Tesno sodelovanje s pobrateno občino Predsednik Mijat Merdovič je vpogovoru za naše glasilo med drugimi poudaril velik pomen sodelovanja obeh pobratenih občin. Potem ko je v uvodu opisal položaj občine Bijelo polje, je dejal, da je bilo to področje v predvojni Jugoslaviji zelo zao-stalo in primltivno. Pravi preporod pa je doživelo po zaslugi narodnoosvobodilne borbe, socialistične revolucije in samou-pravljanja. Vpovojnem obdobju so doseglipomembne uspehe. Od izrazito revne in v vseh pogledlh zaostale, agrarne in med vojno do temelja porušene pokrafine so v 35 letih svobode v bratski skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti dosegli v Tltovi Jugoslaviji rezultate, na katere so lahko ponosni. Pred drugo svetovno vojno ni bilo industrije in kakor je znano, je bil v Bijelem polju en sam zdravnik; imeli so štiri bolniške postelje. Kako pa je danes? »Pred drugo svetovno vojno nismo imeli med drugim niti enega samega industrijskega delavca. Danes pa je in-dustrija vodilna veja gospodarstva v občini. Industrija ustvarja več kot 50 odstotkov narodnega dohodka v druž-benem sektorju gospodarstva. V strukturi zavzema vodilno mesto tekstilna industrija z 2200 delavci, sle-dijo ji čevljarska s 600 delavci, kovin-sko-predelovalna s 350 delavci, indu-strija gradbenega materiala s 300 de-lavci in prehrambena industrija s prav tako 300 delavci. Velik vzpon je dose-glo po vojni tudi gradbeništvo, kjer dela zdaj 1200 delavcev. V trgovini je zaposlenih tisoč delavcev, v prometu in gostinstvu pa skupaj 600 delavcev.« Kakšne uspehe ste dosegli na po-dročju šolstva in šolanja nasploh? »Šolstvo je doživelo pravo ekspanzi-¦jo. Samo v osnovnih šolah je zdaj pri-bližno 12 tisoč učencev, v srednjih šo-lah 5 tisoč, na visokih šolah pa je s področja občine približno tisoč štu-dentov. Vsak četrti prebivalec je uče-nec ali študent.« Ali nam lahko navedete težave, s katerimi se spopadate? »Občina Bijelo polje pripada še ve-dno v skupino manj razvitih občin v Črni gori. Kljub temu, da je tu zelo veliko prebivalcev, je v družbenem sektorju zaposlenih skoraj 8500 delav-cev. Vsak osmi prebivalec je v delov-nem razmerju, medtem ko je pri skup-nosti za zaposlovanje evidentiranih od 2400 do 2700 ljudi. Med temi jih je približno tisoč takih, ki imajo ustrezno kvalifikacijo. V tujini dela več kot 600 delavcev. Nacionalni dohodek na prebivalca znaša komaj 16 tisoč dinarjev, kar je nekaj več kot 50 odstotkov nacional-nega dohodka, kolikor ga ustvarijo v naši republiki. Problemi zaposlovanja sposobnih in kvalificiranih delavcev predstavljajo največji in najbolj aktualen problerti v naši občini. Sedanja gospodarska struktura v občini je s stališča akumu-lativnosti in razvojnih možnosti precej neugodna. Neizogibna ekonomska in družbena potreba je, da bi te probleme reševali kar najhitreje.« Kaj ste predvideli v srednjeročnem planu za obdobje 1981-85 in kakšna je vaša usmeritev? »Predvsem moramo nadalje krepiti in poglabljati samoupravne družbene odnose v organizacijah združenega de-la in v drugih samoupravnih intere-snih skupnostih. Še nadalje moramo usposabljati in kar najbolje izkoriščati razpoložljive zmogljivosti, jih moder-nizirati in širiti povsod tam, kjer so za to ekonomski in tržni pogoji. Kar naj-bolj si moramo prizadevati za združe-vanje dela in sredstev. Posebno pozor-nost posvečamo celotnemu razvoju kmetijstva, zlasti zasebnemu sektorju v okviru programiranega znanstvene-ga koncepta o razvojukmetijstva na hribovitem in planinskem območju. Prav tako posvečamo posebno pozor-nost razvoju malega gospodarstva s tem, da razširimo proizvodne in stori-tvene zmogljivosti po krajevnih skup-nostih zunaj mesta. Izboljšati moramo sedanje gospodarske strukture z na-daljnjim razvojem kovinsko-predelo-valnih zmogljivosti, za katere imamo že izdelane programe. S tem naj bi pospešili razvoj občine in omogočili odpravljanje številnih težav, s kateri-mi se srečujemo.« Potem ko je na kratko omenil kul-turnozgodovinske znamenitosti obči-ne, ki jih na tem območju ni malo, je predsednik skupščine na vprašanje o tem, kakšen preporod je napravila na-rodnoosvobodilna borba v občini in kako je to področje sodelovalo v revo-luciji, dejal: »Bijelopoljski okoliš je po sodelova-nju v narodnoosvobodilni borbi in re-voluciji drugi v naši državi, takoj za Drvarjem. To je povedal tudi tovariš Tito, ko je leta 1946 prvič prišel v Bije-lo polje. V revoluciji je sodelovalo 3750 borcev, od tega jih }e 678 padlo, med-tem ko jih je 654 vpisano med žrtve fašističnega terorja. Skupaj je dalo živ-ljenje 1332 ljudi. Borci sandžaških pro-letarskih brigad so nosili slavo naše borbe po vsej domovini od Gevgelije do Triglava, od Subotice do morja. Bi-jelo polje in Mojkovac (to je bil takrat skupen okraj) sta dala več narodnih herojev, med katerinji je tudi Rifad Burdžovič - Trša, znana osebnost že iz predvojenga revolucionarnega giba-nja.« Predsednik skupščine Bijelo polje je o odnosih s pobrateno občino Ljublja-ne Center dejal: »Stiki so se začeli najpoprej na kul-turnem področju in sicer med gimna-zijama Miloje Dobrašinovič v Bijelem polju in Poljansko gimnazijo v Ljub-ljani. Ti dve gimnaziji sta dali tudi po-budo za pobratenje. To se je zgodilo leta 1975 in od takrat imamo vsako leto v Bijelem polju dneve Slovenije, v Ljubljani pa dneve Bijelega polja. Pred dvema letoma so bile prireditve posvečene slovenski poeziji m naša za-ložba je izdala zbirko sodobne sloven-ske poezije, ki je naletela na dober sprejem med bralci. Omenjene manifestacije spremlja tudi vrsta razstav. Tako na primer smo imeli dvakrat razstavo slik in grafik Božidarja Jakca, ki jih je občina Ljub-ljana Center podarila naši občini. V okviru sodelovanja smo imeli tudi skupne mladinske delovne brigade.« Lani ste imeli v Bijelem polju slo-venske dneve na najvišji ravni. Ali nam lahko kaj poveste o pomenu tega srečanja? »Lani jeseni je bila pri nas delegacija občine Ljubljana Center. Kot je znano, je ta občina med najbolj razvitimi v Jugoslaviji, medtem ko pripada Bijelo polje nerazvitim. Vendar to ni ovira za sodelovanje. Predvsem imamo od tega velike koristi, saj so nam izkušnje in pomoč iz nekega razvitega okolja moč-no v prid. Imamo pa tudi več skupnih interesov. Želo so pomembni pogoji za sodelovanje na gospodarskem področ-ju in to za obe očini. Ustanovili smo skupno koordinacij-sko telo, ki bo bedelo nad izpolnjeva-njem dogovorjenih obveznosti, iskalo in pospešvalo pa bo tudi druge oblike in možnosti sodelovanja. Tako smo se na primer že dogovorili, da bosta de-lovni organizaciji Lek in Droga sodelo- vali z našim kmetijskim kombinatom Bjelasica na področju odkupa in pre-delave zdravilnih zelišč in gozdnih sa-dežev. Prav takšno sodelovanje naj bi bilo med ljubljanskim Tekstilom in Vunarskim kombinatom, kar zadeva prodajo blaga v Ljubljani. Posebej naj omenim sodelovanje med ljubljan-skim Gradisom in našim Radnikom, ki lahko služi za primer tudi drugim organizacijam, kako naj bi razvijali in pospeševali sodelovanje, ki lahko ko-risti obema občinama. Marko Šebek Občina Bijelo polje leži na severu Črne gore in obsega 924 kvadratnih kilometrov, na katerih živi 62 tisoč prebivalcev. Približno 67 odstotkov prebivalcev so Črnogorci, 35 odstot-kov je muslimanov in 7 odstotkov Srbov. Drugi pripadajo drugim jugo-slovanskim narodnostim. Občina je razdeljena na 17 krajev-nih skupnosti. Zaradi svoje lege je Bijelo polje prometno križišče na se-veru Črne gore. Tod tečejo pomemb-ne prometne poti, kot je na primer proga Beograd-Bar magistralna ce-sta Beograd-Titograd-Petrovac in magistralna cesta iz Makedonije in Kosova. Pokrajina je pretežno planinska z nadmorsko višino približno 550 me-trov v dolini reke Lim. Nekateri pre-deli pa se dvigajo do 2000 metrov nad morjem (planina Bjelasica). Dolina Lima in njegovih pritokov je ravnin-ska; to je tudi najbolj plodno in naj-bolj naseljeno področje v občini. Po-dnebje je primerno za pridelovanje žitaric, sadja in zelenjave. Planinski predeli pa so primerni za razvoj živi-noreje. Bijelo polje ima tako kot vsa doli-na reke Lim bogato kulturao tradici-jo. V srednjem veku je bilo v času razcveta Nemanjine drzave tod po-membno trgovsko in kulturno sredi-šče z bogato književnostjo. V cerkvi svetega Petra in Pavla je bil napisan tako imenovani Mirosavljev evange-lij, ki je najbolj veličasten zgodovin-ski, književni in likovni spomenik pi-san v cirilici na področju južnih Slo-vanov. Če danes pogledamo ta roko-pis, se lahko samo čudimo spretnosti našega srednjeveškega pisca. To je bil tako imenovani grešni Gligorije Dijak. Svoje delo pa je namenil Miro-slavu, knezu Zahumskemu in bratu Štefana Nemanje. V Bijelem polju je tudi več po-membnih spomenikov orientalske kulture.