NO. 41
VINA
SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR
CLEVELAND 8. 0.. MONDAY MORNING. FEBRUARY 28, 1949
LETO LI.-VOL. LI.
VE5TI
I Z SLOVENIJE
0 ‘DOBROTAH’ V TITOVINI. 289 straneh ima okoli 300 pesmi z notami in besedilom Stane dolar.
UMRLI SO: Ivanka Rozman, vdova sodnika v Ljubljani,
— Skoraj vsa poročila soglašajo v tem, da je gospodarska kriza v Jugoslaviji že prišla do vrhunca. Ljudje stradajo, številna pisma pripovedujejo, da bele Maks Seidler, dimnikarski moj-
moke in mesa že skoraj več ne poznajo. Masti so dobili le eno tretjino tega, kar je bilo predpisano. Dobivajo le koruzno moko, pred kratkim so prejeli tudi po 14 kg enotne moke. Trgovine so prazne. Tudi tobak in vžigalice je težko dobiti. Pred trgovinami stoje dolge vrste ljudi, ki čakajo na delitev, pa se morajo vračati, ker ni dovolj blaga.
Minister Kardelj je na kongresu v Ljubljani napovedal nova nasilja kulakom (večjim kmetom) in udaril po Cerkvi, kot nositeljici reakcije in odpora. Naglasil je, da kulaki in pa cerkveni krogi s svojim vplivom ovirajo socializacijo (t. j. bolj-ševizacijo) države.
ŽENE NA DELU V RUDNIKU. — “Poročevalec"’ (kaj ta vse ne pove!) piše z dne 19. oktobra m. 1. tole: “V počastitev kongresa AFZ so v Mežici sklenile žene tri nedelje zapored delati v rudniku, da bodo pomagale doseči plan izkopa. Prvo nedeljo se je prostovoljnega de-
ster v Ljubljani, Katarina Marc v Ljubljani, Hugo Rumpret, Ljubljani, Marija Golob, rojena Rebula v Ljubljani, Marija Bu-toln v Mariboru, Frida Loger Ljubljana, Ana Indof v Ljubljani, Emilija Svetličič roj. Japelj v Ljubljani, Ivan Volčič »v Ljubljani, Alozij Praprotnik, Domžale, Terzeija Nose, v Žužemberku, Frančiška Holešek rojena Kaplja, Trbovlje, Karol Zupančič Duplica, Matija Mihevc Ljubljana, Hugon Rumpret Ljubljana, Josip Pavlin, Trebnje, Alojzij Knafelj Ljubljana, Marija Omerzel Ljubljana, A-dolf Zupančič, Studenec pri Stični, Janez Pangerc, Tacen, Šmartno pod šmarno goro, Alojzij Uran, Selnica, Franja Pernat, Ormož, Jožefa Anžin, roj. Pirnat Jarše pri Domžalah, Rado Grum, šolski nadzornik Ljubljana, Vinko Košmerlj, Vrhnika, Marija Vadnjal, roj.. Lovše, Ljubljana, Josip Žnidaršič, Ljubljana, Ivanka Kržič, Ljubljana, Henrik Lindtner, ra-Ljublj,
Proinja Slovencem vZed. državah
V Nemčiji živi trenutno preko 2,000 Slovencve, ki žele emi-grirati. Mladi možnost oditi v Starih in pa družin z otroci se pa vse brani. Tudi Argentina, ki je doslej edina sprejemala stare ljudi, je v zadnjem času odklonila, V3e nad 60 let satre in samce nad 46 let. V glavnem so to družine, ki so bile v letih 1941 in 1942 nasilno izgnane iz svojih domov in odpeljane na prisilno delo v Nemčijo, pa se danes nimajo kam vrniti, ker so njih domovi uničeni, Tu v Nemčiji jim je nemogoče ostati, ker ne dobe dela. V druge države ne morejo. Ostane jim edipo še upanje, da bodo mogli v USA. Podpisani, njihov dušni pastir, prosim vse Slovepce-Amerikan-ce: Usmilite se svojih sonarodnjakov, ki so obsojeni v počasno smrt, ako jim pravočasno ne priskočite na pomoč. Doživel sem strahote revolucije v domovini, gledal smrti v obraz v lagru Dachau, preživel njegove strahote, pa mi je danes težje pri srcu kot takrat, ko gledam, kako naš narod v tujini gine, kako duševno in telesno propada. Prosim Vas, priskočite tem nesrečnežem na pomoč, poiščite jim med prijatelji- in znanci sponzorje, ki jhn dajo delo in stanovanje, da bodo tako mogli priti v USA.
NOVI GROBOVI Nadaljevali bodo zgradbo
Trans-arabskega cevo-
Joseph Hraster
Po dolgi bolezni je umrl Joseph Hraster v soboto zjutraj v Sunny Acres, Warrensville.
voda za petrolej
Washington. — Trgovski federalni tajnik je izdal dovolje-
'n SlmCi,'?laJ0!Bil.je 34 !et .staT,..Z.a.p08le.n.je "Je- da sTarne uporabiti’25JIOO
ton jeklenih cevi za zgradbo
razne države.jbil kot uradnik v White Motor'
wsi jcnicum l/CVl M aRlOUUi
.Co. Zapušča mater Mary, roj..trans-arabskega cevovoda za pe-Pavlich, na 6422 Varian Ave., ‘trol^jsko ’ ’ *	■ •
Aziji. I milj.
industrijo v prednji Cevovod je dolg 1,46T
brata William, ki je lastnik Parker Hardware Co. na 75 in
^•.Claif Avf;in rtr« S!arie! Gradba je bila ustavljena v Hem E tete Urbič m Marlene. aprj]u ]anskega leta radi neure-Bil jo rojen v Clevelandu. Po-i greb bo v sredo ob 9:16 dopoldne iz Zakraj škove|ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer bo pogrebna jev. maša ob 9:30 in potem na'pokopališče Kalvarija.
John Simoni
Po dolgi bolezni je umrl John Simons (Szymanski), 7926 Sowinski Ave. Izdihnil je v Lakeside Hospital v nedeljo zjutraj. Biti je star 42 let. Rojen je bil v Pittsburgh, Pa. Zapušča soprogo Mary, rojena Bowers, 'hčeri Florence Grimes in Lillian, očeta Kazimir, štiri brate, sestro in vrtSkinjo Marie Beverly. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev St. Francis.
Matt Pishler
Za srčno kapjo je preminul Emergency 'bolnišnici Matt Pishler, star 59 let, stanujoč na 17101 Waterloo Rd. Bil je samec. Zadnjih 16 let je vodil ga-solinsko postajo na E. 235 in Lakeland Blvd, Roj en j p bil
jenih razmer in vojske med arabskimi deželami in Palestino. Ponovna odobritev gradbe se smatra za najsigurnejše znamenje, da Amerika čuti, da so se razmere na prednjem vzhodu uredile in so investicije tam zopet možne. Ta cevovod, ko bo dograjen, bo bistvene važnosti za vso gospodarsko in vojaško situacijo v Sredozemlju. Cevovod je v lastništvu Standard Oil Cmp., Texas Oil Co. in Vacuum Oil Co. Kompanije so se zavezale, da bodo dobavljale deset let po zgradbi vso potrebno količino petroleja za USA.
Rodes. — Sedaj ko je f»dpi-sano premirje med Palestino in Egiptom, so tudi druge prednje-azijske države pripravljene, da sklenejo podobno pogodbo. Takoj bodo začela pogajanja s Trans-Jordanom. Pogajanja
Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice
Prošnja—
Dobra clevelandska slovenska družina je sprejela večjo begunsko družino pod svojo streho. Da bo družina ko bo prišla v Ceveland, mogla kje prebivati, je sponzor priredil zasilno kuhinjo in stanovanje. Daši sponzor ni premožen, je oskrbel vse drugo sam, le štedilnika ozirom« peči za kuhinjo nima sam, če ima kdo kako obrabljeno peS, ki je ne rabi več, ali ki bi jo prodal ceneje, naj bo tako dober in pokliče IV 7079 ali pa javi v uredništvo našega lista.
Sedmina—
Ob sedmini- bo sv. maša za pokojnega Frank Pirca v torek 1. marca ob 8:45 v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki so vljudno vabljeni, da pridejo k sv. maši.
Sliko ponovijo—
Slovenska premikajoča slika “Triglavske strmine,” ki je bila pokazana v Norwood gledišču zadnji četrtek, bo ponovno kaza-na v istem gledišču v četrtek 10. marca. Zadnji četrtek je prišlo gledat sliko toliko ljudi, da niso niti mogli vsi k dvema predstavama. Več sto jih je moralo od-
Lebanonom so že v teku in pri- domov' Z.ato P* v ^trtek čakujejo, da bodo kmalu zaključena ugodno.
žene prostovoljno šle na delo v rudnike, in to celo v nedeljo, tega menda na svetu nihče ne verjame.
BRIGADNI SISTEM. — Da se narod še bolj vklene pod nadzorstvo rdečih valptov, je uveden takozvani “brigadni sistem.” Brigada je delovna enota, sestavljena iz gotovega števila delavcev (15 — 20). Na čelu brl. gade je brigadir, že ime samo pove, da vlada v taki formaciji vojaška disciplina. Komunisti sploh zelo radi formirajo vse po vojaško, pri tem pa trdijo, da so najmiroljubnejši ljudje na svetu. Take delavske brigade so že uvedene po tovarnah, ce!o v kmetijstvu, posebno tam, kjer so kol-
Senator Taft proti vojatki pomoli Evropi
Washington. — Senator Robert Taft je dal izjavo proti ____
oborožitvi Zaipadne Eivrope, ipo- Agnesstrasse 46/11, Germany, sebno Norveške, ker misli, da
SSfw
pri Ligi kat. slov. Amerikancev 10316 Barrett Ave. Cleveland, Ohio ali pa vsak v svojem župnem uradu.
Za vse eventuelne informacije Vam je vedno na razpolago Rev. šeškar Franc, Munchen,
bi to vodilo hitreje do sovjetskega napada za zaipadno Evropo, misli, da bi to bila bolj verjetna posledica kakor pa utrditev miru. Senator Taft priporoča naj bo atlantski pakt tak kot je pakt med severno in južno Ameriko. Verjetno bo to stališče odločilnega republikanskega zastopnika spravilo v nove težave delo za severno-at-lantski ipakt ker hočejo evropske države imeti zasigurano vo-
; Truman na proslavi
hozirali kmečko posest. Tako so po brigadnem sistemu gradili jaško pomoč, zadružni dom v Šempasu, Vipa- ~ vi in Črničah na Goriškem. V Šempasu delajo celo po noči v J^IlOfSOfrJackSOll OIHiVJl izmenah. Pravijo, da se bri-J Washington — Predsednik gadni sistem zelo obnese. Radi Truman je govoril na dveh pro-verjamemo, če pa stoji za hrb- ^ alavah dneva Jefferson — Jack-
tom valpet tlake...
kot nekoč v časih
^on. Slavil je zmago demokrat-[ske stranke pri zadnjih volitvah
SLOVENSKA PESEM. — in demokratsko volilno platfor-
Tri tt tal
Thorez že sedaj izroča Francijo Rusiji
Pariz, Francija. — Parlamentarni krogi in državniki se razburjajo nad izjavo komunističnega voditelja Thoreza, ki je dejal, da mora francosko ljudstvo podpirati sovjetsko arma-' do, če bi zasedla Francijo. Nekateri zahtevajo, da mora Tho-’ rez pred sodišče kjer naj se zagovarja radi veleizdaje in propagande proti republiki. Celo posamezni komunistični voditelji hite izjavljati, da ne soglašajo s Thorezom.
Dr. Cigan in prof. Mihelič ata v^mo. Zagotovil je, da bo kongres Spittal, Kaernten Austria izdala (izpolnil obljube, ki so bjle dane novo slovensko pesmarico. Na med volilno borbo farmarjem in
delavstvu, kljub silnemu naspro- Komunisti v tovanju, ki gre po celi deželi.
Zapretil je, da bo šel osebno zopet na vlak in potoval od kraja do kraja Amerike, če bo treba
Pet katoliških škofov pred obsodbo v Romuniji
Bukarešta, Rujmmija. — Pet zaprtih katoliških škofov vzhodnega obreda pričakuje sodnega postopanja proti njim.
Poljski priprav-
ljajo kazenski proces proti kardinalu Sapieha. Rumunski škofje so naravnost obtoženi, da so Lena omož. Mirtich, brata Jo-
Maurice Thorez, vodja francoskih komunistov, je javno iz-jUud> obvestiti o sedanjem delu javil, da bodo francoski komu- ^onodaje. Izrazil je prepriča-nisti odprto stopili na stran Sov- nje, da je njegov Fair Deal pro-
jetske zveze, ako ta pošlje armado v Francijo,
To bi storili tudi ameriški ko-
gram najboljše kar je mogoče v sedanjih razmerah storiti v ameriškem socijalnem in gospodarskem življenju ter napovedal
munisti in tovariši, to je gotova(najostrejši boj vsem, ki naspro-stvar. Pa ni slišati, da bi v za-,‘ujejo radi svojih posebnih inte-padnih demokracijah vlade sto- resov.	....
pile na prste takim patriotom. Razgovor V Jugoslaviji * * *	Prvi delavec: No. tovariš, ali
Kaj pravite, koliko časa bi si za Tita ali za Kominforma? človek v državah onkraj železne- Drugi delavec: Za Tita goto-ga zastora dihal zrak, ako bi ja- vo nisem. Kloroforma pa ne po-vno izjavil take besede v prilog znam, kakšen možak je in s kom kaki državi iz zapada? Aha,.drži. Ge bi vedel, da je za Ame-uganili ste.	jrikance, W bil z njim.
in Marija sorodnikov. Tukaj je bival 41 let ter je toil član dr. Združeni Bratje št. 26 SNPJ. Pogreto bo v sredo zjutraj ob 9:30 uri iz 2e-letovega pogrebnega zavoda na 458 E- 152 St., na pokopališče Whitehaven.
Jakob Rastresen
Po kratki bolezni je preminul Jacob Rastresen, Star 58 ,lelt, stanujoč na 15500 Daniel Ave. Tukaj zapušča brata Frank. Rojen je bil v vasi Vrh Sv. Treh Kraljev pri Logatcu kjer zapu* šča brata Jožef, sestro Roza Sušnik in več sorodnikov. Tukaj je bival 37 let in je bil član dr. Blejsko Jezero St. 27 S’DZ. Pogreb bo v torek popoldne ob 1:30 uri iz Želletovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na pokopališče Whitehaven.
Agnes Tappet
Po dolgi in mučni bolezni je preminula na svojem domu na Aurora Rd., Maple Heights, O. dobro poznana Agnes Yappel, rojena Hočevar (Jumanova Neža) stara 65 let. Tukaj zapušča žalujočega, soproga John rojen v Črna Vas, Dolenjska šranga pri Ljubljani v trnovški fari, sinove John, ml., Louis, Anton, Frank, William; hčere Agnes omož. Scheiber v Trenton, Pa., Frances omož. Lach, Rose omož. Wolf, 18 vnukov, sestri Louise omož. Germ,
gledišče odprto zvečer. Vsak, ki
dat siko še enk
New York. — Preko pet tisoč ljudi je paradiralo po peti aveniji in protestiralo proti postopanju madžarskih oblasti s kardinalom Mindszenty. Na čelu protestne povorke so bili Knights of Columbus in . druge katoliške organizacije. V katedrali St. Patrick je škof Flan-nelly imel pontifikalno sv. mašo, ki ji je prisostvoval tudi kardinal Spellman. Mnsgr. McCormick je govoril o madžarskem kardinalu.
10. marca slika kazana od 2:30
It bolnišnice—
Mrs. J. Skede!, 20114 Scolt-sda'e Ave. Shaker Heights, 0. se je po prestani operaciji vrnila na svoj dom, kjer je še pod zdravniško oskrbo. Tem potom se želi zahvaliti vsem prijateljicam za obiske, cvetice in kartice.
To ji je gotovo pomagalo k hitrejšemu okrevanju.
Vabilo na sejo—
Podružnica št. 49 SŽZ vabi jutri včeer ob 7:30 na sejo, ki se vrši na 21100 Arbor Ave. Euclid, O. Na programu, je volitev delegatinj za konvencijo in načrti glede pomladanskega plesa.
Delavci bodo šli nazaj—
NYC železnica naznanja, da bo poklicala s 16. marcem vseh 5,000 delavcev nazaj na delo, ki jih je poslala domov začetkom februarja. V Clevelandu je bilo prizadetih okrog 600 delavcev pri NYC v Collimvoodu.
Sedemdnevnica—
Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Helen Urbas ob priliki sedmine njene smrti.
13. Marca o pol treh—
Na včerajšni Seji gl. odbora Zveze Najsvetejšega Imena, je’ . bilo dolčoeno, da se pozove in naprosi odbornike in zastopnike.
popoldne in vse skozi, dokler je vseh društev, klubov In skupin,
ki bi hoteli sodelovati pri prireditvah na Slovenski katoli
bili prijatelji rimskega paipeža in so mu ostali zvesti čeprav se je on izjavil proti Sovjetski Uniji in komunizmu. Ti škofje so duhovni voditelji 1,500,-000 katoličanov vzhodnega obreda v Romuniji. Duhovnike tega obreda komunistične oblasti posebno preganjajo in mučijo. Škofje so že od oktobra v ječah.
-----o...- -
Trgovska pogodba med Anglijo in Argentino
Buenos Aires, Argentina. — Velika Britanija in Argentina sta začeli pogajanja za novo trgovinsko pogodbo. Koncem marca poteče sedanja pogodba.
seph in veliko sorodnikov. Rojena je bila v vasi Kal pri Žužemberku kjer teapušča 2 sestri in več eorbdnikov. Tukaj je bivala 46 let. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:30 uri iz Žele-tovega pogrebnega zavoda tna 6602 St. Clair Ave. na pokopališče Highland.
Palestina prosi za sprejem v Zvezo Narodov
Lake Success. — Palestina je nanovo zaprosila za sprejem V Zvezo Narodov. Ker so novo judovsko državo priznale mnoge članice Zveze Narodov, pričakujejo Judje, 4* bo njffiova država sedaj sprejeta brez težav.
Razne najnovejše svetovne vesti
SOFIJA. — Doslej so bili zaslišani trije protestantski duhovniki pred sodiščem radi veleizdaje in vohunjenja. Vsi trije so priznali, da so krivi. Vsi trije so gladko vse priznavali česar jih komunisti dolže. Eden je svojo zgodbo pripovedoval med jokom in stokom. Vsi so govorili, da so bili v šlužbi sovražnikov. Vsi so pripovedovali, da so šele v ječah spoznali, da niso prav ravnali. Vse izpovedi so take kakršne se ponavljajo pred komunističnimi sodišči, ko obtoženci vse priznavajo, kar jih sodišče dolži in vpraša. Obtoženec Ivanov je na začetku svojega priznanja vendarle rekel, da človek v veliki stiski ne govori resnice ampak se zateka k laži.
•	•	•
RIM,	ITALIJA.	— Podpredsednik	vlade	Giuseppe	Saragat,
voditelj socialistične	stranke	je dal	ostavko	na	podpredsedniško
vlade. V svojem odstopnem pismu povdarja, da ni prišel v nikak spor z vlado De Gasperija ali da mora odstopiti, ker tako zahteva izvršilni odbor njegove stranke.
•	•	*
PARIZ. — Minister notranjih zadev objavlja, da so štirje voditelji komunistov bili aretirani in izročeni sodnim oblastem radi tega ker so obtoženi, da so sovražnikom izdajali francoske vojaške in državne tajne. Policija je napravila preiskave v vseh uradih komunistične stranke v Parizu. Trije aretirani so uredniki komunističnih listov, eden pa je bil risar v uradu za zrako-plovstvo.
BRUSSEL, BELGIJA. — Na kongresu Evropske federacije' je Churchill povdaril, da Zveza Narodov v svoji sedanji sestavi ne more preprečiti vojne. Rekel je, da je v tem oziru sedanja Zveza Narodov elabejša kot je bila Liga Narodov po prvi svetovni vojni. V svojem govoru se je odločno poetavil na stališče, da v Evropsko federacijo spadajo vsi evropski narodi, tudi tisti, ki
še enkrat. Slika je za- sestanek v nedeljo 18. marca, '	’	' lob 2:30. Namen je da sestavimo
pripravljalni odbor in določimo okvirni program. Ker bo to velika prireditev vseh katoliških Slovenčev, je potrebno veliko zastopnikov za posvetovanje. Sestanek bo v šolskemu poslopju na Glass Ave. po molitvah v cerkvi.
Predpustni ples v Newburghu—
Jutri v torek zvečer ob 8. uri priredi dr. Najsv. Imena v S. N. D. na 80. cesti prijetno domačo zabavo za vse ljudi. Igrala bo izvrstna godba. Pri mizah bomo imeli vsega dobrega. Začetek ob 8. uri zvečer, konec pa ob 12. uri. Vsi ste prijazno vabljeni.
res tako zanimiva, da vsakemu priporočamo, naj jo gre gledat, ako mu je količkaj mogoče.
Seja in volitev—
Podružnica št. 14 SŽZ bo imela jutri večer ob 7:30 svojo red-no^sejo v SDD na Recher Ave. članice naj se udeležijo v velikem številu, ker bo poleg seje tudi volitev delegatinj za prihodnjo konvencijo. Ker bo jutri ravno pustni torek, bo po seji tudi dober prigrizek in vesela zabava.
Znižanje plač in cen avtomobilov pri General Motors
Detroit. — General Motors Corporation je znižala cene avtomobilom in trakom in istoča-
___ zmanjšala plače svojim
341,000 delavcem it uslužbencem. To je prvo znižanje plač po letu 1987. Znižanje znaša od 10 do 40 dolarjev pri avtomobilu, zmanjšanje plač pa po 2 centa ha aro za 273,000 delavcev, ki so plačani od ure in za 10 dolarjev na teden za 68,-000 uslužbencev. Znižanje plač stopi v veljavo 1. maica. Znižanje cen avtomobilov so tale: po 10 dolarjev na vseh modelih Chevrolet, po 15 dolarjev na vozovih Oldsnobile serija 76 in po 20 dolarjev serija 88 in 98, na vozovih Cadillac po 25 dolarjev, 30 in 40 dolarjev, na modelih Buick po 16 do 25 dolarjev, na modelih Roadmaster po 20 db 80 dolarjev, na modelih Pontiac po 16 dolarjev. Podjetje bo prihranilo na pia-
no’sedaj pod komunistično tiranijo. Cilj evropske federacije je, 4ah približno 13,640,000 dolar-
da j rii osvobodi in združi, ter potem organizira demokratično Evropo. Evropska zveza naj bi bila člen v splošni mirovni organizaciji sveta, ki pa se mora oprostiti vseh vplivov komunisitčne ideologije in postaviti skupno organizacijo vseh narodov na nove osnove in se opremiti z novimi sredstvi, da bo res mogla biti čuvarica miru.
jev letno. Delavska unija se o znižanju plač še ni izjavila. Po pogodbi, ki je v veljavi, pa mora komtpanija 29. maja odobriti in izplačati povišanje po 3 cente na uro.

1949
um Ameriška Domovina
5gpS ’fflJpsaSBJi \ | J >i [ J;t|i'q I f f liVTBBBBBSfc
(JAMES DEBEVEC. Editor)
8117 St. CUtr Ave.	HEndenon 0628	CleveUnd S, Ohio
_______ Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
krat slišimo: Zakaj Bog vse todppušča? Ali morda ne dopušča ravno zato, da pojekleni svoje vernike, da jih utrdi, da začno razumevati besede, ki ji je Kristus rekel Ananiju glede Savla — Pavla: "Hočem mu pokazati, koliko bo mo^ ral zavoljo mojega imena trpeti" ?
Ali ni naše Krščanstvo vse preveč pomehkuženo.
FEBRUARY
iw m w
1*345 678 9 K) II n 13141516 1718 19 »21 22 23 24 25 26 2728
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00-na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
No. 41 Mon., Feb. 28, 1949
“Pustiti nade, to boli... ?”
Knjiga “GOD’S UNDERGROUND" nam na široko slika, kar smo doslej le v drobcih in drobtinah tu pa tam slišali. Dalje ko čitaš in obračaš liste v njej, bolj čutiš, kako si-presenečen in iznenaden. In zelo prijetno iznenaden, če ti je srce res krščansko in katoliško. Pred teboj se razgrinja veličastno bojno polje daleč za železnim zastorom, široko bojno polje med Kristusovimi zvestimi in brezbožnim totalitarnim brezboštvom, ateizmom.
Hrvatski duhovnik, ki je popisal dogodke in jih po posredovanju Msgr. Fultona Sheena izročil Greti Palmer, da je spisala knjigo, je v knjigi imenovan le z imenom “Father George.” Toda znan je osebno zelo mnogim Amerikancem, seveda tudi in zlasti katoliškim Hrvatom. Svojo čudovito medvojno karijero je začel doma na Hrvatskem takoj po izbruhu vojne s Hitlerjem.
Postal je vojak, pa ne v prvi vrsti zoper Hitlerja, ampak vojak Kristusov na svojem cerkvenem polju. Pomagal je reševati iz Hitlerjevih rok mnoge, ki jih je! nacizem preganjal, vključivši Jude. Iz Zagreba se je moral umakniti najprej v Dalmacijo, kjer je ustanovil skrivno šolo za protifašistično mladino. Ko tam ni bil več varen, je šel med partizane, najprej doma, pozneje na Slovaškem. Izdajal se je na zunaj za zdravnika, kar v resnici tudi je, saj je šele po. zneje začel študirati za duhovnika. Toda v resnici je bilo njegovo delo med partizani v prvi vrsti skrb za duše. To je bila zelo težka naloga, zakaj skrivati je mora/ svoje duhovništvo enako skrbno pred nacisti kakor tudi pred komunisti.
Kako je deloval in kako je vsepovsod naletel na globoko verne ljudi, ki si tudi pod najhujšim pritiskom zunanjih, okoliščin niso pustili iztrgati iz src globoke vere v Boga in njegov nauk, čitati o vsem tem je za nas pravo razodetje. Takih je našel nepričakovano veliko šte.vilo med vsemi stanovi: vojaki, kmeti, meščani. Celo v vrstah same Rdeče Armade je naletel nanje presenetljivo pogosto. Eden takih visokih častnikov Rdeče Armade mu je preskrbel potni list, ki je temu hrvatskemu duhovniku odprl takoj po končani vojni pot v notranjost rdeče Sovjetije.
Nekako šest mesecev je “Father George” potoval križem kražem tako tesno zaprte Sovjetije. Seveda ni bil oblečen kot duhovnik, ampak kot partizanski častnik. Hodil je od vasi do vasi, od mesta do mesta, od ene do druge samotne kmečke hiše po deželi. Na skrivnem se je shaja! z verniki, ki niso smeli in še danes ne smejo na zunaj pokazati svoje vernosti, pa imajo skrivne znake in gesla, po katerih se med seboj spoznavajo, kot so se spoznavali prvi kristjani v Rimu po znamenju ribe. Te znake so radi zaupali temu duhovniku in tako je prišel na svojem potovanju v stike z zmerom večjim številom izredno gorečih kristjanov.
O vsem tem nam pripoveduje v tej knjigi in opisuje, kako je srečeval po deželi in mestih preoblečene duhovnike, ki se znajo silno spretno skrivati pred oblastmi, pa na skrivnem krščujejo, poročajo, spovedujejo, mašujejo, poučujejo. Enako je srečaval potujoče pevce in glumače, ki pa v resnici niso drugega ko apostoli za širjenje kraljestva Kristusovega. Tolažljivo je njegovo pripovedovanje zlasti s tega sfalMča, da v Sovjetiji -- za te ljudi je pa dežela še zmerom Matjuška Rusija! — niso verni le stari ljudje, ampak tudi mladina. Čeravno ni imela nobenega verskega pouka v javnih šolah, morda niti ni imela prilike, da bi se dala poučiti v verskih rečeh na skrivnem, vendar ni vse brezverno, kar je mladega. Veliko jih je, ki so prišli do vere v Boga in v nadnaraven svet brez zunanjih pripomočkov, kar iz lastnega razmišljanja, ki jim neprestano postavlja pred oči ono večno vprašanje: ZAKAJ . , .?
Razume se, da je življenje te(ga pogumnega duhovnika več ko enkrat viselo na zelo drobni niti. Ko se je vrnil iz Rusije v povojno Češkoslovaško, so ga aretirali in vrgli v ječo, kjer je na lastni koži občutil mnogo grozot komunističnih ječ. Po posredovanju nekega francoskega prijatelja se je posrečilo, da je bil končno oproščen in je pobegnil preko meje v zapadno Evropo, od tam pa pozneje v Ameriko.
Ko človek bere. to opisovanje, se ob vsaki strani knjige holj živo zaveda, da tudi mučenci pod komunizmom ne umirajo "brez upa zmage,” da jim ni treba vzklikati z Gregorčičevim hajdukom: “Pustiti nade — to boli..Živo se zavedajo, da jih ostane za njimi še veliko število, ki nadaljujejo boj. tih boj. pa vztrajen boj, za utrjevanje Kraljestva tudi zn železnim zastorjem. In če je to mogoče v sami globoki Stalinovi Rusiji, kako morejo komunistični vrhovi v takozvanih satelitskih drž Tfesbolj proti zapadu upati, da bodo uničili krščanstvo? ZaKSj bi bilo treba našim časopisnim pisavcem ugibati, če morda ne bo Cerkev izgubila do konca vsega tistega sveta, kjer je zavladal komunizem?
In tu je morda ti^di odgovor na vprašanje, ki ga dosti
Prisrčna zahvala
Cleveland, O. — Ob zaključku zelo dobro uspele kampanje March of Dimes” se želi slovenska sekcija prisrčno zahvaliti vsem darovalcem, podpornikom in delavcem, ki so sodelovali pri tej plemeniti akciji in dvignili naš ponos pred ameriško javnostjo. Našo najlepšo zahvalo naj sprejmejo društva podpornih, kulturnih in prosvetnih ustanov, naši trgovci, profesioni-sti in posamezniki za pelmenite darove. Naša zahvala naj velja vsem onim, ki so dejansko pomagali pri dobro uspeli prireditvi, kakor tudi nabiralke desetic ob času kampanje. Dovoljeno naj nam bo, da objavimo zaključne račune od akcije, ki jo je v imenu vseh Slovencev v Clevelandu vršila naša Slovenska sekcija:
Čisti preostanek plesa March of Dimes $634.75; prostovoljni darovi $935,60; darovi poklonjeni v skrinjice $131.45; nabiralke decsetic na plesu $100.42. Skupno $1,801.62. Manj poštnina in‘pisemski papir $20.70, čisti dobiček izročen NFIP — $1,780.92.
Pripomniti je, da je to najvišja vsota, darovana od nas Slovencev, odkar obstoja National Foundation of Infantile Paralysis.
Končno hvala vsem za vse, kar ste dobrega storili.
Max F. Traven,
p reds, slovenske sekcije.
Victoria Hočevar, tajnica slovenske sekcije in ostali odbor.
da, ki nas zlasti v poletnem času večkrat obiščeta, dalje tudi naš poznani prodajalec zemljišč Jože Globokar iz Clevelanda. To so vam res prijazni ljudje, s katerimi se človek res lahko kaj pogovori.
Kakor sem že rekel, prijeten večer med tako prijazno družbo smo preživeli in sedaj bomo pa še počakali, da bo prišel slavnostni dan poroke in takrat bom pa spet kaj napisal,,če bom seveda zraven. Vsem in za vse prav lepa hvala in pozdravljeni.
Frank Leskovic.
-o-------
Hubbardske novice
Madison, O. — Po dolgem času smo imeli zopet malo razvedrila in veselja na našem prelepem Hubbardu. Vesellii smo se namreč pri naših sosedih Burjevih, kjer je njih vnukinja Mici obhajala svoj pomembni
rojstni dan. Pravim pomembni.
To pa zato, ker je ta dan zapu- d.oljžni biti njeni branitelji, za-
Naše naloge in delo za leto 1949
Cleveland, O. — Menda ga ni katoličana v Ameriki, da ne bi vedel in se zavedal, za kaj se gre v borbi po širnem svetu v zadnjih letih. Katoličanje, kot udi sv. Cerkve se moramo zavedati časa in slediti glasu sv. Cerkve, če računamo, da smo to, kar velja beseda — katoličan. Dokler gremo v cerkev ob nedeljah, dokler računamo s tem, da bomo potom Cerkve odšli deležni njenih obljub iz tega sveta, smo tudi dolžni, da ji v vseh njenih navodilih sledimo in da skušamo na vseh krajih in ob vseh prilikah vršiti to, kar nam narekuje in svetuje v borbi, ki jo ima na-pram tem, ki se zaganjajo vanjo.
Liga ameriških katol. Slovencev v Ameriki ima veliko nalogo, veliko dolžnost. Danes niso več časi, ko narodi mirno in molče vršijo svoje verske dolžnosti danes se dviga javni klic sv. Cerkve pa boj. Ta boj je v prvi vrsti MOLITEV, dalje pa tudi dejanji. Dejanja so mnogovrstna: Kjer je boj javen na-pram veri in Cerkvi, tam je tudi naša dolžnost, da napade dejansko zavračamo in tako Cerkvi pomagamo. Cerkev tvorimo katoličanje. Cerkev obstoji radi nas in za nas. Torej smo mi
cije. Tako bodo nastopile tudi pri sv. Vidu ponovne skupine različnih društev in skupin spadajoče v faro.
Krona vseh ter prireditev pa bo na prvo nedeljo v juliju, kjer je najet mnogim znan imeniten prostor “Bray-Burn garden,” kjer se vršijo manifestacije lahko ob vsakem vremenu in kjer ljudstvo lahko v hladni senci posluša govore.
Za ta dan Liga, ki Je v tem združena tudi z Zvezo Najsv. Imena, ki se je zavzela za to izredno prireditev, že sedaj vabi tudi oddaljene naše katolične in vernike, da bi računali na soudeležbo. Vabimo tudi Kanadčane; vabimo tudi vse one, ki so dosepli ali še bodo dospeli kot begunci v Ameriko do tedaj. To bi bil SLOVENSKIH katoličanov dan, ali tako zvani BARAGOV DAN; Ta dan naj si zapišejo v letni zapisnik vsi verni in resnice željni katoličani. — Nihče* če bo živ in zdrav, naj ga ne zamudi!
Anton Grdina.
stila otroški 3tan in stopila v dekliškega in sicer do časa; ko bo srečla svoj par ali tovariša, s katerim bosta potem vodila nadaljno življenje. Ker je Mici fest dekle, si bo kaj lahko izbrala tudi fest fanta. Jaz sem ji bil predstavil Maksa, ker se mi zdi fin in naobražen dečko, ki se zanima tudi za Hubbardske novice, ker bere Ameriško Domovino. Noja, pa o tem bo že Mici sama ukrepala, ker je to pač njena privatna zadeva.
Torej imeli smo res lep večer, kajti prihiteli so številni prijatelji in prijateljice tudi iz Clevelanda na ta “surprise party,” da so tako počastili svojo prijateljico. Mladina se je veselila in tudi plesala v spodnjih prostorih, pa da ste jih slišali, kako lepo so prepevali slovenske melodije. človek se v resnici kar čudi, ko posulša to mladino. —
govorniki. Torej smo naravnost poklicani in dolžni jo poslušati. Ako tega ne storimo, ako to preziramo, zanemarjamo, potem smo zamudili svojo dolžnost m postali nevredni svoje verske dolžnosti in se odrekli biti njeni udje, za kar se ne bomo mogli nikdar opravičevati za svoja nevredna dejanja.
Liga v Clevelandu, ki je podružnica glavne Lige v Jolietu, v zvezi z National Cathplic Welfare Conference, je zadnje čase imela že več sestankov, da še izvede program v tekočem letu za katoliške Slovence v Clevelandu in okolici.
Liga ima več odsekov in več načinov, da sodeluje v namen celotnega programa, v duhu in delu, kakor vrši v teh časih tudi zgoraj omenjena katoliška organizacija, ki je ustanovljena potom sv. Cerkve. Ameriški škof-
Starejši smo se pa bolj skupaj je so jo zasnovali in ž njo storili
držali, kot pravimo: gliha vkup štriha. In res je tako. Ker že več let nisem bil v taki družbi, se reče med tako prijazno mladino. sem se kar čudil in premišljal, da nam ta starim že res drugega ne kaže, kot da se pripravimo na večno pot ir. ta svet mludini prepustimo. In, ko človek vse to tako premišljuje, se reče taki, ki smo že na tej poti, je res nekam žalostno, ko se po eni strani veselim, po drugi pa žalostim, da se tako vzdržim v nekakem ravnotežju, da ob taki priliki ne “izcagam.”
Navzoči so bili tudi Mr. in Mrs. Anton Hrovatič iz Eucli-
še mnogo velikanske pomoči vsem zatiranim narodom.
Sto in |)od avspicijo si prizadeva tudi naša Liga vršiti dejanja usmiljenja in pomoči vsem nesrečnim, preganjanim in oropanim beguncem.
Odbor stoterih ima v programu, da priredi za 13. ta mesec v Domu na Holmes Ave., zanimivo prireditev s sledečim programom : prvo, premične slike : drugo, nastop pevskega zbori*: tretje i>a igra ‘Pri kapelici.’ O progamu bo še posebej poro-čano.
Zatem se bodo vršile tudi v fari sv. Lovrenca podobne ak-
Pismo iz domovine
Cleveland, O— Dragi gospod Grdina! Ravno pred enim mesecem je minilo leto dni, kar sem Vam pisala in prosila za kakšno malo darilo, pa nisem dobila nič odgovora. Ne vem, če ste pismo dobili ali ne. Torej Vas še enkrat prosim, usmilite se me in mi pošljite kaj ponošene obleke, kaj takega, ki tam več ne nosite. Mogoče je tam še katera druga družina, ki bi mogla to storiti. Imamo dve hčeri: ena je stara 16, druga 18 let. Rada bi jih dala v službo, pa nimajo kaj obleči in ne obuti, jaz jim pa ne morem kupiti, saj se komaj preživljamo. Mož je bil v internaciji zaprt dve in pol leti, domov je prišel ves onemogel, pohabljen, bolehen in pdln revmatizma, noge so mu ranjene in tudi vid mu je oslabel. Tudi on nima obleke. Mojo delovno obleko, ki jo še imam za delo, zvečer operem in posušim, da je zopet drugi dan oblečem. Od hiše', ki je bila bombardirana, je ostal samo zid; živimo res v veliki revščini in stiski. Stara sem 52 let in vsa izčrpana od skrbi in dela. Ne pozabite me, usmilite se me! — Pričakujem Vašega odgovora. Vas najlepše pozdravljamo, — Frančiška Hočevar, vas Ravne, št. 16, p. Nova vas pri Rakeku, Jugoslavija.
Tako se glasi pismo. Res mi je pisala ta žena pred letom dni. Kakor mnogim ne morem odgovoriti, tudi njej nisem. Tudi ne smatram vselej, da je vsako pismo zanesljivo. Sedaj pa, ko je pisala že v drugo in je enako pisala, sem pa prepričan, da je pisala resnico in da je potreba res zelo nujna. Zato naj družine, ki bi lahko kaj poslale tej' družini, to storijo, vendar pa prosim, da bi vsak, kdor bi kaj poslal na ta naslov, to meni sporočil, predno bi odposlal. To pa radi tega, ker je potrebno, da je neka kontrola radi premnogih pošiljk na eno družino. Dogodilo se je že, da so na tako ob-jayljeno pismo mnogi poslali eni in isti družini, drugi pa, ki so tudi prosili, pa niso ničesar dobili. Na zadnjo omenjeno prošnjo v A. D., se je priglasila Mrs. Mary Zdešar in še drugi so poslali trem družinam, za kar so se dotične družine prav lepo zahvalile.
Še malo pripombe, številne prošnje prihajajo dnevno. Naši ljudje so v resnici tako radodarni, da so vredni občudovanja! V domovini so pa tudi že prejeli toliko ne samo kakšnega ponošenega blaga, marveč mnogo novega dobrega blag;:. Tako mi mnogi sporočajo. Doma pa potem taki pripovedujejo dru-
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Ta svet je trapast! To se pravi ne ves, samo tisti, ki si izmišljujejo žensko modo. In vqste, dekliči, kdo so to? Moški! Če bi že nam ženskam pustili, da bi se ošemile, kakor bi se hotele. Pa ne! Se že pojavi kakšna prismoda in nam zažuga, kakšne mo-
drage. Zato je pa potreba, da se od časa do časa o tem malo napiše in pouči. Sem mnenja, da se pošlje takim, ki prosijo za vsako ponošeno obleko in obuvalo. Dokler je res potrbea zelo velika, je tudi dobra vsaka ponošena obleka. Izjema je tem, da kdor ima svojce in hoče, tem lahko pošlje kar hoče. Na take prošnje pa, kot je današnja, se pa pošlje tako, kar se tukaj lahko pogreši in tam bo to vseeno odgovarjalo za delo usmiljenja. Kdor bi hotel kaj poslati, naj mi sporoči.
Anton Grdina.
1053 E. 62nd St.
Uboga zaslepljenost!
Cleveland, O. — Prav prijetno sem bila razpoložena, ko sem pričela čitati Ameriško Domovino z dne 14 februarja, dokler nisem prišla do tistih neslanosti (ponatisnjenih iz Primorskega Dnevnika), ki jih je pisala tista, ki se tako pritožuje čez to našo preljubljeno deželo, da je tako hudo tukaj, da ji ni več za življenje^	f Bravi"
Jaz bi ji prav iz srca privošči-] vtolo.’ la, da bi se tista čimprej pobrala od tukaj in šla v Titovino, kjer bo lahko okusila vse dobrote, ki jih delijo v Titovem raju in ki jih naši tamkaj uživajo.
Kako neki more biti tako zaslepljena, da še sedaj ne vidi po tolikih pričah in dokazih, kakšna krivica se dela ljudem.
Jaz sama dobivam pisma od mojih domačih, ki mi pišejo:
“Vse so nam že uzeli, da ni ničesar več našega, vse je državno.
Tam, ki so leta in leta imeli kmetije naši dedje in pradedje se bo sedaj pasla državna živina, ljudje pa morajo delati v
rajo biti naše kiklje, kakšna gnezda za na glavo, kakšne koče-majke in tako naprej. Me ženske pa, namesto da bi zavihale nosove, pa zletimo za novotarijami, kot koze za solato.
Saj še veste, dekliči, kako fletkane kikljice smo nosile še nedolgo. Ne prekratke, ne predolge, ravno prav, da so se skrila naša fletkana kolenčka. Rekli so, da je treba z blagom špa-rati, ker ga je bilo treba za vojsko. Kaj vem, če je bilo to res, ampak kikljice so bile zares luštkane. Jaz kar videti"-nisem mogla tistih dolgih omel, ki so se skoro po tleh vlekle, kot brane.
No in komaj je vojska dobro minila, pa se je nek osel spomnil, da so kiklje prekratke in da jih je treba podaljšati. Od vseh strani so drveli- protesti, pa ni nič pomagalo. To se pra- . vi, da bi vse ženske skupaj držale in ne bi nobena hotela kupiti daljše kiklje, povedale tistim norcem, naj se gredo solit in naj sami nosijo dolge kiklje, če hočejo, pa so nekatere udarile po novi modi, kot bi- jo zastonj dajali v štacunah. Tako smo morale še druge za njimi, če nismo hotele, da bi s prsti kazali za nami.
Še nekaterim moškim se je to neumno zdelo, kar je sicer zelo čudno, ampak res je pa le. Brala sem, da se je nek pameten moški izjavil glede dolgih kikelj takole: “Poprej, dokler so dekliči nosili kratke kikljice, smo lahko videli, kako se v kolenih krešejo. Zdaj pa, ko nosijo daljše kiklje, da jim kolenčka zakrijejo, pa zamoremo samo slišati, kar smo prej lahko videli. Le kam bo ta ženski svet prišel!” Tako je tarnal in menda je prav to zaleglo, da so se tiste prismode, ki ustvarjajo žensko modo naenkrat odločile, da naj bodo ženska krila zopet krajša. Enkrat dol, enkrat gor! Kaj se to
tovarnah, da si zaslužijo za vsakdanji kruh in vsakdanje potrebe.”
In po vsem tem pa si upa še ta reva obrekovati naše cerkvene dostojanstvenike Kaj še sedaj ne vidi, kaj je ubogo ljudstvo dočakalo, ko jim bodo kmalu vse duhovnike in odlične može pobili ali pregnali, cerkve zaprli itd. Kakšni bodo otroci, ko ne bodo imeli izobrazbe in ne krščanskega pouka, kar jih učijo tam, je le sovraštvo do svojih bratov.
Saj me je v -resnici sram, da se dobi med nami ženskami taka spaka, ki si uipa grdega obrekovanja na prevz. škofa Rožmana. Tista ženska bi se lahko štela srečno če bi jim smela prah obrisati s čevljev. Pa saj so že v vsem izkušen mož in jim ni tako napadanje nič novega; pri vsem teffi pa še gotovo molijo; Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!—Pozdrav vsem prijateljem Ameriške Domovine.
L. Košmerl.
To ni moja
“Ali je moja žena včeraj na shodu govorila?”
“Vaše žene ne poznam, bila pa je tam neka velika, suha žen-
gim, takim, ki nimajo tukaj ni- ska, Ta se je dvignila ter re-kogar. Nekateri v domovini so | kla, da ne more najti besedi, s se pa že tako navadili, da so katerimi bi svoje občutke izra-začeli prositi in vpraševati za žila.” take stvari, ki so športne in pa j “Moja žena to ni Wla.”
vselej kupujemo kiklje po novi
modi.
Tako naj bi napravili, kakor so se nosile ženske v starem kraju. Saj ne vem, če se še. Ampak naš mi je povedal, da so ženske tam tudi imele enkrat krajše, enkrat daljše kiklje. Pa si jih niso odrezavale ali štuka-le. Nak, kar nekaj špage so vzele in se prepasale, ali kakor so rekle: spodrecale. Ne vem, zakaj bi se taka moda ne vpeljala tudi v Ameriki. Kar predstavljam si, kako bi bile fletne, če bi šumele po cestah v spodrecanih kikljah.
Jaz bi samo rada vedela, zakaj moški vtikajo svoje dolge nosove v žensko modo. Kakor bi me ne znale same to veliko boljše napraviti. Saj menda veste, kako je mož ongave Špelce pobral jedilni recept na radiu, kakor mu je naročila žena, naj ga, ki sama ni imela časa. Pa je, neroda, narihtal radio tako nerodno, da je poslušal dva programa naenkrat: enega o jedilnem receptu, drugega pa, kako naj ženske zjutraj ravnajo, da bodo ostale lepo vitke in pri-lične. ženi je pokazal, kaj si je zapisal, ko je poslušal radio za jedilni recept. Takole je žena brala:
“Deni roke v bok, postavi skodelo moke na svojo ramo, dvigni koleno in stisni prste na nogah; premešaj dobro v pol skodeli mleka in ponovi to šestkrat. Vdihavaj naglo pol čajne žličke pecivnega praška, spusti nogo na tla; nato zmečkaj dva trdo kuhana jajca v situ. Dihaj naravno in stisni skozi sito v skledo. Vlezi se na tla na hrbet in valjaj beljake dveh jajc ritensko in naprej, dokler ne zavre. V desetih minutah odstavi od ognja in dobro odrgni z brisačo. Zopet dihaj normalno, ogrni se v gorko flanelo in serviraj s paradižnikovo juho.”
Vidite, dekliči, pa nam bodo taki predpisovali, če bomo nosile kratke ali dolge kiklje. Kakopak 1
XX DOMOVINA, FEBRUARY 28, 1949	^
V Libijski puščavi
f
.ROMAN
In prav v tej mešanci se je pokazalo, kako moč ima resnično, globoko v vernem srcu ukoreninjeno katoličanetvo posebno v nesreči in v bridkih trenutkih življenja.
Ti ljudje so se zanašali na Angleže, dokler je bilo le najmanj upanja, da pridejo za njimi. Ko pa je tudi zadnje upanje izginilo, se je Cochrane, polkovnik, vojak, hladno vdal v neizbežno usodo. Amerikanki kta medleli, Fardeta pa se je
“Poglejtel” je dejal
Solnce je zahajalo. Orjaška rdeča obla je lezla v vijoličasto meglico, ki je zagrinjala večerno obzorje.
To je bila za mohamedance ura molitve.
Svoje molivne preproge so si sneli s kamel, se obrnili na vb-hod, proti Mekki, svetemu mestu in središču mohamedani-zma, pokleknili so in molili —.
In kako so molili, ti fanatični mohamedani 1 Marsikateri
1*4» MARC
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
Beg iz madžarskega ujetništva
(Iz spominov Rev. J. Godina, Cleveland)
loteval divji obup. Le katoli- katoličan, “kulturni" človek, ki čana nista izgubila upanja in se sramuje sneti klobuk, ko zvo-
ko po človeški sodbi ni bilo več pričakovati pomoči od ljudi, jima je njuna močna dejanska vera kazala na Boga, ki more pomagati tudi tedaj, ko druggi ne morejo več. In ta živa vera, to prepričevalno upanje je sijalo in oči in iz ohraiza gospe
ni Angelovo pozdravljanje, bi se lahko šel učit k tem ipoldiv-jim, “nevernim” mohameda-nom. Ne ameneč se za Evropejce, z žarečimi očmi in obrazi, ki je v njih gorelo hrepenenje vsi zamišljeni in zatopljeni so se priklanjali, so stezali ro
Belmontovi in s čudovito močjo ke, so vstajali, poklekovali in
na vse druge.
“Ubožci!” je dejala pomilovalno. "Vidim, da se vam je zelo hudo godilo. — Nič se ne boj, moj dragi John!" se je obrnila k soprogu, “čisto dobro se počutim. Niti žejna nisem preveč. Napolnili smo me. hove z Nilovo vodo in piti smo imeli zadosti ves čas. — Ampak gospod Headingly in Brown —, ni ju videti! Kje sta —? In ubogi Stuart, v kakem žalostnem stanju je—!” “Headingly in Brown sta rešena vseh bridkosti!” je povedal Belmont resnobno. “Ne.veš, draga, kolikokrat sem v teh urah hvalil Boga, da te ni pri nas —! In tedaj—!”
“Kje pa naj bom, če ne ob strani svojega ljubljenega mo-
ža? Rajši, mnogo rajši sem pri drugo priložnost.
pripogibali čelo do tal, vneto, goreče, kakor moli le tisti, ki ga vera prešinja do zadnje žilice, do skrajnega kotičkov srcu —.
Zamišljeni so jih gledali ujetniki in marsikateremu so se pač vsiljevale čudne misli, ko je primerja] te divje sinove puščave in njihovo vero s svojim lastnim verskim življenjem.
Solnce je zašlo, molitev je bila pri kraju in Arabci so vstali. Rog je hrapavo zapel in ujetniki so razumeli, da bodo morali potovati vso noč, kot so potovali ves dan.
Belmont je zastokal. Upal je do zadnjega, da jih bodo Angleži dohiteli še preden odrinejo, pa vdati se je bilo treba v neizogibno usodo in upati na
MARC
6. — Svetoviski oder priredi zanimivo igro ‘Tri 'kapelici” v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca. Pričetek ob osmih zvečer Ves preostanek gre za Ligo katoliških slovenskih Amerika n-cev.
13.—Liga katoliških Slovencev priredi igro ‘Tri kapelici” v Slovenskem domu na Holmes Ave.
APRIL
30. — Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
MAJ
1.—Proslava 25 letnice otvo-
Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19. — GoapiOdinjaki klub na Prince Ave. priredi piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave.
26, — Društvo sv Jožefa št. 169 KSKJ ima svoj letni piknik na Močilnikarjevih prostorih.
JULIJ
24. — Piknik fare Marije Vnebovzete na Močilnikarjevih prostorih.
SEPTEMBER
3 — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
.,	0.	.	,	24. — Podružnica št. 32 SŽZ
nbve S ovenskega narodnega ima plesno VMelico v s,oven.
T-DrIvonBled št. 20 SDZ **“ ^"štvenem domu na Re-priredi plesno veselico v Slo-j	V€'
venskem narodnem domu na 80.	OKTOBER
cesti. Za ples bo igral Mulled 8,—Društvo sv. Kristine št. orkester.	j 219 KSKJ plesna veselica v Slo-
7. — Društvo Lipa št. 129'venskem društvenem domu na
(Konec)
Pa vendar. Pozvonil je. “Prosim
Maribor!.....Prosim Obmejno
poveljstvo!” ‘Trosim adjutanta gospoda generala Maistra.” Mislim, da je bil major Koser v ad-jutantski pisarni. Naš nadporočnik mu kratko razloži našo sotrijo, kakor smo mu jo bili mi povedali. Nato vpraša za naša imena. Očividno je šel generala vprašat, ker smo malo morali
SNPJ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8. — Glasbena Matica priredi koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
14. — Društvo Clev Sloven-
Recher Ave.
tebi, nego varna v Halfi!”
“Ali je prišla do Angležev vest o naših nesreči?” je vpra-
¥_____________
z otrokom in služkinjo, čoln
so slučajno in na vso srečo že zjutraj pustili v vodo. Kdor je bil na krovu,, ko so Arabci napadli, je še imel čas, da je skočil v čoln in se rešil. Jaz sem tistikrat sedela v kabini in— ujeli so me. Za begunci so sicer streljali, pa ne vem, ali so koga zadeli.”
“So streljali—?” je vzkliknil Belmont živahno. — Njegova Zaupljiva domišljija je koj uje-
Hlebec kruha je dobil vsak, črn je bil, suh od vročine, pa oh, kedaj jim je najizbraaejši
umotvor ladijskega kuharja di-
moke — ! In — kako nečuveno razkošje! Kozarec vode je dobil vsak, kajti polni mehovi Abd Er-rahmanove čete so obilo zadostovali za vse.
Ko so bile utešene njihove telesne potrebe, se je tudi v njihove duše vrnila dobra volja in zlezli so na kamele če že ne veseli, pa vsaj potolaženi, in z nekakim radovednim zanimanjem so zrli v 'bodočnost. Da bi. telo tako radevolje ubogalo
— Država New Hampshire ima obvezno obiskovanj e šole že od leta 1647, ko je vrhovna sodnija odločila, da mora vsaka naselbina, ki šteje 50 ali več prebivalcev imeti tudi obvezni ci št 14 SDZ, ples v avditoriju šolski pouk.
Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15. — Baraga Council št.
1317 COF, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Ciair Ave.
21.—Društvo Napredni Slo-vetnci št. 5 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narod-ned domu na St. Claijf Ave. —
Ko je nadporočnik zaključil in odložil slušalko, je rekel patrulji, naj odide in naj naročijo, da vlak čaka, da mi pridemo Nato stopi k nam in nam vsem čestita. “Gospod general vas pozdravlja in je adjutantu naročil, naj Vam oskrbi prenočišče v hotelu v Mariboru. Oglasite v ta namen pri komandantu postaje v Mariboru. Tam bodo informirani. Meni je rekel, da general želi, da bi se drugi dan pri njem javil. In nas je spremil na vlak, na tisti brzovlak, ki nas je malo prej sprejel kot tri potepuhe, sedaj pa moral na nas čakati, da moremo dobiti udobno prenočišče v Mariboru. Segli smo si v roke, se poslovili, patrulje so salutirale in vlak je potegnil v svobodo...
Prva naša misel v svobodi je bila: Kje so tovariši? Obljubili smo si, da tisti, ki srečno pridejo v domovino, store vse korake, da se ostali (častniki in tudi možtvo, katerega jc bilo o-
stalo v Szombatheleyu 38) čim-prej rešijo. Jaz sem drugi dan bii sprejet pri generalu Maistru. To je bilo prvo primerno mesto, kjer sem se mogel potegniti za nerešene soujetnike.
General Rudolf Maister je bil nekdaj aktivni avstrijski častnik, toda zaveden Slovenec. Bil je literarno izobražen in nekoliko pesniško navdahnjen. Nekaj njegovih pesmi je bilo spre-
čakati. čez čas so spet govorili, jetih celo. v gimnazijske čitanke.

ia rahli solnčni žarek, ki je po- dušo, kakor se duša hitro pri-
sijal v temni položaj. “Torej še vedno smemo upati na pomoč —! Posadka je čula Streljanje —! Kaj mislite, Cochrane? Sedajle v tem trenutku so morebiti že v polnem diru za nami! Vsak hip utegnemo zagledati belo čelado angleškega častnika tamle na peščeni valovnini —!”
Toda razočaranja, ki jih je doživel, so naredila polkovnika hladnega in nezaupnega.
“Ni jim treba priti, ako ne pridejo zadosti močni!” je zagodel. “Tile ljudje so dobro obroženi, imajo izvrstne poveljnike in tu na svoji zemlji se bodo besno borili!”
Ustavil se je in pokazal na Arabce.
SS^VWTMT ENOUGH
VITAMIN«?
l aM M md Mt fmm fcatf l fm da.* ■ ym mo h • MM ym So aato *» |M«ar sUt
lagodi telesnemu razpoloženju, kak taj bi bil na zemlji!
Stuart je mirno obsedel na pesku, govoričil in se smejal samemu sebi, Arabci se niso zmenili zanj. Njegov beli obraz je sijal skozi večerni mrak.
He, dragoman”, je vzkliknil Cochrane, “povejte jim, da so pozabili gospoda Stuarta!”
“Bi nič ne pomagalo”, je odgovoril Mansur. “Pravijo, da je predebel in da ga nočejo vlačiti seboj. Umrl da bo itak, čemu bi se mučili z' njim—.” “Nočejo ga vzeti seboj —7” je razdraženo vpil Cochrane. “Za Boga, mož bo poginil od žeje in lakote! — Kje je emir? He!” je zavpil, ko je prijezdil mimo črncraidati Ali Wad Ibrahim, — z glasom, kot bi imel pred seboj lenega vojaka.
Poveljnik mu je 'odgovoril. Nekaj je rekel enemu izmed beduinov in ta je sunil kopito svoje puške polkovniku med rebra.
Stari vojščak je hlastnil po sapi, omahnil naprej in malo je manjkalo, da ni padel s kamele. Polnezavesten je obvisel na sedlu.
Ženske so jokale, moški pa so mrmraje kleli in stiskali pesti v onemogli jezi nad sirovo silo in krivico, ki je niso mogli zabraniti in ki zoper njo niso smeli niti ugovarjati. Bel-ment je tipal po žepu za samokresom, pa se je spomnil, da ga je dal gospodični Adams. Če bi ga bil našel, — bi bilo to pomenilo smrt za Ibrahima, pa tudi pogin za ujetnike.
29 ZSZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na| St Clair Ave.
29.—Društvo Najsv. Imena prj fari Marije Vnebovzete bo obhajalo 20 letnico obstanka v Slov. domu na Holmes.
JUNIJ
3.	— St. Vitus .Cadets št. 25 SŽZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4.	— 23. Ward Democratic Club ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Ciair Ave.
5 — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev 6818 Denison Ave.
11. — Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ples v'avditoriju Slovenskega narodnega doma na 3t. Ciair Ave.
18. — Sportman Club društva št. 1 SDZ ples v avditoriju
Leta so zarezala svoje brazde na obrazu Mrs. Ann On-dras iz Clevelanda, Ohio, ki je pred kratkim, praznovala svoj stoti rojstni dan, kljub temu pa ji še vedno sije iz njenih oči neko mladostno in veselo razpoloženje. Ondras je prišla v to deželo pred H leti iz Čehoslpvaške. Kljub visoki starosti pa še vedno rada šiva ali krpa nogavice.
Pri molitvi v čudežni votlini. — V čudežni votlini “Treh studencev” v Rimu pravijo, da se je bila prikazala Marija mali deklici, ki se je lam igrala. Deklica je poklicala svoje starše, ki so tudi videli prikazen. Dan'js na stotine pobožnih romarjev obiskuje to
votlim.
Pri pesmih se je podpisoval z imenom "Vojanov.” V prevratu po prvi svetovni vojni je v soglasju z Narodnim svetom v Mariboru organiziral “Obmejno poveljstvo” s sedežem v gimna’-zijskem poslopju v Mariboru. V nekaj tednih po prevratu smo Slovenci imeli na severni meji močno organizirano vojsko. — Splošna sodba je, da brez nastopa generala Maistra ne bi rešili slovenske zemlje severno od Drave. Mehkočuteča pesniška duša Maistrova je zlasti v nem-čurskem uporu v januarju 1919 (nekaj tednov pred našim prihodom iz ujetništva) pokazala vojaške sposobnosti. S trdo roko je v dveh dnefi vzpostavil mir in red v nemško-upornem Mariboru. Tiste dni ( ko smo mi prihajali čez mejo domov), je ime! boje ob Muri. Zasedel je Cmu-rek in več občin severno od Mure, Radgono pa kljub močnim nemškim napadom trdno držal.
Ko sem stopil v njegovo delovno sobo. je sedel v uniformi za veliko mizo. Na mizi je bil razgrnjen velik zemljevid severnih slovenskih krajev. Tudi na zidu so viseli zemljevidi z rdečimi zastavicami. Stal sem sredi sobe in mu glasno javil, da smo trije srečno dospeli prejšnjo noč iz ujetništva. Z umerjenim glasom mi je čestital. Povedal sem, da smo vsi častniki ušli, toda samo trem se nam je dosedaj posrečilo dospeti v Jugoslavijo. Ostali štirje so ah na poti ali pa so jih ponovno u-jeli. Prosil sem ga, da bi stori! pri vladi vse korake, da bi bil' vsi ujetniki čimprej rešeni. Poklical je majorja Koserja, da je belježil podatke o ujetnikih v Szombtahelyu. Nato sva se raz-govarjala o Prekmurju. “Vsa krivda ponesrečene zasedbe Prekmurja leži na kapetanu Jurišiču, ki je z dalmatinskimi mornarji Sokolske legije nestrokovno zasedel kraje onstran Mure. Jaz sem imel v načrtu (v dogovoru s Prekmurci) januarja močno zasesti te kraje. Pa so mi prekližali moje načrte, sami pa doživeli fiasko. Sedaj je borba za Prekmurje vzeta iz vojaškega področja in je prenesena na diplomatsko polje. Na mirovno konferenco v Parizu je odšel odličen izvedenec za Prekmurje — profesor dr. Matija Slavič. Jaz imam polno zaupanje v njegovo sposobnost.” Nič nisem bil zadovoljen z generalovimi pojasnili. Jaz bi le rad videl, da bi čimprej Maistrova vojska korakala čez Muro. Generala sem nato prosil, če bi smel iti na bojišče v Cmurek. In mi je dovolil. Pa sem prišel v Cmurek, ko so že podpisali z Avstrijo premirje. Po tistem’ dogovoru naj Jugoslovani zapu-ste Cmurek na severnem bregu Mure. Toliko sem prišel tja, da smo z godbo na čelu korakali ven. Boji na severni meji so po premirju utihnili, šel sem na Razkriž in v Štrigovo, da sem od ljudi zvedel, kako je onstran Mure. Nato sem se nastanil v Ljutomru. Tam sem se seznanil z vodilnimi narodnjaki. Tovarnar Viktor Kukovec je bil prvi. On je organiziral in financira! prekmursko deputacijo v Beograd. Bili smo sprejeti pri predsedniku vlade Protiču, kateremu smo razložili želje glede Prekmurja in jaz tudi prošnjo za svoje soujetnike na Madžarskem. Bolje nas je razumel in več smo mogli urediti pri pod-
predsedniku vlade dr. Korošcu. Vpričo nas se je telefonski raz-govarjal z vojnim in zunanjimi ministrstvom. “Mislim, da se bo dalo kaj ukreniti. Vojno ministrstvo pravi, da imamo mi nekaj madžarskih ujentikov.
Morda se bo dalo zamenjati."
• • •
Vsi ujetniki na Madžarskem so v toku tiste pomladi (1919) srečno prišlj domov. Pa sem Rakušo in Dolčeka vide] šele 1. 1926 in sicer Raikušo kot polkovnika (colonel) v Bitolju in Dolčeka kot nadporočnika v Debru na albanski meji. Polkovnik Rakuša mi je pripovedoval, kako se jim je godilo, ko so se ločili od nas na tisti železniški progi blizu Szombathe-lyja Poročnik Dolček je zbolel. Komaj komaj se je premikal. Do določenega križišča so prišli z veliko zakasnitvijo. Ko se je zdanilo, so v neki vasi zavili v kmečko hišo in prosili, da bi sfi bolnik lahko malo odpočil. Pa je kmet skrivaj odšel /po orožnike in spet so bili ujetniki. Pripeljali so jih nazaj v Szombathely in jih bolj trdo zaprli. “Toda nekako čez en mesec so komunisti spravili Madžarsko v tak nered, da smo lahko kar iz zaporov ušli. Nihče se ni več zmenil v tistem neredu za nikogar Šli smo proti jugu in smo hoteli preko Dolnje Lendave in Murskega Središča domov, toda nas vseeno niso pustili. Šli smo spet nazaj, na sever. Končno smo se preko Dunajskega Novega mesta pripeljali domov.”
------o-------
Ni bil na jasnem V šoli so imeli računsko uro. Pri nekem učencu je učitelj opazil, da je ta vse številke pravilno napisal, samo mesto 11 je imel napisano samo 1. “Kaj ne veš, kako se piše 11?” ga vpraša učitelj.
‘fro-pro-prosim, ne-vem, na katero stran 1 naj zapišem drugo 1.”
Razstresen profesor
Gospod profesor blodi razmi-šijen po ulicah. Na vogalu ulice se ustavi in ne ve naprej. V tem trenutku pride mimo njegov učenec. “Kje je Komenskega ulica?”
To je druga desno, profesor!”
“Dobro, sedite!”
gospod
- Ladoga jezero je največ-ie jezero v Evropi. Zavzema Jkrog 7,000 kvadratnih milj površine in je približno eno četrtino tako veliko kot Lake Superior v Zed. državah.
MALI OGLASI
Sobe v najem
V najem se oddajo 3 spalne sobe za 3 moške. V bližini Chase Brass in Babbitt Rd. Pokličite RE 5066.	(43)
Hiša naprodaj
Za 1 družino 8 sob, na 1504 E. 71. St., velika hiša, toilet spodaj, pantry, furnez, mreže, cementni dovoz, škriijeva streha, ’•z bakra žlebovi, velika garaža, extra lot, pokličite za informacije WA 5196.	(42)
Hiša naprodaj
V Berea, O. je naprodaj hiša 7 sob, v jako lepi okolici, blizu poljske cerkve in šole. To mesto je lepo in ima bodočnost. Cena je $7,500. W. A. Walker, Broker, telefon: Berea 7233.	(41)
PrijataTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Am. la E. 881h
AU STE PBHOAJEM?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
16702 WATERLOO RD.

l * * i
matiSKA domovin.
'A, FEBRUARY 28, 1949
IVAN JONTEZ:
PRISELJENCI
Povest iz kanadskega življenja
lili
Tako je prigoda začela pre- lastni dom ter se lepo oženil, sedati tudi potrpežljivemu Ja- Lepo.
nezu in ker je bilo to zadnjega ( Črnogorca nista imela nika-dne čakanja, se je morala Ma-kih določenih načrtov. Mogo-rija zateči k drugačni taktiki,'če ostaneta v Kanadi, če jima da obdrži Janeza pri sebi. Ko bo ugajalo; v nasprotnem slu-sta poplodne stopila v neko go-'čaju se vrneta v kršno Crnogio-stilno na kozarec vina in ju je ro, seveda s polnimi vrečami na moč uljudni in diskretni jdenarja, potem bosta pa živela Francoz peljal v posebno sobi-'brezskrbno življenje Amerikan-co, ker je pač menil, da je to,|čev ter se posmehovala nevošč-kar mlada človeka želita, se je ljivim sosedom.
Marija obesila presenečemu Ja-j Janez je bil skromen; upal nezu na vrat ter ga žarko polj u-, j e da se mu bo posrečilo s tr-jjj]a	dim delom prislužiti toliko, da
Janez je strepetal kot ustre-.se bo lahko vrnil, si kupil nekaj Ijena 'ptička . . .	zemlje ter postavil skromno hi-
Kaj bi vam še dalje našteval šico.
Dolgo je stal Janez na kro- ta. Kanada, celo lepo je tukaj, vu in strmel v mrzlo-sinje ne-,Med vožnjo proti Montrealu se bo in v morje, v katerem se je'ni pripetilo nič posebnega. Le odbijala hladna svetloba obrež- [ ponoči je Marijo in Janeza pre-nih svetilnikov ter ugibal, kak- budila neka ženska od Zveljčav-šna bodočnost ga čaka v novem ne armade ter ju razdvojila, svetu.	|Marija, ki je še imela monopol
Zjutraj so se izkrcali. Pre- nad Janezom, se je namreč vle-gled potnih listov, izpraševanje gl a. k fantu, ki je že sanjal na vesti itd. Nato pod kanadsko J razpoloženi klopi ter zaspala, zastavo: Odslej veljajo za vas Sredi noči pa jo zbudi omenje-zakoni dominijona Kanade! Na- na ženska ter jo vpraša, če je
to zopet na vlak in dalje. Vožnja ob reki sv. Lawrenca je Janezu ugajala. Ni napačna,
Janez njen mož.
(Dalje prihodnjič)
POD NOVIM VODSTVOM!
Stasia's 'BeautyShoppe
1144 Addison Rd. — HE 6466
(Prej Gloria’s Beauty Shoppe)
Permanent waving in barvanje las.
POSEBNO: $1.50 CREME OIL SHAMPOO IN SET Samo $1.00 če prinesete s seboj ta oglas.
Se priporoča ANASTASIA GUDAITIS
vse neprilike, ki ji je imel Ja nez na vožnji preko Atlantika! Dovolj bo, če povem, da mu je-lepa Mharija pokvarila vse radosti morske vožnje in da je že
Kolikim se bodo ta upanja izpolnila? — —
Ko je Janez peti dan vožnje pogledal na zemljevid Atlantika v družabni dvorani ter opa-
drugi dan zibanja na valovihIzil, da se je bucika na zemlje-atlantskega morja trdno skle- vidu že zelo približala kanadski nil ter se povrh še pridušil, če obali, ga je obšlo čudno nepri-bo kdaj kam potoval, tla se bo j jetrn: občutje, ki si ga ni znal vsaki sopotnici izognil kar naj-!razložiti. Ali se je morda že bolj mogoče na daleč. Vroči začel zavedati, da ga čaka v dope ljubi, ki jih je bil deležen želi preko morja mnogo trplje-vse dni svojega potovanja pomja, neprilik in težav, da ta morju, niso tega sklepa prav dežela ne bo uresničila njego-nič omajali. Težave so bilejvega upanja, ki ga je nosil s namreč večje kakor sladkosti.1 seboj?
In če kdo hoče poslušati Jane-	V Kanadi
zov nasvet, naj se nikar na po-	1
tu ne seznanja z ženskami — I Hladne septemberske noči 9» namreč če želi'prijetno potova- naši potniki uzrli luči pomor-ti_	skega mesta Halifaxa. Polnoč
6	jse je bližala, ko je ladja poča-
Življenje na brcdu je Janezu‘si prirplupla v zunanje pritani-ugajalo. Morska bolezen se ga šče. Janez je stal na krovu in je ognila. (Sopotniki Jože, Jovo 'hladni veter, ki je rezal preko in Črnogorca so bili prijazni in zaliva, se je zarezal tudi v nje-zabavni; čas mu je bra> pote- 'govo dušo, Janeza je čudno ze-kal v njihovi družbi. V nekaj ;bIo.
dneh so si bili stari znanci ter Kanada 1 Kaj imaš dobrega si marsikaj zaupali. Eno je po- za Izseljence, ki jih je boj za' btal.o Janezu takoj jasno: da vsi obstanek pognal z rodne grude stavijo velike nade v bodočnost v tvoje naročje?	^	|
v novi domovini.	j V dalji so bigdtale tisočere
Jože je menil, da si bo pri-'luči mesta Halifaxa, toda od-hranil nekaj tisočakov, nakar govora niso prinesle, niti tople-se bo vrnil domov, poplačal dol- ga pozdrava. Na mrzlem no-gove ter se zopet posvetil domu.čnem nebu so trepetale zvezde in domačim. Doma so ga ča-.in Janezu se je zazdelo, da njih kali žena in troje otrok. i sij ni tako mehak in topel ka-Jovo se ni mislil vrniti v ro-'kor sij zvezd na domačem ne-dno Dalmacijo, razen če bi jo.bu; tako mrzlo, se mu je zde-kdaj slučajno posetil. On bo ,1b, sijejo in mežikajo zemlja-ostal v Kanadi, si tam postavil norm_________________________________
i jrixriJTJTJTJTJiTiJTriJTJiJTrLrLJTririJTnJTnJTiTA
Baragove Knjige
za leto 1949 so izšle!
Knjige so sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949
2.	Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA”
Obe knjigi skupaj staneta—$1.50
Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na:
BARAGOVA PRATIKA
1857 W. 21st Place	Chicago 8, Illinois
{rtj-LnjTTLrumrmrLim^
Kadar potrebujete plumberja
Grelno 'napravo, na pare ali plin, tanke za vročo vodo, ako se zamosti odvodni kanal, se z vso zanesljivostjo lahko obrnete do vašega rojaka.
AL ULLE
23621 Lakeland Blvd.
RE 4264
v lastnem poslopju
Vsak čas lahko pokličete na dom RE 4264
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca l
Vfv
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St	HE 2736
-AND THE WORST IS TET TO CONI “-ta najhujše šele pride
G. WHISKERS
1873
1949
JNoznanilo in Zah-dala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš ljubljeni soprog in skrbni oče
Anton Kastne
ki je previden z svetimi zakramenti izdihnil svojo blago dušo dne 12. februarja 1949. Naš dragi pokojnik je bil rojen dne 28. aprila 1873 v vasi Karanit-ka, župnija Sv. Lovrenc na Dolenjskem. Pogreb se je vršil dne 15. februarja 1949 iz Anton Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po pogrebni sveti maši zadušnici, katero je dsroval č. g. Rev, Victor N. Tomc, smo ;a položili k zemeljskemu počitku na p ^kopališču Kalvarija.
Na tem mestu se v prvi vrsti želimo zahvaliti č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti, zanj opravil pogrebno sv. mašo ter opravil druge pogrebne molitve. Prav tako se mu zahvalimo, ker je pokojnika spremil iz Anton Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in Od tam na pokopališče vse do njegovega groba. Za vse to Rev. Tomcu naš iskreni: Bog plačaj stotero za vse.
Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru. Vence so potonili.. sledočjto
■i
Jutt, Mr. in Mrs. Candow and Family,
Mr. in Mrs. Joseph Mack and Family, Mr. in Mrs. John Kastelic, Banner Furniture Mfg. Co. Employees, Eddie and Al Kastelic, Lodge Camiola Tent No. 1288 T. M., Tony Kwasnik, Mr. in Mrs. Bob Jasney, Mrs. Helena Rupe, Mr. in Mrs. Adolph Rupe and Family, Mr. Goeras, Euclid Lamp Works, Mr. in Mrs. Joe Mack, društvo Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, Mr. in Mrs. Spencer and Family, Mr. in Mrs. Ma-chook, Mr. in Mrs. Tomšič, Mr. in Mrs. Allen Fox, Mr. in Mrs. Richard Fox, Miss Katie Zivkovich, K. H. Peters, Mrs. Margareth Haffner, Acy J. More, Mr. in Mrs. Curinlovič, Mr. Bark Ba-licie, Mrs. Anna Thomas, Marie Spencer, Thomas Tavanciel, Mr. in Mrs. Rich and Rodgers, Mr. in Mrs. Earl Friend, Mrs. Anna Pintarič, Mr. in Mrs. Walter Spencer, Mr. in Mrs. Julius Vanyar, Mrs. John Faeyhauh, Mari Stopek, Mary Fenke!, Mari Sfik, John Tavčar, Miss Betty Wasmoth, Marye Miller, Lena Taddeo, Mr. in Mrs. Frank Saunders and Family, Rev. Victor Tome, Miss Vera Hudak, Mr. John Lach, Vida Gregors, Geo. Stink, Mrs. A. Marenooh, Mr. Leon Palevich, Mr. Ray More, Mr. Potocink, Mrs. NT ckolos Bojac, Charles Kotnik, Mr. Mrs. Ponikvar, Jerry Glavicic, Andrey Zamezic.
Enako iskreno se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, da se bodo opravile za mir in pokoj duše dragega
pokojnika. Darovali za sv. maše so sledeči: Mr. in Mrs. Rudolph, Joe M. Maričič and Family, Mr. in Mrs. James Stanek, Walter Klopotowski and Family, Mrs. Albina Dubrowski, Mrs. Albina Dubranovich, Mr. Leustik, Mrs. Anna Zaman, Mrs. Fortuna, Mr. in Mrs. Ponikvar, Mr. in Mrs. Elmer Fisher, Mr. in Mrs. Lonchar, Mrs. Ursula Lousin, Mr. in Mrs. Joseph Dolinar, Mr. in Mrs. May Sito, Mrs. Mary Nack and Family, Francis Ptse, Mr. Edward Lausin, Mr. in Mrs. A. Pavlie, General Electric Sealex Dept:, Dolinar Family, Euclid, O., Mr. in Mrs. J. Sopincar, Mr., in Mrs. Matt Skerbic, Mr. in Mrs. j Bobin and Family, Mrs. Anna Rozman,
Mr. in Mrs. Mike ravage, ... ......
Sheila, Mr. m Mrs. S. Stefančič, Mr. in Mrs. Zielinski, Mrs. Josephine Kolence, Mrs. Frank Pacek, Miss Lil Faune, Mr. in Mrs. Ed. Mange, Mrs. Ruth Dolinar, Ivanka Sever, Mr. Lausin, Mr. Frank Oven, Mrs. Anna Opeka, Mr. in Mrs. Frank Krajnc.
Dalje se enako zahvalimo vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplač-
Naša iskrena zahvala društvom Glas clevelandskih delavcev št. 9 S. D. Z. in Camiola Tent št. 1288 T. M. za vso pomoč in naklonjenost.
Iskrena zahvala vsem, ki so pokojnika kropili in molili za mir in pokoj njegove duše. Dalje vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter potem pokojnika spremili vse do njegovega groba.
Zahvala tudi za izraze sožalja, kakor tudi vsem onim, ki so nam kaj na ta ali oni način pomagali. Morda se je po pomoti katerega ime izpustilo iz tega seznama; prav možno, toda ne po naši krivdi; mogoče ni bilo kje zapisano ime in prav možno tudi, da ne čitljivo. Toda, ako se je napravila kakšna napaka, naj nam blagovolijo oprostiti. Končno zahvala prav vsem.
Iskrena zajhvala še pogrebnemu avodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali.
A Tebi, predragi soprog hi ljubljeni oče, pa želimo iz vsega srca večni mir. Naj Ti bo lahka ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa sveta nebesa. Sladko snivaj in počivaj, pa pri Bogu veselje uživaj. Saj:
Kristjan na zemlji ni doma, . kraljestva ud je večnega, le roma gor nad zvezde, kjer bratje, sestre mu žive.
Žalujoči ostali:
MARY KASTELIC, soproga EDWARD, JOHN, in ALBERT, sinovi ANTOINETTE poroč. SPENCER, in JEAN poroč. MACK, hčeri VERA, sinaha
RAYMOND SPENCER in JOSEPH MACK, zeta ANTOINETTE in SALLY, vnuki
Cleveland, Ohio, 28. februarja 1949.