-matične snovi prejtejih «t«vkov in jih prikazuje |« v trusi irvahnej&i luči. podobno, kakor finale slavne*?« rooj^trove^a kla-vir-»kejra tria p<«ropa % idejami prejnijih *tav-kov. V celoti predstavlja Ravelov kvartet pole/? PebuMvjeves* vi»ck kvarimuecra udruženja Dvofakov detrti iro1a4ni kvartet. oi»- ©1-v c-duru. nam kale rpo;«tra »»lovamke ko-tnorne crlashe v polnem zanosu Karzttna melodije in žive^a ritmi^ncea S"ibania Kakor i^ Reethov**n. Dvofakov vxnrnik. to-nov**ki n«6in C-dur rad irbral ra «voje «f>-timi^tipn«. silo in v7^ron poudarjajoče kompozicije, tako ie tndi Dvofak sejre] s em delom v v^du^ie vcdroirti iti vp*elja do življenja ter ustvari! Živo. nspeSno in t«m-perameJitno skladno 7. m*io£Lmi kontrasti. dobe »btcvaJe v^akorncnii prorr«r«lrth konc«0ij, katorin > tudi Dvofmk mormi od-Meti odkupnino. Najbotj dom«e pa je bi1- ie v intimni koaotai giMbi bres vsakrinejra peetitMfta ali litenraefem ocađja. kjer je lafeko irliTljaJ svojo mosikantsko «i«k> — mnrikantsko v ftajlepAem pomenu besede. kot vrelo domi»elnosU in duetrenoeti. Tako je r«hti * svojih sod«4nih k van«tih nodal sNke Tan f»oiir Partiztna. kAkor je vohče oMJ komorni kvartet v toku «fole4ii mj-be4j čatta siai^^cia forma, v katero *o 1« r«klk« proifria pricau!«v»n5» posumerniri d«>b m smeri m ki je oet&k <*i\ v#^h glazbenih po+rofeji tyh]J»(v1> ivedotaknj^na Ni čud.i. v čeSki H*«ratnri pol^sr n*«mrtnee* SmMano-vesra kvarteta tudi n«em Dx*ofakov h. ki oh^tiem t o«iim tvorijo viške ^lovar^k« komorne ffla^b«. Koncen »Ljubi Wn*kejra Uva*]t«ta* nam ho t.iko r»rik«7al trrvje moj^trovin kvartetn-« literature. *rši zgled. C^ikđ nas nc resitev osnovnih gospodarskih vpnwinj: našeiiu clektričnemu gospodarstvu je šc treba položiti solidne temelje 7-a njetjov razvoj. Zo-mena. Doslej 90 pokazali vse razumeva-nie za kongres slasti številni /astopniki te*i-niskih in gospodarskih ustanov. Ddeležbo so obljubili tudi številni ZA^topnrki posa-meznih banovin in pristojnih ministrstev, ^ai tudi pri nas prodira spoznan je da je elektrotehniška stroka vsa; ena najvažnej-ših. če ne najpomembnejsa gospodarska stroka. Seve-da se p«i tudi obrtnici dobro »ve-dajo velikega pomena kongres*, /»lasti se, ker are za rešitev njihovvh ^sistenčnih vprašani. Obrtniki elektrotehnične stroke žive pri na* v zelo neurejenih razmerah. Odnosi med njimi in ne4caterimi stavbnimi obrtmi nišo urejeni in ne zdravi. Pa tudi razmerie med njimi in elektrarnemi ni idealno. Pri nas bi bilo še po*ebej silno potrebno podpirati elektrotehni&no obrt, ker smo tako silno zaostali z elektrifikacijo za drugimi državami. Ugotoviti je treba, da je uporah« električne energije pri nas še vedno luksuz, odnosno da za vi rajo po-rabo. kakor da gre z-a lu-ksuzno dobri no. To se kaže tudi v neurejenih odnosih v elektrotehnični obrti m ne Ie v konzumu elektrione energije. Doslej pri nas še ni bilo vsedržavrtega kongresa clektrotehničnih obrtnikov. Pri-C\akujemo. da bodo na tem kongresu položeni temelji moćne organizacije obrti elektrotehnične stmkc za vs«o državo. Upa-ti pa tudi s-memo. da bo prišlo do pomemb-nih odločitev glede elektrifikacije rm^e države. Zaradi tega se obeta lepa udeležba. Slovervski ohrtniki bodo na kongresu Ćast-nn zastopani. sa i ima Združen je elektro-tehničnih r>brti dravske banovine zavedno članstvo. Na] omcnimo še, da spada med prt>gram kf>nqresa mdi oijled števiVnih industrijskih obratov v Zagrebu, da bo čim bolj smotrno porabljen čas obisfca v Zagrebu. Hrvatski obrtniki pripravljalo svojim gostom lep sprejem. Na kolodvoru bo poslovala informacijska pissanvi. Ustrelil in zažgal se je V Koncovu pri Užhorodu na Ceškoalo-vaškem si je končal v nedeljo zjutraj življenje kmet Jan Saloe, star komaj 28 let. Sledil je v prostovoljno smrt svojemu oče-tu, ki se je pred štirimi leti obesil, ko so pritiskali nanj upniki, da bi kot porok plačal za svojeg-a prijatelja dolgf v zaiesku 200.000 Kč. Posestvo je vodila potem vdo-va s sinom Janom. Mladi Saloe se je se»-nanil nedavno 3 17-letnim dekletom, ki je bilo prispelo iz Amerike v Koncov na obisk k sorodnikom. Dekle je do-bilo kot miss Hungaria v Filadelfiji potni listek do Evrope kot prvo nagrado v lepotni konku-renci. Jan Saloe se je cženil z lepotico misle^, da je premožna in da mu bo s svojim denarjem pomagala resiti posestvo. V soboto in nedeljo se je pa ponovila zpodba starega Saloe. V soboto je dobil Jan Saloe obvestilo, da vodi denarni zavod kot upnik proti njemu sodno eksekucijo. Obenem je pa priSlo na dan vse. kar mu je lepa žena dolgo tajila, da je namreć siromaSna in da ji je pripomogla do \2r leta na češkoslovaško samo njena lepota. To je moža tako po trio, da je odSel v ne-cleljo zjutraj na vrt h kopici slame. Zlezel je v njo, jo zažgal in si obenem pognai tri krogle v g^lavo. Ogenj so kmaJu pogasili. Iz kupa oamojene slame so potegnili mr-tvegra gospođarja. Letanje v polarni uoči Skoraj tri mekeće že Učejo pogre&metfa ruskesa letalea Zicmunda L^-vanevskepa in njegove tovariše, ki so izginili na poletu ix Moskve v Ameriko med severnim tečajem in obalo Aljaske. T^kanje *e bliža koncu. Ko so ustavili iekanje z ameriške strani, je vodil rešilno ekspedicijo Sevelev z bavo na Rudolfovem otoku. Vodopjanovu se je sicer posrečil polet v polarne ni mraku nad severnim tečajem, toda o potresanih letaleih in Ietalu N-209 ni naSel nobenih sledov. Letala ekspedicije Seveleva niorajo zdaj po-eivati. ker nieo opremljena za polet v polarni noći. ki »a je že prirela. Pa^5 so pa štiri letala Cuhnovske^a opremljena tako, da lahko letajo tudi v polarni noji. Knmar-ji teh letal ao naiboli izkuženi Mrokovnja-ki v nocriem leta nju Zdaj. ko se je posrećilo eskadrili Čuhnov-ske^a v zek> n»ucodnem vremenu prileteti na Zemljo Franca Joieia, je i&kanje Leva-nevskeca vodeča vi a dna komisiia naročita Cuhnovftkemu, naj »4*e Levancrskeffa g svo-limi leUli «am. devalev o«tane nm Rvdollo-v*m otoku, letala Vodopjanoma te bodo p* nafbrž vmila v Mo^kvo. Cuhnovskemu je naroceno od lete ti proti serememu tepaju, Hm bo koli^kai ugodno vrame. Tam ho v polarni noći poskueil najti Levanavskega. KRITIKA UHETNOSTI SHkar sHVa n& vrtu. Radovedn« kmetic« «toji za njegovim hrbtom \n ogl^dujc platno Slikar jo vpra.sa, č« rada gleda »hice m če ima rada sliltarj«. — Scveda. dokler boste slikali va«j ptić« ne bodo zohale ćre^eni Svinjski pastir financira Francov pokret Burna pretektost špan&kega bogataša Juana Marcha Juan March se ne more pohvaliti z vrsto prednikov. kakor nekateri uiile-lni Apanci-On ne pozna niti (tvojega oč»ta, niti matere, ker j? bil najdenec, rojen aa Balearskem otoku Mallorki. U«miJil se qa je in ga vzel k sebi neki kmet, pri katerem W P**el svinje. Svojo pastirsko palico nosi 5e sedaj 8 «eboj kot talisman. V čoto nikoii ni hodil in tako «pada med analfabete na Spas&k&m. Iz avinjskeca pafttirja je postal tihotapec in tihotffpgtFO je bila podiaga njego^ega po- znejše^a itv^a^tva. Ko si je prihranil nekaj etotakcv. je jel pobojati denar proti ode-ruškUn otre^tim. O vsak^m dolimku ste je narprej dobro informiral in nikoii ni pofto-dil denarja brez dobr^a jamstva. Km«tje so mu sastavljali zemljo in kmalu jo postal lr^tnik najveciesa vele»pose^.tva oa Mallor- ki. INiziieje je raz^inl svoje zemliižka kpm-kularje na Španijo. Kmalu jo u^tanovil tova-rno rujarM in kn pil ladjo ter 7nr*\ tihotapiti tohak ir Maroka, tia jp n^ tilvotapil riffaro>t*» m riga-rp. Tako \e ix>^tal rt^t^en konkurent Srmn-skeca tobačn^va monopola. Pof^ebno <1obro-doila mu ]e bila «vetovna vojna, ko je lahko raaStril svoje dvomljfve trjjovske ponl^ Kupfl je voc lađi i. dovažal je iz v«eh pri-etaniSf t*w*ta moso, kože. tobak, le*. rudo in sadje t??r proda jal rse to v Franci »o. Poetal Je w>>ni dobaviU»lj in verižntk velikeca formata. Kmahi po voini je postal i»o*slan«*«' in t parlamentu ie prišla nekega dne v rar-pratvo kriaa toJ^i^nova monopola. Govorni-Ici «0 naosdalt Harchn, češ. (ia jo je 7-akri-vH on- Na v*e očitke je Marr^i /oril M^rc^i na*p Trimo de Rivera, ki pa je dal aretirati. Toda to j# bil prenasrli*m korak, kajti Marcha je ^nti-la kot po&laTiou imuniteta in zato so 5a knmhi npuatili. To pa ni uvodio pr^prefiti preiskave proti Marchu. Dol«o ni prišla v javnost nohe-na v«rt o uspehu preiska^e in morda bi tilo* v^h* okupaj zaspalo, da se ni ocjlasil v parLamentu neki posla neo z inte.rpp.lar.iio. Orirejen« je hila nova pre.i^kava in sirer fwoti pr?»i«JvovatTve-mu (io»lnikn, ki je imel v nokah to zadevo. Toda o March u se je co\o rik>, dsi '& re^ najbolje postaviti ko^la tj\ vrtnarja. March koi najemnik ^panske^a ir-žavne^n monopola tobaka je namre.? napn*a-vil konec tihotwpmlnm tof>^kfl tovarnarja Jmtna Marfba- Onn je prišla t>a krmilo n»-puhh'kan«ka vlada, je bil Marrn aretiran in pre»p?fV»tJ «o ga hotftH v r.locrla^no kar-ni)mro ▼ Akala 4e Hena-r«*z. T s»e mu yp pobecniti. Preko Oibraltaria W prif*pei v Frannio. wiaj je pa r službi Francove vla nwla\T»o natovari je v Rim? 900 miliionov pen»t na poVgrs-nin nomeni vedno nfkjii iirednrca Tako OgrofBDO je 2xlaj Marrhovo pr^moženje. C. I. Luther: Smuk in smeh Pisec bo predaval v soboto 6. t. m. v frajiči*kanski dvorani, na kar opozarjamo čitatelje. Smućanje prinaša vedno mnogo veselja in zabave in zato }e razumljivo, da. 90 tudi smučarske anekdote prav tako stare, kakor smuAki viri. Ena naJ*tarejSih je iz leta. 1046—1066. a ne najstarejfia. ki pripoveduje o srnukti Heminga Aslakssona iz Flate^arbona. Kralj Harakl Kruti je priapel z vojaStvom na strmo obalo ter zahteval od svojega najemnika Hemlnga. da smuca v njegovo razvedrilo po strmini. Herning je opo-zoril na poledenelo in kamenito strmino skoro brez snegra, toda kralj je pripomnil. da ni težava smucati po Iepih poboćjih, da naj pać tu pokaže, kaj zna. Hemingu ni preostalo drugo kot natakniti snmu^i in iz-polniti povelje. Smućal je po strmini na-vzgor in navzdol in navzoći so delali opaz-ke, da Se nišo videli nikdar smucati tako spretno, Icot je to opravil Hermng. Kralj pa je zatitevaJ še vratolomnejSa smuk. ki ga naj Henung zak)ju£i tik nad prepadom, ki je nad morjem Meminj; je vprasal kralja, če zahteva njegovo smrt, ĆeA, da potem ne rab; tega »podaljAka življenja*, ki ga da smuk do prepaiia-Kralj >e odvrnil: >ali amuk ali smrt! . Hendng je odgavoaril: >Ta smuk yt res kratko podaljSanje življenja, ć^ lzpolnim Vado željo. Ker pa je navada, da aku&a vaakdo &m daJj ćasa zivesti. izvedeom ta smuk, d* si podaljdam ttvljenje za ćas sniuka do prepada<. Takrat je zacrmućal na življenje in smrt, kajti v tistih ćaaih ni faHo tako eoostavno izostati od starta, po-aledfee so bile mnogo hujde. kot pa dane«. V SL A»tonu. Scteieiderjevem smuSkem kraljestvu, }» bola Roaanna »kakalnica, kl Je Imela nekoliko kratek iztek. O pri-Bki neka tekzne je vzhudil salve smeha tekmovalp« Huber, ki je po doskoku sku-Aal ustaviti a kristjanijo. pa ga je zanesio preko nasipa, kl je tvorll ograjo izteka, najprej po zraku, nato pa v potok, ki je tekel za nasipom. Huber tiati dan ni već gAakal, moral je iskati priliko za posuSitev ▼ precej oddaljenl vaaici- L«ta 1912 so ali Svicarji na polarna raz-iakovanja. ▼ C3r6nlandijo. Seveda a smuft-rat Clovek W mislil, da dopusčajo ti dolgi pkdtA v«ndarie boljso moinoet prave smerl kot p» nas no«. Kaj se! Prav tako smucamo v bell brezkonćnosrti polarne pokrajine v kTogv kot pri nas doma v mefjli. ker ni nikjer točke za orijentacijo. Z vsemi mc^očhni aparati in aredstvi si je treba pomagati. Toda vodji ekspedicije so Wll v«I U aparati premalo. De Auervatn je prisel na misel, napraviti al na krivini smučke majhno sonftno u-ro. Ako je po-stavfl na doloćeno toćko poleg te ure palico, je po aenci te palice lahko kontroliral smer pohoda. To je bila gotovo prva »on- I ena ura na smučeh. ki je imela samo to ! nerodno navado, da je v megli ^ stala«. ■ Cetudi je vedno >51a naprej«. švicarska ] precizijska ura! Postani in ostani član Vodnikove draibe! Princesa Symlanoua Roma.ri Orof je apazil med potjo tri mostioke, ki je mtel njihova poetična imeasa za/beležema na svojean zem-ljevidn. »Most, razpet nad mavrico«, >Moat snež-nih cvetovc in »Most grbeuatega amaja«. Pot je postajala vedao težja, toda BranceUtn ni več 6util utrujenosti, videč na vrhu tretrja vrata: Nobena vrata Juga, skoa katera voefi pert; na planino, kjer se dviga Pi-Hia-Kong, >Hraon boginje pisozđi ob-lačkov.« Ko 90 se njegovi vojatki vcmšo oddahniH, so r>o-oasi in [ft^evidno nadaljevaJi pot. • Onstran vrat je tvorila skafe p*o*čad v obSki U-rokega potkroga. Od vseh strani obzidan se je dvi-gal 6b robu prepada mogočen hram m bjegovi bakreni stre&niki so se motno leefketaii v mesećini. Toda &acm široka odprta vrata se je videla na notranjem dvoriicAi četa oboroženih moi, sadečih okrog ognja, nad kautetim so peWi na rainja — poa. — Mrhe grde! — je sagođrnjad Bottrjal. — Pasje meso jedo. Da bi vsaj oedepeli! Okrog zidu nć bilo nobene straže. Iz te malo-maraosti je grof sklepal, kako varnega se dati Volflhin. In kako bi tuđi mogel misliti, da bi priftei todo aa njim v ta hram vrn Sye*e gore v deželi, zaaedeni po vojski pod poveljotvom genenada v akišbi Sovjetjov? Grof je rađrM sveoe razborjenje. — 2e gretn, tov&riii, — je za&epetal z grrozeto 1 jiibeaa jivostjo. Potem je pa fedad povelja. Nagnati kaor narav-nost vojake bi pomenilo preogodaj opoaoriti na ne-vanost VVJflkina. Gvoi ga je pa hotel pregemetiti, da bi prekriial njegove nacrte. Zato je hotel pro-dreti v hram som. — Kaj pa Ce vaa preaeootijo njegovi vojaki? — je vpraflođ Bourjad v stratKu — Delaa se bom, kakor da moram sporočati nji-hovemu poveliku važno novioo. DoU«r ne uetre-Hm s samokresom, ne bodi sa meooj, potem bo* pa imefl proste roke. Bourjal je pmveail glavo in saannnral: — Proste roke!. . proste retoe... J&z vam pm dovolim dvajset minut proatega oasa, gospođ nad-poročnik. Oe ta čas ne bo notoene vesti od vas, naw skooun hram. — Pa naj bo, — je prtvotfl Robert, — Unda pa-ai, eh* ae mi ne dotakneš nobenega bonsa. — Tb si iiiisMi , — ja pribrdl BoorjaJ, — faneti proti sebi vojgtoo, to ni mčf toia 3 to svečoniSko zalogo... Ob steasi ncCranjega hodnika je ođhitel ^rof k -VMokemu zidu. splezad je nanj in se razgledal na vse strani, potem je pa skočil na drugo stran. Bil je na vrtu. V btadi meeečani so se videde cvetlične gredice. St3riog*larti pavil-jon, očrvidno hram, ga je ločil od prvoga dvoridča. Na treh stranoh so bili hodtoiki. V ozaiju je stalo prostrano poslopje, najbrž samo-stantsko. Sredi dvoriaća je stail kap boginje. Med drevna stebroma je pa visel gong. po kattermii udar. jajo taoistieni memihi ob vsafcem daru. la ?a pn-i-nafšajo vernfln v procesija, v znak, da je bila njihova žrtev opatena, Kar je opazM Rnbcrt seoco na befc steni in (ivo. je rok je segk) po patici, da bi udarilo na gong. V enem akoku je bil grof pri senci in pograbil je pa-fico. Meaih se je brani1. Robert mu je zatfisnil z roko usta in mo pokleknil na prsi. potem je pa vzel iz iepa sikrivnostm pečat Mao-Tseua. Pripravljen je pa bil urjrTrabiti tudi druga sredbtva, če bi to nič ne zaleglo. Kotnaj je pa bonz v meaečini opazil in otipal pe-i&t, ae je ozrl na. Roberta m pađel pred njim na obraz v najgiobtjem apoštovanju. — Gromska atrela! — je pomislil Robert. --Temu trdemu starcu bi pa človek ne priaodCl tako ini^ starennu brtnzM, l v kijučavnici in ker je bil zdai p{ode uspeha hrez alarbi, je hotel najprej poaLušati njun pogovor. Urajoja Joatp ftajaaaift — Sa »Mandno ttakaraoc Frrnn Jaran — Za upravo ta maeratnl del Hrta Oton Chrlatof — Val v Izubijani