^tav. 94 Tv sredo 3. aprila r9S2 Tačaj XXXVk! IZHAJA VSAK DAN t,..'! tb npdeljah in praznikih ot» 5., cb ponedeljkih ob 9. ijuirtj. ¥*M*mičue Slet. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih i<;b&karnah v Trst.n -n okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, yoštojci, ofticni, K ^rezini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-■i/iini, Dornbergu itd. Zastarele Ste?. po 5 nvČ. (10 stot.) CV2LA8I 8E RAČUNAj6 NA MILIMETRE v -Irokosti 1 s >iene. CENE: Trgorinski ia obrtni oglasi po 8 st, m»i. t a\rtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2O st. mtn. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka v* ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In topljivo v Trstu. ^^^^^^^^ ^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^^ Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč T NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto K, pol let* 12 K. $ mtsece O K ; ročbe brez doposlan« naročnin«, "t* -prava ne oi—ra. fkrOinlDt u D»đal]tli« Izdao j» ,.EDINOSTI" itu*1 ta celo lato Kron 530. sa pol te:& Kron 2 SO. Vsi dopisi naj se poiilj-.jo na ureo^i-t o lista. Nefrack«#-vana pisma te ne cprojerr.aj? In rokaa:»! se cs vrnStje. Naročnino, oglase in rekiamacšie je o^iljati na uprarn Ll-t*. UREDNIŠTVO : ulica Giorgia Ga'atti 20 (Narodni l»wijatelj in odgovorni urednik ŠTEF AN (Ji>I>IXA. Lastu k konsorcij lista „Edinost". - Natisnil* Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poro->:vom v Tnslu, alie* Giorgio Galatti Stev. 20. Poftno^rjnllnilnl raJun Jtev. 841-652. TELFF0M It 11-5 ' BRZOJAVNE UE5TL Čuvaj — kraljevi komisar? DUNAJ 2. (Izv.) Današnji večernik ^Neue Freie Presse" prinaša očividno inspiriran čianek, v ksierem komentira vest glede imenovar.|a bana p!. Čuvaja za kraljevega komisarja na Hrvaškem. — Članek pristavlja, da te vesti sicer Še niso potrjene, v merodsjnih političnih krogih pa jih smatrajo za verojetne. Volitve, ki nsj bi b.ie že jutri razpisane, ne obljubljajo prinesti za bana Čuvaja ničesar dobrega ; na drugi strani pa je ogrska vlada do skrajnosti odločena pre prečiti vS2ko njej sovražno veČino v hrvaškem saboru, če ne drugače s sredstvom suspendiranja ustave. Na vsak način se bodo nadaljne razmere r.a Hrvaškem razvijale jako resno, ker je izključeno, da bi se na HrvaŠkem v doglednem času dosegla Ogrski vladi ugodna veČina. Vsekakor se pripravljajo na jugu važni dogodki, ki postanejo za politiko cele monarhije velikega pomena. OGRSKA KRIZA. Obstrukcija na Obzorju. BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) Zbornica je danes nadaljevala debato o izjavi ministrskega predsednika grofa Khuea-Hederwary-]a. Justhova stranka že danes naglaša, da bo vodila oster boj proti Khuenu. Pa tudi Kossuthova stranka grozi s tehnično ob-strukcijo. V parlamentarnih krogih je danes vzbudilo splošno senzacijo in deloma ogorčenje proti Khuenu odkritje časopisja o Khuenovi pravlj:ci glede cesarjeve abdikacije. V nadaljevanju debate je Justhovec, po slanec Bakonyi ostro kritiziral postopanje nove vlade. Za njim je govoril Geza Polo-nyi, ki je posebno povdarjal svoje pomisleke o znani resoluciji, katere avtentični tekst Še do danes ni objavljen. To je tembolj čudno, ker se pripisuje resoluciji tako velik pomen, da se je hotel zaradi nje cessr odpovedati prestolu. Tudi Polonyi obširno kritizira pravnico o abdikaciji cesarjevi in izjavlja, da bo njegova stranka vodila oster in energičen boj proti sedanji vladi. — Med njegovim govorom je delavna stranka zapustila demonstrativno dvorano. Justhovec Desy je označil rešitev krize za ponesrečeno. Ne gre sedaj za vladno krizo, temveč za narodno krizo. Vlada je zlezla v ožino, iz katere ne more uiti. Jutri se debata nadaljuje. Prestolonaslednik in Khuen. DUNAJ 2. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih spravljajo nenadno odpotovanje prestolonaslednika z Brionov na Dunaj tudi s tem v zvezo, da namerava prestolonaslednik Fran Ferdinand protestirati proti zlorabi svojega in cesarjevega imena od strani ogrskega min. predsednika Khuena. BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) Ogrski politični kro^i spravljajo odpotovanje prestolonasied-nikovo z Brionov na Dunaj z demisijo skupnega voinega ministra viteza Auffenberga v zvezo. Ti krogi še vedno z gotovostjo upajo, da ae pride Auffenberg več v aprilske delegacije. Važne spremembe v bosenski deželni upravi. SARAJEVO 2. (Izv.) V bosenskih saborskih krogih zatrjujejo, da gre deželni civilni adlatus baron B e n k o še le poleti v zasluženi pokoj. Baron Benko sedaj sodeluje pri reformi bosenske uprave. Zatrjujejo, da ne bo potem Benkovo mestu več zasedeno, ker bo najvišji šef uprave dežele — deželni šef in bodo zadeve sedanjega deželnega civilnega adiatusa prideljene mestu I. sektijskega šefa. Češko-nemški sporazum. PRAGA 2. (Izv.) Tasozvana češka osmorica je sedaj izdelala odgovor na nemški predlog glede rabe deželnih jezikov v deželnih uradih na Češkem ter ga izročila namestniku knezu Thunu. Ker so Nemci s predlogom zadovoljni, se prično prihodnje dni končna meritorna pogajanja. Italijanski obmejni carinski uradi. INOMOST 2. (Izv.) V Veroni se sedaj vrše konference glede odstranitve italijanskih carinskih uradov ob avstrijsko-italijanski meji. Avstrijsko carinsko upravo zastopa dvorni svetnik Schusterschitz, brat kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana Šu-sfer^ča. Nesrečna učiteljica. KRUMOVA 2 (Izv.) Danes v jutro so aretira)! v vasi Kirchschlan^ 253etno učiteljico Marijo Schneider, ki je 25. m'nulega meseca porodila nezakonsko dete, ga umorila ta v šoli skrila. 6 in pol milijonov prebitka v angleškem budgetu. LONDON 2. V današnji seji posl. zbornice je vlada predložila proračun za I. 1912. Zakladni minister Lord George je ob tej priliki izjavil, da je proračunski prebitek 6,545.000 šterlingov (1 šterling = 24 K) največji, ki se ga je moglo keda< doseči. Za finančno leto 1912/13 so izdatki prora-čunjeni na 186,895.000 funtov sterlingov. Nasproti prejšnjemu letu so se povišali za 5,690.000 sterlingov. Senzacijonelna aretacija. PRAGA 2. (Izv.) Pol'cija je danes aretirala bivšega urednika krščansko-socijalnega lista „Buditelj" Karla Bedovskega, ki je ponaredil na menicah podpis bivšega državno - zborskega poslanca Adalberta Sternberga. Menice je dal eskompti-rati. Poleg Bedovskegi je policija slednjič aretirala celo bando, ki je ponarejala podpise na menicah. Med drugimi ponarejenimi podpisi je tudi podpis grofa Thurn-Taxisa. Grozno zastrupi jen je z opijem. VRATISLAVA 2. (izv.) Delavčeva žena Grzombiel je bila hudo bolna. Zdravnik Ji je zapisal za zdravilo opij. Danes je žena odšla za kratek čas z doma, kjer je pustila bre<: varstva štiri nedoietne otroke. Otroci so staknili opij In ga povžili. — Dva sta takoj obležala mrtva, dva pa se borita s smrtjo. ___ Svetovno stavkovno gibanje radarjev. Stavka na severnem Češkem končana. PRAGA 2. (Izv.) Stavka rudarjev v rudniškem revirju Teplice je danes končana. MOSTI 2. (Izv.) Stavkovno osrednje vodstvo je rudarjem v tem rudniškem revirju priporočilo sprejetje dela, ker so podjetniki deloma ugodili zahtevam. Stavka v Mosti h končana. Pojemanje stavke na Angleškem. LONDON 2. (Izv.) Stavka splošno pojema, ker rudarje sili lakota k delu in stavkovni fondi se po malem praznijo. Število rudarjev, ki so včeraj sprejeli delo, cenijo na 30.000. Na shodih, ki so jih rudarji zadnje dni priredili v južnem Walesu, kjer je ognjišče celega sedanjega stavkovnega gibanja, zaradi nadaljevanja stavbe, je bilo oddanih 98.639 glasov za in 100.193 proti končanju stavke. Na severnem Anglešsem je večina rudarjev za nadaljevanje stavke. V južnem Walesu je prišlo včeraj do hrupnih demonstracij in tudi dejanskih spopadov med stavkujočimi in delavotjnimi rudarji. Londonska premogovna borza je znatno znižala cene premoga. Stavkp ameriških tesarjev. LONDON 2. „Times" poročajo iz Novega Jorka: Danes, 1. aprila je v Chicagu stopilo 15.000 tesarjev v stavko zaradi mezdnih diferenc. Stavbna dela v vkupni vrednosti 140 miijonov kron so po stavki onemogočena in prizadeta. Organizacija tesarjev v Desmoinsu (država Jowa) |e tudi napovedala stavko. Splošno stavkovno gibanje med stavbnimi tesarji zadobiva čim-večje dimenzije. liaiijansko-turška vojna Italijansko brodovje v Rdečem morju. PERIM 2. Italijanska bojna ladija „Ple-! montfc- je včeraj of;djelno naznanila blokado dveh, za mchamedanske romarje v Meko zelo važnih pristanišč Lohaje in Kamarana, kakor tudi blokado luke Salifa, kjer so največje turške saline. — Italijani so v bližini Loh?.|e že pridržali angleški parnik „Wood-j cock". Obstreljevanje gorenjih pristanišč ; vsak trenotek pričakujejo. Prebivalstvo je vznemirjeno. Egipčani proti Italijanom. BEROLIN 2. (Izv.) „Berliner Tageblatt" poroča iz Carigrada, da je prekoračilo preko 2.000 egipčanskih vojakov trJpoliško mejo ter se pridružilo Arabcem proti Italijanom. Egipčanom poveljujejo turški Častniki, Pariški italijanski poslanik Tittoni odstopi ? PARIZ 2. (izv.) Diplomatični krogi zatrjujejo, da poda italijanski poslanik, bivši zunanji minister Tittoni v najkrajšem času svojo demisijo. Italijanske finance. RIM 2. Glavni dohodki; v zadnjih devetih mesecih izkazujejo 1349 milijonov lir, nasproti enaki periodi prejšnjega leta so se dohodki povečali za 57 milijonov lir. Jfačrt delovanja kmetijske Dražbe za Zrst in okolico za 1.1912. /. Preskrbovanje kmetijskih potrebščin družbenim članom. — K 500•— Izmed najvažnejših nalog kmetijskih kor-poracij je preskrbovanje svojim članom onih predmetov, ki jih kmetovalci potrebujejo, in sicer zajamčeno najboljše kakovosti in po primerni ceni. To nalogo vršijo druge družbe s tem, da imajo svoja skladišča za vse te potrebe, ki jih naravnost odda'ajo udom. Naša družba ima primeroma mal delokrog, zbog česar bi lastno skladišče bilo zvezano s prevelikimi gmotnimi žrtvami. Zaraditega namerava družba iskati stikov s trgovci naše okolice in mesta, ki naj bi njenim udom eventuelno po znižani ceni in proti potrdilu od strani družbenega uradnika oddajali razne kmetijske potrebščine, kakor žveplo, modro galico, žveplalnike, škropilnice, razna gospodarska orodja in drugo. 2. Umetna gnojila. — K 500 — Da se razširi tudi v naši okolici upo-raba umetnih gnojil, pojde družba pri nakupu in naročitvi istih svojim udom na roko ter bo prispevala k nabavnim stroškom. Rastlinstvo In vrtnarstvo. — K 500 — Družba nakupi in porazdeli, deloma po znižani ceni, deloma brezplačno, med člane vrtna in druga semena najboljše vrste, da na ta način zboljša kakovost tukajšnje zelenjave in poveča s tem prejemke vrtnarjev. 4. Kletarstvo. — K 200 — Ravnanje z vinom v tržaški okolici ni še na taki stopinji, da bi se moglo imenovati racijonelno. Da se pride v okom pogreškom, ki se pri tem napravljajo, priredi družba 2 kletarska tečaja, združena s poskušajo raznih vin, enega v zgornji, drugega v spodnji okolici. 5. Dva štipendija za obisk kletar s kega tečaja v Pazinu po 100 K — K 200 — Podeli družba dvema kmetovalcema iz tržaške okolice, da se izvežbata v kletarstvu ter pri tem pridobljeno znanje uporabila v korist tudi svojih sosedov. 6. Sadjarstvo. — K 1500 — Tudi v prihodnjem letu namerava družba nakupiti pritiklavega, nizkega sadnega drevja najbolj žlahtnih vrst ter je po znižani ceni porazdeliti med svoje člane, da se sadjarstvo, ki je za našega okoličana toii dobičkonosna, bolj razširi. 7. Živinoreja. — K 1000 — Uspehi, ki jih je družba dosegla z biki šviske rjave pasme „Untet waldneru na Prošeku in v Lonjerju, so dokazali, da okoli-Čanski živinoreji se da veliko pomagati z dobrimi plemenjaki. Zbog tega naroči družba tudi v prihodnjem letu dva bika te pasme. 8. Nagrade za teleta. — K 1500' — Poskus z nagradami za teleta v mino-lem letu je imenitno vspel; zato jih bo družba tudi v prihodnje podeljevala. 9. Prašičjereja. — K 100 — Kakor do sedaj, se tudi na dalje nakupi plemenskih prašičev, mrjaščkov in svi-njic, da se kolikor možno razširi ta dobička-nosna panoga kmetijstva. 10. Gospodarski sveti. — K 100 — Nadaljevalo se bo z ustanovljanjem gospodarskih svetov v posameznih okrajih tržaške okolice ter se jih še bolj izpopolni. //. Upravni stroški. — K 800 — V tem je uračunjena najemnina, razsvetljava, pisarniške potrebe itd. 12. „ Primorski gospodaru. — K 2400 — Družba plačuje za vsakega člana po 3 K za ta gospodarski list (800 članov). 13. Plača strokovno izobraženega uradnika družbe. — K 2800 — Zahteve, ki se dandanes stavljajo na kmetijsko družbo, ki naj bo v resnici zastopnica kmetovalcev, postajajo od dne do dne večje In potrebujejo dobre strokovne moči za vršenje istih. Dobri strokovnjaki pa so dragi, zbog tega je tudi v to namenjeni znesek precejšen. Narodna borba in socijalna demokracija. Nedeljski naš članek o sodelovanju hrvatske socijalne demokracije v sedanji narodni borbi je dobil najlepše spopolniio v izvajanjih, ki jih je prineslo glasilo te socijalne demokracije »Slobodna Rieč" v svoji petkovi številki o sporazumu med hrvatsko-srbsko koalicijo in pravaŠi za skupno borbo proti Cuvajevemu režimu. Rečeno glasilo obsoja, da se sedaj pojedine oseuc spuščajo v razmotrivanja In definiranja, kaj je gospodarska in kaj financijelna neodvisnost. Tozadevna prizadevanja bivšega poslanca Supila in urednika ^Reškega novega lista" označa „Slobodna Rieč" za hc-rostratsko ter pravi: „Za nas pomenja ta sporazum, da so stranke slednjič poslušale glas narodne vclje in najnujnejih narodnih interesov; ti z porazu m pa pome-nja tudi, da je s tem dana vsej politiki nova realna baia-... „Kakor predpogoj vsaki vspešni politiki v Hrvatski je ta, da se postavi na najširše narodne temelje". . „Doseženi politični sporazum izhaja U tega gledišča, kar nas veseli. Ta politični sporazum postavlja vprašanje splošne jednake in tajne volilne pravice na prvo mesto. To pomenja: najprej hočemo ojačiti svojo narodno silo, da preskrbimo svojo narodno vojsko s potrebnim orožjem, potem hočemo naprej. Ka bo potem, to je pa druga stvnr. To je vprašanje poetične moči vsega našega naroda. Kar se tiče financijelne, gospodarske in državne samostalnost Je težko definirati, v čem da obstuji ta samostalnost Financijelna, gospodarska in državna samostalnost se more umevati v ožjem in širšem smislu. Možna je na nagodbenem temelju fn na protlnagodbenem. Pa saj dokazujejo vsi naši politiki, kako da imamo tudi v nagodbi zagotovljeno državno hrvatsko samostalnost. Našemu narodu treba Izvojevatl možnost svobodnega razvoja — glejte, to je jed1 nI pravi in aktuelnl program vsake razumne In realne politike v Hrvatski In mi pravimo: to, kar je napisala r o-cijalistična „Slobodna Rieč", je programa-tična izjava velikega pomena, je resno politično in naredno izpovedanje, ki daja stranki pravico do uvaževanja in častnega mesta v življenju naroda. Sinteza tega programa je: najprej narodu življenje in svobodo in še le ta naj bo v podlago, na kateri hoče tudi socijalna demokracija gradili svojo politično bodočnost. Tako piše, misli in čuti socijalna demokracija... na Hrvatskem ! Gospodarske posledice stavke čeških rudarjev. Stavka severno-čeških premogarjev 5e zapušča v češki industriji znatne gospodarske posledice. Zaradi pomanjkanja premoga je velika Schichtova tovarna za milo v Ustju ustavila obrat v nekaterih oddelkit: Sladkorna tovarna v Krasnem Breznu že ne dela teden dni. Pričakujejo, da tekom prihodnjih dni preneha z obratom Še več drugih severno-čeških industrijskih podjetij. Zaradi stavke premogarjev nastopi pa na severnem Češkem tudi splošna brezp- -selnost delavstva. Trgovci s premogom pa so zadnji teden podražili premog v podrobni prodaji za 40 vin. metrski cen?, čeprav ga iz premogovnikov še vedno dobivajo za : Ui ceno. To oderuško postopanje pa je n. d prebivalstvom severno-čeških mest vzbudi-splošno ogorčenje. Domače vesti. Odborova seja političnega društva „Edinost*4 se vrši v danes 3. t. m. ob S popoludne v „Slovanski čitalnici". Podpisani uljudno vabi vse gg. odbornike, namestnike in deželne poslance, da se te seje gotovo in točno udeleže. Predsednik. Imenovanja. Finančni minister je imenoval finančnega komisarja dr. Gustava Gandusija za finančnega tajnika v področju tržaškega finančnega ravnateljska. — Trgovinski minister je imenoval lušfc.^a Jn pomorsko-zdravstve.iegn pristava V i-Ijema Wurdaka za p^ovizoričnega luškega in pomorsko-zdravstvenega kapeta Imenovanec ostane na svojem do-edar, m službenem mestu v Rovinju. K imenovanju ravnatelja mestne bolnišnice. — Kakor smo že poročali v „Edinosti- od minule sobote, je bil v petkovi tajni seji mestnega sveta imenovan za ravnatelja mestne bolnišnice dr. Sebasti>n Gattcrno. Kakor posnemamo i', nedeljskega „Piccola-, je dr. Gattorno dobil 36 glasov, dočim je ravnatelj padovske bolnišnice dr. Oriando dobil 34 glasov. Slo je torej za sama dva glasa in da se niso vsi slovenski mestni svetovalci — Jzvzemši enega — u 1e-ležili omenjene seje ter odloČili v pri5 g domačina- Tržačana, bi večina bila Imenovala za to važno mesto — r e g n i k o i a, ter prezrla domačina, tržaškega meščana, ki ima vse DOtrebne kvalifikacije za to mc~r. , tako, da je celo „Piccolo", ki je v pe:tk delal med vrstami „Štimungo* s polno p .ro za dr. Oriando, v nedeljo moral ugriznMi v kislo jabolko ter priznati, da Je dr. Gitto< no strokovnjak. Seveda nastaja sedaj vprašanje, čemu je hotela veČina Imenovati za to važno mesto tujca — regnikoia, da-si je imela na razpolago kvalificiranega domačina kot kom- Bitan II, >EDINOST« St. 94» V Trstu, (ine 3. april* 1512. pettn a? Odgcvcra je iskati pred vsem seveda v čustvovanju gospodov od večine, ki so srečni, ako morejo koga importirati iz deže!c\ v kateri se koncentrirajo V3e njih želje in vsa njih hrepenenja, pa naj je to že navaden cesini pometač, aH pa ravnatelj takega zavoda, kakoršen je mestna bolnišnica. Vendar nam zatrjujejo ljudje, ki poznajo razT.ere v italijansko-liberalnem taboru, da so se gospodje bali imenovati d.ra Gattorno, ktr na glasu energičnega moža in znan koi i ubitelj reda. Izvestni gospodje v italijansko-liberalnem taboru so se zato zbali, d« bi dr. Gattorno utegni! tudi v mestni bolnišnici napraviti red in zato so vse, kar se je dalo, mobilizirali proti njemu, ter dejali za reguikola d.ra Orlando, da-si so d-;bro vedeli, da vlada ne bi potrdila imenovanja inozemca za vodstvo takega zsvoda, kakor je tržaška mestna bolnišnica. To pot so se ponesrečili čedni naklepi fc^moristične gospode, da bi v mestni bolniške! še nadalje ostalo staro koruptno gospodarstvo in vse meščanstvo — brez ozira na narodnost — bo gotovo z velikim veseljem pozdravljalo, ako začne novi ravnatelj temeljito pometati! Hudo je to res ! Pred dobrim tednom se j- „Piccolo4* st^šno jezil, ker je od odbora za p irejanje slavnosti o priliki blagoslovlje-nja novega sloipa Sv. Marka v Benetkah d^bil neki nemški dopis. Komaj je „Piccolo" pozabi! na ta udarec, ki je priše! od Jadranske kraljice, že mora poročati o drugem nezaslišanem slučaju, da je neki Tržačan, ki ie bil odlikovan za svoje, na fotografski razstavi v Rimu razstavljene predmete, dobil cd razstavnega odbora — nemški dopis! Kdo ne bi ume! jeze in zadrege „Pic-cola". Tudi mi Kondoliramo s primerno — malicijoznostjo. Našim trgovcem! Prejeli smo: Se ntiiavno se je razpravljalo v „Edinosti" o slovenskih napisih naših podjetnikov in trgovcev v Trstu in se konečno omenilo, naj prepustimo toku časa, da pokažemo javnosti s slovenskimi ali vsaj dvojezičnimi napisi, da smo slovenski trgovci. K temu naj omenim iz praktičnega življenja to le. Kakor tujec v Trstu, ki mi ni še znano, če se p id kakim italijanskim ali nemškim napisom skriva kak skromen Slovenec, sem rabi! zadnje dni neki gospodarski predmet v večji množini. Iskal sem slovenske trgovce dotične branše prvič v „Edinosti" in drugih slovenskih listih — seveda brezuspešno — ; po napisih samih Slovenci skoraj na eksi-stiraju v Trstu, kljub temu, da se jih je naštelo pri zadnjem ljudskem štetju blizu 60003, in ker tudi po imeniku vseh tržaških trgovcev ničesar ni razvidno, še se mi je le pri prijaznosti nekega gospoda posrečilo izvedeti imena slovenskih trgovcev v Trstu. Ako že naši trgovci menijo, da bi si Škodovali gmotno, če bi se na zunaj kazali Slovence, pa naj bi vsaj inseriraii tu pa tam v slovenskih časnikih. Slovenske časnike či-tajo le slovenske stranke — italijanske se hranijo itak ves dan s „Piccolovo" modrostjo. Inseriranje bi dovelo našim trgovcem tudi marsikaterega tujca, ki dobiva prve informacije iz časnikov. To bi ne bila niti kar imenujemo reklama, temveč le dolžnost toiiko do samega sebe, kolikor do narodnosti. Koliko se dela v tem oziru reklame pri drugih narodnostih. Naši narodni nasprotniki sami nas učijo tozadevno, a mi se kikor demokratičen narod bojimo samega sebe. Keda) storimo zopet en korak naprej ? Francoski gimnasti na velikih sokolskih slavnostih v Pragi. Praški župan dr. Groš je prejel iz Pariza dopis, ki mu javlja, da je pariški munidpalni svet do-VGlil 10 000 frankov subvencije, da omogoči gimnastom udeležbo na sokolskih slavnostih v Pragi. Iz Pariza pride v Prago 60 gimna-siov Pismo zaključuje: Pridemo z veseljem v Vašo lepo Prago, kjer nas vsikdar tako navdu5t.no pozdravljajo. Živela Praga, živel Pariz Teply — kapelnik „Slovenske Fil-karmonije". Odbor „Slovenske Filharmonije" sedaj oficijelno naznanja, da je bivši kapelnik 97. pešpolka g. Peter Tep!y s 1. aprilom prevzel definitivno vodstvo „Slovenske Filharmonije". Gosp. Teply dirigira prvi koncert na velikonočni pondeljek, dne 8. tekočega meseca v veliki dvorani hotela „Union". Varstvo poljskih pridelkov v tržaški okolici. Na zadnjem občnem zboru kmet. družbe je bilo slišati veliko pritožb o poškodbah poljskih sadežev po divjačini in po kradeži. Pri tem so govorniki posebno grajali, da poljski čuvaji ne morejo vršiti svoje službe tako, kakor to zahteva varstvo poljskih pridelkov, ker se jih preveč uporablja za druga opravila. Tudi za škodo, povzročeno po divjačini, se ne dobiva primerne odškodnine. Da bo mogla kmetijska družba tudi v teh stvareh nastopiti v korist kmetovalcem tržaške okolice, so naprošeni vsi oni, ki so p:i tem količkaj prizadeti, da naznanijo svoji slučaje v družbini pisarni, ker le na pod agl gotovih dejstev zamore družba kaj ukreniti v obrambo proti tem nerednostim. Razpis službe. Z dnem 29. marca 1912. leta je razpisano mesto podpredsednika deželnega sodišča v Trstu s plačo VI. činovnega razreda državnih uradnikov. Prošnje z dokazom sposobnosti za razpisano mesto in popolnega znanja deželnih jezikov je predložiti službenim potom predsedništvđ višjega deželnega sodišča do vštetega 15. aprila 1912. CM podružnica v sv. Ivanu pripravlja za Velikonočni ponedeljek lepo iznenađenje. Tamošnji rodoljubi pripravljajo znamenito delo: „Tosco", igrokaz v 4 dejanjih, pri katerem sodeluje iz posebne prijateljske usluge Tržačanom dobro znana odlična slov. igralka g.a Danilova iz Ljubljane. — Že danes opozarjamo si. občinstvo na to izredno predstavo. Ustanovni občni zbor „Delavskega Slov. Izobraževalnega društva za Trst in Primorje". Minolo nedeljo dne 31. marca vršil se je ustanovni občni zbor „Delavskega slov. izobraževalnega društva". Pri precejšnji udeležbi je gosp. Godnik otvoril zborovanje ter na kratko pojasnjeval namen in cilje tega novoustanovljenega društva ter povdarjal, da je inicijativa izšla iz delavstva samega, ker do sedaj se je v tem obziru jako malo delovalo. Prečital je na to odlok namestništva, glasom katerega sme društvo neovirano stopati v jasnost. — Dal je na to prečitati društvena pravila, ki so bila odobrena z malimi izpremem-bami. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Ivan Zoreč, odborniki: Fran Fonda, Josip Kervin, g.ca Adele Košir, g.ca Adele Hočevar, Rudolf Pregarc, Mirko Polič, Van-dot Josip, namestniki: Rok Kocjančič, Ve-koslav Rovan, Vaclav Burkert, pregledo-valca računov: Josip Vodopivec in Ciril Tavčar. Novoizvoljeni predsednik g. Ivan Zoreč je izjavi!, da sprejema predsedništvo z oži-. rom na lepo nalogo, ki si jo stavlja društvo.; Obljubil je, da bo delaven, zavedajoč se,; da prosveta je tista luč, ki vodi skozi temo. Delavec je revež, ki ne poseduje potrebne izobrazbe, je radi tega prepuščen, samemu sebi, svoji nemili usodi; tista mr-> vica znanja, ki nam jo privošča današnji družabni red, nikakor ne zadostuje stremlje-i njem proletarijata. Radi tega je tako društvo dobrodošlo slovenskemu delavstvu, v nJem se bomo j medsebojno spoznavali, se učili, govorili o koristnih rečeh. Društva namen je: potom izobrazbe ko- \ rlstiti narodu; dobrodošel je vsakdo. Kdork hoče pomagati, naj stopi v naše vrste, a kdor bi prišel z namenom, da bi delal razdor, . je bolje, da se odstrani. i Po kratki debati se je določila člana- j rina: za možke 20, za ženske 10 stotink! tedensko. j Tako se je položil temeljni kamen i zgradbe, iz katere naj se razširjajo gorki j žarki prosvete. Tebi delavski trpin, bodi namenjeno to > društvo, da te nove sile liki pomladanskemu i solncu pokličejo k novemu življenju 1 Mornariški aspiranti. Leta 1912. bo \ sprejetih pri c. in kr. vojni mornarici 56 aspirantov, ki postanejo mornariški kadeti i in po prestanem častniškem izpitu častniki,! kolikor je prostih mest na razpolago. — j Lastnoročno pisane prošnje za sprejem, kol - { kovane s kolkom za 1 K, je treba vložiti; zadnji čas do 1. avgusta pri mornaričnem ; oddelku vojnega ministrstva. Prosilci se morajo z legalizirano in po očetu (varihu) podpisano izjavo zavezati za štiriletno služ-1 bovanje v vojni mornarici. Prosilci, o ka- ■ terlh je pričakovati, da bodo prestali sprejemni izpit, dobe vabilo k izpitu, ki se bo; vršil v mornaričnem oddelku vojnega ministrstva na Dunaju. — Tistim, ki napravijo izpit, se vozni stroški povrnejo. Za sprejem se zahteva z maturo dovršena srednja šola (gimnazija ali realka), izpit pa se dela v nemščini, drugih jezikih, fiziki in kemiji, matematiki in opisni geometriji. Dri dna vt „Tegethoff- ste včeral ob 7 odpeljale bojni ladji „Hercules- in „Gigant" v puljsko pristanišče. Gg pevci in pevke, ki nameravajo sodelovati na veselici podružnice sv. Cirila in Metoda v Rojanu, so naprošeni, da redno zahajajo k vajam, ki se vrše o pondeljkih, sredah in petkih ob 8. zvečer. Občni zbor odseka telovadnega društva „Sokol" v Barkovljah še vrši dne 13. aprila 1912. ob 8 zvečer v „Narodnem domu" v Barkovljah. Vabljeni so vsi Člani in tudi vsi oni, ki se zanimajo za Sakolstvo. Tržaška mala kronika. Avtomobilska nesreča. Na cesti med Sesljanom in Devinom se je dogodila v nedeljo popoldne neki tržaški družbi, ki je napravila izlet v avtomobilu, precejšnja nesreča. V avtomobilu, ki je tast tržaškega trgovca Cozuta, so sedeli lastnik sam in še par drugih ljudi. Kar je privozila nasproti kočija kneza Thurn-Taxisa. Avtomobil se je hotel izogniti, je pa zavoztl v voz in se prevrnil. Prevrnil se je tudi voz. Cozut in vsi ostali, ki so se nahajali v avtomobilu so bili vrženi iz avtomobila in so bili vsi bolj ali manj peškodovani. Šofer je bil aretiran in so ga odvedli v Tržič k tamošnjemu sodišču. Samomor. Težak Giuseppe Benedetti, star 51 let. ki je stanoval v ul. del Croce-fisso št. 9, je izpll predvčerajšnjim precej- šnjo merico oetove kisline. Poklicani zdravnik rešilne postaje mu je hotel Izprati želodec, toda Benedetti nI hotel nič vedeti o tem in se tudi ni dal prepeljati v bolnišnico. V eni uri Je bil nesrečnik mrtev. Vzrok samomoru ni znan. Predrzen napad. Javne varnostne razmere v Trstu pač res nujno potrebujejo korenitega izboljšanja, saj se vendar ponavljajo danzadnem pogostejši slučaji na{-predrznejših tatvin in ropov, ne da bi oblasti potem prišle storilcem na sled, če jim pa pridejo, je pa gotovo šele potem, ko so zlikovci že zdavnaj spravili na varr.o ukradeno in oropano blago. Taka se je zgodila zepet predzadnjo noč trgovskemu agentu Gfovanniju Carniellu, ki stanuje v ulici de!P Istituto št. 18. Šel je namreč okrog poluene ponoči domov in ko je prišel že v bližino svojega stanovanja, so se mu pridružili štirje nepoznani možaki, ki so se mu ponudili, da ga spremijo domov. Carniello je hočeš, nočeš, moraš sprejel to! ponudbo, toda komaj so napravili par ko-; rakov, že so ga prijeli in eden izmed njih mu je posegel v notranji žep suknje, kjer i je imel listnico in mu jo vzel, nakar so vsi j štirje pobegnili. V listnici se je nahajalo 470 K v ban- j kovcih in dve menici, ena za 2000, druga, oa za 1000 italijanskih lir. Oropanec, ki se prej ni upal klicati na; pomoč, je potem hitel na policijski komi- j sarijat na Vrdeli ter je ovadil celo stvar, j Tekom noči so bili potem aretirani trije j lopovi. So pa to 28-Ietni dninar Teodolindo; Folla, Tržačan, stanujoč v ul. Medla št. 24, ki je bil že večkrat kaznovan, potem 17-letni kovač Michele Pertot, stanujoč pri Sv. M. Magdaleni Zg. št. 27 in 23.-letni dninar Francesco Sossich, tudi Tržačan, stanujoč v j uiici Dante Alighieri št. 9. Četrtega lopova i niso vjeii. O denarju in menicah seveda ni nikakega sledu. Zaradi tatvine. V ulici Paolo Diacono št. 6 stanujoči 25-Ietni dninar Fran Čuk, Tržačan, je ukradel gostilničarki Mariji Gla-vovi, ki ima svojo gostilno na stari Barijeri št. 35, torbico, ki je bila vredna 12 K, s torbico vred pa tudi denarnico s 4 K, svileno šerpo, par rokavic in neke listine. Čuka je zato dohitela luknja. V hotelu „Evropa" je bil nekaj časa sem zuposien neki 26-Ieten natakar Karel StyeJ, doma iz Humpolca na Češkem, in je stanoval v ul. Valdirivo št. 23. Predvčerajšnjim je bil Styel aretiran, ker je ukradel nekemu Ivanu Sunku iz njegovega stanovanja v ul. Valdirivo št. 15 škat jico patron za revolver in več drugih predmetov v j skupni vrednosti K 53 20. V kinematografu. Ni ga pripravnej- j šega prostora za gotove vrste ljudi, tiste, namreč, ki se ravnajo po onem svetopisemskem reku o pticah pod nebom, ki ne se-jejo in ne žanjejo, pa vendar ne trpe pomanjkanja, kakor je kinematograf. Ljudje, natlačeni, kakor slaniki v sodu, strme naravnost pobožno v slike, ki se razvijajo na steni, lepa tema: kako imenitno se tu da posegati v tuje žepe. Je pa tudi Še drug prostorček v kine-1 matografih, ki zelo mika dolgoprstnike, j namreč prostor pri blagajni. V tistem prerivanju tam, ko vse tišči k blagajničarki, da si kupi vstopnico, je položaj za žepne tatove zelo ugoden in to ugodnost sta hotela porabiti v svojo korist dva pristna tržaška ptička, 18-letni Gaetano Cuccagna, kovač, j ki stanuje v ul. S. Servolo št. 8, in 20 letni kurjač Vittorlo Viotti, stanujoč v ul. Giuseppe ' Gatteri št. 27. Za torišče svojega „dela" I sta izbrala kinematograf na Acque-dottu. Tu sta se dalj časa smukala okrog blagajne in na vsake toliko sta se zadela ob kako žensko, ki je prišla k blagajni, seveda z najnedolžnejšim namenom, da bi ji izpraznila žep. Precej časa sta že „delala", kar so ju končno vendar zalotili. Pri Cuc-cagni so našli 3 K 21 vin., pri Viottiju pa 5 K 50 vin.; ta denar sta si brezdvomno pridobila na zgoraj omenjeni „nedoižno-pošten" način. Odpeljali so ju v ul. Tigor. wČrnia med seboj. Predsinočnjim sta se dva brata iz odrešene dežele nekaj sprla in sporekla v gostilni „Al buon dalmata", no pa stvar se je nekako polegla in ni prišlo do česa hujšega, vsaj v gostilni ne. Bila sta to neki 18-ieten težak Giuseppe Siega iz Marinaga, stanujoč v ul. della Guar-dia št. 11. in 48 letni zidar Vittorlo Conta-rin iz Benetek, stanujoč v ul. delia Scor-zeria št. 7. Toda zla sreča je hotela, da sta se oba nasprotnika zopet našia pozneje ponoči ob dveh v ulici Pondares. Prišlo je zopet do prepira in vročekrvni Siega je udrihnil Con-tarina po glavi, da se je mu takoj pocedila kri. Ranjenec je s svojim krikom priklical stražnika, ki je aretiral Siega, pri katerem so našli potem velik nož. Ranjenega Con-tarlna so prepeljali v bolnišnico. Umrl v tramvajskem vozu. Predvčerajšnjim dopoldne okrog 10 je v tramvajskem vozu v bližini trga Giuseppina prijela slabost nekega starega moža. Ko se Je ustavil tramvajski voz na trgu Giuseppina, sta dva stražnika prenesla starčka v Mizza-novo lekarno, kjer pa se je izkazalo, da je mož že mrtev, na kar so prepeljali truplo v mrtvašnico pri Sv. Justu. Pozneje so v mrliču spoznali 66-Ietnega krošnjarja Arona Eisenreicha iz Galicije, ki je v zadnjem času stanoval v ulici Donota St. 5. Koledar in vreme. — Danes: Velika i sreda Abundij škof. — Jutri: Veliki četrtek Izidor škof, Dušica. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne ; -f- 112 C°. Vreme včeraj: lepo, mirni ve-i trovi. Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno, deloma deževno vreme. Hladna temperatura. Južni vetrovi. -- Izpred sodiiča. Atentat na odvetnika dr. PoŠčiča. Čitatelji se bodo gotovo spominjali do-; godka, ki je izzval splošno razburjenje v naših krajih. Dne 23. februarja 1912. je ; neki posestnik iz Kiane, okraj Volosko, ustrelil dvakrat proti odvetniku dr. Ivanu Poščiču. En strel je oplazil plašč, dočira je drugi strel prebil uro, ki jo je omenjeni odvetnik nosil v zgornjem žepu telovnika in sicer ravno pri srcu. Po činu je zločinec udaril v beg in vrgel v neki grm samokres Ko so ga aretiraii, je priznal svoj čin, utemeljujoč ga s tem, da je rekel, da je streljal na dr. Poščića, ker je on kot zastopnik nasprotne stranke kriv, da je zgubil dve civilni pravdi. Včeraj se je vršila razprava pred tuk. deželno sodnijo. Senatu je predsedoval [svetnik Stegu, votantje so bili svetniki Pari-| sini, Pachor in dr. Lucich. Obtožbo je za-| stopal državni pravdnik dr. Tomiclch, a ob- I toženca je branil dr. Josip Mandič. Obtoženec je zopet priznal svoj čki, a je pristavil, da ni hotel prizadejati dr Poščiču nobene poškodbe, ampak da ga je hotel le oplašiti in prisiliti ga, da odstopi od zastopstva nasprotne stranke. Priča dr. Ivan Poščič je potrdil ovadbo z dodatkom, da je po njegovem mnenju j obtoženec delal premišljeno, ker je vse jutro čakal nanj pred njegovo hišo. Zaslišane so bile razne druge priče, ki so opisale čin ifl obtoženca in potrdile, da se je obtoženec že pred enim tednom izrazil, da ubije aH sodnika ali odvetnika. Prečitale so se pravdne listine, med drugimi tudi zdravniško mnenje zvedencev dr. Fabianlta in Hoporcicha, ki sta leta 1910. o priliki neke civilne pravde spoznala, da j je obtoženec sicer šibkega ustroja, a docela j odgovoren za svoja dejanja. Predno je zaključil predsednik dokazno j postopanje, je vstal branitelj dr. J Mandk in je zahteval, da se še enkrat preišče ot>-toženca po zvedenclh zdravnikih, češ, da 'obtoženec kaže vsa znamenja popolnega [duševnega propadanja. Branitelj je utemelje-|val ta predlog. Sodni dvor je vrnivši se iz posvetovalnice proglasil sklep, s katerim se ugaja predlogu branitelja in se odreja novo zaslišanje zvedencev in zaslišanje dveh dnigti prič, ki jih je predlagal branitelj. Naše gledališče. ZAHVALA. Skrajno prijetno presenečena vslcd fafco srčnih, nepričakovanih dokazov simpatije ob priliki svojega slovesa od gledališča, čutim sa dolžna, da se tem potom iskreno zahvalim za vse spontane izraze tolike naklonjenosti cenjenemu nedeljskemu občinstvu, zlasti pa še velecenjenim tržaškim gospem. bivšima šefoma gosp. dr. Rybafu in g. dr Abramu, igralskemu osobju, kakor tudi „Dramatičnemu društvu" itd. za prijazno poklonjene spomine, ki mi bodo gotovo vsikdar blagodejen dokaz vezi, ki so obstojale v dobi mojega sodelovanja pri gledališču raed slavnim občinstvom in menoj. Ivanka Mekinda. Za prihodnje velikonočne praznike obeta nam naše gledališče veliko senzacijo, prvo opereto L*»charjevo na našem odru, z gosp II i č i č e m v glavni vlogi, in sicer eno izmed njegovih najuspelejših operet „GROF LUKSEBURŠKI" Mar. del. organizacija. — Skupina Lloydovega arzenala N. D. O sklicuje za četrtek, 4. t. m. ob 5 30 popoldne shod v prostorih N. D. O. pri Sv Jakobu. — Danes v sredo seja centralnega odbora. Gospodarstvo. Živnostenska banka. Stanje vlog aa vložne knjižice in blagajniške liste ie znašalo koncem meseca marca 1912 K 124,592 437*52 Avstro-ogrska banka. Dunaj, 2. aprila Današnji občni zbor Avstro-ogrske banke je sklenil, da izplača od čistega dobička po K 10,251.394— dividende po K 19 — za akcijo. Trgovinski promet med Avstrijo in Ogrsko. Trgovinsko ministrstvo je izdalo statistične podatke glede trgovinskega prometa med Avstrijo in Ogrsko v mesecu februarju. Po teh podatkih je znašat uvoz iz Ogrske 90 6 milijona kron in izvoz na Ogrsko 121*3 milijona kron. Začasna trgovinska bilanca za mesca januar in februar izkazuje za Avstrijo aktivum 29 8 milijona kron, dočim je znašal v istem času minolega leta 30 3 milijona kron. Torej tudi tukaj nazadovanje avstrijske trgovinske bilance ! V Trnu. dne 3 anriU 1312 »EDINOST* št. »4- Pasivna trgovska bilanca. Glasom sodatfcov trgovinskega ministrstva o vnanji trgovini v mesecu februvarju t. 1., je pasivnost te bilance še večja nego v mesecu ja-nuvarju, ki je bila tudi že v januvarju precej večja od one v isti sobi minulega leta. V mesecu februvarju |e namreč znašal uvoz 289 milijonov K in se je torej napram letu 1911 povečal za 58 milijonov K, dočim je znašal izvoz okroglo 181 milijonov K, to je le 13 milijonov več. Trgovska bilanca v prvih dveh mesecih t. 1. izkazuje pasivnost v znesku 184*7 milijona K, dočim je bila v isti dobi minulega leta pasivna za 1274 milijona K. Precejšnje poviške izkazujejo posamezne surovine v tekstilni industriji. Tako se je oovišal uvoz bombaža za 105 milijona K, jute za 6 milijonov in prediva za 3 milijone. Zvišal se je dalje uvoz usnja za 3, elektrotehniških potrebščin za 6, medi za 2 6 milijona K. Duhana je bilo uvoženega ■ta 3 6 milijona K več. Uvoz žita se |e znatno povišal, izvoz semen zmanjšal. Pri posameznih industrijskih predmetih se je sicer jvoz povečal, a to povečanje je na sploh le neznatno. _ ĐAKOVL — Fran Godina podaruje podruž. Cir. in Met. na Vrdeljci 1 K prejeto od Iv. M. Udovič-a za darovane Humorističke Listy istemu I. M. Udovič-u od sv. Ivana. — G. Valentin Breže iz Novegagrada poslal K 1 za novo šolo v Trstu. Denar rtrani uprava. Bralno in pevsko društvo „Dneva žar" v Kazljah je poslalo 11 K za moško podružn. sv. Cir. in Met. — Denar hrani up;ava. _ Vesti iz Goriške. Prestolonaslednik v Gorici. Iz Gorice 2. t. m. nam poročajo: Včeraj ob 4. popoldne je dospel v strogem inkognitu v Gorico prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand s svojo soprogo vojvodinjo Sofijo Chotek-Hohenberško ter spremstvom. Na kolodvoru je prestolonaslednika pozdravil vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva, na-mestništveni svetnik Rebek. V strogem inkognitu je nato napravil prestonaslednik daljši sprehod po mestu. Zvečer o polusedmih ie nadvojvoda Fran Ferdinand nadaljeval z brzovlakom svojo vožnjo proti Amstettnu. Z namestništvenim svetnikom Rebekom je imel prestolonaslednik pri večernem slovesu daljni razgovor. Veselica združenih goriških in tržaških Nemcev v Št. Mavru. Goričani spoznavamo, da nam preti veča nevarnost od strani vedno siinejše prodirajočih Nemcev, nego pa od Italijanov. Ker pa ti poslednji še vedno odklanjajo skupen odpor preti nemŠfcemu navalu, se moramo Slovenci braniti le z lastnimi močmi ter boriti za svoj narodni obstanek. Ta boj postaja tako težak kakor je oni naših bratov na Štajarskem in Koroškem. Zato pa je tudi jmljivo, da le z nevoljo opažamo, kako ne-tateri naših inteligentov prav pridno zahajajo na veselice v schulvereinske prostore 1 In pod utisom tega dejstva je bila odposlana v „Edinost" notica o navzočnosti g. ravnatelja Žnideršiča na nemški veselici v Šr. Mavru o vsprejemu od strani Nemcev. Uvedel sem dva fakta, ali g. ravnatelja smatram odgovornim le za enega teh fak-tov. Za vsprejem ni odgovoren on, ampak le prireditelji. Pač pa naj bi bil g. ravnatelj odgovoril glede drugega fakta — udeležbe na veselici. A ravno v tem pogledu ni dal pojasnila, marveč se v svoji izjavi, ki jo Je priobčil v „Soči" in „Gorici", omeja le na zatrdilo, da je to perfidna laž, da bi mu bili klicali „Heil Žnideršič" ter da je bil napad v , Edinosti" „ostuden" in „re vol verski". Da ni g. ravnatelj rabil tacih žaljivih izrazov, bi se bil jaz omejil le na reprodukcijo njegove izjave. S tonom v tej izjavi mi je onemogočil to in me prisilil, da odgovarjam — ne le radi sebe, ampak tudi radi lista, v katerega sem pisal. Še enkrat pribijam dejstvo, da še nismo videli nemških pedagogov na prireditvah goriških Slovencev, oilo te ali one stranke. Radi tega mi je nerazumljivo, česa naj bi iskali ljudje aaše narodnosti na veselicah društev s cilji, ki jm isti naši ljudje sami označujejo za .strammdeutsclT ? ! Prijatelji g. ravnatelja pravijo, da je ona notica v „Edinosti" vsebovala grd oseben aapad. To jednostavno ni res. Jaz nisem aipadel osebe, ampak obsodil sem le do-gode k, s katerim je bila oseba v zvezi. Je li sploh možno pisati o javnih dogodkih, ne da bi se nikdar imenovalo nobene osebe ?! in čemu naj bi jaz osebno napadal g. ravnatelja ? Saj mi ni nikoli nič žalega stori! in mi tudi ne more storiti! Opozoril bi n. pr. „Sočo", kako je ona podajala — in ro opravičeno — posl. Stepančiča, ker je bil zašel na prireditev Lege. Tudi to ni bil osebe i napad, ampak le obsodba storjenega narodnega greha, katere pa nI bilo možno napisati, ne da bi se bilo navedlo ime, ki je bilo v zvezi s tem. Jaz bi menil pa, da je g. ravnatelj sam izvršil napad na samega seoe, ko pravi v svoji i tja vi, da bi radi tacih napadov mogel zapreti narodni stvari roko in — srcell Ne, take izjave ne bi bil smel napisati g. ravnatelj, pa tudi če je bil napad v ^Edinosti" tisočkrat kilvičen. Če M bilo iz tacih vzrokov opravičeno izvajanje tacih posledic, na kakorŠnje namiguje g. ravnatelj, potem ne bi bilo zameriti posebno Še slovenskemu žurnalistu, če bi bil že tisočkrat postal — renegat!! Tudi priznanje. V Florenci bivajoči Sclpij Slatoper (pristen „Toskanec") je tudi posegel v boj, ki se bije med italijanskimi pedagogi radi uvedbe slovenščine na ita-lijanskin paralelkah goriške gimnazije. V „Vcce degli insegnanti" pravi: „Nikar ne zaničujem, pač pa občudujem ta nesrečni jezik, ki se je znal po tolikih stoletjih uničevalnih bojev povzdigniti k starim tradicijam in se je v boli ustvaril. Mislim, da Ziliotto ne govori prav, ako pravi, da bi nam služil ta jezik le za okuševanje proze „Edinosti" in pridig slovenskih duhovnikov, ko vemo, da imajo Slovenci na pr. krasne nnrodne pesni in kakega pesnika in intere-sentnega moža. Vidi se, da je ta mož čital „I canti jugoslavi* In da sodi ves narod po prozi kakih podlistkov ali petkraj carskih brošur. Koncert „Pevskega in glasbenega društva" je bil dobro obiskan, ali med poslušalci ni bilo niti jednega duhovnika, čeravno so peli Sattnerjevo „Jeftejevo prisego" in Brucknerjevo „Ave Maria". Klerikalci bojkotirajo to društvo in njih listi ne pri-občujejo niti vrste o njegovih koncertih. Naš nadškof se je peljal v Ljubljano poslušat Sattnerjev oratorij, ali izmed duhovščine ni bilo niti jednega, da bi napravil par korakov v „Trgovski dom". Proglasili so boj na vsej črti vsem, ki niso ž njimi. „Trgovski Dom" se jim zdi liberalna trdnjava; kdor stopa v njegovo dvorano, je v liberalnem žrelu in če poje naše „Pevsko društvo", ni jih blizu ker se jim zdi, da pojejo liberalna grla. Kako po krivici! V petju ni treba iskati politike in v „Pevskem društvu" še posebno ne. Zapelo je „Češčeno Marijo" tako svečano kakor pri kakem blagoslovu v Stolni cerkvi, in pri „Jeftejevi prisegi" je duh frančiškanskega patra plaval v dvorani, a njih ni bilo. Delikatni ljudje . . . Radi napada na njegovo osebo, ki je baje neosnovan, je g. ravnatelj ženskega učiteljišča daroval 20 K za „Šoiski Doma in 20 K za Družbo CM. „Gorici" pa ta slednja ni imenovana; bojijo se je kakor vražjega imena in zapisali so, da gre 20 K v prid „neke narodne družbe". Kaj naj rečemo k temu ? Sicer pa živio 40 narodnih kronic! Male vesti. Naš magistrat se je vendar enkrat zbal silnega poletnega prahu in nabavil si avtomobil za škropljenje cest. Avtomobil je izdelan po v/orcu tržaškega inženirja PiOlina. — Znani tenorist Rrjavec, ki obiskuje dunajski konservatorij, bo gostoval 10. aprila v „Trgovskem Domu*. — Po geslu „raje kitaisko, nego slovensko" so morda ustanovili Italijani v našem mestu kurz esperantskega jezika. — Te dni so odšli častniki-aviatiki z aeroplani in vsem moštvom. Odpeljali so se v poletno postajo Fischamend, odkoder se vrnejo k nam Šele v oktobru. Zaključna beseda k občnemu zboru Sokola v Mavhinjah. Z ozirom na odgovora, priobčena v „Edinosti", bodi povedano, da je za pravilno odgovarjanje neobhodno potrebno natančno proučevanje vprašanja samega. Ako se to opusti, se dogodi, da se pobija trditve, ki jih v inkriminiranem dopisu — ni bilo. Sicer pa je edini možen „odgovor": resno, vstrajno In smotreno delo. S tem je zadeva končana I Podrobno odgovarjanje na obe pojasnili ne bi bilo na mestu, ker bi lahko kompromitiralo idejo. Ostalo pa je vsebovano že vse v temeljnih načelih sokolske ideje. Bratski Nazdar! r. c. Sokol. Popravek. V notici „Roparski umor" v ponedeljkovi številki sem v naglici pomotoma zamenil imeni ponesrečenca in osum-llenca Ponesrečenec je Križaj, a osumljenec Pavlin! _ Vesti iz Istre. Grozna nesreča v Ricmanjlh. Včeraj na vse zgodaj zjutraj so našli v Trst odhajajoči Rfcmanjci ob orogi državne železnice ne daitč od riemanjskega postajališča ležati mrtvo truplo. V njem so takoj spoznali kočij aža koprske poŠte Petra Bassanesa. Po bliskovito se Je ta nesrečna novica raznesla po vsej okolici in iz Kopra na lice mesta dospevša sodna komisija je o nesrečnem slučaju zamogla ugotoviti sledeče okolnosti: JRDRRNSKR BRMKR V TRSTU Občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu z dne 31. t. m. je sklenil izplačati iz dobička za leto 1911 J 6/4% dividendo. Vsled tega se izplačuje kupon štev. 6 počenši s 1. aprilom t. 1. pri blagajnah banke v Trstu, Dubrovniku, Ljubljani, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru po K V TRSTU, dne 31. marca 1912. Upravni svet. F&zor Sirene!!! Dr. Peenik Nov veliki dohod moških, deških in otroških obleK za poletje. Velikanski izbor blaga zt obleke po meri po cenah brez konkurenc« v dobroznani trgovini ,ALLA CITTA' Di TRIESTE" ?rsl, ulica &iosae Cartacci it. 40 (prej Torrente) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ * „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke , „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 214—14 haloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd ALLA CITTA' Dl TRIESTE i m, ulica Giosu Cariicci Ste?. 40 (prej Torrente) Zrst, via S. Cateriru štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni : 11 V« — * • -- Dr. Fran Korsano Specijalist zrn sifilftične In kožo« bolezni ima svoj 124» AMBULATORIJ v ulici S«n Nicot* fttev. 9 <«•* jadransko barko). v TRSTU, Sprejema o Velik, nov dohod najnovejših vzorcev čevljev „KOBRAK" za gospe, gospode in otroke. Zelo ugodne cene. == Zelo ugodne cene. Hovn čevljarnlca 0. GASPARI, Korzo E. Stran IV. EDINOST" St. 94. V Trstu, dne 3. aprila 1912. Mi •: ! ij>n:, tudi med tukajšnjim našim slo- Hm prebivalstvom priljubljeni kočljaž Bassanese, ki je bil šele 38 let star rl kamena, pra>?'» okvirji I I UUoJU itd vpa?:e mere, stopnice, liaki, vrata, okna. Ugodna priiika ! Via Piccardi 18 718 Gramofon automatičen, skoro nov, s 20 novimi ploščami, pripraven za gostilne, ne ceno proda. NaBlov pave inae atni oddelek Edino«t'.- 642 l^lirion stenograf-strojepisec i§če postrauski "fcUrJtJH »a?lužek. Ponudbe pod „Pridnost" na inseratni oddelek Edinosti. 7*20 Za Velikonočne praznike ~ - kupujte - - praške in irnSRe sniati t triOTini s presajenim me 01 in Mem Via Carlo Shega 8. Prodaja se od 1 7* do 6 kg. JAKOB VOLP1N. ? Zaloga uinn in olja ^ lastnega isdelka is svojih posestev v okolici Poreča Prodaja po zmernih ccnah v bivši kleti gosp. Sicherle v Gorici, ulica del Teatro štev. 20. — Pripor- 'a se I^an Star ^h. Odlikovana čevlja niča SRVBIO H Trst, ulica Giosue Carducci štov. 15 (nasproti Portici di Ch ozza) Dobivajo se zelo elegantna obuvala najfinej-e vrste v največji izberi in po zmerni ceni. OeTlji za otroke dolgosti 20 do 25 od Kron 3*50 do K 4*50 n „ t, r 26 „ 28 „ 5'80 „ „ 7'— „ 34 „ „ 7*r>0 „ „ 950 „ „ dečke „ 35 „ 39 „ „ 10'— n „ 12'— „ „ gospode „ 35 „ 39 w „ 12*— „ — „ „ gospe „ 35 „ 39 „ r 12— „ „ 19 — A;o kupite ta obuvala, ste lahko gotovi, da bo to v Vašo korist, ker jih boste nosili doNjO in jih boste dati lahko v popravljanje. Vsak odjemalec, l\ tupi ćevlp, dobi stalijo vešči a za čevlje v dar. Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja slav. občinstvo, da je preskrbela -voje prodajalne : v TRSTU, Via Rnrriera vecchla 3S in Via dci Keft »ri 1 in v GOKIC1, na Starem trsu 1 (na vogalu Rabatih) s svežim poletnim, črnim in barvani m cbu alom ličnega kroja in Izh ter tinela in t pežnegn usnja. Zato se pripoioča za obilen obisk ob prrlik; bližnjih Velikonočnih praznikov. mojih 6ev)jev - - - je pristna TAIMA ! KAVČUKOVA PETA. I Trpežna. - Elegantna. - Higijenična. Pristna brnsba sukna pomladna in poletna sezona 1912. Odre^ek 3*10 m dolg \ 1 odrezek 7 bron • I xt - »ki i 1 t dre*ek 10 kr. n za kompl. ITOŠkO obi. ; J odrezek 15 kron (suknja, teJovnir, h lafe) j 1 odrezek 17 kron -ffurno + + ' 1 odr^rek 20 kron Odrezek za aalonsko obleko 20 kron, kakor tud povrSnike, tur. lodoe, svilene kauigovine itd. pošilja po tov. cenah realna in solidnn, dobro znana zaloga aukua siesel - lmhof - Brttnn (Brno). Vzorci gratis In franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, uaročevati sukna naravnost pri tvrd ki Slegel - lmhof na tovarni5keut mestu ao velike Rtalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malh narcčil v svežem blagu. Grentlca AUS'JStO DeH'AgllOlO - Edini preparat iz zdravilnih rastlin. - Tovarna: f rst, uL Farneto 36. Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavijanju, bolečinam in žganju v želodcu itd. Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčlci Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo grpnHrg jflgustO D&U* AjllOlO pred kolero tržaiba posojilnica m Minira V listal hlftf. rsflistrnvana zadruga z :: omejenim poroštvom :: I Telefon gt.tt52. Trst, PlazzD Csserma Zf I. n. (uhed sla jnlh stopnicah). Hranilne vloge sprejema od vaakFga., če tudi ni ud in iV II Ot jih obrestnje l^^r (4. j O Rentnl davek od hranilnih v!o£ plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Poaojila daj a ca vknjižbo po dogovoru 1 Na menjice po 6° 0, na zastave I po 5'/t8', in na aznortlsaoljo xa daljšo debo po dotrovom 0000 Uradro tire: od 9.—12. uie dopoludne in od c.—i"t popnludne. Izplačuje »e v*aki dzn cb nredoih urah. — Ob t:ede-ijab iu praznikih je u ' a d z h p r t. I Pt?£tno - hranilnlčri raftun 816 004. (■a najmotfernajs srejeno varnostno caiioo z& ehr&ac« vrednost papirjev llatln itd kakor tudi hranilne pušlce. s kater^i «te rihju-*pe:nej navaja Studiti -vnjo deco I_____ O priliki velikonočnih praznikov priporočani slavneintt občinstvu svojo dobroznan" OST* PEKARNO in SLADČIČAENO IBS - T nt, Vrdela štev. 656 (Boiket) = Zaloga najfinejših mok za pecivo. -— ■ r —— Posebno priporočani - - ------—■ - - i I maslen kruh (pince) in goriške presnice izgotovljene iz naravnega masla. Specijaliteta: vino v steklenicah ter vsakovrstnih triškotov in sladek, j _Udani LEOPOL > MILIĆ. | 1 Pozor! Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Ralkan (SQ