Leto LÖH!. flsvllRa 83.
v turnimi, v wteljo iz. mtriia 19Z5.
Cena Din
Izhaja vsak dsn popoldne, lsvzeaiil nedelj« la praznike. — laseratt: do 30 pet!: i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji taserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-oro. — inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
Upravntttvoi Kaaftova alf ca Stav. 5, pritlfefe* — TeleJon sle*. 304, Uredniitvo: Knatlova ulica st. 5,1. nsdstrople. — Telefon štev. 34.
PoStnlna plačana v gotovin!«
Velikonočni optimizem.
Za Veliko noč niso na mestu poliM-čna razglabljanja. Situacija v Beogradu je stacijonirana. Rekonstrukcija ministrstva sledi Šele po praznikih. Primerno je torej, da obrnemo pugeld rta naše domače razmere in da v vidu vsesplošnega pomladanskega vstaj en ia, ki ga oznanjajo velikonočni prazniki, pre-motrimo ,ali ne najdemo tudi v slovenski družbi, v naši javnosti, v intcligen-med omladino znake ozdravljenju in *\ 1 j en ja?
S r.ahko rečemo, da doživljamo 5« !e feŠos\fWO Veliko noč, ki nas more :a-ko v i\ Uonaluem kakor državnem oz3-ru zadev oljiti. Slovensko javno živl<e-aje je bi\ zašlo s svetovno vojno in s povolnimi ^otežkočami na mrtvo točko. Povsod e je ugnezdilo mrtvilo, Inteligenca je a pustila svoje delovno po-prišče in se t\ 'ala letarglji, brezdelno-str, splošnemu -abavljanju in delamrž-nosti. Duševna r odukcija je po sveto**-nl vojni padla skoraj na ničlo. Tudi omladina se ni merja postavljati z nc-\imi ideali. T!dino. kar je napredovalo In se razvijalo, jc bilo slovensko gospodarstvo.
Največja škoda je zadela vsied tega sološncra mrtvila <;loven<=ko politiko. Politično delo kot smotreno delovanje na vseh poljih človeškega življenja se je popolnoma zanemarjs'o. Prepustili smo jo dvojici, trojici delavnih in energičnih mož. ki so pravočasno razumeli situacijo ter vlekli zavoženi pq-titični kokselj naprej >: lastnimi mpčf/iL kakor so pač znali. Masa javnost jim ni sekundirala, celo nasprotovala jim je ter blatila njihovo idealno požrtovai-
nost. B vl
Kar je bilo v prejšnjih letih težko razumeti/ to se je v zadnjem polletja temeljito izpremenilo.
Politika nacijona'ne?;a bloka se ie uveljavila na ceii črti! Pred nami leži ioba dolgotrajnega mirnega gospodar-
sekga dela.
Tudi za naše kraje nastopi ta»«3 lomnost povojnega javnega požrtvo-,-ania. Oblastne volitve bodo poklicale nove delavce, da orjejo in sejejo po nalili poljanah.
Naša omladina se vrača k ldealiz-ant Voglablia se v svoj strokovni su-dij Kar nairesnejše se pripravlja na življenje! Danes zaliteva življenje svo-|e posebne pogoje, eksistenčni boj je rrrr.ogo težji kot pred leti in s tem potreba temeljite izobrazbe mnogo nm-lcjša!
Zdi se, da se oživlja tudi literarno delovanje. Smistl za lepo knjigo tako v mestu kakor na deželi. Prepričani smo, da stojimo na preokretu našega kulturnega življenja in da nam najbil£;a prihodnjost prinese nov, svež, mladostni val najintenzivnejšega kulturnega prizadevanja. Ljubljanska univerza bo čedalje močnejše središče vseh vprašanj, ki zanimajo naše duhove in naš splošni gospodarski ter zivljenski p> k)žaj.
V naprednih vrstah se dam. Proouja se smisel za skupnost, za sintezo javnega dela ?odpor proti razdvojenosti. Ljudje nvidevajo, da morrmo v poetiki postopati mnogokrat kompromisno in da so cesto razmere, ki prevladuje ?o ljudi, da ne morejo uresničiti do pičice svojih sicer svetlih namer.
Če pregledamo nekako v prerezu naše žive moči, p robu j a joče se sile našega naroda, naših mest, trgov in podeželja, ugotovimo razveseljivo pomlad, preokret k vstajenju.
Povsod se javljajo nove sile, odkrivajo se nam volje do dela, česar doslej nismo opazili. To so dobra zra-menja za naše javno življenje, za gospodarstvo, za kulturo.
Vsako Veliko noč bi morali prirediti revijo našega javnega življenja in ugotoviti, ali napredujemo, ali se narodova potenca jača, ali raste narodni idealizem.
Narodova bodočnost zavisi od takih ustvarjajočih sil, od volje do dela in napredka. Zavisi pa takisto od moralnega ozračja, od dobrote, od člove-
univerzitetni zakon.
Nastavitev univerzitetnih profesorjev- — Numerus clausus na univerzah« — Razdelitev štinendij akademikom.
— Beograd, II. aprita. (Izv.) Kakor
znano, so nekateri govorniki opozicijo-nalnega bloka ostro napadali vlado v debati o proračunskih dvanajstinah, češ da premalo skrbi za osnovno šolstvo in da je sploh preveč fakultet, ki jih potem ne moremo držati na potrebni višini. Prosvetno ministrstvo je izdelalo načrt zakona o univerzah. Ministrski svet le v načelu süsnll redukcijo obstoječih fakultet. Načelo le, da ss ustanove univerze, k! morejo zadovoljiti vsem potrebam modernega znanstva. Z ozlrotn na prenapclnjenost, se posebno preuČn-va vprašanje, da se uvede numerus clausus na univerzah. Z novim vseuči-lišklrn zakonom bodo stavi: "ni na raz-I potoženfe  vsi  dosedanji univerzitetni
profesorji. Njih ponovno nameščenje se izvrši po novem zakonu, ki določa široko avtonomijo visokifc šol.
Z jesenskim tečajem stopi v veljavo nov pravilnik za podpore in ustanove akademikom. Po tem pravilniku se bodo odslej podpirale, o~ dajale štipendije samo za one stroke, za katere naši državi primanjkuje naraščaj. Za tekoči letni semester se izplačajo ustanove vsem, katerim so bile dovoljene v zimskem semestru. Ker budgetna sredstva za toliko število štipendistov ne zadoščajo, se je višina beogradskih štipendij reducirala prop «rcijonalno tako. da morejo štipendije redno prejemati vsi, ki so jim bile dovoljene.
Nezauonica Kerriotu, — Glebok vtis padca Herrtota v Nemčiji.
— Beograd. 11. aprila. (Izv.) Radio-tclegrafična postaja na Banjici jc nocoj ob 24. prejela kratko radio poročilo iz Pariza:
Senat je s 156 : 132 glasovom odklonil prehod na dnevni red, s katerim se izraža v!?oi zaupnica. V drugem glasovanju jo h*Io za nezaupnico oddru:?h ic3 glasov. Takoj nato so se člani vlade Herrioia sestali na kratko izredno sejo v ministrstvu zunanjih zadev ter podpisali demisjjo.
Druga radiobrzoiavka veli: tierriot in ostali člani vlade so ponoči prispeli v Elyse.isko palačo. Ob 22. so izročili predsedniku reputÜkc Dou-merque-ju ko'ektlvno Jemis:jo. Predsednik je vzel denilsijo na znaije.
— Pariz, 11. aprila (Havas) Vlada je odstopila.
— Pariz, 11. apr:!a (Wolff) Pred'edrtfk republike je vzel demijjjo vlade na znani \
— Berlin, !1. aprila (Izv.) Nemški tkk ze'.o živahno komentira odstop Herrioto^e vlade. Sp-ošen vtis je, da je bil Hernot Nemčiji več ali manj prijazen yi da se lahko v bodoče zelo spremeni politični kurz Francije napram Nemčiji. »Lokaianzeigeo piše o odstopu vlade Herrlota:
Pri Sedanüb ü,z dVih v zbornici ia v senatu gre v bLtvu ne samo za finanča'-poLtlčna vprašanja, tomr,-splošni obračun s Herr i Otoni in nie* »vini poli ti č a« m programom.
Polidčni pariški dopisnik »Berliner Ta-gcblaita« povdarja, da vsemu Sveta ne more biti Irelevantno, da je zapustil bojno p>-i.'e ta borilec za svetovni mir. Le politika največjega sloga more prnesti rešitev. K*>t rešitelj se lahko označa Caillaux. Njegov čas pa še ni prišel.
Socljalnodemokratični »Vorwärts« zc'o obžaluje, da zapušča politično areno mo?, kakor je bil Herriot. Odlikovale so ga mnogotere čednosti. Demokracija In prijatelj! miru v Evropi bodo obžalovali rierrioiov odhcd.
Važno poročilo našega vojnega ministra o vojaški organizaciji
držav Male an t en te-
— Beograd. 10. aprila. Današnji cTrgovinski glasnik* prinaša zanimivo brzojavko iz Bukarešte o sestanku Male antante. Brzojavka trdi, da se vrši sestanek Male antante 3. maja in da bo naš vojni minister preJložil na njeni obširn oin zan'mlvo poročilo o vojaških probiemm, ki se tičejo Male antsnte. V tem poročilu bo pos/ocena posebna pozornost bolgarskim vojnim pripravam. — Kakor se je opazilo, je Bolgarska zopet pričela uvajati stalni kader, kar je proti mirovni pogodbi. List naglasa dalje v svoji brzojavki, da ostane Mcla antanta pri svoji d^sadanjl politiki napram sovjetski Rus?j! in da bo imel vsak eian Male entanta naprs.n Rasiji popolnoma nevezane roke. B_ojaka naglasa dalje, da je zelo važen problem Male antante Madžarska in njena gospodarska obnova. Mala antanta je pripravljena podpirati gospodarski razvoj Madžarske, ne pa njenih* vojasklk ciljev, katerim se še ni odrekla. Sestanek Male antante se vrši v Bukarešti in ne v Si-
naji ter bo prvf seji predsedoval rumnn-ski zunanji minister Duca.
Beograd, 11. aprila. (Izv.) Poročila dunajskih in praških listov, da razpravlja Mala antanta na svoji konferenci tudi o avstrijskem prikljuČitvenem vprašanju, ne odgovarjajo resnici. To vprašanje ni stavljeno na dnevni red.
— Praga. 11. aprila (Izv.) Kljub temu, da oficijeln! krogi avstrijske vlade svečano izjavljajo, da Avstrija nI interesirana na vprašanju prključitve Avstrije Nemčiji, in da hoče Avstrija ohraniti svojo politično samosojnost, je merodajnlm krogom zoa-no, da zavzema gibanje za prikjHičitev v Avstriji, katero indirektno podpira avstrii-ska vlada, \-edno večje d:menzije. Na konferenci držav Male antante dne 3. maja v Bukarcšii pride to vprašanje na dnevni red. Kakor zatrujejo diplomatični krogi, zavzi-me avstrijsko prik-jučirveno vprašanje ze!o resno formo na konferenci v Bukarešti Vse države Mate antante soglašajo v tem, da je treba dobiti močne garancije za to, da se to gibanic ne razširi oziroma popolnoma uduši.
ODSTOP ITALIJANSKEGA FINANČNEGA MINISTRA.
— Rim. 11. aprila, (izv.) Oficijeln! m
neofietjelni  fašistovski tisk naglasa, da
mora finančni minister dc Štefani odstopiti.
ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV.
— Ženeva, 10. aprila. (Izv.) Svet Dru* štva narodov je sklican za 10. junija, kons troJrsi odbor Druš' -i narodov za koncem m&ja in finančni odbor za 4. junija.
Tudi v moralnem oziru priznavamo, de se boljšajo naše razmere in da se bližamo moralnemu prerodu ali vsaj stanju, kakršno je bilo pred svetovr.o vojno. Podivjanost polagoma izgin'a, ljudje se oprijemljejo treznega dola. štedljivost se javlja povsod in povsod opažamo skrb za bodočnost, za blago-
Ta pokret, to izpreobmjenje naSe javnosti napram novim nalogam, ta skrb za življenje, ta nova ljubezen, ki se pojavlja v vseh naših slojih, ta politična sloga in vzajemnost, koje potreba se čuti povsod, so nam dobra znamenja letošnje Velike noči, dobra znamenja za naš narod, za našo državof
„Continental «,w
omogotJ na slabih cestah hitro vožnjo, fzbotlne in globeli prepelje 1094 neopacno« prlhrsnl pogonski maSerija! in vox.
S3S3 Pristaja na vsako normalno kolo.
Ljubliana, Dunajska C 3t* 21.
c,av««a,a,»epn.K y|Rtor B©hSft€*s.
'ff. >f i>'. V    ••**. > -     V. r-
— Pariz, 11. aprila. (Izv.) Iz Carigrada prihajajo obširna poročila o demonstracijah, ki so jih priredili mohamedanci in katoliki proti Balfourju v Damasku. Včeraj je biio prebivalstvo zelo razburjeno in je korakalo v velikih množicah pred hotel, kjer se je nastanil Balfour. Policija je fkušala demon" strante razgnati. Ti so na njo metali käme* nje in celo streljali. Policija je bila v kri-tic* nem položaju. Njej na pomoč so prišli vo» jaški oklepni avtomobili, vojaški oddelki, zrakoplovi in so začeli na množico metati smrdeče bombe. Končno se jo množica raz* šla. Na strani demonstrantov je bilo okoii 50 težko ranjenih. Višji koronar venera! Serail j-e naprosil Balfourja, naj nemudoma odpotuje. Balfour si jo najel avtomobil in takoj izgini iz mesta.
Nesoglasja v opozioijonalnem
bloku.
— Beograd, 11. aprila- »Politika* prinaša o Radičevi stranki nastopne in-fermacije: «Dasi je ostala Radičeva stranka v stalnem stiku z opozicijonal-nim blokom, vendar pa je akcija ra-dičevcev za vstop v vlado, četudi se je vršila z vednostjo strank opozicijonal-nega bloka, vzbudila gotova nesoglasja v njem. Predvsem je dala za to povod znana izjava posl. Pavla Radiča, ker je po mnenju opozicijonakilh strank šla predaleč ter jim onemogočila kritiko volilnega postopanja vlade. O t2j zadevi se je razpravljalo na zadnjih sejah opo-zicijonalnega bloka. Zastopniki Ra-dičeve stranke niso pri tem opozarjali samo na Markov protokol, temveč so tudi povdarjali. da ni nobene razlike med izjavami, ki jih je dal Stjepan Radič v Zagrebu Nastasu Petroviču dne 24. septembra 1924. in zadnjo izjavo Pavla Radiča. Radičeva stranka se je postavila na stališče, da se vprašanje sporazuma ne sme dalje odlašati, kakor žele ostale stranke bloka narodnega sporazuma, temveč da je treba vzdržati sedanji položaj in podvzeti nadaljne korake v tej smeri. Radičeva stranka mora v tej smeri korakati naprej, brez ozira na akcijo ostalih strank opozicijo-nalnejca bloka in manjše parlamentarne skupine za izdelavo podlage sporazuma. V tem zmislu je tudi treba razumeti znane posete posl. Pavla Radiča in približevanje Radiceve stranke radikalom. — HRSS je predvsem strmela z& odstra-njenjem vseh moralnih zaprek, ki so bile doslej po izjavah radičevcev umetno postavljene med njimi in merodajnimi činitelji v državi, ter se potem energično lotiti dela za sporazum. Posl. Pavle Radič je povdarjaJ v svojih dosedanjih izjavah, da je z vsemi doslej storjenimi koraki zelo zadovoljen in da je prepričan, da je v interesu višjih ciljev države, ako se delo za sporazum uresniči, ker bi bilo to v korist notranji konsolidaciji naše države kakor tudi njenega z     'tjega ugleda.
HiNDENBURGOVA KANDIDATURA.
— Berlin, 11. aprila. (Izv) Listi držav* nega bloka objavljajo izmenjavo brzojavk med Hindenburgom in zastopniki raznih nacionalističnih strank. Tudi dr Jarres se jc brzojavno obrnil na Hindeabur^a » protU
njo, naj prevzamo kandidaturo iz splošnih državnih interesov Nemčije. Hindcnburg jo dr. Jarresu brzojavno odgovoril: m Lahko si mislite, da se nisem mogel tako lahko odloa čili, da postanem Vas naslednik. Le doli* nost do domovine me je prisilla, da sem ponudbo sprejet. Bog daj, da lahko ob ve* Ceni svojega žhijenja koristim svoji demo* vini, če sem izvoljen za predsednik a j* Soči* jalnosdemokratični «Vorwärts» objavlja Članek, v katerem konstatira, da je desničar« sko časopisje falsificiralo prvi stavek Hin* dcnburgovega brzojava, ki ste ima glasiti; »Izredno obžalujem neugodni položaj volil* nih Sana, ki Vas je (dr. Jare^*) prisilil. Ja na tako širokogruden način odstopite.* —, Zanimivo je. da nemškoshanoveranska stran* ka objavlja volilni manifest, ki z vso ostrino povdarja, da bi raje videla, če bi Hmden* burg ne kandidiral. Ravnotako protestira proti temu bavarsko*kmetska zveza, da §o jo vtaknili v oklic državnega bloka za kan* didaturo Hindenburga.
Pariška dekorativna razstava.
Odlikovan Slovence.
— Beograd, 11. aprila. (Izv.) Posebno razsodišče v ministrstvu trgovine in industrije je prisodilo tretjo nagrado za dekorativne načrte tehniku Ivanu iMarinšku iz Ljubljane. Prvi dve nagradi so dobili Beogradčani.
DR- RYBAft V BEOGRADU-
— Beograd, 11. aprila. (Izv.) Danes je prispel pooblaščeni minister in načelnik naše delegacije v Fi renči dr. Otokar Rybaf v Beograd- Dopoldne je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča ter mu obširno poročal o dosedanjih rezultatih konference.
SENZACIJONALNI UMOR V BEOGRADU.
— Beograd, 11. aprila. (Izv.) Danes it ves Beograd zelo razburjen zara-di zagonetnega umora, ki je bfl izvršen v klet? hiše št. 13 Vasine ulice. Hišnica Ljubica Slavkovlč je odšla v klet. Takoj za njo se je priplazila neka oseba ter jo zače!a pretepat!. Razvil se je ljut boj na življenje In smrt. Hišnica se je skušala napadalca ubraniti, k[ jo je končno zadavil. Napadalec je pobegnil, ker so stanovalci hl<e hntell na pomoč. Po ulicah se je razvil pravi k>v za morilcem, ki jc končno pobegnil in h vsem popolnoma neznan.
HAJDUKOVA TURNEJA NA MALTO.
— Zagreb. 11. aprila. (Izv.) Po poročilih iz Malte je Hajduk na svoji turneji na Malti enkrat zmagal, dve igri ste bil: neodločeni in bil je en poraz. Celokupni rezultat znaša 5 : 6. Hajdukovo moštvo jc dokazalo, da častno zastopa jugosloven-ski nogometni šport proti pomor skerm moštvu Angliie. Za velikonočne praznike so določene v Zagrebu zanimive nogometne tekme. Na športnem prostoru Grad-jan-skega se na velikonoc odigra zanimiva nogometna tekma med Gradjanskirn in švicarskim nogometnim društvom FC Basel. Moštvo tega Švicarskega kluba je odttčno in je odposlalo več svojih članov na lansko olhTrpiJado v P-airizn, ker so se Švicarji na> bolje odlikovali od vseh evropskih nogometnih reprezentanc.__
Borzna poročila.
Domače in inozemske borze danes niso poslovale,
Stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 12. aprila 1925
ötev. FS.
Pismo iz Prage.
Poslanik Haberman in poslanik etev. —: Sprejeti zakoni. — Pre
dan
V kratlcem razdobju med Koncem zbn-dcega in začetkom spomladanskega zborničnega zasedanja je bila Izvedena f/p-e--nemba v vodstvu ministrstva za soclia'no skrbstvo, ker je odstopil minster Hü't-oaan, da ie mogel biti določen za pmlaai-ia RČS na Dunaju, Ker po naši ustavi poslanec ne more postati državni uradnik Drej, nego poteče eno leto po odložitvi njegovega mandata, odhaja min. riabrnrn na Pešaj kot pooblaščenec in šele čez leto bo 'nogoče, sprejeti ga v status zunanjega vradništva. Nastopa mesto po dr. Krr.ftl, cateri je odšel v Berlin. Med prvimi n"l«>-cnmf, ki čakajo Habrmana na Dunaju, je pripraviti tla za obisk zun. ministra dr Bekeša, ki je projektiran za konec meseca Tiaja. Za naslednika Habrmanu je imenovan dr. Lev Winter, ki ni novinec v tem resortu, ker je že bil mnister za soci?a'no skrbstvo od 14. oktobra* 1918. do konca č u-sega Tusarjevega ministrstva, do 15. septembra 1920. Po njegovem prizadevaalu ie silo pri nas uvedeno socijalno zavarovale.
K daljšim osebnim izmenam na m'ni-itrskih sedežih sedaj ne pride, mogoče še-te po povratku min. predsednike Svehle z tuga, ki se ga pričakuje pred veliko n^c'o Minister za unifikacijo zakonov dr. M^rko-%ič je sedal upravitelj ministrstva za šolstvo in minister za prehrano dr. Franki •Tpravitelj ministrstva za pošto. Tu se naj-arže upravitelistvo izmenja za ministrstvo Tako bo namesto 17 ministrstev samo 15, *ar ima svoj pomen tudi po finančni «t«-a-rn in kar je glavni vzrok, da se, ob današnjem sistemu štedenja, opusti reaktiv U**-hje ministrov. Razvila se je govonca, da postane naučni minister Šolski Insndc'.or Vojta Beneš, brat ministra dr. Beneša. ki le Habrmanov naslednik v zbornici, ali ta vest se demeniira.
Predvelikonočno obdobje spombdav >kega zasedanja poslanske zbornice je blo sicer zelo kratko, trajalo je od torka do petka .ali sprejeta sta bila v njem dva važna zakona, takozvanf interkonfesijonalni zakon in zakon o Narodni emisijski baiikt Interkonfesijonalni zakon je nadaljnll konk k ureditvi razmerja države do cerkve, z* katerega Je bil dosežen sporazum vseb ko-ailčnih strank ob izrecnem $oglašanjn Mdo-ve (klerikalne) stranke. Ž njim se izpoU
Winter. — Redukcija ministr-dloge za povelikonočno zase-
nluje skladanje v cerkvenopollticnfli odnosa jih na Slovaškem in v Podkarpatsk! Rusiji s pravnimi razmerami v zgodovinskih deželah. Zakon določa pravila, po katerih se rešuje priznanje otrok pri določanju rediteljev; po 16. letu Ima vsakdo pravico svobodno odločati o svojem verolzpoveda-oju.
Vsebuje dalje naredbo glede vporabtja-nja pokopališč s strani vseh konfesij. V z*-kon pa, žal. ni bilo sprejeto vporablia^je cerkva, kar tvori največji sporni predmet. Tudi ni rešeno vprašanje patronata kon-grue, razdelitve dieceze itd., kar bo naloga bodočega interkonresijonalnega zakona.
Zakon o češkoslovaški Narodni b3nki je posebna novela k zakonu, s katerim je bil ustanovljen naš bančni urad. Sedaj se izmenja bančni urad za emisijsko haiko. Zakon Je Izvršil številne Iznremembe in stalo Je mnogo boja, da je prišel v plenum ln bil sprejet v svoji sedanji obliki. V referatu o zakonu je bilo omenjeno toplo uJe-leževanje pokojnega dr. Rašina pri posvetovanja o prvotnem bančnem zavodu n navajale so se njegove zasluge za našo samostojno valuto. Najvažnejša točka v n v-veli je ta. da se nalaza Narodni banki do ž-nost, določati kurz čsl. krone in bdeti a^d njim.
Na program predvelikonočnega zi«e-danja tudi ni mogla priti novela k podpir! stavbenega gibanja; to pride na vrsfo na povelikonočnem zasedanju, ki se ima ml-četi 5. maja. Program sestavi »petk-j* a'"» naloga za to je težka, ker so na vrsti ne ie važna, ampak tudi zelo sporna vprašanja. Posebne težave povzr^i razprivli?. nje o agrarm carini, ker se ji soc. dem. rad. krilo vpira, čeprav je v koaličnem programu. Tudi za davčno reformo ln socilalno zavarovanje srednjih slojev bo težko posredovanje. Napoveduje se tudi noveli/ac;ja župne ureditve in volilnega reda, ali ni mogoče reči že danes, ali pride do nie.
V senatu je b:la rešena zadnjič ostala uradniška dodatna predloga, zakon o Pečanih dopustih za nnstavljence. nadalje za-, kon o praznikih, ki je izzval veliko debato, v kateri Je sen. dr. Herben podrobno g »vo-ril o prazniku .lana Nepomnka ln o spom.#»-skem dnevu M Jana Husa. Lidovci so rti glasovanju zapustiil dvorano. J. K. S.
ZA JČEK DOBRO V£ DA JE NAJLEPŠE
VELIKONOČNO DARILO
narod io
Srbov, Hrvatov In Slovencev, velika bodočnost enotnega, svobodnega jugoslovanskega naroda... Na vsak način mora jugoslovenski narod začeti z vsemi silami delati za končni cilj vseh Ju-goslovenov: veliko bodočnost v Jugo-slovenskem edinstvu, novo, svobodno življenje... Iz tega suženjskega stanja jugoslovenskih plemen ni rešitve za kako posamezno pleme. Tujec bi pri tem z našo pomočjo le okrepil svoje vrste i-i popolna zmaga bi mu bila zasigura« na, smrt vseh Jugoslovenov s tem zapečatena. Cim zahtevamo vsak zase svobodo in čim skuša doseči to svobodo vsako jugoslovensko pleme, na lastno i pest, brez ozira na svoje plemenske brate ali celo proti njim, si s tem Jugo-j sloveni sam! pripravljamo snžnost in narodno smrt za vse. Svobodo, neod-j visnost, boljšo bodočnost si moremo Ju-gosloveni priboriti le s složnim nastopom, s skupnim delom... O bratje, z vedrim licem, s čistim očesom na pot! Kar bomo trpeli, ne bo izgu! Ijeho. S trpljenjem in smrtjo bomo pognojili to [ lepo zemljo, da bo na njej vzklilo novo I življenje.*
Ako pomislimo, da je knjižica izšla tik pred izbruhom svetovne vejne. moramo strmeti nad preroškimi vizijami.
SvetlejSi iz noči zašije dan, življenje mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje.
Nova država je prinesla nove naloge tudi za naš inteligentni naraščaj. Našemu dijaštvu v predvojni dobi se mora priznati, da je bilo popolnoma na svojem mestu. Njegovemu podrobnemu javnemu in zaupnemu delovanju se janamo poglavitno zahvaliti, da je ras teptani narod doživel svojo Veliko noč, svoje vstajenje, osvobojenje in zedi-njenje. Naravnost orjaško in herojsko je delo v tem oziru razmeroma majhne armade našega dijaštva. Naš j dijaštvo se je z neprimerno energijo in požrtvovalnostjo udejstvovalo v vseh panogah narodnega življenja. Poglavitno po-prišče mu je bila narodna obramba in raznovrstno manjšinsko delo, zraven pa je povsod neustrašeno dvigalo pra-por jugoslovanske ideje. V tem oziru so hvalevredno tekmovale med seboj vse dijaške organizacije ter si delile delo brez konkurenčne zavisti. Glavno delo pa je bilo vedno na ramah napredne omladine. Naše obrambne organizacije so imele v dijaštvu močno oporo. Samo delo, ki ga je v i.ianj kot enem desetletju izvršila «Prosveta», bi :ahko napolnilo knjigo naše zgodovine. Dasi večinoma siromašni, so naši akademiki v urini (v Gradcu, na Dunaju,
Leobnu itd.) zdrževali jake akademske podružnice D. C. M. Neustrašena jugoslovanska propaganda je zahtevala iz vrst naših nadepolnih dijakov celo življenjske žrtve. Avstrijski krvniki so pl le hipno triumfirali, ker kmalu so se začeli tresti strahu in groze.
Zadnje heroično delo našega narodnega dijaštva je bila knjižica «Kllc od Gospe Svete*, ki je izšla tik pred izbruhom svetovne vojne ter so jo avstrijske oblasti takoj zatrle, da je ostalo le prav malo izvodov ohranjenih. Za takratne naše suženjske razmere so bile misli, ki si jih je upala razvijati v knjižici naša omladina. resnično smele in heroične. O takrat baš končanj balkanski vojni v letih 1912.—1913. je pisala knjižica:
«V dna svoje duše smo čutili, da jc kri, ki se je prelivala po macedon-skih bojiščih in v Traciji ista, ki teče po naših žilah, da se tam doli odločuje usoda naroda, ki mu pripadamo tudi mi... Delajmo, da pride čimpreie dan* ko naš narod seže jugu v roke in se dvigne močan kakor steber iz stiske in bede... Treba je streti okove, ki v njih ječi naš narod in ga izpeljati na solnčne poljane svobode, kjer bo živel novo življenje ... Poguma in požrtvovalnosti je treba pri našem delu, zakaj cilj je velik* iugoslovensko edinstvo. edinstvo
ki jih Je imela naša omladina o predsto-ječem trpljenju in končnem cilju. Izpolnili so se smeli načrti, danes živimo združeni v svobodni svoji domovini, toda s tem za našo omladino še ni prišel čas počitka in brezdelja. Kakšne so naloge, ki čakajo naše dijaštvo, bodoče voditelje naroda, je lepo in jasno na-črtal vseuč. profesor Nikola Radojčic leta 1922. v «Udruzenju jugoslov. akad. omladine iz anektiranega ozemlja*. Želeti bi bilo, da vsak dijak vestno preštudira njegovo knjllico «DqIo dljaštv za narod*. Dijaške organizacije naj bi si delo porazdelile. Delo za narod in domovino je raznovrstno. Prvo in naj-poglavitnejše delo je, da z dobro premišljenim in Čvrsto organiziranim izobraževanjem ljudskih mas dvignemo prosvetno stopnjo in ozdravimo slabe posledice vojne. Nadaljno delo je v gospodarski okrepitvi naroda, v poduku o negovanju ljudskega zdravja, o poznavanju skupne države itd. Posebno važno pa je, da se ljudstvo dovede do nesebične ljubezni do skupne države in enotnega naroda, do trezne strpljivosti med plemeni, stanovi, verami in strankami. Dela je torej *a vse in za vsakega dovolj.
Sokolstvo
Sckolstvo na Oclenjskeni.
Sokol« ko društvo v Novem mestu Je priredilo v soboto, 4. aprila 1925 v Narod-nem domu v Nov ein mestu svojo pomladansko akademijo. Ob tej priliki se je razdelilo J diplome br. Leonu Stukiju iz oiiinpijade iu članstvu ter naraščaju iz župuih tekeia v letu 1Ö24. Brat zupai starosta dr. Vasic Je v daljšem, iskreno bratsaem nagovoru popisal sokoisko de*o telovadcev in telovad-kinj novomeškega sokolskega društva v lanskem letu. S ponosom in radostjo je po-vciarjal njihove sijajne uspehe na tekmi pokrajinskega zieta v Zagrenu La župni tekmi v Novem mestu, poseuej pa še prekrasni uspeli brata L.eona Stukija v svetovni telovadni borbi. Pokazal je brat starosta tekom svojega nadaijnega govora na nujno potrebo, üa si »Novomeški Sokol« postavi 6voj dom, apeliral je na vse brate in sestre ter »SokOiu« naklonjeno občinstvo za pomoč pri rešitvi tega za nadaljni še uspešnejši razvoj društva nad vse aktuelnega vprašanja in izrazil upanje, da se zbere novomeški »äokoia k prosiavi svoje 40-ietnice leta 1*27 poa lastno streho. Opozoril je dalje tudi na žalostno dejstvo, ki se op«iža pri tuk. društvu v zamujena času, da namreč naše dijaštvo, kfc*^> Iriio vsikdar v narouu najooijši noßiteij in razširjevaiec ideainia stremljenj, v precejšnji meri zanemai ja so-kolsi^o uelo. Oi> koncu svojega nagovor«, je izročil brat ar. Vitsii braLa štu&iju tri dipiome in sicer eno aot prvaüu n*t svutor-ni oiimpijaai, drugo kot prvemu zmagovalcu na urogu in tretjo kot telovadcu juso. slovenske soko^ske vrste, ki je cionegia četrto mesio v Parizu. Osiauui texUAiovaicera in tekmovalkam je razdeiii dx^iome brat društveni načelnik.
Preuod od razdelitve diplom k telovadnim točkam aaademije, je tvoril 6kupai pevski nastop moške in šteosue aece. Ob pu. giedu na to našo dobrosrčno in že čisto v jugoslovenskem duhu vzgojeno mladino, ki je taü.o ljubko in paj»ičuo pela slovenske in sruohrvatsive pesmi, je moralo navuajati vsakega prisotnega iskrenega Jugosiovena trdno upanje, da čakajo našo domovino še srečni časi v bratski jugoslovensai slogi.
Pri skupno 15 telovadnih točkah so nastopili vsi telovadni oddelki in to v več panogah, Proste vaje vst^h oduolkov so poka-z«ue, da so se te vežbale pod vodstvom vaditeljev, ki so mnogo skrbeli za precizno izvajanje posameznih gibov in za skladnost. Tudi kritje in ravnanje je bilo vseskozi dobro. Opaziie so se tu in tam pri nekaterih nastopajočih telovadcih manjše hibe, kakor slabo vzrocenje, preveliki Izpadi ter klonjenje glave, kar je včasih malo pokvarilo siceršnji lep celotni utis. Gledalce je motilo, da se je ta ali oni nastopajočih popravljal med izvajanjem telovadno obleko ali lase, kar moti tudi sotelovadeče. Prav tako ni na mestu smehljanje me dnastopom, osobito nekaterih telovadk.
Prav posebno so dopadale ritmične simbolične skupinske vaje »U boj,« ki jih je strumno izvajalo 6 moških naraščajniuov, dalje prav čeden telovadni ples M a z u r -k a« 4 članic, zelo naporne in dobro izvajane vaje 6 članov s stalkami in eksaktno po 5 članicah izvršena ritmična vaja »Pet. It a.« Ta se je predkazovala kot poslednja točka akademije, kar je najbolje vpiivato na celokupni vtis prireditve, ki ga je občinstvo odneslo domov.
Pri orodni telovadbi, s katero so nastopili po vrsti vsi oddelki razen ženske dece, smo lahko videli, da obeta novomeški i Sokol« za bodoče domače in mednarodne tekme še mnogo zmagovalcev in zmagovalk Na krogih je na svoih vrhunskih vajah zel zopet mnogo pohvale brat Stukelj.
Vežbanje vseh oddelkov za akademijo Je vodil v glavnem agilni društveni načelnik br. Papež, kateri ima poleg drugih vaditeljev lahko za svojo veUko in težko delo najlepše zadoščenje v krasno uspeii prireditvi. Vse točke je neumorno spremljal na klavirju požrtvovalni brat Horvat.
Ugotoviti pa Je treba na žalost, da je bil obisk akademije v soboto zvečer, kakor I tudi v nedeljo popoldne pri ponovitvi, ne i baš dober. Sodelujoči, ki so pokazali na tej ; prireditvi uspeha polno delo ln trud mrzlih 2imskih večerov, prebitih v telovadnici, ni. so zaslužili takega omalovaževanja in neza-| -nimanja od strani novomeške javnosti. Pu-• stiti bo treba navdušenje za narod in do-
movino po gostilnah, gostilnißko kritiziranje in zabavljanje ln priti bo treba tja na lice mesta ter si ogledati tu izvršeno delo in dajati cb takih umestnih prilikah duška svojemu veselju in navdušenju za narodno stvar.
Za tekočo poslovno dobo so občni zbo. ri župe in društva v Novem mestu določili za posamne funkcije dobre in sokolskega dela navajene ljudi, pri Čemer se je gledalo pred vsem na to, da ne bodo poedinet s več funkcijami hkratu obremenjeni. Or-gtnizacija v novomeške župi že ni docela Izvedena, na sokolskem prosvetnem polju se še ni storilo mnogo, vendar je upati, da se bo dalo pri dobri volji in bratski požr. tvovalnosti vsega članstva kmalu tudi v tem oziru doseči uspehe. Zdravo!. £. Gangt:
(Iz Jugoslovenskega sokolskega koledarja.)
1.
Močem šolnin:h žarkov, da mi bo jasna pot, ki me nosi iz blodenj vsakdanjosti, iz nizke ta meglene povprečnosti v višave neutesenega in neuteSljivega hrepeneja k dobrinam moči in kreposti! Kje so ti soln-čni ža»rki? V meni so — v moji duši so! Spoznanje je vžgalo v mojem notranjem svetu neizčrpno svetlobo vedrega pogleda v globino lastnega srca, ki rm ga je lepota sokolske ideje napolnila z vsem, kar more roditi lepoto! — Solnce na nebu ugasne vsak večer; ugasne ob belem dnevu, kadar tema oblakov zastre njega blesk! Moje solnce, v duši goreče, ne ugasne nskcid. Se lepše in ponosnejše gori, kadar se svet okrog mene pogreza v blodnje vsakdanjosti, v nizko megleno povprečnost! Sokol ne pozna teme: njemu je vse življenje en sam dan dola, izpopolnjevanja, ustvarjanja!
2.
Hočem tvoje ljubezni, brat, Id je plod zaupnosti v poštenost značaja, v stvarnost bratske besede, v moško voljo mojega hotenja! Ljubezen, ki zlije dvoje src v enotno utripanje, ni kakor biser, ki ga zamenjaš za denar al: zakujeŠ v zlato prstana, nego je bistvo sokolskeza b-raitstva. Ta ln taka ljubezen valovi od srca do srca, vsakemu enako dragocena in sveta, saj je ona naša notranja vez, ki je trajna, ker je od zvestobe posvečenal
3.
Hočem delovnih rok, z žulji prekritih dlani; rok, vajenih vsake tvornosti, ki jim kaže smer in smoteT duh in srce; tvornosti, kf nf sama sebi namen, temveč ki — od dolžnosti narekovana — služi splošnosti! V tej splošnosti stoje vsi bratje in vse sestre: nje sestavine so in nje bistvo. Vsi in vsak! In ker sem tudi jaz v tem Številu, zato sem takisto sestavni in bistveni del skupnosti. Ta zavest md vzbuja ponos vedno in vse dotlej, dokler mi pridobitve Individualnega egoizma, prisvojene na Škodo skupnosti, ne omadežujejo čistoče sokolske časti! Ta Čast ne nosi žiga osebnih želja in osebnega poveličevanja, nejro je dar in pridobitev dela, je enaka vencu, ki se prepleta skozi vse naše dejanja in nehaneje. Kdor oskruni njo, oskruni sebe I
4.
Hočem dela, vstrajnosti. odločnosti, vzdržnosti, poguma, resnico\jubnostl, pravičnosti, možatosti, značajnosti, nesebičnosti — vsega hočem, kar ml daje pravico ln usposobljenost, da se vrstim enak med enake. Veifčastno, skoroda neizčrpno žubori vrelec krepost* In čednosti, ki brusijo in Hkajo našo telesnost in duševnost in dvigajo v nas odporno s?lo proti vsemu in vsakemu, kdor in kar ne stoji na temelju nravnosti! Ni človeka, ki bi ne bilo v njem vsaj drobca in odseva lepote! To vzgaja jmo, to negujroo, da v njenem sijaju zatone, kar je slabega v človeku! Vzgajajmo m vzgojimo pa se najprej sami, da bomo mogU vzgajati m vzgojiti druge! In s spoznavanjem napak (se asvobodimo svojih, se fepopo-lnjujemo in približujemo Idealom! In znajmo, da je človek najlepše ime! Zato hočem borbe med dobrim in slabiim, hočem zmage dobremu; hočem, da sem vojuik, ki rajši pade, nego da bi z begom ali z izdajstvom onečastil zastavo, ki je prisegel na njo I
5.
Hočem volje, krepke, n&oh* omabuioče, ki ne pozna brezupnost in one zadovolino-sti, katera bi moja pota naravnala v brezdelje in uničevanje tega, kar mi je dala sr-
da šola sokolske telesne m nravne vzgojo Hočem volje, ki gradi mojo materialno eksistenco in ki ustvarja moj notranji svet na globok osnovi načel in nazorov, prkioohc-nih v viharju življenja! Hočem, da to, kar je lepega, dobrega in plemenitega v men4, postane last vseh, kakor se naj It duš vseh izlije veletok vrlin na slavo in čast, v moč in poveMčanje naše skupne matere — domovine!
Članek staroste J55 br. Gangla, kt g; tu prijavljamo iz Jugoslovenskega sokolskega koledarja in Jci govori o klejnl moči Sckrüstva, o njega bistvu in nravnosti, je zbudil mnogo pozornosti tudi med če^lcim Sokolstvorn. »Vestnik Sokolski«, uradn-O glasrlo COS, ga ie priobčil v češkem prevodu. — U r e d n.
Tovarna testenin 901
ekafefe*
v Ljubljani
je že ulzte oSratouEti!
— Društvo za zgradbo doma Sokolu f. v Ljubljani je imelo v soboto 4. t. m. svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom:   1.  Pozdravni  nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo o računskem zaključku za leti 1923 in 1924. 4. Poročilo rač. preglednikov, 6. Gralbeno poročilo ter poročilo o proračunun za leto 1925, 6. Odobritev  spremenjenih društvenih  pravi", 7, Izvolitev  novega  odbora,     8. Slučajnost*-Uvodoma se je predsednfk spotnrnjal cmn lih članov br. Zupančiča, Bončarja In I^or. 3ina. Toplo zahvalo Je naslovil na vse č'*n. atvo in na prijatelje ter podpornike dni štva, posebno pa na one brate, ki so b podpisi jamst*.    ih Izjav pripomogli, da j od. bor bil r stanu izposl^vatl gradbeni kredi« 2 milijonov Dinarjev. Z velikim zanlror.n^cno ln ob živahnem odobravanju eo zboroval i. sledili tudi osta'Itn vestno ?estavl]enim poročilom  funkcijonarjev.     Poročilo tajnik* zkazuje društveno delovanje v izvedb! tre* glavnih nalog: i. r zavarovanju tn izvedbi določil kupne pogodbe z mestno občino, Z v izposlovanju ln zavarovanju gradbeneg« kredita ln  pridobivanja  drugih flnančii!!-sredstev ter 3. v nalog!, ki je že zapopada na v naslovu društva, to Je v tehnični tz. vedbi programa za postavitev doma Soko. In I. In ž njo združenimi upravnimi poelt. Navedena tri poglavja pa tvorijo skupa-enoto, ker od Istočasne Izvršitve vseh treh naštetih nalog Je za visel končni uspeh, ki ga Je društvo doseglo teko.n zadnjih dveh let.  Novi odbor,  v katerem so po večin? ostali še prejšnji glavni funkcionarji, se j€ sestavil takole: Predsednik dr. Albin Kan dare:  podpredsedniki Josip Türk. dr. An. drej Kuhar in Drago Lunder; tajnik Anto» Brodnik, tajnikov namestnik Avgust Min kuS; računovodja Ivan LozeJ, njegov na mestnik Simončič Josip;    blagajnik žan« Miklavc,  njegov name.rtnik  Rajko Tur*; gospodar Frane Vreča",   namestnici Li&ri Seiko;   zaplsnikaT Rudi ZavrSnik; gradb^ ni vodja Ing. Ladislav Bovc; načelnik ffnaü čnega odseka dr. Pavel Pestotnik; načelnll! higijenskega odseka dr. MavriclJ Rua: ofl bornlkl-namestnikl Jakob Adamič, Miroslav TJrbas, Karel Zebacher in Rado Osredkar K slučajnostim Je bil sprejet predlog br računovodje, da se vpisniao zviša na DU 100.—, članarino pa na mesečnih Din 5. C podrobnostih zelo zanimivega odborovega poročila bomo še poročali.
OBoooooooooBoooooooooooooooooooooooooooqpoeooäwMwanai
Ugoden nakup
vsakovrstnh oblatil lastnega Izdelka v razni kako vos i za gosr>ode decke in otroke vam nud' edino le konfekets» tovarna
Fran Oereada & Cie.9 Ljublana
Prepričajte se o nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo na Eravcevf centi 2e rasnroti dramskega  gledališča, v neposredni bližini nunske cerkve.
PPOOOOOOOOOOOOOOOOPBODOOOOOOOOOOCBPOOOBDOBBOBaBDOOOOOBI
— Sokol Vič. Izlet celokupnega Članstva in naraščaja se vrši na veliki ponedeljek dne 13. t. m. na Sv. Katarino. Odhcd ob pol sedmih izpred S krnskega doma. — Odbor vabi članstvo naj se ga v čim večjem številu udeleže. 7 4/'&
MISLIM
,IYI i r i m4 čokolada!
Politične vesti.
■= Doslednost samostojnih kmetov. Zadnji «Kmetijski list» zabavlja proti vladi in novim proračunskim dvanaisti-nam, na tretji strani pa proti klerikalcem, ki so glasovali proti njim. — P;šc namreč: «Zopet se vidi vsa r ;kvarje-nest klerikalcev. Upijejo proti novemu davku in povišanju državnega proračuna. Toda, ko so lani klerikalci vladali s štirimi ministri, so izdelrii državni proračun, ki je bil za 6 ni:l*i..rd večii od prejšnjega, kar pomeni, da bi se po klerikalnem proračunu tudi davki zvišali za 6 milijard. Sami so pomagali grob kopati kmetu in obrtniku, sami so krc li, a sedaj" na druge vpijejo: Držite tatu! Res so pokvarjena družba ti klerikalci!* In s to pokvarieno družbo skupaj je glasoval v narodni skupščini poslanec Pucelj, ker je povišek proračunskih dvanajstin sorazmerno za polovico manjši, kakor pa bi bil, ako ti bili klerikalci na vladi. Ce pa pomislimo, da so sedanje proračunske dvanajstine tudi zato večje, ker je že Davidovičeva-Koroščeva vlada prekoračila ianski redni proračun, potem je še bolj čudno, zi-kaj se Pucelj drži v Beogradu kleri-1 kalne družb?
01
štev. 83.
Stran 3.
Tridesetletnica ljubljanskega potresa.
Dne 14. t. m. poteCe 30 let, odkar le zadela Ljubljano strašna potresna katastrofa. Kakor je bil ta potres sam na sebi velika nesreča, silen udarec za ljubljansko prebivalstvo, tako je imel tudi svoje dobre strani: pripomogel je k modernemu razvoju naše Ljubljane. Ako bi ne bilo leta 1895. potresa, bi bila Ljubljana nemara Še danes tista •dolga vas», o kateri poje narodna pesem.
Ker prinaša današnje «Jutro» obširne reminiscence izza potr^nih dni, se omejujemo na to, da podajamo v faksimilu pesem, ki jo je pod zaglavjem •Slovenska Lizbona* napisal pesnik Josip Stritar v slovenskih, v nemškem prevodu pa v dunajskih listih.
Pesem je takrat silno učinkovala in Je mogočno pripomogla k poi.iožni akciji, ki je na to dvignila Ljubljano iz ruševin.
«£. »i*
9
t f7**/ fi0 ***** ******
S?«
*****  *~t<s^»* « ^^fG^Č-
rt«  CsPia ?<ts0c /fte^fr*«*^&itc fašist*/*** /fe4 ^ ± *fe£* j rtov*j
s*K?St>j&i^r ^}
Pros ve ta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama. Začetek ob 20. zvečer. Nedelja 12. aprfla: Golgota. Izven. Ponedeljek 13. aprila: Lizistrata. Izven. Torek  14. aprila: Zaprto. Sreda 15. aprila: Lizistrata. Red B. Četrtek 16. aprila: Vdova Rošlinka. Red C.
Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Nedelja, 12 aprila: Don Juan. Izven. Pondeljek.   13.  aprila:   Carmen. Izven. Torek 14. aprila: Zaprto. Sreda 15. aprila: Carmen. Red D. četrtek 16. aprila: Don Juan. Red E.
IL Z.:
Predstava „Lysistrate"
Pokazala ham Je, da se da od Aris4«-pKanove sočnosti ohraniti marsikaj celo za ono krotkost, s katero bi patent'rani moralisti radi Slovenstvo obdali preko mere ostale Evrope. Bal sem se, da bo komedija ob moralnem dvo-nagobčniku, kateri včasih še vedno straši pri nas. Izgubila vse sol In ostala samo tuja dolgočasnost Pa se je posrečilo veslati čez vse bistvene čeri in vendar obraniti ono, biez česar ne bi slo.
Klasični filolog prof. Bradač je pte-vaiai sicer po neki češki priredbi, vendar mu je moglo poznanje dela v izvirnem jeziku In helenske kulture sploh dobro služiti pri Izbiranju. Metriški prevod je tudi lezikovno lep.
Šest se je izkazal res vrlega an«am-Mskega režiserja. Pregibanje skupin, enotni dvigi rok, ritmika v gibih In enitn;m govorjenju zborov ima slog, skupine preha-lajo v nove sestave z log:ko, ki spominja včasih skoro na logiko glasb.n'l. prehodov, ter se blagoglasno naslanjajo tudi na arhitekturo pozorniške dekoracije.
Skruzny je naslikal prav učink"w't pogled na strmine Akropolide. Skoro grafično; sam bel mramor in srnje sence, njd templji sinje nebo. Vse stav1«, ve,;ke Btnp-nice, kip Atene, so bol} n^V-^an^, br*z detajlov. To je dobro. Vseeno bi pa želel ten-pljem stebre, ki se iim pozna okroglina fnc oglate) in Pheidljeva Cliryselepti*n\nc (»Zlato slonokoščena*), t. j. pgrrmni kTp boginje Atene, k? se je bleščal v sotnen, da je služil celo ladinm za smernico na at^n> sko pristanišče, naj bi bil malce bolj 'zdelan, ker stoji vrhu zidu ne ravno daleč zadaj, in je bila njegova krasota vredna, d* Jo ohranimo tudi za oder^ko dekorac»-o. Slik o tem slavnem kipu atenske zašr;itn'ce imamo dovolj.
Slika Akropolide dobiva še dnkaj zračne perspektive tudi radi plastičnih bilih (»kamnitih«) dekoracij in stopnic srednjega odra. Škoda Je le. da prostor ni i' puščal postavitve Propylei (grajskih vrat) Z?to postaja umik moških pred metlami Sen-k bolj neverjeten in ni videti, čemu bi mož'e po enih ali dru.erih stopnicah ne mogli brez zadržka na Grad.
Nad dekoracijo se sveti prozoren svinčen dan, ki le hloncu prehaja v večerno zarjo. P-mctna vporaba luči je storila svojo dolžnost.
V tem lasnem okviru pa se g'blje množica atenskih žen; vse lepe, vse dražeslne in vse v svetlih ali živobojnlh haljah, vezenih včasih z zlatom. Ta oblačila, lepa i-ca, množina do ramen golih rok tvorijo 2*v cvetlični vrt. Mnogo je tudi mikavnih klasičnih frizur. Sodeluje poleg igralk neka! gospodičen, ki so se na prošnjo prostovoll-no oglasile. To je lepo od njih.
Igra Je deljena v dva kratka akta. Tt-virnik ima samo prizore, ki gredo do konca v enem.
Vporabilj so tudi pri nas »orchestro« m zbor starcev, atenski odpos'anci, Kinesiss In končno zbor ovenčanih Atenjanov nastopajo iz globine orkesterskega prostora,
Lysistrata je Medvedova, v bili palji, z diademom, vsa svetla ia kla&l&o
lepa kakor bog'nja Mera. Igra in govori svojo vodilno vlogo, organizatorico ženske revolucije, efektno in zna nadkriljevati svojo četo. Več je težko reči, ker Je vloga zlasti govorniška. Še več koturna bi Ji želel, kajti vloga ie parodistično-tragična V drugem aktu nastopi z oklepom In če'ad:» Upam, da ji bodo v domači glediški delavnici vendar še napravili grško čelado, ki je s svojim silnim grebenom in drugimi p«-i-tiklinami tudi na ženski glavi naidekoratfv-nejše pokrivalo, kar jih je kdaj bilo na sv*-tn. Sedaj se mora gospa Medvedova posluževali rimske čelade, kakor so Io ncsill rimski redovi ali pod^fTcTJi ko ie Ri^ljan-stvo poznalo že nekako uniformo in enako označenje šarž. Čelad-co, kakor jo imiio vojaki na krlževem potu m ob božiih g-v bih. Rimsko tovarniško delo za volni erar.
Važno vlogo Ima N a b 1 o c k a kot Ki-nesijeva žena Myrrhina. Tut' zelo lepa, je igrala s finim humorjem ženi, katera s*? le z največjo težavo priklopi !jub«rvni aV»-stinenci. Učinkovala je zlasti ob svojem priseganju. Kočljivemu prizoru s KVOrm možem zna z največjm taktom odvzeti vse, kar bi bilo za'jivega In ostaja le zabavnost. Jezikovno je bila pa Nablo.ka včasih že boljša. Rnščina ji je zopet pogledala neVo-liko bolj skozi. Zlasti pri prvi predstavi K" se Kinesiju končno iznrk^, bi ji želel močnejšega poantiranja; morda nM bi mu oOc pokazala ali kaj takega. Ta njen odh-rl se preveč izgubi, ker ga igra enako, kakor svoje prejšnje, le začasne odhode.
Vera Balatkova (Danilova) Je oboroženo spartansko možakarico Lamp^ö, žensko buffo-vlogo, rešila prav srečiio, z rovtarskim glasom in neženskimi kretnjami, pod katerimi se pa vendar skriva kmet-sko-prozajlčna seksualnost zdrave koble. Žela je mnogo smeha.
Omeniti je tudi Sarlčevo, ki *ma malo vlogo Kalonike, a je bila elegantna grška krasotica lepih poz. Vobče je opažati na Igralkah voljo do lepih kretenj, kakršne so nam znane iz grške skulpture in posekanih vaz. Tako pri Medveovi, Namo-kl gracijozni Slavčevi, ki samo statira. V m^ii vlogi omenja list Ie še Mi r o Danilovo in Juvanovo, dasi se tudi še nekatere droge dvigajo jnad golo statiranje.
Me3 možmi le najpomembnejši Le-varjev Kineslas, dasi nastopi šele v drugem dejanju. Lep Helen, lep človek dobre rasti. S svojo kratko brado je v grškem kostimu spominjal na slike, ki predstavljajo »božanskega trpina« Odiseja. Tudi on je svojo zelo kočljivo in zato težko nalogo vršil zelo estetsko In z močnim humorjem. Nablcka in Levar sta lep par. P e č e k Je atenskega svetovalca, staro šemo, čisto dostojno pogodil. Svojčas je že umrli kom:k Maran žel na Dunaju s to vlogo take viharje smeha, da je vse ostalo stopalo v ozadje. Tega od Pečka, pa tudi nikogar drugega izmed naših, ne moremo zahtevati. Pe-ček igra kakor rečeno, svojo stvar prav častivredno.
Ravno ob njegovih nastopih sem se najbolj zavedel, kakšna duševna sorodnost je med grško komedijo in Ofienbachovimi operetami grške snovi. Tu in tam isti Pečin norčevanja iz posvečene tradicije.
Skrbinšek je voditelj zbora starcev. Vloga je majhna, zato o njej ni ničesar rečL Nastopili so dovolj pomično, ko so vlekli butare in brune iz orkestra na oder. Med njimi se je po maski in kostimu odlikoval Danilo, ki je še vedno največji mojster v izbiranju in izgradbi karaktenth mask. Bil je pravcati starejši Helen, bradat, z gršk?m profilom, v škrlatni halji in z enako čepico. Znana figura z dekorativnih slik grške vsebine, ä la Feuerbach ali Premier. Tudi to je dobro napravil, da soču>> vuje z mladimi, čeprav ga starci na svolo stran vlečejo. Zbora stark ni; njegovo vlogo so prevzele oblegane Atenjanke. Zelo majhne vloge so razdeljene med K ra 1 j a, Povheta, Cesarja In Medvena. Vsi so pridnL
Tudi zbor ovencan'h" mladih Atenjanov je bil čeden in končna slika, ko je prav vj? na odru, dobro grupirana, v kolikor dopušča dušljiva ožina in plitvina našega dramskega odra.
Samo radi primerjave bi v vlogi Lys!-strate izmenoma rad videl tudi Marijo Vero. Ona Je naša glavna, pravzaprav eJina tragedinja in ta vloga se, kakor že rečeno, naslanja na tragično igranje najstrožjega klasičnega sloga, katerega pa mora cflo parodTati Upam, da gospa Medvedova v tej želji ne bo čutila proti sebi naperie'ie tajne osti, kar bi bilo tudi povsem neutemeljeno.
Prvi poskus presaditve Helenstva na naš oder se je posrečil. Slede naj mu drugI, tudi iz tradicije. Ljudje, ki merijo g'e-dallški užitek z uro v roki, morda ne Vodo zadovoljn', če plačajo za igro poldrage ure ravno toliko, kakor za »Hamleta«. Takih me ie žal in naj se drže kinematograf, kjer traja vsaka predstava enako dolgo.
Omeniti imam še, da je kapelnik B a-latka napisal malo glasbe, ki je mestoma potrebna, in da zasluži vso pohvalo tudi gledališka krojačnica.
Pomladanske obleke
in površnike Vam nudi ceno
JOS. BO JIMA
= Ljubljana ±s
Koncert narodnega železničar-skega glasbenega društva „Drave" v
sovi veliko lažje zlijejo v enotno barvo, četudi pevci radi padajo, četudi je intonacfja težja. Vendar je Hladkv te senčne sfranl piano petja umel premagati Vsi podani zbori so nosili žig enotnh glasov, Intimnega, Iskrenega prednašanja, skrbno so MU iz njih izločeni vsi ff, ki so tako raii kričavi in le redko tako sugestivni kot lepo Izdelani pp. Zbor ima zelo discipliniran nastop in odstop, pazi na vsak zelo miren gib svojega pevovodje, diha na točno določenih mestih, vokalizlra čedno in ni omagal, dasi je bil program koncerta obširen, da, preobširen. S tako petimi stvarmi pride Drava lahko mirno v Ljubljano. Program Je obsezal slovenske, češke in dva srbska* zbora. Ne bogvekako težke stvari, a kakor rečeno, zelo lepo naštudirane. G. Rümpel je odlično zapel štiri bosanske samospeve. Škoda, da je zapustil opero ;imeli bi v njem sijajnega Mefista, Kecala, Lotarija itd. G. A. 2ivko ie s svojim simpaMčiim« metaličnim tenorjem zapel dvoje zanimivih Osterčevih pesmi, gdč. Radova pa Je sodelovala kot solistka v treh čeških narodnih* pesmih s spremljevanjem zbora. Zal mi ie podrejene, mrmrajoče vloge zbora. Nisem prijatelj takih stvari, ker hočem da pevec poje, a ne mrmra, ako skladatelj za to n'-ma tahtne?:a razloga. Gospa Hladka ](( spretna pfanistka in je svojo, ne baš v&fj no lahko nalogo izvršila zelo vestno in zadovoljivo.
Dravi moram prav iskreno CestUati le, preko vsega pričakovanja lepo uspelemu koncertu. Mnogobrojna publika Je bila iz-« redno zadovoljna in je vsak hip to kaza'a z radostnim odobravanjem. Pri koncert sem na stojišču opazil mnogo priprostega vojaštva. V Ljubljani ga še nikoli nisem, videl pri koncertih. Mislim, da bi se tudi pt4 nas dalo doseči, da bi bilo vojaštvo de!?ž< no glasbenih prireditev. Č,
V soboto je Drava priredila svol prvi koncert pod vodstvom svojega novega dirigenta prof. K. Hladkega, pri katerem s*a sodelovala kot solista g. E. Rümpel, A. Živko der gdč. Radova, kot spremljevalca pri klavirju pa ga. Hladka.
Društveni pevski zbor je moški in šte!e okoli 45 pevcev. So to sami zavedni In samozavestni naši železničarji najrazličnejših vrst, bivši pevci, novinci, notno gramozni in negramotni, a vsi navdušeni za svoje društvo in njega, kolrkor je mogoče, nai višje glasbeno-umetniško udejstvovani* Spominjam se Drave iz lanskoletnega tekmovalnega petja ob prfiiki občnega zb-> ra Zveze slov. pev. zborov. Takrat Je vodil Dravo pevovodja g. Premrov in njegovi pevci so poleg Lire odnesli v okvirju *z-venljubljanskih mošk?h zborov palmo. Tud. letos pridejo s Hladkim in ljubljanski pevci bodo imeli priliko preveriti mojo sodbo o njih. Z g. Prelovcetn sva ob priliki koncerta mariborske Gl. Matice poslušala v društven! sobi Drave tudi pevsko vaj j pod novim prevovodjem Hladkim. To je bil še začetek novega dela. Videla sva veliko dobre volje vseh, mnogo trudaljubr/?-sti, veliko požrtvovalnosti. Vendar priv iskreno nisva mogla verovati, da se dl Dravi v najbližji bodočnosti posrečilo stopiti pred javnost s prepričanjem, da si iz-vojuje splošno spoštovanje. Pa je šlo> v nemalo naše začudenje.
Hldakv, temeljito naobražen muzflc, sam ustvarjajoč, se je v teku večletnega bivanja med nami priučil kaj točno našemu jeziku ter prodrl v duha naše pesni*. Njegovo interpretiranje zasluži iskreno pohvalo. Vestno in skrbno Je pretehta' vse, tudi najmanjše stvari in znal iz njih i/črpit? najbolj skrite lepote. Pri tem pa .zelo dobro pozna ves glasovni materija! svojih [ pevcev In ga zna njemu primerno izraHM. : Izogibal se je, kolikor mogoče, močnih for-i te mest, dobro vedoč, da zvene le lepo, čs ima pred seboj izklesane, v dolgotrajni šoli i uglajene glasove V mano-sivareh aa *la*
BIRO IDEALE
v tragikomediji , Ljubite Življenje*'. V na-daljnih glavnih vlogah so: Georg Schnell, Olga Gsovskaja, Helena Makowska in sve ovni boksač Harry Reeve.
Od nedelje l2.dovštevši torka 14. t. m.
— Ljubljanski Zvon prinaša v marca, vi številki tole vsebino; Igo Gruden: V pomladnem večeru. — Juš Kozak: šentpe-ter. — Dr. Ivan Prijatelj: DostojevskiJ. <— Anton Novačan: Papiga .— Angelo Cerkve-nik: V vrtincu. — Georges Duhamel - Pavel Karlin: Balada o Florentinu Prunieru. — A. Debeljak: Anatole Frajice. — Karlo Ko» cjančič: Iz zbirke »Večna piamenlca«. — Avgust Žigon: K. Rudež Levstiku: 12 pisem. — Jernej Jereb: Suženj demona. — Tine Debeljak: Tkem. — LL-Ta i Pe-Pavel Karlin: Slovo od prijatelja. — Književna poročila. — Kronika.
O Blik
m t
OB Ma
|R mM
OB
roke MESTNI TRG 5 ERNATOVIC
— Miha Maleš: 10 grafik v reprodukcijah. Samozaložba. S to zbirko stopa pred slovensko javnost mladi, talentirani grafk Miha Males in nam podaja prve poizku-e samostojnega umetniškega rsrvarjanja. 2e prej se je enkrat pojavil v Mariborn na razstavi tamošnjega »Groharja«, toda bVij nesamostojno. Pozneje je študiral v Zagrebu, na Dunaju in sedaj pohaja specija'no grafično šolo prof. Brömsseja v Pragi. T^ni 10 grafikam se že pozna šola. Pa tudi se čutijo vplivi najraznovrs'nejsih sodobn'h smeri, tako da v 10 grafikah ni enotnega sloga. Izdelane in sestavljene so na verze o*snlka S'avka Savinška. Iz teh verzov diha nocrija dekliSkih nežnosti, katerim se licče tudi Maleš približati. To se mu posreči v Madon1, dočjm zahaja v Ljubezni T. in IT. precej v čutni svet. G. Maleš se to očitno ne more otresti svojega sodelovanja pri češki erotični reviji »Eros*. V Deklici in Ciganki hoče očitno pokazati, da se raz» ume tudi na tradxijonalno, realistično risbo. Naj se raje drži modemih smeri, k! jih obvlada že s precej sigurno maniro. Svetujemo mu, da se poglobi vase, v našega človeka in da skuša iz našega človeka črtati ekspresijonistične slike in like. To bi pomen:lo edino zdravi prenos najnovejs'h grafičnih smeri na naše ozemlje. Malešove grafike pa zaslužijo, da se v najkrajšem času razprodajo!
#
— Slavko Savinšek: Poredni smeh. —
Ljubljana 1925. Izdala Kmetijska tiskovna zadruga. Ta zbirka otroških pesmi mladega pesnika Slavka Savinška spada med dobre, med najboljše zbirke otroških pesmi, ki so doslej izšle v slovenskem jez'ku. Formalno se tej ali oni pesmi pozna, da jo Je napisalo začetniško pero. Po zamisli pa se oo-zna rojenega, nadarjenega, pristno in sv^že Čutečega pesnika. Pesmi so otroške v pravem smislu besede. So tako priproste in naivne, kot da bi jih zapel otrok. Nada* i e so napisani na najlepši akord otroškega živ* Ijenja, na porednost. To najlepšo stran otroške duševnosti so naše dosedanje zbirke otroških pesmi večinoma zanemarjale. Zato je v teh porednih smehih toliko pristnega veselja in otroške naivnosti. Prepričali smo, da bo baš radi te porednosti zbirka dobrodošla staršem in njh deci. Slike, ki spremljajo zbirko, so mestoma dobre, mtv stoma pa prenagljene! Oprema Je prav HS* na. Naj knjižica ie manjka, kjer so otroci doma! i
— Razstava francoske grafike XIX. stol. v Jakopičevem paviljonu se satvort v pondeljek, 13. t. m. zvečer. Opozarjamo ponovno naSo publiko naj ne zamudi obiskati, te zanimive razstave, ki je dnevno *>d^r*a od 9.30—X in od a—§,
2664
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 11. aprfla /025.
Vesele
velikonočne praznike
vsem naročnikom, inserentom in čitateljem!
— Odlikovanje. Ni. Vel. kralj je odlikoval g. dr. Josipa Rakeža, zdravnika v Šmarju pri Jelšah z redom sv. Save IV. vrste.
— Poziv h glavnim naborom češkoslo. vaških državljanov v Sloveniji in Prek-murju. Dne 22. in 23. aprila se vrSe glavni redni nabori letnikov 1903, 1901 in 1905 v prostorin konzulata češkoslovaške repu. t>like v Ljubljan, Breg 8./I. In sicer: Dne 22. aprila 1925 za vse češkoslov. državljane, rojene v letih 1903, 1904 in 1905, stanu-joče v področju oblast? ljubljanslrega ve-likega župana in dne 23. aprila 1925 za one, ki prebivajo v področju oblasti mariborskega velikega župana. Vsak nabornik se mora izkazati z rednim potnim Batom aH domovnico ter prinesti seboj 40.— dinarjev kot pristojbino za zdravniški pregled. Naborom se morajo odzvati tudi vsi oni letnikov 1898—1902, ki do sedaj svoji naborni dolžnosti iz kateregakoli vzroka niso zadostili. Zoper vsakogar, ki se ne odzove temu pozivu ter ne zadosti svoji naborni obveznosti, se bo kazensko postopalo v smislu brambnega zakona. Zdravniški pregrled se vrši vsakokrat ob devet! uri zjutraj.
— l:i;,;i ivire pri poštni direkciji. M;-
nistrstvo pošte in telegrafa v Beogradu je z rešenjem št. 29SOS iz leta 1924 imenovali g. dr. Antona Lamura za šefa odseka, in ra tajnike poštne d rekcije gg. Miroslava M<i-tjaš:ča, Karla Urbančiča. Voj. Pučellka, Mi! Katifta» Vin. JanežiČa, Ant. Kogoja, J-h. Komna, Adolf Kaffoua, Fil. Eppicha in Pr Jurmana. vse v Ljubljani.
— Potovanje Scaisn VVatsona po Balkanu. Po poročilu iz Beograda pride 54-če kom maja znani prijatelj Jugoslovenov angleški publicis: Seaton Watscn v Beograd. Potuje tudi na Bolgarsko in Romunsko, da prouči po!i:ične, gospodarske in V*-načne razmere na Balkanu.
— Svarilo! Ponovno se je zgodilo, da .sc je kaka civilna eseba preveč približala vojaškemu objektu in ker na klic straže ni ketela obsfau, je stražnik streljal, a na srečo ni zadel. Občinstvo ponovno opozarja-tto, da posebno ponoči ne hodi v bližino vojaških objektov. Kjer so pa vojaški objekti ob javnih potih ali cestah In se j'm ni mogoče izogniti, je treba na klic straže takoj obstati, ne pa bežati, ker mora straža v takem slučaju takoj streljati.
— Iz industrije premoga. Kakor druge industrije, tako se tudi premogarstvo bori z znatnimi težavami. Zato zahteva omejitev uvoza tujega premoga s carinskimi !n drugimi ovirami. Carinska zaščita je zadela na odpor ostale industrije. Ministrstvo za šume in rudnike videč, da domaČa proizvodnja premoga pada, je zahtevalo že
'meseca decembra: 1.) odpravo lomljenili tarif med privatnimi, oziroma bivšimi privatnimi in držsvn. železnicami; 2.) odpravo posebne pristojbine na progi Pesfe-Škale pri Velenju; 3.) ugodnejšo klasifikacijo domačega premoga; 4.) popuste na tarifi od produkcijskih do mejnih postaj. Po dolgotrajnih pogajanjih je pror.-etiio mini-strtvo te predloge v glavnem sprejelo. Tozadevna naredba izide še te dni. Za progo Pesje •- Skale se bedo vršila posebna pogajanja rad? pavšaHranja.
— Voščila r-aših veja' ov. Slovan:.k' fantje podčastniki 19. pešpolka »Vojvode Potnika« v Kragujevcu želimo vsem Slovencem srečne in vesele velkonočne praznike, z željo, da bi se ob pirhih spominja7! tudi nas. Sprejmite vsi srčne pozdrave '.J slovenskih podčastnikov 19. pošpcika: r*:d-naredniki: Franio Rupn.'k, Aloizij StrmŽ:k, Henrik Zirkelbach, Anton Pauiin, Anton Höstes.
— Vajeniška razstava v Ljubila ni. Otvoritev razstave je definitivno določena za 26. t. m. ob pol 11. Zveza obrtnih zadrug je podvzela vse, da bo razstava v vsakem oziru najlepše uspela. 2e do sedaj vposlana vajeniška dela kažejo, da sme naše obrt-r:."'vo s ponosom pričakovati otvoritev razstave, ki bo nudila dokaj zadovoljivo srjko strokovnih, pa tudi moralnih zmožnosti našega obrtnega naraščaja. Na razstavi bedo zastopane vse stroke, sodelovalo bo vajenlšrvo cele Slovenije, zato vlada za razstavo splošno zanimanje. Da omogoči čif>i širši obisk te prireditve, ki bo prva te vrste v nadržavi, je ministrstvo sao-bračaja dovolila 50% popust za posetnike na vseh osebnih in brzin vlakih. Do popusta rjpravijuie legitimacija, ki jo bodo prodajale po 15 Din vse obrtne zadruge. Dan otvoritve razstave bo vajeniški dan, katerega se udeležfjo vajenci pod*vodstvom učiteljev obrtno - nadaljevalnih šol. Tudi za vajenimi dan je vse dobro organizirano. Doslej
je oficijelno prijavljenih It nad 2200 izven-l;ubl;anskih vajencev. Tudi ta dan, ki bo 7. c/an s predavanji, obiskom razstave, mesta Itd., bo prva taka prireditev v Jugo-> . in bo najlepši dokaz, da se naše obrtništvo dobro zaveda važnosti, ki jo ima rajeništve za bodoči razvoj celokupnega obrtništva.
— Velik vzorčni sejem v Milanu se ori na velikonočno nedeMo dopoldne na
zelo slovesen način. Navzoča bodo zastop-: Ki irali.T-.riskega ministrstva, napovedane 50 delgacüe iz Anglije, Francije, Nemčije, Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske, Rusije itd. V delegacijah bodo tudä ministri do-tijnih držav. Rusijo bo zastopal Mališev, jsredsedn'nk sejma v Nižnjem Novgoroda. Velikonočni ponedeljek bo posvečen angleškemu zastopstvu, torek pa francoskemu, rekom sejma se bo vršila druga mednarod-
na konferenca sejmov, katere se udeleže vse velike organizacije te vrste:* Sklene se najbrže mednarodna unija vzorčnih sejmov.
— V zdravilišču    Terma    v Laškem
razpisuje pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, za dobo od 15. maja t. 1. 3a dva. zasebna nameščenca — svoja zavarovanca — za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez ptnih stroškov. Prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 1. maja t. 1. opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, In s potrdilom zdravnikovim, da pro-jilec boleha za protinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v tern.Einern kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravljenju pričakovati^ zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez spremstva.
— Poziv na 25godišnfl Jubilej! Potpl-sani moli sve drugove, koji su po'oz'Ii ma-turu na kr. veükoj gimnaziH na Rjecl (Su-šaku) ko i sve one, koji su pola-zHi spame-nu-ri zavod od šk. g. 1892-93. do uključivo 1899—19-30, da rr.u izvole pismeno naopčlti, koji dan bi im b!o najzgodniji u drugoj polovica jima t. g. za proslavu na šeg 25go-d:"'nj;g jubileja na SuŠaku. Odabrat če se onaj dan, za koji se bude izjavila večina drugova. Moli se, da se nitko ne ogluši. Zdravo! Do vidjen.a! — Prof. dr. Matija Pacher, Sušak, gimnazija.
ia kaviuka in kovine
šTAMPiUE
P9?atne znamke - etiket*
irdeüais: Fa OT! te.gr: ver. Isbljana
— Vremenski proroki. Kakor se zdi, bodo tudi letos imeli kmetski vremenski preroki prav. Prvič so jo precej dobro po* godiM, ki so prerokovali; «Ako na dan 40 muecnikov pesi je solncc, potem posljj skezi štirideset dni vsak dan.» Letos se je ta na« poved izopclnila z izjemo dveh dni. Glede Velike neci pravijo kmetski vremenski pre* roki: «Ka':or vreme na pustno n-d-*jo, ta':o bo tudi na Veliko noč. Kai.or kaž-j dnncs, se ta napoved tud: izpolni; Na p.;s:no nedeljo je ves dan deževalo.
— Ka"j:or že sporočeno, se bo vršil v dneh 19. in 21. aprila 19?5 kongres udruže-nih. državnih uradnikov v LjrbVanl. Temu kongresu bodo prisostvovali najvišji funk-cijenarji uradniške hierarhie, nasmeh pa obeta biti obisk iz vse države precej oH-len. Ljubljanska O. Z. (Osrednja Zveza) se truci, da bi pokazala belo Ljubljeno svojšm gostem v čim najlepši luči. Sodelovanje je cbljuMla, tudi »Zveza za tajski promet«. Ker je napovedan po končanem kongresu skupni izlet na Bled, odločila se :e Zveza za tujski premet, da razdeli zadostno število izvedjv propagandnega sr-isa o naši lepi Gorenjski brezplačno med 4zleini!:e-goste. Zanwranje za ta kongres je med dr-ŽEvnimi nameJrSerci v obče zelo veliko.
— 0^zcr;3mo na brz-hč a S'ngcr-iev učni tečaj za šivanje ;n umelno veze.tl^ v ob:rni šoli na Mirju od 16. aprila do 15. maja t. 1. Pouceva'a se bodo vsa telinlSm in moderna dela na tako razumljiv način, da učenke že po osmih dneh deajo p po'-nnma samrstojno. Opozarjamo zlasti na pouk vezenja s svilo v barvah, luknjičaste^a vezenja, .^žuriranja, tamburiranja, mad?iri? ri.^elje, m''-nogramov, ap'ikac'je itd. N;ida';e se bo tudi nudil na tem tečaju skrbno pripravljen pouk v šivanju z o^obito pažnio unotrebe vseh aparatov, pridelanih obite';-skim Sirgcr šivalnim strojem. Vstop Je vsakomur dovoljen in nal nibče no zamudi 5z-rebiti ugodne prilike za priučenje gori izvedenih del. Točne Informacije daje in prijave sprejema vsak dan podpisana podružnica, odn°sno njeni zastopniki do 15. apn'o t. 1. Singer šivalni stroji, Bourne & Co, Ljublana Še^enburgcva ulica 3. Opozarjamo tudi na današnji oglas.
—g—jz.-   i IUI    MI     lili     u   Ii    i 2*
Pravkar izi*la m težko pričakovr i knjiga !
Rud. Badjura; Pohorje.
Praktični vodnik po Pohorju, Ko'iak't, Ple-šivcu, po Dravski, Mislinjski, Mežiški. Dravinjski dolini i. dr. krajm v Prdravju. 124 strani, 19 slik, 3 zemljevidi (pregledna karta Slovenije, ta'ni načrt Mar.bcra, generalna ka ta Po-dravja). Cc a za vezan lz\od 40 Din, s poit-nino i Din, priporočano 3 Din več. Naroča se pri založniku, v knjigarni      ■ 1116
Ig. Kleinmayr & F ed. Bamberg d. z o. z*
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16.
— Izmišljena prodaja cesarske preproge . Avstrijski konzulat v Ljubljani nam na našo vest o prodaji >cesarske preproge« iz Schönbrunna, ki smo jo priobčili preteklo soboto, poroča sledače: Inozemsko Časopisje je splošno razsirjevalo vest, da je neki londonski trgovec kupil na Dunaju glasovito perzijsko preprogo avstrijske krone, znano pod imenom cesarska preroga«. Ta vest ne odgovarja resnici. Istina je, da je bila p**ed poldni-gim letom prodana neka sllčna preproga iz dvornega skladi&ča pohištva na Dunaju za 400 milijonov Ka na Holandeko. V za/a-njem času sploh nI bila sklenjena nikaka sllčna kupčija, še manj pa je bila prodana cesarska preproga. Vest o prodaji cesarske preproge je nastala zato. ker se j« pred približno 2 mesecema, ponujalo neite. mu dunajskemu muzeju 11.000 funtov za glasovito »Ispahan« preprogo, vendar ta kupčija ni uspela in muzej ima Se vedno ohranjen dragoceni komad. Istotako nI resnična vest, da so bili prodani znameniti gobelini dunajskega dvora.
— Peš iz Kranja v Dubrovnik. Pred dnevi 90 orožniki v selu Pia ta v Dalmaciji naleteli na nekega dečka, trdo spe.
Čsga ob cesti. Ko 90 ga »budili, je deček izpovedal, da je rodona ia Kranja in aa piše Marjan Pajar. TJCil se je pri svojem stricu, a je pobegnil m odšel peš v svet.. Policija se je obrnila v svrho informacij na kranjsko poTlcijo.
— Smrtna kosa. Včeraj je nenadoma umrla gospa Hedviga Šubičeva. roi^ra Fabijanijeva, vdova po blagopokojnemu ravnatelju srednje tehnične Sole v Liublja-ni, Ivanu Subicu, mati ljubljanskega odvetnika g. dr. Milana Subica. Se v četrt-k je bila na posetu pri svojih znancih in a prav dobre volje. Včeraj zjutraj ji jl . -stalo slabo in kmalu na to je izdihnila s- o-jo plemenito dušo. Zadela jo je kap. Pokoj-nlca, iz znane ugledne rodbine lekarna!?! Fabijanija v Škofji loki, je bila v Ljubljani splošno znana in visoko čislana kakor njon pokojni soprog, bi'a je tudi on^ navdušena ki vneta za vse, kar je lepo, dnbro in plemenito. Kot navdušena Slovenka je z vjo požrtvovalnostjo sodelovala zlasti pri na-rodnoobrabnem delu. Bila je dolga leta e*a izmed naibo'j delavnih članic ženske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda«. 7. ista vnemo je delovala tudi v »Splošnem slov. ženskem društvu«, kjer je bi'a pcies tajnee ge. Govekarleve g'avna opora preO-sednlce ge. dr. Tavčarjeve. Tudi pri Rdečem križu se je udejstvova'a kot požrt*:'-va'na sotrudni^a. Sp'oh je bi'a vsik:'ar na mestu, kamor jo je klicala ntirodni ali č' -vekoljubna d^lž^^st. Svrj^mu pokoinerr-u soprogu je bila idca'na življenjska dru'i^a. svoji doci pa, ki jo je vzsrrji'a v krtpkvm narodnem d:hu. vzorna, ljubeča mat!. 3t!a je vzgledna ženn, protot'p plemenite, srč*i.) dobre, za vse lepot in d bro navdu^e \t Slovenke. Vsakdo, k' jo je poznal, jo jc vzjubil in vis ko cis'al. Zato je imela sa»ro prürtclje, pa nič sovražnikov. P, greb bo v Ljubljani jutri v nedeljo ob 11 z Resjjeve cente št. 7. Pokojnico prep Ii j 1 v .^kot; •> lcko, kjer bo pogreb ob p->! 17. B di ji ohra-n'en b'ag spomin nejeni velecenjeni rodb% n: naše iskreno sožr^je. — Danes fe unr-'a v Sp. ^:5ki g. Ur?u'a Le t t ig r j. H o Č
v a r. Pokojnica je bila blrga žena, ki 30 jo imeli radi in visoko •pc§i6vall v<;i, ki jo poznaTL Pogreb to v nedeljo ob pol 16 iz  Jem jeve iriee  na pokopališče k 6w.
Križu. Blag jr spomin!
— Svcčcnik-kcrnuniat.   Te   dni   je £1-
benik dc£ivel svojo malo senzacijo. Prea sodir-3ern re Je vroi'a razprava proti delavskemu V3 itelju donu Josipu Felicino-viču. kr-r jr- propaTiral komunistične iae-je. Fe'ie'no;ič *e preteklo leto pozival delavce na stavko, ki je bila res vprizoT-jena, a je klavrno končala. Kfrioznost pri vsem tem pa je, da je obtoženi — svečenik. Racli pomanjkanja dokazov je bil Fe-licinovič oproščen.
— Op^zp.rjcmo na današnji oglas tvrd-ke J. Kosievc.
— 0^rz?.r'amo na današnM oglas novo. izišle knjige Tvi-d. Badji:ra: Pohorje.   754 n
— Nova pikama. Zn^ni šp»ecijalis' g dr. Robert Kermauner je otvoril sedii tudi p'sarno kot javni pravni zastopnik v finančnih zadevah. Kot bivši vodla davčne admin'stracije IjuhTenske. in ker ima tu'U sodnTjsko In odvetniško prakso ter dela ie 25 let na polju javnega prava, se njegova p:sarna snma priporoča. Olcj d?nn>nji glas
— Pri telesnem zaprtru, motelu prebave In pritisku krvi v g^avo zaužite z'nt-rai na tes:e kozarec pr'rodne grenčice »Franz - Josef«. Po izkušnjah, nahranili po kllnkah za notranje boT2Tr!, je vo<la »Franz - Jo^ef« izredno dobrodemo c-dva-jilo. DoHva se po lekarnah in dro^:eri;ah.
— Slovenski penzfon »Trlp*av« v Crl-Icven'cl bo letos omogočil m"ogim, da r>o-hite na p'avi Jadran. Dobra hrara in sj1.,a. dnevno Din 65. Lep položaj, cdprto c2'o leto. • 89'L
— f*rasrr?iškl	pralni	prašek	čisto snm
perilo snežnobelo	opere	Vami	50/L
— Proti odebelost! delule s kolosalnlm uspehom parno »VIT-FANOV ČAJ«. Dobiva se v vseh lekarnah in dro^erljah. Proizvaia: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71.
— Najnove:še bJu-e, otroške plašču s, cMekce priporoča Krištofi >Bučar. 80
PouKosiliinoenritutiso onujn:st;ar.
Veliko naših gospodinj je še, katere zadnji čas Še niso poizkusile naše prave ,,RQI»i?fSH& CIKQ3U5", ki je zelo ičboren pridatek h kavi. Priporočamo vsem, da poizkusijo in zahtevajo izrecno ,9£cl<nsHo cikori'o", ki je vrlo dobra, štedljiva in zdrava. Ta domači izdelek naj ne primanjkuje v nobeni naši rodbini. 1093
Iz Ljubljane.
— V društvu «Soči» je predaval dne 4. t. m. g. ravnatelj trgovske akademije, prof. dr. B öh m o važnosti svetovnega, Špe* cijelno Sredozemskega morja z ozirom na pojmovanje in udejstvovanjc na tem vele«? važnem problemu velikih narodov in nas Jugoslovenov. Podal je jasen, strogo znan« stven pregled zgodovine neprestanih borb za dominiranje poedinlh delov morja. Srbi* ja je svoječasno prosila Avstrijo za malo pristanišče v Dalmaciji s tem, da plača sa* ma g adnjo železnice in vse stroške, ter ves njen tranzit. Avstrija je prošnjo takoj od* bila. Ker ni dosegla Srbija tem potom svojega cilja, je hotela zgraditi železnico preko Albanije do Drača, projektirala je jadran* sko'podonavsko železnico ali nemški impe* rijalizem je z vsemi močmi ustavljal in za« drževal srbske težnje. Ali vera v pravičnost in boljšo bodočnost je venčala žilavost in junaštvo Srbov z zmago, uresničili so se njih načrti, propadle pa nemške osnove. 2e v starih časih so se Srbi zavedali važnosti morja. Duša Silni si je osvojil morje, a leta 1912. so srbski konjeniki prijezdili \ Drač in navdušeno klicali: «Eto — naše more!» Umevno je torej, da vprašanja in probleme r*omorske politike poimiio in se jih zave«
dajo le veliki narodi In narodi z velikimi tradicijam, med katerimi je naš «Pijemont», to je Srbija. Nič čudnega pa ni, da mali na« rodič Slovencev tega vprašanja, kljub te*
mu, da je ob morju, ne samo ne pozna, mar* več se tudi ne zaveda. Stoletno suženjstvo in razdiralna medsebojna politika ga je po« tisnila v ozek okvir duševnega stremljenja priproste vsakdanjosti brez vsakega svetov» nega poleta. Neobhodno potrebno pa je, da bi se vsaj naša inteligenca zanimala za tako važne probleme in po nji bi pridobila sča* soma ideja pot v narod. — Tako lepemu, s dušo in globoko strokovno znanostjo poda« nemu predavanju veleodličnega g. predava« telja, je sledilo dolgotrajno in frenetično aplavdiranje polne dvorane same odlične pu* blike. — Gosp. MaruŠič se je v imenu od* bora zahvalil z Izbranimi besedami iskrene hvaležnosti   gosp.  predavatelju.  —  M. V.
Naieleg*ntneiša oblatila
k praznikom in v pooolno zado-vonnost cen j. naročnikov je brez dvoma izgoL»vila tvrdks
DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA
— Vojnim Invardom! Namerava se ustanoviti nova tobačna trafika v Ljub'ja-ni, Dovozna cesta za Juž. žel., in sicer na prostoru med prvim objektom in odhoda'.m tirem v smeri od Dunajske proti Martinovi cest'. ReflektanM, ki razpolagajo z lokalom na prometnem kraju In potrebnim kapitalom, naj se izjavijo tekom 8 dni v pisarni Udruženja vojnih Invalidov, podružnici v Ljub'jani. Odbor. 7555'*
— Aliad-msko društvo Jugosl. tehnik'.v v Ljubljani priredi v nedeljo dne 26. aprila t. 1. cvetlični dan v prid izpopolnitve svoje znanstvene knjižnice. Ker je to eji-na knjlfinica te vrste na ljubljanski univerzi, ter jo mora omenjeno društvo vzdrževati brez državne podpore, prosimo cenie-no občinstvo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu te akcije. OdV,r ADJT. 753'n
Vesele velikonočne praznike
Želi vsem cenjenim narrčiikotn ter se priporoča za blagohotna nar čila
GRAVERSKI ZAVOD
SITAR & SVETEK, Ljubljana,
S/. Petra cesta štev. 13. 1089
— Opera. Zaradi obolelosti g. Betetta odpade Don Juan in se jutri na velikonočno nc-dolk) Igra »Boheme.
— G. ad j eni odsek Sokola Moste naznanja bratskim društvom v okolici, da pri/eda dne 1. junija 1925, v slučaju slabe ga vremena eno nedeljo 'pozneje, javno tombolo. 704-n
— Strokovna zadruga zidarskih mojstrov Slovenije v Ljubljani vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne aprila 1925 ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici trgovske in obrtne zbornice v LJubljani. Dnevni red: 1. Poročilo načelnikov;*. 2. Odobri.cv pravilnika k zadružnim pravilom in sprememba nekaterih paragraiov zadružnih pravil. 3. Odločitev, ali naj pris:o-pi zadruga k zvezi obrtnih zadrug ali re 4. Sklepanje glede ustanovitve samostojne zadruge zidarskih mojstrov za mariborsko oblast. 5. Slučajnosii. Pri nesklepčenosti •« vrši občni zbor eno uro pozneje. Posebna vabila se ne bodo razposlala. Odbor. 73J'n
— Dramski odsek JNAD. Jadran vt>razori dne 18. t. m. (sobota) ob 20. na so-kolskem odru v Dojenjem Logatcu C. Go-
larjevo komedrjo v treh dejanjih »Vdovo Rošlinkoc To drmatlčno delo je bilo doslej vprizorjeno samo na ljubljanskem in mariborskem odru in to s sijajnim uspehom. Vabimo vse prebivalstvo Logatca m okolice, ki se želi enkrat prav iz srca nasmejati, da se te prireditve udeleži, kajti delo je prepleteno z dokaj šaljivimi SC*rufcm4. — Nasvidenje v soboto 18. t. m, zvečer v so-kolskem domu v Logatcu I — Odbor.
— Društvo »Soča« opozarja svoje člane In prijatelje, da se vrši prihodnje predavanje v soboto 18. t. m. Ta večer predava univ. prof. dr. L. Pltamic o »političnih inš:itucijah na Angleškem«. Vsem skupaj želimo vesele praznke.
— Namesto cvetja na krsto blagopo-kojne g. Hedv. šubičevo daruje Din 100,— društvu   slepih rodbina JoSko MeSekova.
— Društvo učiteljev glasbe vabi svrle člane na izreden občni zbor, ki se vrst v nedeljo 19. marca ob 8. zvečer v Unloöu (v Rožicah). Udeležba obvezna! Odbor
750'n
Sport
Priprave za šahovski raatch dr, Lasker - dr. Vidmar
Z velikim zanimanjem sledi 5Im! šahovski svet pripravam za svetovni Šahovski dogodek — za šahovski mateh dr. La» sker : dr. Vidmar.
Match Je danes gotova stvar. NI le kon-čnoveljavno določen termin prčertka, a d=i-stvo Je, da se mateh odigra le tekom f-s-tošniega leta v Jugoslaviji. Vrhovno pokroviteljstvo Je prevzela mednarodna Šahovska federacija v Haagu (Federatlon Internationale des Echeca. La Haye), na|v<-ja šahovska Instanca na svetu, ki viamp pod svojo strokovnjaško xaScito le prireditve svetovnega slovesa.
Po vsej nall državi se snujejo sa to prevažno borbo prlpravljni odbori, ki so si nadeli prostovoljno nalogo, urediti vsa težavna hi materijalna vprašanja, ki prlhaia-jo za to prireditev v postov. V Ljubljani deluje »Pripravljalni odbor aa šahovski mateh dr. Lasker : dr. Vidmar v LJubljani«, sestavljen iz ag'lnih šahovskih organizatorjev, vodi se obsežna šahovska korespondenca x vsemi, oa tem matehu lalatercair*. ,
nlmi Šahovskimi instancami, nabiralo se Janami prispevki, pospešujejo pogajanja mej obema mojstroma Itd., skratka vse priprave so v teku. V kratkem se obrne odbor z apelom na širšo javnos:. Ni dvoma, da se Ljubljana, katere sin je dr. Vidmar, odzove s prispevki, sledeč Beogradu, Zagrebu ia drugim jugosl. mestom, kjer Je akcija za kritje matehovih stroškov že lepo napredovala.
Veliki šahovski dogodek, predigra k boju za Šahovsko svetovno prvenstvo, dogodek, kateri bo obrnil zanimanje tisočev n tisočev v vseh kulturnih državah na Jugoslavijo 'n tudi na naše mesto, se ne sme ponesrečiti na materijalnih težkočah. Naša javnost, ki ve cenili borbo dveh velikih du> hov, se hoče tega goiovo zavedati. *    * *
— Internacionalne nogometne tekme. SK Ilirija je pridob;i za dve tekmi na velikonočno nedeljo in ponedeljek »Ostmark«, enega najboljših profesijcnalnih P 'tcv na Dunaju, ki ima tudi v Jugosla. ik re-nome, Pričetek tekem je dole. ;a dni na 16. uro, v ponedeljek se igiu ob 14.30 predtekma TJrsja rez. : Jadran komb. — Izravnavni rezultati, ki jih je dosegla »Ostmark« proti moštvom, kakor so dunajski Rapid, Vienna, Sportklub itd., pričajo d voij jasno o kvaliteti te poklicne enajsto i-ce. V Jugoslaviji je svojčas prizadela teživa poraze Gradjanskemu, pa tudi mnogim drugim našim najboljšim klubo-m; Ilirijo je mogla poraziti jeseni s 4 : 0. Zadnja dunajska poročila priznavajo »Ostmarkic vkliub njeni trenotno neugodni poziciji v prvenstvenem tekmovanju cdKčno, prvorazredno igro in veliko iairnost. Sestava moštva: V golu igra en dan najbrže znani jugosloven-ski reprezentanfcivni golman Vrdjuka, ki je kakor znano, nedavno pristopil Ostmarki, en dan pa Köhler, Še nedavno igrač Rapi-da. Grohmann in Görnet sta absolutno za* nesljiv backovskl par. Med halfi Jarosch-Biber - Cermak sta prva dva nastopala že večkrat reprezentativno in štejeta med tehnično najboljše Igrače Dunaja. V napa-datmi vrsti veljata za najboljša sr. napadalec Weilinger, tuda prvorazreden tehničar ter desno krilo Graf. V tevj zvezi Igra od Vierme prevzeti Kargl, levo krilo Hurr.er, desno zvezo Wolf. — Predprodaja vstopnic še danes v trgovini J. Goreč in sicer samo za sedeže in navadna stojišča. Dijaške in mladinske vstopnice se dzdajajjo samo pri dnevni blagajni. Cene smo že objaviM, v predprodajl 20% popusta. • 758n
— Motoklub Slovenija v LJubljani na-snanja, da je bil na rednem letošnjem občnem zboru, ki se Je VTsil dne 1. aprila v ljubljanskem dvoru izvoljen sledeči odbor: Predsednik: g. ing. Viktor Acceto, mestni stavbenik; podpredsednik: prof. dr. Alojzij Zalokar; odborniki: V. BareBič. S. Rebolj, T. Kom, EgidiJ Ceh in t. Krhne. Nadalje Je odbor na avojl prvi seji aklentl, da te vrši prvi letoSnji klubski izlet na belo nedeljo t j. 1». t. m. Odhod iz LJubljane točno ob 1. popoldne. Zbirališče pred tavarao Evropo. Proga LJubljana—Kamnik—Kranj — pešlzlet na Smarjetno goro in povratek skozi Medvode v LJubljano. Programi klu-bovlb. prireditev so nflSlranl na de«ki klu. novega lokala v hotelu Miki«. Odbor.
— Velike kolesarske dirke za veliko, nočne praznike se vräe na igrišču SK Pri. morja. Pri dirkah sodelujejo najboljši dirkači iz cele Jugoslavije. Predvsem bomo videli kompletno olimpijsko moštvo in vse prvake države In Slovenije zadnjih. let. Dirke trajajo oba dni ves popoldan! Oba dul sodeluje na Igrišču ko.npletna godba. Na
Veliko noč korakajo dirlcaci izpred Zvezdo z godbo na Certu na IgrSče, ObCnatvo prosimo, da vzdrži oba dni po polen red pri dirkah ki bodo senzaeijonalne. Saj bodo prve te vrste na dirkališču no svetovni vojni v LJubljani in ob toliki konkurenci. Dirk se udeleže dirkači iz Ljubljane, Celja, Man. bora, Zagreba in Trsta! 757-n
— Kolesarsko in motocfkUstično dra-5tTO »Siva« ▼ LJubljani vabi svoje Člaie, da se udeležijo nedeljske In ponedeljske popoldanske dirke SK Primorja, kolesarske sekcije, na dirkališču t>b Dunajski cesti.
74S'n
— Kolesarsko In motocikllstično društvo »Sava« v Ljubljani vljudno sporo!i, da bo priredilo svojo prvo cestno dirko na kateri bodo nastopili tudi invalidi, dne 7. jun'ja 1925., združeno s veselio in tormVV, na P 'enjski cesti. 74'). n
Iz Celja.
— Umrl je v Celja hišni poseetnik Ji trgovec v Prešernovi ulici g. Maric R a u c n v 63. letu svoje starosti.
—c V Prevaljah Je dne 7. t. umrl a Ivan Thuma, ravnatelj Jn okrajni 5o'sk\ nadzornik t pokoju, v 74 letu svojega živ. IJenja. Pokojnik je bil rojen v Grečevju na Dolenjskem, študiral je v Ljubljani in btl nameščen kot učitelj v Mengšu na Gorenjskem, od tam Je bil premeščen v Vipavo in naposled v Postojno, kjer Je bil imenovan kot vodja 5ole ho obenem za okrajnega šolskega nadzornika za postojnski m logaški okraj. Za njegovo vestno in marljivo službovanje in delovanje na šolskem polj'i bil je neštetokrat odliko ran s pohvalami najvišjih predpostavljenih mu oblasti. Po. kojnik je svoječasno sodeloval v anketi z* preustroj učiteljišč. Bil je priljubljen taka pri svojih predpostavljenih, kakor tudi pri svojih tovariših in tovarislcah in ljudstvu. Po prevratu je ostal pokojni Thuma na svo. jem službenem mestu v Poste j nI, vendar pa so ga Italijani radi neznanja italijanskega jeiika upokojili in ga končao prisilil!, da ge Ja moral Odeelltl v Jugoslavijo. NastanH se Je pri avoji hčerki poročeni Ftlipowsky. trgovki v Prevaljah na Koroäkem, kjer h preživel zadnja 4 leta s avojo soprogo. Lani mu je smrt ugrabila hčerko Miel, poročeno Verhovnik. Lexos je sam jel hirat!, dne 7. t, m. pa je umrl. Kako ljubljen je bil rajnki, Je pokazala mnogobrojna. udeležba pri po. grebu. Fri odprtem grobu se je poslovil a; župnik v Imenu vseh navzočih od pokojnika v krasnem govoru. Novoustanovljeni zbor Korotan pa mu je zapel ganljivo laloatinko* Blag mu spomin!
Sfev.
»SLUVPNSKl  NAROD« dne 12. aprila i»3.
Obnovljenje ikone.
Nad svetim mestom kroži usode črna ptica, pod stolp se plaho stiska, medli Bogorodica.
Na ukrajinske stepe in v kijevska svetišča je stopil duh prokletstva, krvi in pogorišča.
Krvav obraz osvete se pači nad oltarji, pred hlapci na kolenih tresö se gospodarji.
Kot burni hudournik narašča rdeča reka — v krvavem ruskem morju vre plima in oseka.
Zaprt je hram ljubezni, zvon ne pozvanja k spravi, prevratna noga gazi po veri in postavi.
Edini up svobode pobožnega mužika
je slika tajno skrita, ki v srcu se svetlika*,,
Nad posteljo bolnika bedi Bogorodica,
9 poslednjim upom boža venoča, bleda lica.
Na snežna prsa stiska jo brhka Ukrajinka, ko dete drobno v zibki vzibava zalostin'za.
A v stolpu katedrale ikona prebledeva v obrisih komaj vidnih brez b'? in o c jeva.
Veselo alelujoj
In verni narod gleda in čuti in veruje —« odkar je Bog umrl, godi se vedno huje.
Odkar ikono sveto v zvoniku prah pokriva, ne zeleni poljana, ne tone v klasju njiva.
^Obnovimo ikono!» Glas vabi, vleče, kliče, «Popravimo zamudo, osvetimo mrliče!*
Pobožno hrepenenje prešine v duhu zbrane, do tisoč src se zgane, da nog dva tisoč plane.
Kako na vrh zvonika — v državno imovino — krvava Čeka šviga grozeč čez Ukrajino?.
Prebudno čuva rdeča zenica komiteja, kam beli orel seda, kje zeleni mu veja.,.
A noč temno snujoča razprede tajne mreže, skrivnostne niti splete, ljubeča srca zveze.
Krog Losima jih zbere nevidne sile roka — (takö so zvali starca brez žene in otroka).
«Povej nam, modri Zosim. kaho na vrh zvonika, da obnovimo sliko. Bojimo se sodnika.»
V plamen modre misli vztrepeče siva brada, beseda mu je ogenj in misel žive, mlada.
Kot žuboreči potok drobi se govor prožni, vsa ruska bolečina se zlije v glas pobožni:
«Od zunaj, bratje moji, bo težko obnovljenje, od znotraj pride cesto bolniku ozdravljenje.
Moč čudežev izhaja iz posta in nioliive — po vrelcu žive vere gre up do izpolnitve.
Presilna je, predobra, skrivnostna ruska duša, ko srce naše bije, ga svet vesoljni sluša.
Recimo, da izdihne slovanska vele-mati —-a kje ji krsto najti, kje grob ji izkopati?
Prešla bo sodba veka in naših dni stremljenje -in Rusija bo vstala v mogočno pomlajen je!»
Zavzet ga narod sluša in čuti in veruje — naenkrat se iz tolpe skrhmosten šum izruje.
Na storpu se zasveti prekrasno, žensko lice — mladostno obnovljeni obraz Bcgorodice.
Dež dijamentnih žarkov rosi na goste läse, razkošno cvete lice mlado kot prejšnje čase,
«Ikona obnovljena! Ikona se teskece!» In verni narod joče od radosti in sreče.
GLISA KO RIT NI K.
Jan P.:
Velikonočno razmišljanje brezdomevincev.
Kam W za VeKko noč, kaj bi z Veliko Bočio? Res je zunaj pomlad, iz brstja kliče k solncu, iz njivs žehti, iz src vre — poslej jih dekleta* Razsenčrl se jim je obraz, krt jim je vsplapolalo v obraz in v telo. živo poželjenje v pomlad zaverovnih pogledov vrsi na njihovih bluzah. Ej, postojte dekleta, da se zmenimo za poletje — jesen. »Še daleč je do ztme«, se zdi. da odgovor »vem.
Kam bi za Veliko noč, kaj bi z Veliko nočjo? Planine so se kakor približale k oknu, zelenje in plahut«vnje komaj vzrtikVh barv na holmih sfcoro udarja ob okno, ob čelo — oö in srce. Pojdi in se napij pomladi In se skopih' v opoju vonjavosq ma-hovja. Še cesta je zelena, mehka, vsa njena sivina se je skrčfla vase, še zamazane hiše, blatne in puste so zelene in s streh puhti dolgočasje, U ga izdihava in ga je sko-ro Izdihal gospodar. Odložil je suknjo, ka-
mižolo si je odpel in se zavrti! z gospodinjo na somce. Pojdi na prti
Kam bi za Veliko noč, kaj bi z Veliko nočjo? Srce, ali nisi culo pozdrave izza hriba: zavrsnU je nekdo, ali nisi culo vriska, zapel je nekdo, aH ne poznaš tiste pesmi? še lani si se brstlo z onim vriskom, odzdravljalo in oupcvaio, kam si se zagledalo letos, da si tako zamaknjeno v met-njavo svojih trudnih sanj?
Noči so tako pclr.e zapeljive vabljivo-sti, poslušaj v ni'Ii s.ustcnie ljubezni in sledi sa.mo hreoenenju od čakanja bolnih ustnic. Išči v taMnstvenosti rüho se plazečih mra-kov, utehe, zanj se vanje in zasanjaj novo življenje in zakoolji preteklost; vso obrabljeno Sn ogrljeno vrzi v grobljo nedvi^l.i-vih spominov. Kaj bi z njo, kaj bi s spomini? Sledi sebi. sledi očem — pusti mise! mračno ln težko; kot coklja, čisto nepotrebna in odveč, se vlači za teboj In te tlači k tlom. Vrzi to nepotrebno breme od sebe
in pnkft smelo na pot.
Kam bi za Veliko noč, kaj bi z Veliko nočjo? Vso lepo in č"sto sem hotel preživeti, s Črnega groba sem jo hotel gledati, zabavati sem se hotel z našimi dekleta?™, ki Veliko noč prav posebno čnste In je njih
sreča prav na veiiknočni ponedeljek najčistejša. Takrat so že pomladanske v rutah, v obrazih, v očeh in v srcu. Ei koMko je žvljenja v njih in prešerne zbadljivosti, ko vedo, da vanje strmi to-Iiko pogledov in da jih najdražji le na kratko ošvignejo. Ali k?ko bi se mogel ponašati med nje, v to živo pomlad, ko so mi cči tako motne, skoro pijane in bi se mojemu Iztrmčenr-mu obrazu vsakdo smeial, češ, ta je pa pohabil, da je minM že postni čas. Naša dekleta niso kar tako! Velikonočni ponedeljek fkn je velik praznik, takrat se že zopet po dolgem času na/p!cšejo. One znajo pozabljati dolgočasje pred VcMko nočjo, znajo živeti, ve Jo, kaj je pomlad in n:č ne mislijo na poletje, na jesen, najmanj pa na zimo.
Kam bi za VeHko noč. kaj bi z Veliko nočjo, ko rrj je krinka ostala na obrazu? In šerriitt se. je prvi na§ smrtni greh. Če bi se z rasami smejal, smejali bi se mojemu smehu, češ, kaj boš, saj se poznamo. Ce hA
kvanta! z našimi, b-! debelo gledali mojim Irvantam v obraz, češ. kaj pa blebetaš oslarije. Še kvantati ne znaš". Naši ljudje so čudni. Oni pravijo: Kadar mofš. se magari izmoli, kadar ljubiš, se magari izjjubi, kadar se jeziš, se izjezi in kadar, no, kadar kvan-
taš. se izkvantaj za pol leta. In tak, kot sem, nikakor torej ne morem mednje.
Kam bi za Veliko noč kaj bi z Veliko nočjo? Da bi vsaj prijatelja imel, ki bi mi samo z m's'ijo pogledal v dušo in rri pokazal pot. ki vodi k rožam, ki zame cveto, in n.Mvarm, ki zarre zelene.
» Kam prijatelj?« — »Ne vem.« — »In ti?« Spogledala sva se In se razumela in obema je beset!a zastaTa. Počasi je čez dolgo časa začel momljati prijatelj.
»Vidiš, k stricu ne smem. domov ne morem, pred ljudmi me je sram, v sobi me je strah pred samim seboj. Kam naj Krem? Prazniki so pred nami. pa jaz se jih bovin, ker ni ničesar v meni in z menoj, kar bi me vezalo z njim. Vstajenje bi mogel praznovati le tedaj, ko bi mogel pred seboj videti tudi uresničenje svojega vstajenja. !n to Je tako daleč. tr>ko nepojmljivo!«
0
Kam bi za VeJiko noč, kai bi z Veliko nočjo? »Pojdva na božjo pot, na kri^ev pot grobov, da nama mrtvi povedo, naju nauče. kako pokopati preteklost, spomine m težke misli in da nama razodeneio. ali j'e njihov dom tudi tako prazen in pust kot je najin za velikonočni čas.«
Stran b.
svetovno vojno in sedanja leta po vom!. Vse to pod vplivom najnovejšega razvoja kemiie vonjev. V tem oziru je napredovala Nemčija in nemška kemična Industrija. Sre-rT?če te industrije je Leipzig. Prvotno so Nemci uvažali ekstrakte orl:enta!sk:h cvetlic, s katerimi so proizva.ali najraznovrst-nejše rarfeme. Tnko i? Ro'gariie, Iz Turčije, iz Perzije itd. Sedaj pa so se tudi v tem oziru osamosvojili od uvoza in so v b':?ini Le?pz:ga nasadili obsede nnsndc najraznovrstnejših cvetk, iz katerih pridobivajo eKStrakte za kombiniranje pa.fc-mov. Pa tudi umetnim potom se je posrečilo nemškim kemičarjem, či proizvajajo številne pa.feme, ki so mnogo boljši in nnrav«. nej-ii kakor pariemi, pridobljeni iz cvetk. S takimi in sličnimi lepotili pa Se n-i vse doseženo. Mocerna žena rabi mnogo, rnn^o več, kakor pa samo dve, tri plasti puda, k! se naj kot nevidne tančice prilagodi* naravni kožni barvi. Tudi se ne zadovjl.ti zgolj z razkošnim parfemom. Velemestna dama uporablja razne parieme, kakor x pač nasnen^e in tip moža, ponajveč mladeniča, ki ga hoče omamiti. V r.a^novejšcu Času pa se je lepotičje in strast za liipanje razvila v nepričakovano smer. Moderno lepotičje uporablja namreč tudi kiruregije v svoje svrhe. Moderni dami ni vseeno, ako se ji proti pričakovanju pojavi debelost, recimo CrebaŠnost, Tu je treba radikalnega sredstva, brezobzirne operacije. Proti debelosti obstojajo raznovrstne remedure, razne tekočine, kure itd., katerim se mora podvreči moderna dama, ako si hoče ohraniti sloko, vitko postavo, Nad modrüml kostumi, pudri, barvili, svinčmki Itd. gre pač telesna postava in tu ni vseeno, ako se deheü, ako se na obrazu pojavljajo gube, rudeče pike in druga taka kadila žer^k-a Ici:ote. .Moderne žene so v razvajenih in razuzdanih velemestih že piišle na n. Ju se dajo te in slične narake odpraviti s nri-primernimi operacijami in danes vam Irhko vsak pov.-rcčen kirurg - specijalist odpravi cube na obrazu s tem, da vam potegne kožo v prostor za ušesi. Operacija nI težka, v 14 dneh je vse urejeno in kežo laaka nato prepleskate z raiinirano p'astjo dobrega pudra, da se sveM, lepo napeta, kakor koža in polt mlade dckVce. Velikomes-ne dame pa imajo Se druge težkoče in skrbi. Dobro vedo, da vse ni zlato, kar se sveti. In da zunanjost še ne pomeni vsega, kir mora In more nuditi erotična žena.
lulijsKriiijinB.
Vstajenje.
Ali se smemo n^iriejati vstajenja? Ati smemo npati. da zašije nad nami spomlad pravice s vso svojo b^ago^ejno'tjo? Tožke čase je preživela Ju'ljska Krajina Koliko zaničevanja, zoperstavljanja, kak pritisfc na prebivalstvo, k2kor da bi moralo kar čea noč izpremeniti svojo narodnost in se izgu. biti v italijartstvu! Kaliko krivic je pretr«. pelo naSe ljudstvo zadnja leta, koliko frren-kih solza je preteklo po slovenskih licih ha kcTIlro je bilo ndruSonlh r notranjih bolihf Ali prešlo Je vse in kažejo se znaki, da ne bilo tako v Julijski Krajini, knkoT je büs prvotno načrtano. Slovenska žllavost im* nonlra, nar-arjenost n^ega ljnrlstva se uveljavlja, na merortajnih mestih uvidevajo, da bo treba začeti s slovenskim zivijem postopati bolj kulturno. Točami prodira spo. znavanje, da je naše obmejno prebivalstvo vredno boljSfga uvaževanja !"n ravnanja in da to veipvajo tudi oriri zunanje državne politike, O »drugorode-ihc razpravljajo italijanski list: zelo porroitcma In včasih se že čujejo nasveti, ki pričajo o preokrenitv! mišljenja v borločem ravnanju ž njimi. V italijanskem listu, ki je Čestokrat rad zapisal psovko »ččavo«. smo čltpH opomin na Italijane, naj nilrar ne EaMjo Slovencev, ki Iskreno ljubilo svoj je^ik In se drže svojih šeg in navad; naj puste na miru njihov jezik in njikeve običaje?
Zamotane razmere, hutJi časi, ali Slovenec se vendar Izvija iz njih in pridobiva na svoji veljavi. Pravice hoče, miru ln dela. Red naj se napravi in država uredi, da bo res zashižila ono ime, katero si tako rada nadeva ...
Danes je seveda še grozno. Ljudstvo tr pi. Svoje šole nima, v uradih tuj jezik, dav. ki neznosni. Po dobrem gospodarstvu stre mi Slovenec ali na'eti pogestoma na nera. zumevanje svojih zadev. Gorje poveodj največje gorje pa Je v bedni Istri.
— Na didaktični r?,zs*avi v Frrcnze s< kazali nacijona'no m'sijo ftaHjanskfh šol t Primirju v pro^Hh ča«:h. Naloga irreden-tovske šo'e je bila, goditi Ih'bezen do TtaHje h sovraštvo do Avftriie. Iz gr'mnazija »Dante Alighieri« v Trstu je izšlo 353 prost ovoljcev, od katerih JOi je 52 padlo na bojišču. O asirr-üaejski šo-ll pravijo, da jo pograbila marsikaterega izmed onih, ki so pri'li v Prlmorje v svrho slovanske propagande, ter ga pretvorila v Italijana. Poročilo o rakavi trdi, da se asimilačna funkcija nadaljuje, "n sicer z vedno večjim uspehom, tako da se napredek lahko kar z roko prime . . .
— V*noso-adn!?tvo v Julijski KraMnU Poslanec dr. Besednjak je govrU v rvm-skem parlamentu o gospodarstvu v Julijski Krajini In glede vinogradništva navajal, da je v Istri predstav!ja'o 27% vsega zemljiškega dohr>dka. Poprej je Ju'ijska Krajina z lahkoto raznefa'a svoj vinski pridelek 650.000 hI v državi s 56 rmlijoni prebivalcev, ki je pride'ala le 9 mll^nrrv h! vina. Italija :rna 40 rnnMjonov prebivalcev in pridela do 5'3 mi'ijonov hektolitrov vina. Izvoz je zaprt in konkurenica na domačem trgu je huda. PovsodI se toči vino iz starega krabestva. Vinogradniki so v silnj gospodarski kriz!. Če kmet ne proda viua strada. Trcoa izbrisati pred vsem zaostan« ke vinskega davka... Poslanec je dobre pokazal konkurenco s strani starih provinc, ki se opaža na priTter tudi pri micku. Mleko iz Lorensinc tekmuje v Trstu z mlekom iz Jul?jske Krajint. Gospodarska podtika v obmejni Kra:'ni se ttiK?ra preokrerriti In usmeriti v dobrobit domačega kmetovalca!
Ža naše čitateljice.
Dajte tudi gospodinjam nedeljski počitek!
Uredništvo nekega Inozemskega lista le prejelo dopis mladega moža iz uradniških krogov, v katerem piše avtor: »Nedavno je objavil vaS list pritožbo gospodinje za naporno delo ob nedeljah, ko hnafo vsi drugi ljudje nedeljski počitek. Popolnoma se strinjam s predlogom dotične gospodinje, da naj se gospodje možje, sinovi itd. nekoliko omeje v svojih željah in zahtevah glede prazničnega nedeljskega kosila, da tako omogočijo svojim soprogam in materam počitek po delu med tednom, ki je večinoma še bolj naporno, nego moško delo. Zdi se mi, da bi ravnali tudi v svojem lastnem interesu, če bi ustregli tej želji gospodinj. Zato, da pride na mizo takozvano praznično kosilo, sedimo ob nedeljah ves dan doma, z nami sedi vsa rodbina in tako nastane ono zloglasno »nedeljsko zastrup-ijenje«. Večer pa preživi časteittjivi rodbinski oče običajno v svoji prlljublteni »ošta-riji«. kjer si napolni pljuča s_ strupenim tobačnim dimom, želodec pa s tucatom steklenic piva.
Ali bi ne bilo naravnost lepo in idealno, zlasti spomladi in poleti pripraviti že v soboto tako nedeljsko kosilo, ki bi se dajo pogreti, ne da bi se jed pokvarila, v nedeljo bi pa odšla gospodinja z možem in deco na Izprchod ali na izlet? Gospodinjam bi bili tako nedeljski Izprehodi zelo potrebni in dobrodošli, saj morajo čepeti ves teden v kuhinji. Po povratku bi mamica samo pogre!a kosilo in rodbina bi se najedla brez zabavljanja In domaČih prepirov, ki so zlasti ob nedeljah na dnevnem redu, če sede vsi doma. Ali pa bi napravila rodbina ob nedeljah skupni izlet v naravo že zjutraj ter vzela kosPo s seboj. Mirna hoja, potem oddih kje v gozdu, po potrebi bi se rahko tudi kopali — ali bi ne b'i'o to lepo? Res je, da sc bo 90 odstotkov gospodinj le aovotarije krčevito branilo, ker so že od mladih nog tega načina živl>enja vajene, ker imajo može in deco rade in mislijo, da bi brez prazničnega kosila nedelja sploh ne bila nedelja. Toda mi možje moramo take pretirano vestne gospodinje naravnost prisiliti k nedeljskemu počitku. Saj menda ni moža, ki bi ne hotel imeti žene dolgo sve-ie. zdrave in čile, ali sina, ki bi ne želel, da ostane mati dolgo mladostna, vesela in pri-kupljiva. Z nedeljskim počitkom, ki ga moramo nuditi tudi gospodinjam, pa najlažje dosežemo ta cilj.«
Uredništvo je dodalo temu dopisa kratek komentar, v katerem pravi: »Pozdravljamo ta nastop pametnega moža, ki ima »rce na pravem mestu, in priporočamo tudi drugim zakons<im možem, naj se ravnajo po njegovem vzgledu. Priporočamo to slasti vsem onim rodbinskim očetom, ki ,ase sicer svečano zahtevajo pravico do nedeljskega počitka, svojim ženam ga ra ivoje žive dni ne privoščijo. Pred zakolom smo si enaki, gospoda, ia žena je tudi tlovek. Sicer pa žena itak nima nikoli po-»olnega nedeljskega počitka, tudi če H nI
treba kuhati kosila. Vedno se Se najde kaka malenkost v gospodinjstvu. Vendar je pa bolje imeti delni počitek, nego ostali sploh brez njega. Glavno je, da ni treba gospodinji v po!etni vročini tudi ob nedeljah stati za razgretim štedilnikom in zavidati drugim, ki se svobodno zabavajo v prosti naravi.
Ce je obitelj dobro situirana, je priporočati ob nedeljah kosilo v restavraeji. Pravi užitek je obedovati ob jasnem solnč-nem dnevu v restavraciji, kjer je na razpolago vrt. Meščani, ki hočejo na vsak način imeti enkrat v tednu pribo'.sck, lahko navzMc temu pridejo na svoj račun Namesto prazničnega nedeljskega kosila se da napraviti obilnejša in boljša sobotna večerja, kakor je to običajno na Angleškem, kjer imajo takozvani »weckende, t. j. sobotno večerjo z vsemi priboljški, doč?m ob nedeljah kuhinjsko delo počiva. Dobra večerja ob šestih ali pol sedmih, potem gledališče, klr.o ali kaka druga zabava, to je sobotni večerni program londonskih rodbin. To bi se dalo napraviti tudi pri nas, ker konča večina zaposlenih ljudi svoje delo v soboto opoldne aH pa takoj popoldne, tako da se lahko popo'dnc odpočijejo, zvečer pa pridejo na svoj račun z večerjo, ki »o pripravi g^^p-r'^;a s posev-,0 vnerp0
in spretnostjo. Ce bi osvojili tudi pri nas angleški način rodbinskega življenja, bi bil red in mir v gospodinjstvu že v peU*k popoldne, dečim ga zdaj nimamo niti v nedeljo, in to jI šle, s3' :o   acet je i
Nedvomno je problem gospod!njsfva tudi pri nas zelo zanemarjen. Delo, ki ga
o/.-j v a g-j-s":c:vn:-a, ;-e takö \?-7m \ no, da mu gre po vsej pravici tudi počitik. In koliko je pri nas gospodinj, ki do tega počitka vse življenje ne pridejo! Na zakonskih rrozeh je ie?e?e, da odpravijo to očlvidno krivico in omogočTjo ženam nedeljski počitek. Ma'o manj komodnosti, sebičnosti in oboževanja polnega želodca, več razumevanja in smisla za enakomerno in pravično razdelitev dela in užitka, pa bo tudi gospodinjam  življenje olajšano!
Ženske in aparati
So stvari, ki jfih ženske razomejo boljše nego moški, so pa tudi stvari, ki ostanejo ženskam vse Ž4ve dni španska vas. Tako n. pr. vam zna vsaka ženska v eni debafci po večerji razložiti, pojasnHi In utemeljiti najmanj osem svotovnm nazorov, sklicujoč se na Kanta ali na ono damo v sosednem domu, ki je rodila že trikrat po vrsti dvojčke. Toda o strojih od mlina za kavo do brezžičnega fotografiranja ne smete ženske nikofc vpraševati, če jo nočete spraviti v zadrego ali slabo voljo. Tu njihov neusahljivi vir zgovornosti in duhovitosti, ki zna tako imenitno pojasniti problem zakonske nezvestobe »U vzgoje mladih devojk aH pa vpliva denarja na ljubezen, naenkrat usahne in se omejS <na suhoparno ugotovitev, »da so pn* teh stroiih taki ln taka koleščki, no, koleščki, ki se vrte in stvar je v redu«
Torej na ta način si hočemo ogle I I razne ameriške patente in patentiče. ki, dasi nemi, topi in melanholični, bolj pospešujejo ln la-jša.to življenje, nego pregovori naših pra^edov, da se pride s potrpežljivostjo n ajda1 j, da je zrno na zrno pogača, kamen na kamen pa^nca. da ima vdova srajco itd. Prvi teh patentov je novi odpirač za konserve. Kdor je imel kdaj v življenju srrx>lo, da je moral odpirati konserve z ono pločevina>sto za-devo, ki velja pri nas za patentirano odpiralo, kdor si je pri tem polil hlaie ali suknjič z gulaževo omako, komur je pri tem prej omagal palec ali kazalec, nego se je upogrii! pokrov konserve in kdor je slednjß resi<mirano fei z zu'.H na dlani vlekel rz neodprte škatljice po koščkh njeno vseb4no, se lahko veseli. Če mu povemo, da je konec njegovih težav in bridkosti, čim si kupi odpireč Blue Stigs. To sta taka dva koleščka — no, in pod n.iima rta zopet dva koleščka — no — a vsi ti kolefčki so več ali manj nazolčan«!. Med spodnrrrrf koleščki, ki so manj nazobčani, zato pa je eno nad drugim, pMisnete pokrov škatlice — zgoraj je pa os*rina, rn čim ebrnete to ostrino tako, da pride zopet v prvotno lego, vam !e:"M na dlaTri kon-serva s tako gladko odstranjernm pokrovom, da bi se ne bilo treba sramovati te operacije p'ti vrhovnemu revolucionarnemu krvniku. Teko se gosood'njam ne bo treba več bati, da se bodo upirale sardine m sapdele, kr so zdaj tudi v bližfr.a kHuča popolnoma varne pred napad; sovražnikov. Izkušnja nas fraro-reč cči, da dosedanji ključi niso bili zato tu. da bi odpira!! konserve, nego da so se pri vsakem najmanjšem pritisku zlomiM.
Drugi imenitni Izum, k slajša zlasti Zeiskam življenje, je aparat v ameriških cestnih železnicah, s katerim kondukter takoj odpre vrata in spusti stopnice, čim prispe tramvaj na določeno postajo. S tem aparatom pa zopet dvigrw stopmce In zapre vrata, ko krene tramvaj dalje. Pustimo razmotrhranje o koleščkih, ki so lahko nazobčani aH pa trd*; ne, in oglejmo si raj-š"i ps'bo'ogrjo gneče, pri kateri menda ne gre to'4ko za temo o koleščkih. Psihologija gneče v večjih mestih, v Ljubljani seve bolj redko, je pa ta-Ie: Sedmi tramvaj hoče sicer že zapustiti postajo, ko sem še na drugem kenen dotične urice, ali to še ne pomeni, da ga -ne vjamem. Krmdukter zija v ono smer, odkoder drvim, kimam mu z glavo, začnem na vso moč teči in ko vidjm, da me tramvaj razume, da mu je pri srcu moja zadrega, si oddahnem m ga, srečno vjamem. In tako gre. Pa ne vedno, kajti cesto krmdukter zakriči: Zasedeno, zasedeno! Ali to je rekel, ko je prvi že zlezel v tramvaj, za njim jih je zlezlo še petnajst in lezek> Še drugi. Amerikanec se seveda ne more zadovoljiti s takimi prometnimi razmerami, ker ve, da kondukter ni poktican krotiti vsiljive potnike In paziti, da si kaka dama v gneči ne zlomi dežnika, nego je dolžan samo zapreti vrata, čim so vsi potniki vstopil. Amerlkanec pa tndi ve, če bi tudi hoteil zlesti ▼ prenapolnjeni tramvaj, da bi kondukter sicer ne kričal: »Zasedeno, zasedeno, to ne gre, gospoda, bodite pametni, dragi vagon je takoj za nami,« ker ;e težko kričati, če ima človek v ustih žvečni gumi, pač pa bi mu avtomatična vrata razbila čeljusti
Pa to še ni vse! V Ameriki imajo še tretji patent, ki ga v Evropi doslej ne poznamo, to je dijamant na avtomobilih. Ta diTamant je ali iz svetle pločevine ali pa Iz stekla. Velik je kakor dlan. To je napol prstan, napol zapestnica za šoferje, ki vozijo ponoči. Ce pomoh' šofer roko iz avtomobila v znak, da hoče ustaviti ali obrniti, bj mogel šofer, ki vozi za nJim, prezreti v temi rokavico. AH ta dijamant se zaleskeče v luči avtomobilov?h svetiljk in prepreči karambol. In taka rokavica z diiamantom na roki je kakor del futurističnega rraSkn-radnega kostima ali kako tajno in romantično znamenje zarotnikov.
Slednjič bi bilo še omenhü »stopnice za lenuhe, ki se jim mudi«. Te stopnice vodijo s postaj podzemne železnice. Nihče bi ne verjel, da jih je reumn! moderna človek v svojem nepopisnem prizadevanju, da si prihrani minuto časa in pet kalorij energije. Tu bi bilo res treba poklicati na pomoč ženske, da bi nam pojasnile.- na knk-rrrih koleščkih se te stopnice vrte in gibljejo. Te stopnice soadajo v carstvo čudežev, kakor ona »miza rihtaj se« ali »stolček ra,zprostri se« a-i »megla pred menoj — megla za menoj«. Lenuh, ki se mu mudi po stopnTcah gori aM doli, je rešen mučne hoje. Cirn stopite nanje, so samo še navaden hodnik In šele dva metra višje se začno zavajati v obfiki stopnic. Zgoraj se pa zopet spremene v hodnik ter se elegantno vspno na površje. In to naj bodo samo nazobčani koleščki In dinarri?
Najßovejsa kirurgija lepofičja
Nauk o lepoticju ali o ženskem lišpa-nju je tako star. kakor je stara kultura. Saj začenja kultura v bistvu z igrami, z umetniškimi izdelki. Človek je najprvo stremel za lepimi predmeti, potem se je šele poglobil v notranje tajnosti. V sklada s tem estetičnim stremljenjem najdemo še pri prastarih narodih izredno razvit kult in oboževanje lepote, v prvi vrsti seve glavnega predstavitelja lepote, to je ženskega telesa. Tud* mof.ko telo se je obolevalo v starih časih. Za eno in drugo so nam Grki naravnost vzor. Kot prv: so odkrili neprimerno lepoto človeškega telesa. Grški kipi pomenijo še danes višek, kar si more človeški um v tem oziru Izmisüti. Tip modernega človeka je sicer nekoliko izpremenjen. Ni več tako musknlozen, ni več zaverovan, kakor grški, zgolj v fizično silo in v harmonijo zdravih telesnih udov. Pazi tudi na Izražaj človeškega obraza. Pri moškem zahtevamo nekoliko melanholije, predvsem elegance nastopa, okretnosti družabnega vedenja ter izredno nego vseh pritiklin, kakor so lasje, nohti itd. Tudi se podaja prav malenkostno pudranje ln lahek vonj po eksotičnem parfemu. Želja po lepoti je tudi v starem veku gnala posebno ženski svet, da se je ukvarjal s kosmetiko. Stare Grk in je so v tem oziru poznal že vsa. danes krožeča kosmetična sredstva, od pudra pa do umetnih lasnih barvil in opojnih parfemov.
Zna-nost o lepotlčjn je posebno cvetela v vzhodnih dežeTah, v Arab'ii, v Perziji, v Indiji. Tudi v srednjem veku nI zamrla. V 18. stoletju je cvetelo pobesno v Franciji pudranje in šminkanje. Ogromen napredek lepotSčia nam pa kažejo desetletja pred
*??an 6
-SLOVENSKI  N ARO D« dne I ž apnla 1926.
Kar vsi radi čitajo in gledajo.
stev 83
Mačja pomlad
Ta-!e priložnostna slika se sama ponuja primernemu komentarju, ki sicer ni z njo v logični zvezi, je pa vendar ilustracija in pripomoček, da se čitatel.Uce lažje ori-jentrraio, kaj pomenijo brstiči, popki, žvr-golenje slavčkov in šurnljanje vitkih jelk. tkkI katerimi odpira fant v pomladnem zanosu dekletu svoje ranjeno srce. Torej mačja pomlad. Pravzaprav je že po nji, dočam rrri izčrpam in nadušljivi ljudje šele pričakujemo svojo pomlad, pomlad vpoko-jencev, zaJjub-Ijencev in pesnikov. Ali nasi mucki so že srečno prcživečS svojo vesiko ljubezen, vračajo se domov po svoj* l~dnevni aH ^tedenska Ijubavni ek^pediciji, tzžeti kakor Iimo-na, naveličani ljubavnih sladkega kakor stari Don Juan, in hite k svojim skledicam, potem pa takoj v naročje dobre gospodinje. Kajti pri človeku Jim je dobro, kakor nam grešnim ljudem v božjem naročju. Nato se zasvetijo mucku jasne OČI in j umik mačjega rodu zarni javka: O, vtLfki človek, nikoli več se ne lorlm lega r,-N-!a! Ce bi le vedel, kaj sem izkusil in prestal! Hvadaboga, da sem zopet doma! Tudi mucke se vračajo z nočnih pohodov m razmišljajo o ljubavnih sestankih. Marsikateri je hudo pri srcu, ker se je tudi letošnjo pomlad prepričala, da mačja zalega ne pozna zakonske zvestobe.
Vse mačke so torej že poskrbele za podmladke, plazijo se po sobah in kuhinjah ter iščejo primernega kotička, kamor b! -spravile svoj zarod. Le pazite, da vam ob svoji težki mačji uri ne zlezejo v posteljo! Ko pa spravijo na svet dva ali tri slepe piskače, se začne ona večno občudovana ^materina ljubezen. Vaša mačka postane -bolj nežna in čuteča. ležeč skrčena na boku, da bi z vsem telesom varovala svoje ljubljence, pripravi jim sama od sebe mehko ležišče in odgovarja slepim piskačem ra vsako pritožbo z glasom, ki ga sicer pri mački nismo v a je t*.
Cesto se pripeli, da vidimo mačko, ki se je vsled svoje mladostne neizkušenosti preveč požurila z mačjo spomladjo. Sirota je doživela prvo ljubezen in prvo materin stvo. Spravila je "na svet svoje slepe mlateče in komaj si je nekoliko opomogla od cačuden.ia nad to prikaznijo, že so 51 vzeli predmet občudovanja in mater ne ljubezni Kruta gospodinja jih je zavezala v vrečo, dala jim na pot težak kamen in — štrbunk v deročo reko. Dobro, zda! bi lahko govo-
ri!-! o tugi In bridkosti mačje matere in nadaljevali v zvez' s tem razpravo o rriste-riju materine ljubezni. Toča misten!j, kj ga vidimo v takem slučaju, je nekoKko drugačen. Mačka je sfcer petrta, toda o žalovanju ne more biti govora. Pač ps se vede točno tako. kafcor da bi še imela mtodtče pri sebi. Mfjavka m merlika, čim ču;e kak glas, pologa na način, kakor ni prej nftodi polegaia, tačice so oborožene s kremplji, pripravljenimi ve<ino na obrambo zaroda. Cesto kaže znake nemira, prevrača se na drugo stran, bržkone v domnevi, da na eni strani mJad-iči še niso sesafa*. Človek bi dejal, da de^a mačka to, kar bi morala delati po naravnih zafeorffc. Dela nekaj, kar ne odgovarja dejanskemu položaju, kar ie pa v skladu z določenim redom v naravi Človek si misli, da mačja mati prede in mur-Iika zato, ker Ji je žc od pamiiveka predpisano, kaj mora delati, kadar ima mlade. To je prav tako, kakor bi se klobcr.č avtomatično odvijal. Taka mačka nI več mati; ta nežno murlikajoča samica je priroda sama, mau*, mflijonkrat starejša nego to prevarano, ljubeče bitje. Nikjer se ne pozna slepa rn dovršena funkcija nagona tako jasno, kakor Če mu vzamemo njegov smoter. Takoj se pojavd njegov neu mor rti mehanizem. Priroda ne zaupa poedmeu. Zato mu predpiše do najmanjših in najfinejših podrobnosti, kar bo moral v življenju delati. Nobene stvari ne prepusti njegovi in ci-jatfvi. Carstvo instinkta je začrtano z de-rinitivno in nespremenljivo veljavo.
A mi, razumni ljudje, neti ne vemo, kdaj in kako smo se pojavfa iz tega neizmernega carstva nago.ta. Človeška mati mora šele izumh.5 kretnjo, s katero privija k sebi svoje dete. Človek se mora vsega učiti na svojo pest, materinstva in življenja. Toda če bi vodil človek samo nagon, bi nikoli ne mogel napraviti nič novega, ne mogel bi mčesar frurniti, niti storiti karkoli, česar na svetu pred nnm še ni bilo. To, kar je v človeku ustvarjatočega, in posledica nagona. Nagon je konservativen, neizpre-menljiv, skupen in večno ponavljajoč to, kar je že po krvi predp;sano. Ce je v človeškem svetu resnična iniciativa, resnično ustvarjenje In iskanje novega, je to delo intelekta. TinIj* umetnost je de'o kitelekta. Proč, gluoa mačka, rni tvojeg3 nagona ne razumemo več!
NajppiljnMJensjši med vssmi |e
Roditelji in deca.
Z obeh strani čujemo pritožbe. Rod'te-IV. se pritožujejo, da jih deca ne uboga, da jih ne spoštuje, mladina pa trdi, da jo volja roditeljev preveč omejuje in teži, da so nazori roditeljev zastareli, da oče in mati Cesto ne razumeta lastne dece. Deloma Jmajo na obeh straneh prav, deloma pa tudi ne. Razmerje roditeljev do otrok in nasprotno ni tako enostaven problem, kakor se zdi na prvi pogled. V sedanjih časih je ta problem zelo kočljiv. Res je, da skušajo roditelji odgojiti deco tako, da bi videli v nji nukako nadaljevanje lastnega življenja. Ta skrivna želja pride cesto do izraza, če se hoče hči ali sin osamosvojit', izbirati si poklic ali skleniti zakonsko zvezo po svoji volii in uvidevnosti. Konflikti rned roditelji in deco so na dnevnem redu. Ali pri tem roditelji kaj radi pozabijo, da je dete dorastlo, da. to ni več slabotno, nesamostojno bitje, da stoji pred njimi cel, indivi- j dualno razvit tuj človek. In marsikatera j mati se ozira s strahom na to milo glavico, ki sc- ji zdaj oddaljuje in odtujuje. Deco kliče življenje, pred njo vstajajo nove perspektive, roditelji se pa ne morejo otresti svojih zastarelih nazorov m predsodkov. Tu je treba zatajiti glas egoizma. Deel je treba dati popolno svobodo pri Izberi poklica, svetovati ji, teda siliti je nikar. Sin ali hči se odloči za vse življenje in ne samo za kratek hip. Zato je roditelji ne smejo ovirati. Naj se odloči svobodno in goto-
vo ne bo potem toliko mladih ljudi, ki so zdrešBi svoj cilj in poklic.
Druga kočljiva točka ie zakonska zveza dece. Res je, da vidi ljubezen in Izkušeno oko roditeljev delj, nego mladost, ki je in ostane norost, toda tudi v tem slučaju je vsako nasilje, vsak pritisk neumesten. Lahko se deco svari pred nepremišljenim korakom, lahko ji roditelji svetujejo, kako naj si uredi samostojno življenje, s kom naj sklene zvezo za vse življenje, toda zapovedovati bi ji ne smeli. Zakon je čisto privatna stvar vsakega poedinca. Roditelji se morajo sprijazniti s tem, da nimajo več pravice, razpolagati z življenjem svoje hčere ali sina, da te pravice ne morejo vedno '■bdržati. Cesto ie kriva tudi družba, da nastopijo roditelji proti svoji deci. Zlobni jeziki so vedno pripravljeni očrniti mladino in napraviti iz muhe slona. Teh zlobno izmišljenih govoric bi se morali roditelji previdno izogibati, ne smeli bi verjeti vsaki klepetulji, dokler se sami ne prepričajo, koliko je na tem resnice. Zelo važna je tudi materijalna plat, v kateri vidijo zlasti mamice edino srečo svojih hčera. Slava in bogastvo še ni vse, In mati bi morala zelo paziti, komu Izroči svojo hčerko. Kadar stoji hči ali sin pred važno odločitvijo za vse življenje, je dolžnost roditeljev, sodelovati pri tej odločitvi s pametnim in dobrim nasvetom.
Pa tudi deca se mora naučiti spoštovati In poslušati roditelfe. Rodi teli
ima io *
za seboj strmo in trdo življenjsko pot. Ni samo njihova krivda, če se poznajo sledovi te poti v duši. Vedenje napram roditeljem mora biti vedno polno ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti. Po tem se spozna človeka m njegove duševne vrednote. Vsaka kriiika roditeljev, zlasti v tuji družbi, je skrajno neumestna. In če deca tudi ne more slediti navodilom rodtenev glede načina življenja, jih mora zato tem bolj ljubiti, ker se mora zavedati, da so roditelji starejši, da so svojo dobo že preživeli In da jim je vsako najmanjše prezlranie ali zaničevanje od strani dece nož v srce.
Slednjič velja opozoriti roditelje, naj nikar ne pretiravajo s hvaležnostjo. Roditelji, ki spravijo deco na svet, imajo res veliko odgovornost za novo življenje in dolž-nc-st vzgojiti deco tako, da ima zasigurano bodočnost. Deca pa se mora zavedati, da ji hočejo roditelji samo dobro, tudi če so na kr-vih potih. Sreča dece je obenem tudi sreča roditeljev. Deca mora biti hvaležna roditeljem za vse, kar so jI dali na pot v življenje, pa naj s: bo samo skromno vzgojo brez bogate dedščine. Vendar pa ta hvaležnost ne sme iti tako daleč, da bi se izgubila v nji lastna volja in'naravna težnja po osamosvojitvi. Roditelji kaj radi pretiravajo in greše s tem, da zahtevajo pod pretvezo hvaležnosti od dece marsikaj, kar nima s hvaležnostjo nič opraviti. Da so posledice žalostne, o tem se lahko prepričamo iz vsakdanjega življenja. V razmerju roditeljev do dece ig.a najvažnejšo vlo<j» vedno mati kot gVooko čuteče žensko bitje, ki polaga prvo seme v mtaoe du»e. Zato so poklicane v prvi vrsti matere skrbeti za dobro vzgojeni in moralno visoko stoječi podmladek.
RABIN DR AN ATH TAGORE, znameniti indijski pesnik, je te dni nevarno zbolel.
Mednarodni tatovi
Povojni čas, ki je izpreobrnfl razne družabne navade in svet postavil na glavo v marsikateri tehnični novotariji, Je vplival tudi na mednarodne tatove. Pred vojno so se posluževali običajnih trikov, rega-1* v žepe, vprizarjali umetna zbiranja ljudi. Potem pa so lahko nemoteno ribarili v kalnem ter v predrznih slučajih izrezali žrtvam suknjič z denarnico vred. Tudi vlome so predvojni tatov; prirejali primitivno in večinoma z navadnimi pripomočki. Par svedrov, kladiv, žepnih električnih s ve. tilk, pa so bili pri kraju b svojo tatinsko umetnostjo.
Dandanes uporabljajo mednarodni tatovi moderne in tehnične medicinske pripomočke. Prebrisan in izvežban tat ae priklati v elepatno tebakarno, naroči najdražje havanske cigare, si ogleda situacijo in v ceopaženem trenutku pomoli prodajalki maM, s klorofonom namočeni robček pod nos in žrtev se zgrudi omamljena pod mizo. V hipu zagrabi po denarju, si nabaže žepe in izgine brez duha Ln sluha v veiiko-mestno vrvenje.
Tatvine s kloroformom postajajo zelo priljubljen način nastopanja izprijenih mednarodnih tatov. Običajno se vozijo v vel'kih ekspresnih brzoviakih črez celo kontinente. S strokovnim očesom si Izbirajo bogate žrtve se jim pridružijo v prijetnem pogovoru. Pri prvi priliki pa jih klo-rofonizirajo ter jo oropajo do nagega. Mednarodna kronika nam skoro vsak dan poroča o takih tatvinah in o slienih nastopih mednarodnih tatinskih družb.
Posebno pogosti gosti so taki tatovi v mednarodnih spalnih vozovih, kjer potniki niso vec varni življenja. Ce je potnik sam v kupeju, se mu pridruži v spalno kabino med prijetnim spancem pa ga lepo kloro-forraizira. Potem zbogom vsa njegova go-tovira! Razven tega uporabljajo tudi ključe in marsikatera dvojica se je zjutraj znašla v spalnem vozu brez dragocenosti.
Osobito pažnjo posvečajo mednarodni tatovi bogatim ve^etrgovcem in bankirjem, inlustrijcem ter denarnim magnatom, Tet jih takorekoč zasledujejo od začetka do konca vožnje. Spravljajo pa se takisto tudi na slovite Igralke, pevke in kmostare, o katerih vedo prav dobro, da nosijo običajno velike zaloge draguljev s sabo, ko se vozijo na letovišča.
Dccim so tatinske družbe pred vojno nastopale bolj sporadično in takorekoč v stiski in siU. se sedaj posvečajo svojemu »poklicu« sistematično in se nanj temeljito pripravljajo.
Napad ua banko in njene blagajne študirajo po cele mesece. Daleč naokolu postavijo svoje straže, v banko in k blagajnam vderejo z vsemi tehničnimi pripomočki, h katerim spadajo v najnovejšem času tudi varnostne maske pred strupenimi plini. Kajti velebanke se zavedajo nevarnosti in zapirajo v svoje denarne shrambe posebne aparate z strupenimi in zadušljlvimi pn-ni, ki izstopajo iz rezervoarja, čim nepoklicna roka odpre dohode k shrambam ali bo otvori železna vrata denarnih blagajn.
Znan je predrzen vlom, ki ga je pred nekako 4 tedni Izvršila velika italijanska tatinska družba. V sredini Genove je oropala ves tresor največje genovske banke. Te družbe, ki so odnesle za več kot 10 milijonov dragocenosti, draguljev, vrednostnih papirjev itd. Se danes policija ni megla zajeti. Tudi tu je banka montirala obsežne naprave z zaduSljvimi plini. Tatovi pa bo bili pripravljeni na to zavratnost ter sio odpirali shrambe z maskami na glavi.
POSTNA ZNAMKA KOT PODPORA Z 1 KKSPEDICUO. Norveška vlada je data nas tisrtiii 2,250.000 poštnih znp.mk, da bi z izku* pičkom finančno podprla Amundscrtovo ekspedicija na severni tečaj.
Kaj je tornada?
Strašni vihar, ki je uničil toliko življenj In naselbin v j\ižnem Illinois in Indt-anl, (Amerika) se zove tornado. Mno^i rabijo za ta zračni vrtinec tudi Izraz ciklon, ali besela nI pravilna, kajti v meterologlji je ciklon vsakdanja prikazen, objema mnogo bolj razsežno pokrajino rn vetrovi v njem morejo biti različne brzine, od silne burje do lahne sapice. Tornado pa ni nikoli obsežen vrtinec, ampak ozka proga, po kater! potuje, utegne biti mnogo milj r.olga. Na svoji poti dostikrat preskoči tupatam kak kraj, kadar se Je oblak v obliki lijaka, ki Je značilen pri tornadu, dvignil visoko nod tlom.
Tornado obstoji fs urno vrtečo se mase zraka, ki je v stanu dvigniti 6 tal tudi obsežne predmete, na katere vrtinec zadene. Kaj pravzaprav povzročuje tornado ln zakaj se ista pojavlja tako pogosto v Mississippi dolini ter je Jako redko v drugih delih sveta, ni natančno znano. Po mnenju dr. W. J. Humphrevsa, profesorja fizike v federalnem vremenskem uradu, je Skalnato pogorje (Rocky Mountains) deloma krivo temu. Njegova iega Je taka. da v severnem dein krene nekoliko proti zapadn, vsled česa«-to pogorje odbija mrzle vetrove iz Kanade in jih sili v smer proti mehikansketnu zalivu. V nasprotno smer pa pihajo iz zaliva takozvani pasatnl vetrovi (trade -winds), kl 9o gorki in vlažni, ravno nasprotno od kanadskih vetrov. D»*. Hnmprevs Je mnenja, da trčenje teh dveh različnih vrst vetrov ustvarja ono razmere, iz katerih nastaja tornado.
Dr. Humphreys nadalje trdi, da je vremenski urad vobče v stanu prerokovat! izbruh tornada, aH da nI mogoče natančno prorokovati pokrajino, ki bo prizadeta. Radi tega vremenski urad nikoli ne prlob-čuje svarila proti tornadu, d& ne prestraši ljudi po nepotrebnem.
Tornado navadno ne poSkoduje površine, šfrse od četrtine milje in daljšo od 30 milj. Radi tega tornado vzbuja pozornost fn povzročuje veliko Škodo ie tedaj, če so
v razmeroma ozkem !n kratkem p3su, koder divja, nahajajo obljudeni okraj!. To se je zgodilo pri zadnjem tornadu dne IS. marca, ki je prizadel mnogo precejšnjih naselbin. V državi Illinois je vsako leto povprečno pet tornad, dočim jih je največ v drža.
vi Kanass, povprečno Sest In pol na leto. V drugih državah v Mississippi dolin! se dogaja manj pogostema. Nikdar so ne pojavlja tornado sred! pogorja Rocky Mountains, niti zapadno od njega. Proti vzhodu pa je bilo tornad Že de skrajnega vzhoda države Virginia, ali taki slučaji so Bllno redki. Pred nekoliko leti se je tornado precej b^age oblike pojavil nekoliko milj daleč od Washingtona.
živeti v strahu radi mogočnosti takega viharja Je nespametno. Celo v okrajih, ki so najbolj izpostavljeni tornadom, je mogočnost, da bo hI5a uničena od tornada mnogo manjka, kot običajna nevarnost od ognja ali bliska. Uradne statistike varovalnih družb dokazujejo, da je temu tako.
Dva zastopnika federalnega vremenskega urada se sedaj nahajata v okrajih, prizadetih po zadnjem velikem tornadu, t svrho proučevanja. NJihno poročilo utegne podati važne informacije glede vzrokov radi katerih nastane tornado.     F. I>. I. S,
Tragedija v Nyireyzhazi,
V noči od 4 do 5. aprila t t se Je Jo-godila v kavalerijski kasarni ogrskega pro-vinčnega mesta Nyiregyhaze strašna tragedija. Na podstrešju so našli obešenega kavalerista Nahaja, po poklicu rudarja m očeta dveh otrok- Oddaljil se le bre7 d >-voljenja iz kasarne, da obišče rodbino. Ko se je vračal, ga je aretiral redov Madak In ga z dvema huzarjema tiral na podstrešje, kjer so ga podivjane zveri obesPe "a gredo. Vojaška oblast Je najprvo z^č^n zakrivala. Ko pa je budipeštansko radikalno glasilo »Vilag« razgalilo to brezumno rUioni» samovollne ins tiče. ie voiaska ob*
last Čin priznala ter zaprla zločince. V preiskavi je izjavil glavni krivec Madak da le obesi! Nahaja, ker je veljal za komunisti, ki zapušča brez dovoljenja vojašnico In In na ta način kvari dober glas eskadt-orc Nadalje Je pripovedoval o celem sluiaju nastopno: Nahaja je aretiral na posia'1 Pozval ga je, naj mu siedi v voja^n::a. Najprvo ga Je zaprl v pisarno. Potem le poklical huzarja br3ta Szabo. Vsi trije pograbili Nahaja in ga vlekli na podstrešje. Brata Szabo nista marala Nahaja »z sledečega razloga- Radi nediscipliniranost sj jTh bil! predstojniki že opetovano prl/e-zali. Nekoč, ko sta odsedela kazen, Jim je povclJniK zagrozil, da bosia zaprta, čim sploh v eskadronu ponovi slučaj nepos nosfi ali drug prestopek. Ko ie nato N^haJ izotal iz vojašnice, sta bila radi njegi zü-prta oba Szabo. Se štirinajst dni po ka^ni s.a čutiia bolečine na rokah, ker so Ju ! .1* nečloveško privezali na kol. Od od v^lik^ sovraštvo do Nahaja, k! je bil kriv n_'ih>-vega zadnjega kaznovanja. Ko so t »rej pripeljali Nahaja na podstrešje, j3 redov Madak ukazal huzarjema, naj obesita Nahaja na gredo. Oba sta poslušala predstojnika ter izvršila povelje. V temi ni^ra ničesar razločevala. Po kratkem smrt ceni boju je obešeni Nahaj izdihnil. Redov Madak je prižgal luč. da vidi, ali je Nabil že mrtev. Ker nesrečnik ni dal glasu od sebe, ga i o sunil. Truplo se Je zazibalo. Z zadovoljstvom je konstatira! Madak: Seda] pa ie pes crknili Svojim pomasačem je ukazal, naj molče o dogodku. Vsi trijo so nvirno prespali noč, zjutraj pa Je redov Madak javil službujočemu ofeiriti, da Je N-*-hai izvršil samoumor. Kakor rečem. Vi bile vojaške oblast! prikrile ta žalosti! slučaj, da se ni Javil budipeštanski *isr ki ie posvetil v strašne razmere, ki v*a«*a?c v madžarsk;h vojašnicah. Redav Madak la izjavil, da ni mogel trpeti v svojem oddelku nediscipline In da ga je bilo rram ponovnih dezenacij podrejenih vojakov Zato je v patrijotičnem navalu obesil Nahaja! Sedaj si lahko predstavljamo, v kakem duhu vzgajajo Madžari svojo vojsko, kakšno disciplino uvajajo, če morajo pvio-rejeni vojaki na povelje domišljavega re-dova obešati na podstrešjih tovariše! K'?k^-na samovoljna justica, kakšna podivjanost srca! Volno sodišče, k! je sodilo vse tr! zločince, ni moglo prezreti ogorčenja fa/-nosti. Gla\ nega krivca, redova Madaka Je obsodilo na smrt na vešalih, pomočnika pa na dve leti težke ječe, dasi bi bila tudi ta zaslužila smrtno kazen.
Piraadeilovo gledališče.
V Rjrrm gradi slcrvfäi italijanski dramatik Pirandcllo novo gledairršče, ki bo posvečeno najvišji dramatični in operni umetnosti. Gledališče bo obsegalo samo 400 sedežev v parterju m na balkonu eno vrsto lož. Pač pa bo gledaHšče opremljeno z najmodernejšim odrom. Zanimanje za to gledališče je v Rimu in v celi literarni Italiji Izredno veliko. Vsi sedežd in lože so že v naprej rezervirani in razprodani. Poleg treh kraljevskih lož so zasedene tudi lože min. predsednrika Mussottnija in tujih diplomatskih zastopnikov v Rimu. S tem gledališčem na^nerava PirandeHo v prvi vrst! poglobiti sedanjo italijansko dramo, ki je pa-la na zelo nizko stopnjo. Razven mflanske opere, Scala. kjer proizvaja Toscanini s svojim vzornim orkestrom in pevskim ansamblom res prvovrstne operne vprizorit-ve, nima Italija gledališča, ki naj ga pokaže razvajenemu tujcu. Pirandcilovo gledališče postane tudi z družabnega stališčša atrakcija prvega reda, ker se bo pri njegovih predstavah zbirala najvišja rimska aristokracija, predstavniki kapitala, diplomacije, dvora in poilttke. Seve poleg zastopnikov tiska, književnosti in glasbe. Za otvoritev piše PirandeHo posebno noviteto »La sagTa del Signora deila Nave«. Listi poročajo, da je tudi to delo polno Pirandellove. svetovno priznane duhovitosti, dovtipnostf ter solističnega razglabljanja, ki di£l njegova ostala dela mladih italijanskih dramatikov in pisateljev, kakor Landija, Bontempellra, Salustrja, Martinija, Savinia, Canzinija, CavicbioHja, Tozzvja. Razen tesa namerava obuditi stare italijanske pravljice in vprizorlti znano pripovedko o »Guerrino mesebino«. aN programu ima Pirandello nadalje opere, koncerte, predavanja inozemskih pi&ateijev, n. pr. Claude Debussyja, Of Neyja, Lord Dunsanyja» Cremiieuxa, Schnl-tzlerja, Jevrieneva itd. Pirandello hoče obuditi končno stare italijanske komponiste, kakor xMontevertHja, Pergelosa in dr. Od prvega vprizori opero »One;*, od drugega pa sloviti »tSabat mater*. Podjetje tako v gmotnem, kakor v umetniškem ozrru najlepše uvaja v italijansko kulturo m ni povoda dvomiti v njega končnem uspehu, zlasti, ker za vsem tem stremljenjem stoji močna, svetovno priznana Pirandello va osebnost.
Ibsen in krojač.
Največji norveški dnevnik »Aitenpo-sten* se je preselil začetkom februarja v novo palačo. Tiskali so ga še i&t! dan na največjem rotacijskem stroju, ki iztiska v eni uri nad 200.000 običajnih Izvodov. Ob tej priiiki je izdalo uredništvo slavnostno številko, ki imoonira po obsegu in vsebini List je priobčil tudi zamrntv-o zgodbo o svojem najstarejšem Čitatebu in naročniku O. Ülsenu. Olsen je zdaj poletni starček, vendar pa je še Sil *n zdrav. Še vedno se spo-n-inja. kako je čital nekoč prvo skrormne številko svojega priljubljenega Est a, ki jc ime! takrat samo 3000 naročnikov in je rz-hajal na Štirih straneh, dočim ima zdaj na<3 70.000 naročnikov in je tetrtala sla/vnostna številka nad pol kilograma.
V mladih letih je bil Olsen tudi dobe* igralec V šestdestib letih minulega
*tev 83.
»SLOVENSKI   NAKÜUt dne 12. aprila 1925.
Stran 7
Je bi!o veifko gledališče »Crrristianla Theater* v rokah danskih umetnikov, norveški rnagnati pa, ki so verovaM v neodvisnost Norveške, so ustanovMi drugo gledališče v Mellergatanu. Konkurenca je bila težka, ker se je občinstvo pri najboljši volji čutilo bolj domače v lepih prostorih ve-Ukega gledališča, med danščino in tedanjo literarno norveščkio pa tudi ni bilo posebne razlike, kakor je ni Še sedaj. Norveško gledališče v Mellergatanu je doživelo torej fijasko. Na njegovem skromnem odru Je nastopal med drugimi tudi krojaški pomočnik Olsen. Dve ali tri sezone je igral, kar mu ;e uprava poveriia ali naročila, bil jc ljubljenec v francoskih salonskih igrah, nastopal je v tragediji in tudi v operetah. Gledališče je imelo ta čas mladega kore-petitOTja, pravega originala in čudaka. Mož je bil tako razstresen, da je stopil nekoč, ko je bila igra v polnem teku. na oder, potem jo je pa takoj odkuril nazaj za kulise, dočim je občinstvo zaman ugibalo, kaj je
hote! ta čudak na odru. Ta korepetitor Je bi Henrik Ibsen.
Oisen je igral tudi v neki Ibsenovi drami in sicer v »Gospe iz Ostraat«, v kateri mu ie bila poverjena vloga Jensa Bjelka. Ibsen je napeto sledil vaji, rü pa spregovoril niti besedice, samo tu pa tam je dal z roko kak znak. Samo nekoč ga je Olsen Čul, kako je zmerjal igralce. BHo je to v Bergenu in igralci so mislili, da je vse v najlepšem redn. Kar se Ibsen obrne k Ivanu Lykke, ki je veljal splošno za velikega umetnika, rekoč, napake delate. Po teh besedah je vzel besedilo in prečita! dotično vlogo. To fe bil pravi užitek. Ibsen je zrral imenitno deklamirati. Björnsonovega delovanja na odru se Olsen ne spominja, ker je kma'.u zapustil giedansče ter se posvetil krojaškemu poklicu. Pač pa ga je videl cesto v jedilnici ge. Christofersenove. kamor je zahajaj mladi Björnson na kosilo. O gledališču Björnson pri kosilu ni rad govoril, ke je hü preveč zaljubljen v razna jedila.
vMAJESTIC*, eden nef več jih modernih pa mikov, ki ga vlečeta dva manjša parnika
v ladjedelnico vSouthempfnu.
O. S. Marden:
Zaupaj sanismu sebi!
Prevedel dr. F. S.
Množi se čudilo, da Igralo tako neznatno vlogo fn da imajo tako malo uspeha. Vzrok temu je ro, da ne mislijo in ne -nastopajo km zmagovale:. Napravijo sk>io vtis slabotnežev. Nikdo ne vpliva z magiie-tično silo, dokler ne podre v skrivnost. Kako Je treba izražati silo. Pozitivni značaj uč:nkuje magnetično, negativni pa odbra Vsaka zmaga je izvojevana najprej v duhu.
So ljudje, ki napravilo na nas vtis, kakor da bi celo sami ne pričakovali niti rd bodočnost nobenega uspeha, kakor da bi bila edina njihova želja v tem, bfsen!abssk priskrbe primerno udobno življenje. Iznašajo s stališča, da Je življenje samo trud in delo. d očim bi vendar moralo biti neprestana prekrasna slavnost. Življenje, ki se pravilno živi, pomeni neprestano strast ln zavest, da se naše duševno obzorje staino razširja ter daje občutek zadoščenja, ki ga ne more dati nobena druga stvar.
Ako bi b!!o dete že od mlah nog stalno vzgojevano v mislih, da je rojeno za zmago, kakor tud! ako bi Imelo spoštovanje do samega sebe in neomejeno zaupanje v s«o-Je sposobnosti, se lahko reče, da bi bila *»e-da zelo redka tvar. Potem bi se tudi nikoli v nJem ne porodila nesrečna misel, ki muči tol'ko Mudi, da mislilo, da so na svetu sa-ro za to, da vedno trpe. Za to pa nihče ni ustvarjen.
Pride pa kmalu doba,   ko bomo nčTi ceco, kako naj izraza silo, kako si na! pri svoji nastop zmagovalca in ko bo ta poi k smatran za najvažnejšo nalogo vzgoje in izbrazbe.
Najprej mora biti duševno življenje v redu, šele potem more uspevati telesu. Treba je izžgati iz duha vse zle strasti, kakor zavist, sovraštvo, maščevalnost in negotovost ter osvojati si oni duševni mir, ono resnično veselost, ki sta lastna vs*m velikim ljudem.
Vsa filozofija c tem, kako bi naj 'z* r-Šlii čim največ mogoče ter postali srečki, obstoja v tem. da neprespano in z vso dn-šo stremimo za tem, kar hočemo postati, oziroma kar hočemo izvršili.
Gotovo je, da nas ljudje ti" pres'n>.?c po tem, kar govorimo, marveč po tem, fcir smo. Mi moramo sanr izražati svojo vrednost. Govorimo lahko karkoli hočemo, to.ia ljudje si ustvarjajo \endar le svojo soJV-» o nas edin vle na podlagi onih nemin'j'.ih vtisov, ki jih napravila na nje to, kar se v celoti na nas irzaža, zakaj v tem zazn-vajo naše resnično bistvo. Stalno prsd ij*-mi ne boš mogel skrivati svojih resnic *Ih misli in razpoloženj pa če hočeš še tako sladko in prikuliivo ž njimi občevati. Alt* imaš kaj proti njim ako si nevoščljiv a,; ljubosumen, ako imaš proti njim kake predsodke, bodo to iz teb* prav kmalu razbili. Lahko izbiramo besede, kakor hočemo, t^-da svojega resničnega izraza ne more'no spremeniti drugače, ako v resnici ne spremenimo tudi vsega svojega duševnega razpoloženja.
Blagostanje se ne more približati nobenemu človeku, ki ga ooMfja od sebe s svojim slabim duševnim razpoloženjem. Boia-zen in dvom odganjata od sebe blagostanje.
Naravno, da človek ne mi^I na to, da b? nalašč odganjal od sebe obi'ico, blag 5-stanie in srečo: pa vendar dela to z v**m svojim duševnim razpoloženjem s svoj: n: dvomi, s svojo ozko^rč^ostjo, s pomanjkanjem vere fn zaupanja v samega sebe, «tfr* da to hoče ali da o tem k^i ve.
Mnogi hodiio skoz! življenje nek?ki v sredi med uspehom In neusprti^m, med bogastvom in si roma ?tvr»m, zakaj niihov d»ih je nekaj časa prodi k i ven, us+varjaioč. p-i-tem pa zopet negativen, neploden. Tiko kolebajo premnogi med obema ekstremo^a sem in tja ktkor nihalo.
Ako si osvoje nekoliko poguma, upa m
navdušenja, potem pridejo nckoVko vlŠ*'j. Ako pa zopet izgube svoj pogum ako ra-čnejo dvonvt!, zdrknejo zopet navzdol.
Napoči kmalu d^ba, ko se bomo uAi!i, kako se moramo vesti,"da bo naši duh ne-
prestano produktiven, ustvarjajoč. Pot?m se bo naše življenje napolnilo z obliko vsesa dobrega.
★   * *
* Prebivalstvo Francija. Lani je bilo v Franciji prebivalstva 29,209.5151. žItoto-jenih je bilo 752.111. mrtvih slučajev je bilo 679.885, torej ro*stev več 72.216. Porok je bilo lani 255.923, razporok 21,023.
Tehnika in znanost.
Zračne zveze in promet preko oceanov.
V borbi za obstanek je bila vedno najvažnejša naloga vseh organizmov, zlasti pa človeka kot intelektualno najbolj razvitega fcitja ta, da se premagajo velike razdalje. Čiovek je pričel urejevati svoje bivališče — zemjo s tem, da si je njegova misel podredila reke m jih prilagodila vsakdanjim potrebam. Z razvojem rečnega, pomorskega in električnega prometa je prišel do kolonizacije morskih obali, otokov In globljih delov suhe zemlje. Zadnje desetletje se je pridružil vodnemu in suhopotnemu prometu še zračni. Avijatika hi zrakoplovstvo se ne nadomestnjeta, temveč medsebojno izpopolnjujeta. Tam. kjer se lahko z uspehom rabijo aeroplani, ni mesta zračnim ladjam, kakor so Zeppehni in drugi tip* modernih zrakoplovov. Zeppelin! služafo v prvi vrsti za zračni promet nad oceand. Gorski grebeni, ki s!Hjo zrakoplove v večje višine, kakor tudi kolebanje zračnih plasti m naraščajoča temperatura zraka povzroča delno izgubo plina, s katerim je napolnjen zrakoplov.
Zeppelin je mnogo dražji nego aero-plan. Kot tehnično zanesljiv velja ocii zrakoplov, v katerem je prostora vsaj za 30 tisoč m3 plina. Zeppelin s prostorom za 70 tisoč3 velja 1,300.000. Tak zrakoplov je dolg nad 200 metrov in visok nad 30 metrov. Ocvidno je torej, da ga ni mogoče skriti aH prepeljati na ladji, kakor navaden aeroplane. Ce primerjamo Zeppeline z najmočnejšimi samoleti, vidimo, da ima Zeppelin glede poleta m prevoza veliko prednost pred aeroplanom. Na Zeppeline lahko nat vor trne I7krat več, nego na aero-pla^e. v zraku se pa drže 13krat delj nego aeroplani. Vendar je pa kapaciteta motorjev pri Zeppelinih samo 2.6krat večja, hit-tost pa 1.6krat manjša kot pri aeroplanih. Vojna prinaša s seboj cek) vrsto stateviič-nih in obrambnih nalog, ki jih ni mogoče rešiti brez ZeppsHnov Važno je zlasti, da se lahko drže ZeppeHrri delj časa v zraku in sicer na Istem mestu, kar je za vojne operacije velikega pomena. Poleg tega lahko prevažamo z njimi tudi večje količine streMva, bomb, granat in drugega vojnega materijala, ne da bi bil prevoz neprestano ogrežen, kakor na železnicah. Angleški admiral Bitty pravi, da odtehta en Zeppelin v vojni dve križarki. .
V Nemčiji so zgradili med vojno 109 velikih Zeppelinov, med katerimi je lahko dvignä največji (okrog 70.000 m3) do 43.000 kilogramov vojnega materijala ter letel t brzino 100 km na uro v višini do 7000 m. 2e leta 1917. je preletel nemški Zeppe'Hi v 101 uri 7000 km, ne da b! se spustil na zemlje. Angleška je zgradila med vojno nad zračn.h ladij, v Franciji pa jih je bilo koncem vojne 40. Rusija je imela ves cas samo 15 manjših ZeppeHnov. Saj se v Rusiji sploh n*so zailmali za ta problem, pa tudi strokovnjakov v zrakoplovstvu niso tmeH. Kako važni so Zepoelml, dokazuje nt'h število v Angliji, kjer so jih imeli kot rečeno že, nad 200. Tudi Romunfja Jih je že nekaj zgradila. r*ti topovi, niti aeroplani se doslej še niso obnesli v borbi proti zračnemu kolosu, ki kroži v višini do 4000 metrov. Zeppelin kot napadalno sredstvo je zkisSti nevaren ponoči.
Zadnja leta so spregovorili na Angleškem, v Ameriki in v Nemčiji o tem, da bi kazalo spraviti na dnevni red vpraSanje orgao'zacijl pravilnega, čisto na trgovski borzi zasnovanega zračnega prometa med Evrooo In ostalimi deli sveta. Na tretji zra-koplovnl konferenci v Londonu leta 1923. je predložil polkovnik D. Bomev načrt eks-ploataci e zračne zveze Angleška - ImKja-AvstraKja. Ta načrt predvideva zgraditev 6 Zeppelinov. Notranjost vsakega bi znašala 140.000 kmp*. Gradbeni stroški bi znašali 18,000.000 funtov, eksploatacljski 6 milijonov in amortizacijski 9,tXK).000. Buroey je izračunal, da bi lahko prevozili ti Zep-pelirt vsak teden do 40.000 kg blaga In 800 potnikov. Dohodki bi znašali približno 18 mlMjonov funtov in tako bi se ta zračna zveza zelo dobro rentrrala. Nedvomno postane organizacija trgovskega zrakoplov-stva v kratkem aktualna In nI daleč, ko bodo ZeppeUni v prometu na večje daljave uspešno tekmovaH s parnikl. Zlasti velikega pomena b! bile take redne zračne
zveze za severne kraje, ki so gospodarsko in politično ločeni od ostalega sveta, dasi leže tam ogromne količine nedotaknjenega prirodnega bogastva. Edina zapreka, da človeštvo ne more do tega mrtvega kapitala, ki bi bil zlasti v sedanjih časih zelo dobrodošel, so velike razdalje. In ta zapreka bo odstranjena, čim začno krožiti med severom, jugom, vzhodom In zapa-^ dom ne glede na prostrana morja in visoke gorske grebene Zeppehni.
Nemški kapitan in strokovnjak za Zeppeline W. Bruns je izdelal načrt gradnje 6 Zeppelinov po 150.000 m3, ki bi lahko prevažali 100 potnikov hi 100.000 kg poštnih pošlljatev. Zeppclini bi vozili petkrat na teden Iz Amsterdama preko Kopenhag-na, Petrograda. Arhangelska, Noma, Uni-maka ki Jokohame v Wankuver in Sati Franclsko ter nazaj. Po tej zračni poti bi dospeli potniki na svoj oilj petkrat preje, nego s parnikom, d o čim b4 plačali za prevoz samo 50% več. Toda predno pride do organizacije tega zračnega prometa, je treba konstruirati najmanj 2krat večji Zeppelin, nego so sedanji z notranjostjo 150.000 m3. Poleg tega bi moral biti novi tip Zep-pelina konstruiran tako. da bi lahko letal v arktičnih conah. Poskusni polet novega Zeppelina nameravajo napraviti po najkrajši poti od Murmanska preko severnega tečaja v mesto Nom na Aljaski in nazaj v Murmansk preko takozvane Zemlje Nikolaja II. Brunskov predlog glelc gradnje posebnega Zeppelina za poskusni polet je odobrila komisija 20 nemških strokovnjakov; pridružil se jim je tudi znani profesor Nansen, ki je prevzel znanstveno vodstvo tega poleta. Nedvomno se razvije zrakoplovstvo preko polarnih krajev iz Evrope v dežele Tihega oceana, čim bo preizkušen aretlčni Zeppelin in ugotovljena njegova konstrukcija. Z druge strani pa naleti vsak poskus obvladati vekke daljave baš v teh arktičnih conah na največje zapreke. Zato je postala ideja poleta preko oceana takoj za Nemčijo popularna tudi v Ameriki ki Angliji. Amerika je že lani nameravala organizirati redni prekooceanski polet na Zecpelmu »Shenandoas* (60.000 m3). Po novejših poročitfh grade v Ameriki posebni zrakoplov za trgovske polete Newyork - London. Notranjost tega Zeppelina bi zavzemala 170.000 ms. V Angliji grade Zeppelin z obsegom 142.000 m3.
Ali če celo vpoštevamo splošno Dri-zn&no visoko varnost sodobnega zrako-plovstva (iemed 200.000 potnikov, ki so se vozili na Zeppelinih, ns bil nihče poškodovan) in visoko, zlasti v Nemčiji zelo razvito tehniko v gradbi Zeppelmov. moramo vendar priznati, da bo ta naučno-raz-iskovalnc polet zelo težaven in nevaren. Glavna režkoča poleta je v tem, du nimajo učenjaki nikakih podatkov o zračnih stru-j2h v zgornjih plasteh Arktike. Bruns pa dokazuje, da lahko močan in dolgotrajen nasprotni veter spremeni zrakoplov iz sredstva za obvladanje velikih daljav v »nosilca bencina«. Z druge strani lahko' prisili potnike tudi dež ali sneg. da pome-čejo Iz Zeppelina del tovora. Poleg tega so sedanji Zeppelini še tako nepopolni, da jim preti neprestana opasnost požarov. Na prvem mednarodnem zrakoplovnem kongresu je poroča! A. Kapptein, da je od 99 Zeppelinov poginilo 22 vsled ek>p!.)zije ali požara. Tehnika si pomaga s helijem, to je pünom, ki gasi ogenj. Toda ta plan je neprimerno dražji nego vodik, ki daje Zeppe-Mnu tudi večjo moč, da lahko vozi večje količine blaga. Zato se je tudi Bruris odločil za vodik. Pač pa je sproži! misel, da bi kazalo nadomestiti bencin v zrakoplovu z nafto, ki ni tako nevarna. AH prilagoditev motorjev k nafti je še vprašanje bodočnost:.
Najvažnejši problem poleta preko severnega tečaja je vprašanje orijen-tacije. Običajni zadevni aprati — magnetni ln blgrcskopični kompas — so in se ne dajo vporabiti, astronomske metode so pa nezanesljive, ker mora ZeppeHn pasirati goste oblake ia megle. Zato si hočejo pomagati v prvi vrsti z radio-postojami. Dve postaji bi morali biti za evrop.;ki -ie! pota, dve pa za ameriški. Zeppelin z notranjostjo 130.000 m3 in dvigaino silo približno 155.000 kg, mora imeti za 100 ur naglega poleta 65.000 kg goriva. Poleg tega neobhodnega balasta bi bilo na njem 50 potnikov z živili za 64 ur. Vsega vpoštevanja je
vreden nasvet nekaterih ruskih učenjakov, ki pravijo, da je treba zgraditi dva poskusna Zeppelina. Vojaški letalu! so namreč mnenja, da je treba graditi dva Zeppelina če hočeš imeti enega sigurnega.
Poleg preizkušnje samega Zeopelina pričakujejo od tega poskusnega poleta še celo vrsto važnih odkritij .enansrveega in znanstveno - primerjalnega značaja. A meri kanci so mnenja, da najdejo v ogromnem (do ene četrtine Evrope), doslej še povsem neznanem pasu oceana, ležečem v smer! od tečaja k Aljaski, suho zemljo, kar pa odločno Izpodbija prof. Nansen, kakor tudi ruski učenjak Sckalejski;. Najvažnejše rezultate lahko da ta zanimiv n ekspedicij-na polju meteorologije in aerologüe.
Gr. Nikolaj Buonov.
Kot prvi redni profesor ljubljanske univerze je bil nedavno. vpokojen vseuČ. profesor dr. Nikolaj B u b n o v, rojen 21. Januarja 185S v Kijevu. Kot sin srednjepremoZ-ne ruske orjitelri je študiral v Petrogradu, kjer je dovršil leta 1^1 z odliko zgodovinsko -filološko fakulteto. Po dovršenih študijah se je posvetil izključno srednjeveški zgodovini. Ostal je na univerzi, kjer mu ie bila poverjena težka naloga krono)oŠke fik-sacijc in interpretacije pisem enega najod-Rčnejših cerkvenih in polirierHh funkcijonar-jev druge polovice jO. stoletja Herberta, pozneje papeža Silvestra II. (999—1003). Bubnov se je lotil tega dela z vso vnemo ln je dosegel prav iepe 'uspehe. Da izpopolni precej pomanjklK'e in površne podatke o tem učenjaku, astronomu in prvem Francozu na papeževem prestolu, je Bubnov osebno proučava! starinske rokopise v Franciji, Belgiji, Holandski, AngKjT. Nemčiji, Avstriji, Švici, Italij in v vatikanski knjižnici. Zbral tn obdelal je ogromno gradivo o politični in cerkveni zgodovini 10, stoletju in srednjeveški znanosti sploh. Rezultat njegovega dela je bila obširna knu-ga »Zbornik fierbertovlh pisem kot zgodovinski vir«, ki je izšla leta 188S—1890 v dveh delih v Petrogradu. Mnogi francoskf hi nemški učenjaki so se izrazili o tem delu zelo pohvalno. Promovirr! je za doktorja celokupne zgodovine in kijevska univerza mu je ponudila zadevno stolico.
Drugo važnio delo N. Bubnova je dokaz, da je bila znana zapadu (evklidovska) geometrija latinskemu zapadu pred 12. stoletjem. Zksti važni pa so zaključki, do katerih je prijel Bubnov glede naše aritmetike, da namreč naše številke niso ne arabske, ne indijske, nego izum nekega ura!-sko - altoijskega plemena, znan že lierber-tu (10. stoletju), torej več nego 200 let prej, predno so se pojavile v evropl dozdevne indoarabske številke. Jndoarabska aritmetika je samo prevod v pisano obliko, ker se je pojavil ceneni pisemski materija! posebne instrumentalne aritmetike, tako-zvanega abaka. Številke so bile označene pri tej aritmetiki z obročki v desetmsklii kolonah računske deske, tako da znak za ničlo sploh ni bil potreben. Znak naše ničle je enostavna suka čistega (brez številke! obročka, ki je potreben samo v naši pisani aritmetiki, ne pa na abaku. Tudi ta abak je znan tlorbeiu in ve!Ja zanj, kot jc dokazat Bubnov, za zelo staro klasično tradierjo. Z drugimi besedami rečeno, Evropa je poznala našo aritmetiko že izza časa starih Grkov, toda samo v Lnstrumentalni obliki in nikakor ni pričakovala tega darila V 12. stoletju od Arabcev. Na podlagi teb ugotovitev je izdal Bubnov monumentalno delo ->Herberti opera mathematica« (Berlin 1899). Papež Leon XIII. je poslal avtorju v znak priznanja medaljo s svojo sliko in svoj blagoslov. Poleg tega je izdal Bubnov še knjigo »Aritmetische Selbständigkeit der europäischen Kultur« (Berlin 1899) v kratkem pa izide njegova razprava »Izvor sodobnega načina predočbe števila« v Ra-du zagrebačke Akademije znanosti.
Bubnov se je udeležil tudi mednarodnih zgodovinskih kongresov v Berlinu (1908) Ln Londonu (1913). Na zadnjem kongresu se mu je posrečilo Izposlovati, da ie kongres dovolil referate tudi v ruščini kot petem mednarodnem jeziku. Vojna ga je zalotila v Hamburgu, odkoder se je po raznih nezgodah vmil na kijevsko univerzo, kjer je ostal tudi pri bclj.šeWk*h kot sovjetski dekan do 6. februarja 1919. ko je brl po vseh grozotah boljševiške strahovlade prisiljen emigrirati. Preko Carigrada in Soluna je prispel v Jugoslavijo, kjer se je mudiš nekaj časa v Nišu, Kragujevcu, Beogradu in Zagrebu. 1. decembra 1920 pa je prispe! v Ljubljano kot profesor tukajšnje univerze. Zdaj je stopil v zasluženi pokoj in mu m! Iskreno Želimo, da bi preživel svoja zadnja leta med nami tako, da bi pozabi! vse neprijetnosti in nezgode, ki jih Ima za seboj.
Z. Fr
Prema foms
Cenjeni gospod Fr. Zl Pravijo, da je zdaj Velika noč in Vstajenje ali, kakor stoji v pratiki naših pravoslavnih bratov, Uskrs. Kdor se je poglobil v to veliko noč in ie veren kristjan, veruje v vstajenje mesa in ne pozabi pozdraviti znanca, ko se srečata, da bi ne bilo zamere, saj veste, kako je pri nas. Pa smo imeli v peti ali šesti Šoli zgodovinskega profesorja — naj mi odpusti, da se ga spominjam za Veliko noč, če se mti na onem svetu kolca — ki je celo leto fehai na letni-rah in bitkah in rodovnikih. Samo kadar se je bližalo vstajenje mesa, je raz-jahal svoje mrŠave vrance in smo si vsi vkupe prav globoko oddahnili. Tisti-erat ni deli! cvekov, da bi ta sitna reč liki sedem suhih krav ne pogoltnila domačega miru in pirhov in potic. Ne gre tedaj, da bi gospoda ne ohranili v čast-lem spominu, ko ga je že pokosila bridka smrtna kosa in smo vsi izrekli nje-;ovixr» žalujočim ostalim iskreno soža-
Vidite, taka ie bila ta reč. Sedimo korporativno v klopeh in čakamo, da se og7asi raglja. Njega dni so bili namreč tudi šolske oblasti krščanske in jo moral sluga pred Veliko nočjo ragljati. Zdaj niso več in je to žalostno dejstvo na vesti mile naše domovine. Gospod zgodovinski profesor je stal z eno nogo v grobu — siromak je bil star — z drugo Pa na maratonskem polju, ko se ojuna-čijo trije izvoljeni čestitkarji in mu žele v imenu... vesele velikonočne praznike. Gospod je bil enkrat v letu blagega značaja — večna luč naj mu sveti tudi za to. Pobrskal je malce v nosu, popraskal brado, pogladil letovišče nadležnih muh, pa ie dejal v brezhibni slovenščini:
»Tudi jaz vam želim velika, debela rdeča jajca!«
Lepo to ni, da vam pripovedujem take storije za Veliko noč, ali gospod ie bi! Nemec in mu ne kaže zameriti. Ce bi ga bile podedovale naše prosvetne oblasti, žalostna mu majka, vse letnice in vsi rodovniki bi mu nič ne pomagali. Morali bi znati državni jezik, kajti bi ga drugače neusmiljeni* reducirali Ta-
ko pa mu usoda ni bila naklonjena, da bi poznal vse vrline naše govorice. Ce bi jih poznal bi gotovo tudi vedel, da rdeča jajca so in niso istovetna z našimi pirhi. Pa je bil gospod kot rečeno rojen onkraj Drave in si je nakopal s tisto Veliko nečjo hudo zamero na stara leta. Bile so med nami tudi odlične zastopnice ženskega spola — malo jih je bilo po številu, ali so nam bile zato jako drage in dobrodošle. Prema t orne bi gospod že moral biti malce podkovan v bodočem tretjem državnem jeziku naše prve osvobojene domovine, kajti ga je maloštevilni ženski spol Čudno pogledal in je potem čestitkar-jem izjavil, da demonstrativno izstopi iz onega »v imenu celega.,.« 2enske so dražestne in imajo vedno prav, kako se vam zdi. ali ne? Menim tudi, da bi jim kazalo prisoditi v čudorednemu ponašanju red »prav dobro«.
Zdaj vidite, je na vrsti raglja. Ni lepo od Vas, cenjeni gospod Fr. 2-, da ste $e tako poglobili v stanovske zadeve in poklicne dolžnosti in da zanemarjate naše občinstvo, ki je veselo, če se sme ooceni smejati. Davščine so
visoke, dajatve takisto, porezi in pri-rezi tudi, doklade in nabavni prispevki in starostno zavarovanje pa ne in prema tome ne gre nadlegovati glavnega urednika s honorarji za vsako storijo. Ce bi se potemtakem ne bili izneverili novinarstvu, ki je takisto lep poklic, bi se ne pripetilo to, kar se je pripetilo in kar je majki domovini v kvar. Gotovo citate novine in če jih pridno citate, ste morali priti na sled neču-veni mistifikaciji našega troimenega naroda. Narod sam po sebi je dober, občinstvo takisto in ljudstvo Še posebej. Pa je šel oni dan trumoma na volišče in je izvolil svoje zastopnike, da bi mu v Beogradu izposlovali na mero-dajnem mestu za Veliko noč pirhe. A mu jih niso — žalostna mu majka in Bog mu pomoz!, našemu dobremu ljudstvu, da mora plačati od potic še prirez. Krivi so pa oni, bogme, nihče drugi.
Takoj Vam razodeneni, zakaj in kako. V Beogradu imajo staro vežba-IiŠče za konje in za žrebce, pa za re-krute je bilo njega dni menda takisto. Iji re£ jfe prosta taks in trošarin, pa>
tudi državne vere spak ne priznava, m one pravoslavnih bratov, ne mohame-danske, ne izraelske in naše edinozve-Iičavne takisto ne. Samo tako si lahko razlagamo, da so gospodje narodni zastopniki, ko so se sešli z brezplačnimi vozovnicami na ve^balisču, grdo oci^ ganili ljudstvo. Popkov še ni bilo nikjer, črni kos še ni žvrgolel nodoknic, majski hrošči so še spali in tudi klopi v tivolskem gaju še niso bile zasedene, ko so na vežbališču onkraj Sotle že zapele raglje rekoč, da je vstajenje mesa na pragu. Ragljali so tri dni in tri noči od desne na levo in zopet nazaj na desno, od leve še posebno jako, zdaj pa imate pirhe. AH ste Že plačati porez od dece? Ce ga še niste, storite svoje državljansko dolžnost takoj, da vam onih dveh skavtov, tistega Sivega Volka in onega Zelenega Zmaja ne zaru-bijo davčne oblasti. Potem bo joj in ne bo več vstajenja mesa, če vam zapade pomladek. Kadar bo ta reč v redu, mi sporočite. Dotlej pa brez zamere in želi Vam in Vašim prirezanim skavtom veselo alelujo
Vaš udani.2. Tr^
3 fr an inr#
»SLUVENSKT NAROD*   dne 12. aprila 19?5.
Stev. 83.
Gospodarstvo.
Položaj na lesnem trgu.
Domača tržišča. Položaj se je zadnue dni nekoiiko zbegal, zlasti glede mehkega lesa. 11 al lanski uvozničarii povprašujejo po na$em lesu čedalje bolj. Italijanske cene franko meja so za naš mehki les dokaj ugodne. Tramovi se plačujejo po 140—150 Ur m8, matenjal za Široke deske vo 240, za oske pa po 195 Hr m3. Romunska -ia»m dela veliko konkurenco v matertjalu •za deske ne le na Grškem, nego tudi na bližnjem vzhodu. Lesna trgovina na Madžarskem je še vedno pod vplivom splošne gospodarske krtač Kar se tiče ostailega lesa, gre v promet samo gradbeni materijah Mnogo se kupuje tega lesa v Sloveniji. Potožaj na madžarskem trgu drv za kurja-jvo m posebno ugoden, ker so cene pre-•rooga enake cenam drv. Naše oblasti bi «orale poskrbeti, da dobe domači produ-'centi gotove olajšave pri izvozu, da bi mo-gfc razpečaiu svoje zaloge. Na vladi Je le-LieCa. da umogoš lesnim trgovcem dobiti zopet nekdanja eunanja tržišča. Cene lesa ck> v splošnem nekoMko popustile.
Inozemska tržišča. V Franciji m veliko povpraševanje po lesu za kolesa, sode itd. Domači hrast notfra 500 frankov, liesen 450, ÖreSnja 400, akacija, iavor In lipa 400, oreh 900 frankov. Na Madžarskem Je blatna zima ovirala dovoz lesa iz go-xdov na žage, zato cene obdelanega lesa ^skačejo. Na tržfršcu trdega lesa je zatišje, ker so zaloge zelo majhne. Cene noHrajo: -sedmogr&ško nizarsko blago 2500—2750, gradbeni srnrekov les širok 1900—2000. re-meljni 1900-^2100. kratko blago 1.50 m 1060 mark. Na romunskem trgu ni sprememb. KarteHrane c«ne niso padle. Lesnd nrgovci čakajo, da padejo cene še v maju in juniju. Producentl skušajo prekuptti čim več blaga od manjših produktov.
Pomen reklame za pridobitne
kroge.
Oan za dnem čltamo po listih*, da ira* uspeh samo oni trgovec, industrijalec in obrtnik, ki dela 2a svoje podjetje Čim več reklame. Malokdo pa se zmeni za to trditev, češ saj gre temu ali onemu listu samo za Inserate. In vendar je tako nazirjpje povsem napačno. Kaj je pravzaprav r*kia-ma? NI treba govoriti o teoriji pomena reklame, ker je temu problemu posvečeno dovolj strokovne literature. V nekaterih >:apadno-evropskih višjih trgovskih šolih so celo posebni oddelki, posvečeni proučevanju načinov, sredstev in bistva reklam*. Kakšen pomen ima reklama, kdo to kako naj jo dela?
V prvi vrsti trgovec ki računa z dobičkom pri sklenjenih kupčijah. Trgovec mora gledati, da ima čim več prometa, da pre njegova trgovina dobro in da se tako sviša njegovo premoženje. To pa d seže samo potom reklame. Namen rek'ame Je torej v prvi vrsti opozoriti širšo "avnost oa novo blago ,na njega kakovost, cene itd. In ko se ta prvi vtis reklame pod v p »s vom jpsihološkib momentov, ko se v p^ed'ncu l*budi želja, da postane odjemalec do.iJ^e--a trgovca, ie prva naloga reklame storjena. Trgovec ie obrnil nase pozornost *n'r§2 javnosti. Brez tega predpogoja ne more biti uspeha v trgovini. Poedinci začno razmišljati o blagu, ki ga nudi trgovec, zbudi «e jim nehote zanimanje za dotfčno podjetje in konec pesmi je ta. da gredo v trgovino in nakupijo, kar jim Je potrebno. Med neStetimi drugimi momenti, k! igrajo pri reklami važno vlogo, Je z'.avti velika moč psihične plati reklame. Zatr» )e tudi razumljivo, da je efekt reklam* tem večji, cim originalnejša je reklama in čim več j? v nji novih idei. P.ezultat dobre reklame je vedno kupčija.
Reklama je način ali pomožno sredstvo, s katerim trgovec odnosno *roducent zviša svoje dohodke, fn če je temu tako. tedaj si moramo biti na Jasnem kak:i more biti reklama res z ene strani koristna za one, ki reklamirajo, z druge pa imeti splošno gospodarski pomen. Zvfšmfe števila kupčij vodi k prodali v m*sf, ki povzroča tudi večjo produkcijo. tre^a po-Nebej omenjati kolikega pomena Je napredek produkc:je za splošno gosp idarsko življenje vsakega naroda. V sedaniih razmerah se dela največ rekum* po 'istih. Vendar pa si pridobitni krog« še niso čisto na lasnem g'tde pomena lista/ ia rek'a-mo. Dokazano je namreč, da prr>dijalo v Ameriki dnevnike po 2 centa, doč:m stanejo v resnici 10 centov. Kdo plača ostalh 8 centov? Trgovske reklame In ogromna poročila, ki jih pošiljajo poedina denarna
OSKAR H.
fn druga podjetja o svojem |HilxPMlt< v bste. Nt pa vsak list primeren ra reklamo. Specijalna reklama v perijodičnth listih, in revijah nima tolikega praktičnega romena, ker Jc naklada manjša In Ve; tJkt publikacije večinoma ne pridejo v širšo iavnott
Od reklame je s»ednjič več ali man« odvisna tudi srmostojnost našega dnevnrga tiska. Trgovec začne igrati važno vlogo v ekonomskem Življenju v dtžavi s pomoto svoje trgovske politike. Temeljni princip ts politike Je: potom smotre;:e in dobro organizirane reklame doseči čim več!o prodajo dobrega blaga po nizkih cenah. To pomeni, da bo imel trgovec od poedln^gi kosa razmeroma malo dobička, zato pa b več prodal in končni efekt bo ta, da pr de na svoj račun. Stroške z? reklamo krilc vedno dobiček, ki ga prinese trgovcu t> važno gospodarsko-pospeševalno sredstva Najboljši dokaz, da Je reklama vsakemu trgovcu res nujno potrebna, nam nud! Amerika, kjer bazira vsa trgovina na reklam4.
Kako visoko cenijo v Amerik! reklamo m njen pomen za pridobitne kroge, je razvidno iz podatkov reklamnega podjetja ^Amerikan Publishers Association«: Leta 1923. je plačalo v Ameriki 62 večjih podjetij za oglase v dnevnikih 25,500.000 dolarjev, za oglase v drugih publikacijah pa 18,520.000 dolarjev. Tovarna mila Lev er s Bros v Newyorku Je plačala za irrseracijo 664.795 dolarjev, tovarna za telefonske aparate! Victor Talking Machine Co. 143.055 dolarjev, tovarna avtomobilov in motociklistov Dodge Brobhers 493.810, Bu-ick Motor Car Co. 441.850, Hupp Motor Car Co. 282.160, Packard Motor Car Co. 540.300, Chevrolet Motor Car Co. 595.725, Franklin Automobile Co. 288.540, Urc'ted States Rubber Co. 265250, Qoodyear Tire & Rubber Co. 265.250, Firestone Tire & Rubber Co. 509.700. tovarna konserv H. Y. Heinz Co. 685.734. Sun Maild Raison Asso-ciaton 404.650, Kellog Company 237.164, Ömaker Oa.Is Co. 167.550. Borden Sales Co. (mleko) 288.540. CaMfornia Fruit Gre-wers Exchange 277.500. American Tobacco Co. 242.981, Liget in Mayers Tobacco Co. 150.620 in General Cigar Co. 152.030 dolarjev.
Dvomesečne bilance.
Vračamo se v normalno gospodarsko
življenje. Cene potrebščin se precej stabl-hzjirajo. Naša valuta sicer še ni stalna. Oscilira pa počasi Ln postopno, tako da ne 'z-vaja na naših tržiščih katastrof, kakor prejšnja leta. Denar postaja redkejši. Gotovina ie draga. Ljudje začenjajo ceniti prihranke. Javnosti se polašča skrb za jutrišnji dan, za bodočnost. Banke so prestale inilacifjske nevarnosti, špekulacije rzginjajo. Banke se vračajo k solidnim temeljem poslovanja pred vojno. Svoje kapitale nalagajo v rentabilna podjetja ln industrije. Tudi bilance so začele preurejevati in danes lahko javnost iz predloženih bančnih zaključkov že spoznava pravo stanje bank in njih solidno notranje funkcijorUranjf:. Prejšnja leta so se banke izogibale pubrici-tete k\ Javnosti, sedaj se vračajo v ja/-nost in agitirajo z notranjo solidnostjo! Javnost že regfra na to pubiiciteto in la Izboljšanje bilance: bankam zaupa denar hi prihranke. V bankah se večajo vložki. Hranilnice to čutijo.
Z gospodarskega stališča pozdravljamo ta razvoj, ker nam podaja jamstvo za bodoči solidni napredek našega celokupnega gospodarstva. Tu pa moramo opozoriti, da je v Interesu našito bank, ako svojo pubiiciteto še pojačajo in ako razvijejo Še jačjo propagando za Steden je in za nalaganje prihrankov v naše kreditne zavode. V tej smeri je dragocena misel, ki so jo sedaj realizirale nemške kreditne banke, ki objavljajo celo dvomesečne bilančne izkaze!
Tudi našim ba,nkam priporočamo, da posnemajo to nemško novotarijo in da začno objavlja*! dvomesečne bilance, ki bodo javnost Informirale o vsakokratnem btanju našjh zavodov in o njihovem rtal-rem napredovanju. To pomeni odjočile.i korak k deiinitivni sanaciji bank samih. Sanacija bo prišla le od vloženih prihrankov, cd kapitalov malega tn srednjega človeka, tako kakor je že bilo pred vojno. Cim več zaupanja si osvoje banke v javnosti, tem večji bodo vložki ta prihranki bodo razpoložljivi kapttali. 2 rastočimi kapitaü v lankah se zniža pomanjkanje gotovine, sc lahko zopet dele obsežnej5i krediti trgovini in industriji. Pa tudi obrestna mera, o kateri sedaj splošno tožimo, da je prekomerno visoka, bo avtomatično padla! Z obrestno mero se splošno znižajo cene po-
trebščinam. Denar postane dražji, valu:u višja, javnost bo čutila, kako si s prihranki lahko v poznejšem času nakupi mnogo cenejše potrebščine, poleg tega pa bo uživala tudi primerne obresti.
V Interes h našega gospodarstva ter javnega blagostanja je torej, da banke nadaljujejo ■ pubiiciteto bilanc ter da vpeljejo v tem procesu redne dvomesečne bilančne izkaze!
če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom In cn&mko (rdečo, modro ali zlato)
„klju6"
traja kakor Štirje pari drugih« Zato kupite eden par in prepričajte  se.  Dobivajo  se v prodajalnah.   33-1 rv
—g Sekvester na posestvu grofa Esterhazia. Minister agrarne reforme dr. Krizman je v sporazumu z ministrom za šume in rudnike odred1'!, da pride posestvo grofa Esterhazia pri Dolenji Lendavi pod državno upravo. Kakor znano, so skušali razni elementi tudi to vele-posetvo rešiti sekvestra, toda brezuspešno, kakor Je razv-'dno iz tega sklepa.
—g Prodala štirih nedogra?enih tender. ladij, ki se nahajajo v Jugosiovenskem brodogradilištu v Kraljeviči, so bo vršila dne 11. marca r. L Pri ekonomskem odseku Odelenja za mornarico v Zemunu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljana' interesentom na vpogled.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje otertalne licitacije. Dne 23. aprila t. L pri intendanturi Dravske divrzijske oblasti v Ljubljani glede dobave skupno 10.200 ms drv za garnizije Ljubljana, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in Kamnik. — Dne 8. maja t. 1. pri direkciji državnih železn!« v Sarajevu glede dobave plošnatega železa. Dne 9. maja t. 1. pri direkciji državnih že-lezenic v Sarajevu glede dobave dvigalnic za lokmotive. Dne 11. maja t. 1. pri autoko-mandi II. arm£ske oblasti v Sarajevu glede dobave gumijev za avtomobile. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske :n obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpog!ed.
—g Broj »Bankarstva« za mjesec apr^l fzašao Je, i imade slljedeči sadržaj: Lju-bomir St. Kosier: Uloga nacionalnog ban-karstva u stvaranju štedionlca: Nikola Berkovič: O zaštiti ulagača: Djordje Veli-savljevič: Jedan predlog za osnutak Sre-dišnjice Novčanih Zavoda Kraljevine Srbn, Hrvata i Slovenaca: Ing. Jovo Popov?č: Privredna Bosna; Dr. Herman Stern: O zaštiti ulagača; D. F. Andričevič: Organizacija naših kapitala u Americi; .T. B. Mihaljevič: Potreba nacionalne organizacije emigracionih kapitala; John 2agar: Pitanje koncentracije naših uštednja u Ame-ričkoj Uniji; prof. Bran. B. Todorovič: Po obodima zlatnih novaca; Ante Zaplata:
Solidarna garancija banaka kao sigurnost uloga; dr. Fran Windischer: Vprašanje kreditov pri Narodni Banki v Ljubljani; Redakcija: Anketa o zaštiti ulagača kod naših novačnih zavoda; Milan Juzbašič: Mišljenje u anketi o pitanju zaštite ulagača: Jovan P. Graf: Mišljenje u anketi o pitanju zaštite ulagača; Redakcija: Anketa ulagača o sigurnosti i zaštiti štednih uloga; Ing. Joslf Sevčlk: Mišljenje ulagača o s:gurnosvi i zaštiti štednih uloga: E.bin Bežek: Mišljenje ulagača o sgiurnosti i zaštiti štednih uloga; Milorad J. Jelič: Mišljenje u1aga!i
0 sigunrosti i zaštiti štednih uloga; Ljude-vit Sagadin: Mišljenje ulagača o sigurnosti
1 zašiti štedn:h uloga; Petar Stivaničevič: Mišljenje ulagača o sigurnosti i zaštiti šted-nh uloga; Drago Potočnik: Svetovno gospodarstvo 1924.; -Hronika: Bibliografija: Dr. V. O. Blagojevič: dr. Laza Kosiič; Statistika izbora narodnih poslanika Kraljevine SHS.; Komunkeji: Hrvatska Eskomptm Banka, Zagreb Glavna skups.ina Hrvatske Eskomptne Banke u Zagrebu: Prva Hrvatska Stedionica u Zagrebu: Kreditni zavod za Trgovino in Industrijo; Hrvatsko-slavon-ska Zemaljska H'potekarna Banka u Zi-grebu: Tzmiena dionica Riječke Pucke Banke, Fiume; Ljubljanska kred'tna Banka u Ljubljani; Jugoslavenska Banka d. d, Zagreb; Postnnsk3 štedionica Kraljevine Srb.v Hrvata i Slovenaca u Beogradu: Prva Hrvatska Obrtna Banka d. d. Zagreb; .»Sla-veks« d. d. u Zagrebu; Ivozna Banka u Beogradu: BPansni prilog »Bankarstvo«. Hrvatska Eskomp*na banka u Zagrebu; Prva Hrvatska Štedionica u Zagrebu; Jugcs!. banka d. d. u Zagrebu; Hrvatsko-s'avonska Zem?ljska Hipotekama Banka u Zagreba; Srpska Banka d. d. u Zagrebu; Krediti: Zavod za Trgovino in nldustrijo v Ljubljani te brojne druge vijestL — ?Bankarstva« ekonomska revija Izlazi mjesečno na ped?-stet stranico ve'ikog formama, godišnia pretplata stoji 200.— dinara l Salle se aJ-mlnistraciji »Bankarstva«, Zagreb, Marov-ska 30 . _
Vilecenfena! 1083
Gotovo so Vam ostali v dobrem spominu kreH, ftotiri In etamini. katere ste kupili v lanski letni seziji pri ,tO b 1 * č 11 n I e i" po izvanredno
nizk'h cenah. Tudi letos si lahko nabavite v najmodernejših vzor ib:
porllnt hren no Du 12*50 za meter peri nI frotir   n5 eni šfrtne Uta 35*— peHInl fr«ttr   70 cm širine Din 22*39
perrnt etoraia.....Din SO«—
volneni delen.....Dfn 40*—
le pil Oblačilniel v LJubljani,
Miklošičeva cesta 7
—g Belgijsko zlato. Zlate mine KIlo-Moto v belgijskem Kongu so dale lani 3605 kilogramov In S04 grame zlata; za 489 kilogramov več nego prejšnje leto.
—g Kmeti Jsko.obrtna razstava v če. dadu v Italiji se bo vršila od 5. do 13. septembra t. 1. Obsegala bo tri oddelke. K prvemu spada tudi goriško politično okrožje. Razstave se udeleže tudi Slovenci.
—g Prevoz 25 vagonov iz Bara t Ze-tenlko se bo oddal pri direkeji državnih železnic v Sarajevu potom otertalne licitaci-
ZAKAJ TAKO TEČETE,
KO DOBITE VENDAR
ie dne 5. maja t. 1. Preometni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske i obrtniške zbornice v Ljubljani interesei»toir. na vpogled.
—S Lovsk; kongres «e Je vršil pre-, nekaj dnevi v Milanu v ItaUji Na, koa. gresu Je bil sedanji lovski rahon preetj ostro ožigosan ln sprejet je bil zakonski načrt, ki se predloži rimski vladi.
—g Dobave. Direkcija državne^«* rui-nlka v Brezi sprejema do 20. aprila t L ponudbe glede dobave 100 ks semena za travo ter glede dobave vulkanskega vlakna (Vulkanfiber) in magnetov, do 25. aprila L 1. pa glede dobave vozičkov za vreče. Vrs'le se bodo naslednje ofertalne 1'.: -tacije: Dne 14. aprila t. 1. pri direkcij' državnih železnic v SuboticJ glede dob?v_-10.000 kg lesnega oglja. Dne 16. apriti t. I. pri direkciji državnih železnic v Su'v*iC! glede dobave 2000 kg lanenega firneži. — Dne 18. aprila t. L pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave svetiijk. p;-ščalk in b'aga za zastavice. Dne 27. aprilu t. 1. pri direkciji državnih ieleznic v Sarajevu glede dobave parketov, ladiisk h tu!, zTdnih deščic itd. Dne 28. aprila t. I. pri d-rekc'ji državnih železnic v Sarajevu gVdo dobave orodja za opremo lokomotiv. Dne 29. aprila t. 1. pri direkciji državnlb gelernte v Sarajevu glede dobave borovih desk Dne 30. aprila t. I. pri d'rrkciji dr2*vn3h železnic v Sarajevu glede dobave p!.yf?vi-nastih kant in škntelj ter glede dobave rovih desk. Predmemi oglasi z natanč.u;-šimi podatki so v pisarni trgovske In oW n!ske zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave. — Direkcija državne^; rudnika v Brezi sprejema do !5. aprila L I. ponudbe glede dobave 50 parov čev« Ijev za de'avce ter glede dobave gumijastega materiala (Gummklappen). — Vi šile se bodo naslednje ofertalne Ilci*ai»ie: Dne 23. aprila t L pri intendanturi kümn-de Vrbaske divizijske oblasti v Banjabv ki glede dobave 6500 kg petroleja, ter pri komandi otočačkega vojnega okmga v Otočacu glede dobave 4100 kg petrviVja. dne 24. aprila t. 1. pri komandi mesta v S'sku glede dobave 600 kg petroleja, tei pri komandi mesta v Gospiču glede dobave 1040 kg petroleja. — Dne 24. aprila t. g. pri direkciji državnih železnic v Sari-jevu glede dobave smrekovih desk. — Dne 27. aprila t. 1. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani glede dobave 30.000 kg raznega papirja: pri intendanturi Dravske d:vizijske oblasti v Ljubljani glede dotave 290.000 kg ovsa. —■ Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intere« sentom na vpogled.
Svetlo t likanje ovratnikov ter Vkanjo. perila se najlepše izvršuje le v higije« nični pralnici F. ŠIMENCA, Ljubljana. Kolodvorska ulica štev. 8. — Izvršuje tudi popravila perila. &5$
Kakao Van Kaster \
Demonstracije na pariški univerzi
Francoska vlada je rnienovala na juri-stični fakulteti pariške univerze pred dnevi novega profesorja. Proti temu se je dvig-nil med dijaštvom ogorčen odpor. Prišlo jc do demonstracij proti novemu profesorju Intervenirala je policija. Agenti so aretiran večje število dijakov. Vlada je pozvala dekana, naj uredi, da dijaki ne motijo ne vega proiesorja. Dekan se je obotavljal Ii se končno zoperstavH vporabi policije, Vsled tega je vlada kratkomalo odstavila dekana. Francosko opozicljonalno časo* pisje zaradi tega ijuto napada Herriotovc vlado. Dekan je podal izjavo, v kateri pravi, da soglaša z vlado glede reda na unl« verzi, da pa se je k>cil od nje samo giede metode postopanja z dijaki. — Stvar in ki-cident je poučen tudi za nas! Kako so navl listi napadali prosvetnega ministra Prrbi-čeviča, ko je jeseni vpokojil dva zagrebška univerzitetna profesorja, ker sta kot aktivna politika nastopila za republikanske stranko. Vpokojitev je temeljila na uradniškem zakonu in ve bffla torej popolnoma osnovana. In vendar je naša opozicija te* daj vpila, da so to balkanske metode, ki Ca so nemogoče v daljnem kulturnem svetu. Evo sedaj demonstracij na pariški univerzi ter postopanje francoske vlade, ki je menda po nekdanjem zatrdilu dr. Korosce-ve in Davidovičeve vlade »zapadno-demo-kratična« in »pacifistična«, ki pošilja policiste na univerzo ki celo odstavlia dekana, ker ne vzdržuje primernega reda na unW verzi!
24
azpad carstoa
razumete. Ako se mora moj sin v resnici seznanit! j prišle krasne oblike njenega telesa do polne veljave
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
»Vsi ti moški občudujejo umetnico, moj sin pa ljubi žensko!
»To bi, cesarska visokost. najbr2e hoteli tudi vsi drugi U je suho pripomnila Mici Lorenz. »Mnogo pač govore o mojih ljubezenskih doživljajih Toda niso tako številni, kakor mi jih podtikajo in kakor bi jih pač lahko imela. Bila sem vedno poštena, in če mi ni kateri ugajal, sem mu pokazala v r a ta.« _
»Da, toda z mojim sinom, z nadvojvodo, morate drugače postopati, njega morate uslišati.«
Pevka je pogledala nadvojvodinü   v obraz, kakor da bi dvomila o njeni pameti,
»Cesarska visokost, bojim se, da se ne raz-I knVgink ki'hoce obvarovati^ wmeva!« tesno in duševno zdravega!«
»Ne, nikakor ne, gospa Lorenz! Prav dobro Umetnica ie prikimala, Sklor la se je, da so
z misteriami ljubezni, bi ml bilo vendar le ljubo, ako bi hoteli Vi biti voditeljica, Vi njegova prva
izvoljenka.«
Pevka se je zopet glasno zasmejala, ker jo je stvar vidno zabavala.
»Cesarska visokost, to presega Že vsako gledališče. Mama, ki izbira svojemu gospodu sinu ljubico, je na svetu pač redkost! Menda edini primer!«-
Na licu nadvojvodinje so se pojavile lahke gube, ki so se širile preko cela. Njene oči so dobile trd izraz.
»Dvomim, da bi Vaša pamet zadoščala, da bi mogli razumeti moje življenjske nazore in mojo dolžnost. V našem življenju, ki se razvija v javnosti, je važen vsak korak. Na višinah človeštva zremo in čutimo vse drugače, kakor gledajo in čutijo to v nižavah. Greh proti cerkveni zapovedi, ki ga vsebuje moja prošnja do Vas, bo Bog pač odpustil materi, ki je v skrbeh za blagor svojega deteta,
Z lakti se je uprla na kolena, z rokami pa je podpirala glavo. Na njenem obrazu se je pojavila resnost, dasi ji je Cesto preko lic šinil šegav izraz.
»Ne prisvajam si pravice, cesarska visokost, da bi razumela življenje na Vaših visočinah! V naših nižinah bi mati prilepila svojemu nezrelemu sinu par zaušnic, ako bi prišel s takimi ženskimi zgodbami. Pri nadvojvodi je morda to drugače. Jaz za svojo osebo pa nimam volje, ne sposobnosti, da bi dajala ljubavni pouk njegovi cesarski visokosti. Jaz dajem kot darilo svojo ljubezen, ne prodajam pa je ne!«
Nadvojvodinja se je nemirno premikala na stolu. Položaj je postal bolj mučen, kakor si je to predstavljala. Pevka je kazala tak ponos in tako hladno samozavest, da je bilo skoraj izključeno, da bi se mogli sporazumeti. Z znatno spremembo glasu je pripomnla:
»Vem, draga gospa Lorenz! Umetniki so posebne vrste ljudje in treba jih je meriti s posebnim merilom. Jaz bi pač ne bila prišla semkaj, ako bi ne bila prepričana, da me boste razumeli. Zaupala sem v Vašo globoko človečnost in mučno bi mi bilo, ako bi se varala,*
Umetnica se je vtopila v občudovanje ponosnil potez, ki jih je zapazila na licih žlahtne gospe. Nekaj trenotkov je sedela, ne da bi se ganila in ne da bi kaj govorila. Nato pa je zdrknil preko njenega obraza izraz prave porednosti.
»Cesarska visokost!« je zaklicala odločno »pošljite mi gospoda nadvojvodo! Ljubek dečko je^ ako ga vzljubim, uslišim tudi njegovo ljubezen. Več ne morem obljubiti!«
Rezek glas zvončka ji je presekal besedo. Sko. čila je s stola in zaklicala: »O jej! Cesarska visokost, to Pa se mene tiče. Moram na oder!«
Nadvojvodinja je vstala. »Ostane torej pri tem kar sva se dogovorili! Pošljem svojega sina, da se Vam predstavi.«
Z globokim poklonom je pevka zapustila garderobo in tekla na oder. Nikdar Še ni tako prešerno igrala, kakor to pot Dovtipi so se kar vrstili in pela je s takšno vnemo, da je v loži sedeč ravnatelj glasno pripomnil napram prvemu režiserju! »Ako bo Lorenzova tako pela pri premijeri, ni občinstvo naskoči gledališče. Ta mi spravi ob pamet ves Dunaj!«
»To bo bombni uspeh!« je pritrdil mnenju sva jega delodajalca uslužni režiser
stev. 83.
tSLOVfNSKI   NAROD«   dne 12. aprila 19*25
Stran 9
10K0N0BILI 26 L
Wolf-Lanz do 600 HP
tvorniško novi ali generalno popravljeni s tvornlSklm Jamstvom   tudi na obroke
motorji na sesani plin Dieselovi motorji
brez kompresorja
motorji na sirovo olie
Generalno zastopstvo
Motorenfabrik, Darmstadt
Mlinski stroii T r a n s m i s i j e
Poglejte nase skladišče I —   Plačilne olajša-e — Komp etna montaža
BRACfl FISCHER D. D.
ZAGREB, Pantovčak 1 b
9
UMSKI
tzprafian optik
Li ubij a na
Stari trg st. 9.
Velika omara,
dve pisalni mizi. dva put* ta, velika miza in drugo jrisarniško pohištvo — se *ogodno prod — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda*. 1134
MM pcdpetniiii in PODPLATI
vzdržijo vsako vreme, so prožni in higi eničn!.
Oglasni za?od Kopitar
liublfana, Čopova 21
oskrbele za trgovce Ia obrtnike vsa Inserate za vse časopise.
Se prijazno priporoča Si L Kopitar
Proda se AUTO znamke „8 ta i a"
▼prsiatf pod „Kala" na upravo lista. 1108
Železne postelje1
složljivc, z mrežo, 325 Din, dimnice (modroce), otomane m tapetniške izdelke ima v lalogi najceneje Rudolf Radovan, tapetnik, Ljubljana, Krekov trg št. 7
Najstarejša slovenska 7
üüstanb n liEMa
delavnica
Ivan Brfoell, DnnasHa c. 10,
se priporoča. IzvrSitev točna. c°ne rmerne. 179*
09
Ves?-
garantovano čtsti ?uti, pčelin, bez taloga,   kupuje   stalno tvornica umjetnog ?ača
Ludwig Ritzmann, Novi Sad
Kod ponude molim, da se označi cena i pošalje rrestra.
! Najnovejša iznajdba!
Rrez kvarenia bla?a kemično' snažen<e hi vsakovrstno bar« v?n'»» oblek
ANTON nOC     56 L
LTnblisra, Šelenbur^ova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 4r>
»Opek a"
porvovtstne zidake priporoča opekarna
„E m o n a d. d.
v Ljubljani. — Tovarna na Viča (Brdo). — Pisarna v Pra-žakovi ulici 3, pritličje.
Ivan Jax in sin.
n L
Lfubljar?a
Gosposvetska cesta št. 2.
Najboljši šivalni stroji ln pletUni stroj-. Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev iz tovarne v Uncu.
.tsnov!]ena 1867.        Ustanovljena 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Posamezni deli koles In šival, strojev.
10-letna garancija.
Pisalne stroje ADLER in URANU A. Kolesa iz prvih tovarn .DOrkopp", .Stvria-. .WMfenrad" „K^ys^r".
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubljena, dobra žena, sestra in teta, gospa
31
v soboto, dne 11. aprila ob treb ponoči po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnlce bo v nedeljo ob polu štirih popoludne iz hiše žalosti, Jernejeva ulica 42, na pokooališčs pri Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v Sp. Šiški.
Ljubljana, dne 12. aprila 1925.
Globoko žalujoči ostali: sonrog Engen Lettig in ostala rodbina.
J135
Brez posebnega obvestila.
Teod. Kom, Uubliana
Polfenska cesta it. 3.
krovec, stavbni, galanterirski m okrasni klepet  ins'aiache vedovočov.
Naprava strelovod.Kepaiikeiaklasetnenaprave
izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake vetTkosti kakor tudi po=>od (Škatle: 3245        za konserve.
Vse msslne, risalne fn šolske ?9freb$di*ie dobite nafcerce e v paiirnr trs?ovfn*
MmQShAV BMC,
'-JU3L'A»/\ Sv. Petra c 29. Idftftfni fenHcroveznic*. VriilKÄ zaloira iolskih zvezkov, ma~* is* blokov.
1090
Edino prave „fiolaer" čevlje in lovske 6evlie dob te le v
novo urejeni  rjjovini in delavnici
i.
Ltablfona 3396
Turjački trg fBrag) 1.
I stota m se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri n vse vrste tržnih čevljev.  —  Trgovci popusti
Cene soMdne! Pes tre! ba točna!
- Iščemo -
s kavcijo za lomljenje ka menja in sodra iz našh ka-menolomov, v katerih se nahajajo drobila in kompresorji. Dela se vse leto in zaposlen h je večje število delavcev. Ponudbe samo od prvovrstnih podjetn kov se nai pošljejo pod : Industrijski organizirani k^menoloml** na oglasni zavod Schmolka, Novi Sad* Futoška 2. 1071
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da nas e ...1 . uo.,**, ^.aia in iskreno ljubljena mamica« oziroma sestra, babica in tašča, gospa
Hedviga Šubic roj. Fabiani
vdova po vladnem svetniku in direktorju tehn. srednje šole
v petek, dne 10. aprila ob 8. uri zjutraj, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zaspustila.
Truplo blagopokojrrfee se v nedeljo 12. t. m. ob 11. url dopoldne svečano blagoslovi pred hišo žalosti, Resljeva cesta St. 7; nato se prepelje v Škofjo Loko, kjer se vrši sprevod iz domače hiše (Studenec št. 7) istega dne ob pol 5. popoludne v rodbinsko grobnico na mestnem pokopališču.
V Ljubljani dne 10. aprila 1925.
Dr. MIlan Šnbic, odvetnik — Ivo Säble, magtsfr. svetnik — log. Vladko Šubic. profesor — Ing. Stanko Šubic — Mirko Šubic, akad. slikar, sinovi Ernest Fabiani, Linn Dr. Gustinova, brat in sestra. — Bela Šnblc roj. Kavčnlb, Snu Šnblc roj. Callinger, sinabJ. — Milan, Erna, Marto,
Ja neb, vnuki. 1128
Malioalasl. ki slssijo v posredovalne In socialne  namene ^ občinstva, vsaka besedo BO aar. Najmanjši znesek Din 5.
m H LI OGLHSI
Zanitve, dopisovanje tsr oglasi strogo trgovskega znica'a, vsaka beseda Oin r—•
Naimanjit zneaek Din lO
Vajenca
sprejme slikarski mojster
— Ambrožev trg 9. 1100,
G. Flnx, Ljubljana,!
Gosposka ulica 4/1, levo.
— Posredovalnica boljših služb, išče kuharice za vse tu in izvei* Ljublja* ne; hotelsko kuharico in, drugo kuharico za tu. — Plačilne natakarje, dona-šalce, slaščičarje in kavo« kuharje za sezono. Pripo= roča vsakovrstno inteli* gentno osebje, nata.caris ce. h!a<?ajničai-lce, pisarn, moči itd. — Za odgovor znamke! 1119
Motorno kolo \
7 HP, 3 brzine, v jako dobrem stanju, po nizki ceni nap ödaj — Ogledi se pri Fran Florjančiču, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6._ 1131
Šielaže
za špecerijsko trgovino, 4 m dolge, predali za mo* ko, blagajniški pult — se proda. — Ogleda se v skladišču «Balkan», Du? j najska cesta, Ljubljana.
1105
Več otrošliih vozičkov
in dvokoles prejšnjih Dtodeio10 — Drrda poceni «Tribuna» F. B. L-, to* varna dvokoles in otro* ŠK.ih vozičkov, Ljubljana. Karlovska cesta 4. 1112
Hišni posestniki!
10.000 kron in več dobi. kdor odstopi mirni stran* ki stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin. ^ Po* nudbe na upr. «S1. Naro* da» pod «Nagrada/lM7».
I
£okai*.
3
JCu m
Za srebru e krone,
dolarje, zlatnike in vred; nostne panirje — se pla* čuje najvišje cene. Cen j. ponudbe pod Srebro/1032 na upravo »SI. Naroda«.
Prevozni avto
v dobrem stanju se kupi. Oferte in označbo znsrrs kc no^lati na: «Tribuna» P B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce* sta 4. 1101
Prodan |
"(^rtne stole
nrodaja najceneje Rož* mane & Komp., LfttK* ljana, Mir je 4. 78/L
Svilene klobuke,
okrašene, od 200 Din na* prej v raznih bar vab — proda ia Minka f Iorv.it, modislka, Ljubljana, Sta* ri trg. 52 L
Avto
šestsedežen — v dobrem stanju, novo lakiran, s 6 pneumatikami, se poceni proda. Nas'ov pove upr. cSI   Naroda«. 1098
Dvokolesa!
Najnižja cena in največ* ja zaloga raznih vrs»t dvo* keles, pneumatike in de* lov. Prodaja na obroke, ceniki franko. — Tribuna F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce* sta št. 4. 65/L
Motorna kolesa,
nova, amerikanski sistem «Ewans», lansko leto sta* li Din 13.500 — isti sedaj Din 6.200; 5e nekaj ko* madov na razpolago. — «Tribuna» F. B. L., to* vama dvokoles in otro*! Ških vo-ičkov, Ljubljaia,] Karlovska cesta 4. 1102
Mehanična
radionica^
godine 1910 utemeljena, dobro uvedena, sa elek* tričnim pogone , tokar« skom klopom i sa svim potrebitim alatom, apara* tom za autegensko vare* nje — prodaje se dobro* voljno t?z povoljne uvje* te, pobliže kod auto»me* haničke radionice u Kar* lovcu, ulica Sv. Barbare br. 4. 1000
Mladenič
zeli znanja z mlado, pre* možno kmetsko deklico. Ponudbe pod «Dczela» na upr. «Slov. Naroda».
1123
Mlad gospod,
varan v zakonu, želi zna* nja z ločeno ženo ali vdovo — izključene niso samostojne gospodične. Le resne ponudbe s pol* nim naslovom pod šifro «Majska noč^> na upravo «Slov. Naroda». 1125
Botri in botrice!
Vsled pomanjkanja zna* nja,   se   vljudno prosi, katera gosrx>dična, gospa in gospod,   bi   bila tako prijazna,  da bi prevzela eno deklico in fantka za birmo vezati. Pismene po* j nudbe se prosi pod šifro i «Botra in boter» na upr.' «■"lov. Naroda» 1124
poselila
Kdo oosodi
na obrt v Ljubljani 50.000 dinarjev proti popolni varnosti in visokim obre* stim. — Ponudbe pod «Visoke obresti'1104» na upravo »Slov. Naroda«.
poik
Stan od 3—4 sobe
sa kuhinjom traži se pre* ko ljcta u hlizini Zidanog mosta. Celja ili Maribora. Cijenjene ponude na: Ko* vačič, Zagreb, Bosanska ulica 40. 985
Elegantno sobo
išče distingviran gospod, ki je 2—3krat tedensko v Ljubljani. — Predpogoj: strogo diskreten separi* ran vhod iz stopnjišča. — Visoka nagrada ev. 00* sredovalcu. — Ponudbe pod «Takoj/1115» na upr. «Slov. Naroda»
Zastonj
se nauči strojnega plete* nja, kdor kupi skoro nov stroj no zelo ugodni ceni. — Naslov pove uprava «Sl. Naroda». 1110
Z novim tečajem
zi krojno risanje in pri* krojevanje damskih oblek pričnem 16. aprila. Roza Medved, strokovna uči* teljica, Ljubljana, Mestni trg 21/111. 1099
irem!cni!P |
Narjrodaj ie b*ša
z vrtom s petimi stano* rsnji, vinsko kletjo ter vpeljano trgovino. — Ob glavni cesti pred šolo — Novi Vodmat št. 9, M o* ste pri Ljubljani. Stano« vanje takoj prosto. Cena 190.000 Din. ' 1067
Večje zemljišče
je naprodaj v severni Bo?ni, in sicer od 10 do 50 hektarov. Cene po k a* kovosti zemlje od 6000 do 10.000 Din ha. — Event, se prodajo vse partije skupno z gospodarskimi poslonji vred. — Pojas* rila daje* Dr. Bioniz Vi* Ijavcc, kr. javni bilježnik. Zlatar. 1103
Razno
I Dopisovati J
Teodor
Vesele velikonočne praz* nike želi Ivanka. 1126
Krvava uš,
i-i-jvečji škodljivec sadne* ga drevja! Zelo uspešno sredstvo proti temu zaje* dalcu in tudi drugemu mrčesu je »ABORIN«, ki ga izdeluje tvrdka Che* motechna, Mestni trg 10. Ljubljana. 1002
Najceneje
se podpletajo raznovrstno nogavice. — Pred Škofijo l/I. 60/L ----——£
Predtiskanje
ročnih del najmoderneff ših vzorcev po izvanred* no nizkih cenah. — Pred Škofijo l/L 61/1»
»Abadie«
cigaretni papir zopet stano na zalogi! — A. L am pre t, Krekov trg 10.
84/o
-'
Vsakovrstne
naslove
dobite pri »POSREDO* VALCU«. Ljubljana. Sv. Petra cesta 23. 16/L
PREIHOQ
trboveljski, libojsk&j črnomaljski
g drva. Inoiwskl koks, t&u SlEzijske brlkili
dobavila ILIRE Ju
Ljn&ljana. Kralja Petra trg 8 Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. |«ST
Pri »Solncu«
za vodo I K. Widmayerx Perilo za gespe, gospode in otroke. Vsa oprava za novorojenčke. Venčke za neveste in birmanke. — Edina zaloga abtahov (peče). Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otro* ke itd. Tovarniška zalo* ga vseh vrst pletenega blaga. Vsakovrstne jopi* ce in jumperji en gros — en detail! 83/L
»Gon«,
nov preizkušen in edint siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zastare< lemu (kroničnemu) tri« perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno ozdravi Ijenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proizva* ia in po poŠti razpošilja tudi na zdravniški pred« pis lekarna Penič, Zapre« prešič. Hrvatska. 99/T
J.
SiispEsšlia
= Sisak =
preporuEa najbolj t?.mbure» Ziee. peel ture t estate aotrebStlne za sva fjaz-bala. J1L
Prvovrstni
49 L
Crepe de Chine
m
Crepe Georgette
v vseh barvah za p'esne obleke po skr»ajr«o zrvlžsnih cenah pri
JOS. PODKRAJšEK
Uubliana, Jurčičev trg
Surova svila v vseh barvah 90 cm široka meter ä Din 120.
19 let
priznane , tarucin" pilule nal-sfturneje ozdravijo kapavico (Trip-oer) — Dobiva se po vseh lekarnah po 20 D'n Skatlja. Po pošti iznosi ia lekarna B I u m, Subotlca. 115 L
Robert Smlelorashl
arhitekt 47 In mestni stavbenlls
Rimska cesta 2
izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst kakor tudi presojevanja in cenitve vsakovrstnih posestev pod solidnimi in "auigoduejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, In od skladišča, Opekarska cesta 18. po najnižji dnevni ceni.
norosti
caikega In angleškega
eukna v bogat! izberi piiporoča
73L
tvrdka
JL S l »nt
UNIJAM
Restoi trg {ter. 10.
OEMIČ
Zahtevale vedno in povsod „VIKO
BERMET, GEMIČ" na-rravljeno popolnoma tehnično s pravimi dalmatinskimi v-ni. zaradi čes^r
nadkriljuje vsak italijanski vermut
Izkoristite
Za re' lamo pošlemo po povzetju 4 originalne ste-k'enice po en liter vina Ber-met beleg", temnega ali mešanega na zahtevo za samo Din 150 franko na dom. Pi-
Site še danes na firmo „SLAVIJA" prva tvornica likera, strupa i dezert. vina M. Gemič, Split.
■BlBa&BBBB^ BIBiBBIBIBIBIBSBIBBIBIBj
Slavno občinstvo se opozarja na ščetarske izdelke domačega proizvoda. Slikarski Čopiči — pleskarski čopiči — zidarski čopiči, žimnate metle, stroji za parkete ter raznovrstne Sčetke
po znižanih cenah. 1091
rt
nion Šimenc,
Lil
lü letno iamstio
najpopolnejši S * GEWER šivalni stroji s pogrezljivlm rdnsaoptepjem (grabeljc) | c enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, ve« zenje ali Šivanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Seleburoova ulica 6 1.
Telefon st. 980
116T
jjrača Holländer (Subotica)
preporučuju bogato skladište perja za foreane 1 jas-tuke od najjeftinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport iirma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna
pOSlUga. 64 L
lfodne turbine
mtornsnCn* regnlatorle == zatoornlce L t d.
Izdelale ta dobavila
IHfi F. SCHHEITER — SROFJH LOKU.
Hottkstrenüie cene. Pipuoritne reference, uca Zadtleoaitc ponudbe.
ce vrSi dne 17. anrlla 1925 ob 9. uri in eventualno tudi dni 18. aprila 1925 v Jersnovl ulici štev. 13 in na Opekarski
cesti stev. 31 Prodajali se bodo sledeči predmeti: 1 pisalni stroj, 1 blagajna, pisarniška oprava, opeka, vozovi, razno orodje in priprave za tesarsko obrt, hrastovi hlodi, različen les, proda alnlška oprava, sani, različno železo in žica, poljsko orodje, oglje, seno, lesene šupe, 1 par teških konj z opremo, komati Itd,
1091
dobrih, zanesljivih in treznih
v   0- sprejme
fillliill II IM 81 II      varni, kakor
t IS IIa I In   Uv']l na dom J VlllUbllilaV I    proti garanciji
Konfekclfska tovarna FRAN DERENDA & CIE.
drulba s o. s. - LJUBLJANA -
3
724424
Stran 10
»SLOVENSKI  NARODi  dni. 12 aprila 1925.
Stev 83
ÜXDERWOOD^ pri LUD. BARAGA, Lfcbljana, Šelenburgova ulica 6\I. \tH& UXDBRWOOn
ES-KA J G G O TORPEDO BIANCHI
KOLESA
15.000 kilometrov jamstva
na PIRELLI avto
ICHELIN p
pnevmatiko za osebne in tov. avtomobile, nevmatika za avtomobile  in kolesa.
•o
Ja GQRECo  LJUBL JANA* Palača Ljublj. kred. banke
EXCELLA
najboljši
šivalni stroj i
3
L.Mikuš
LjEliiiana, Mestni inj IS f ;:rofj svojo ral^go
iih\ kov in solrenl-kov ter iprehajeSnih palic
Popravna si feirtcicja tc!no in soüdn»
ioiio sini
prihranite, ako pred nakupom blaga za obleko, perda, srajc, ovratnic, naglavnih rut, šerp, obrisa t k, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja obiščete trgovino^ kjer so cene najnižje, in 77-L sicer pri trgovini
„DAMBCA"
Ki a g želj & Rajšelj
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. L
Dr. Eleenora JcnRo-Groyerjcva
začne  redno  ordinirati z 2C. april:m
cd 8. do 1. popoldne,  Miktoštfeva cesta C-II.
1074
nepogojno strokovnjaka v dr b rm Ma-gu In pri la odiem*lci5i v S'r-venijl uvedenega išče pnor z t dna, stara trgovina iia \enko v Zagrebu. Ke-flektira -e samo na solidnega, resi.cga In v vsakem oziru seriozneg.i go^poüa, ki po. ni. o « bvlada slove1 ski in nemški jezk. Fiksum in raupni stroški (Vertrauensspesen). Nas op se žel s 1. jul.em t. L — Ponudbe z nafnanilom zahtevka plače na upravo .Slovensk gi Naroda"' pod štev.   .POTNIK—1051*.
I
„Mubertus-milo" nadk?ilju$e v kakovosti vse dotedanje proizvode in ga dobavlja pod konkurenčnimi cenami pod ze?am^ o:
Celjska milarna d. z o- rB v Celju
M", r a dna
priporoča uradni, konceptni, pisemski, za\       in barvani papir
- Kasete s pisemskim papirjem - Trgovske knjige v vseh velikostih črtane z eno, dvema in tremi kolonami, amer. Journal, vezane v pol platno in celo platno - Odjemalne knjižice in indekse po različnih cenah - Zaloga šolskih zvezkov in risank • Zavitke za urede vseh velikosti - Velika izbira vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, gum*, črn la itd.
- Risalna šestila - Barve za Sole in umetnike - Razglednice pokrajinske, humoristiene* umetniške vseh vrst najnovejše - Albumi za slike in dopisnice - Spominske knjige - Risalne deske, trikotniki, palete, ravnila, položna ravnila. Čopiče, peresnice, torbice, jermena -Velika  izbira   vsakovrstnih   notezov v vseh   oblikah   in tintnikov
SSMII      m   lil i i ii
Ljubima, Prešernova nI. 7
PLousidonsaB pletene oiro.he o&tefece
po najnižjih cenah
L. TU3K
ß'ro'no pleten e, rt edi s lar.Ja r«S \h «»#»1, LrU3LJÄvIA Pr d skoßo &to?  lf I. rsa^sr.
t ift i& i:^?T^»•*:lOO^^       «TT»;   ;r rr?
lm» KNOCH jermena za pogon
vedno BS S'iladiicu mi'
A. LAMPRET, LJUBLJANA. Krekov trg 10, Te'ef. 247
i
jrmo mm m dhüü
p.\.~';.\ EHST 1AH.IA ESENS, ITE?!CKIH FRUlZVODOVi EPEEOV TER BBSfcOlTASJI SADNIH SOKOV I. T. D.
LJUBLJANA, MBTäaKOYA ÜL. 13
PBiro^oei NAi'm sate
S3 S,   A O   C   ZA  NEAL 0 HO:XZ PIJ i ČE.   A • £ ETER B ZL iANDilE   2>Z.,C3 ZA RUM II ŽilNJE.
4&
F H A V S  slAllflOf S6.
Oblek
1130
k.^kor vsa oblačila za mos» e, tonit in deč<c trpežne kakovosti, ročna izde' a v oslini izberi, polovično ce-ejc ^kor povsod d ujjje dob te edin j le v nadrobni i rodaii m^hcbs mi   h    as —saga
Konfekcijsko tovarne
FRAN OSRENDA & C E.
LJUBLJANA, Erjavčeva cesta 2
na proti D amskega gledališča v neposiedm UUiaJ Munske cerkve
■
Bfl I
Ffil*S2tja|f e povsod cevij Josiiače tovarne
it
o i
Varslvena
1088
znamka
trojne tovarne in
--Lrjubljana
livarne d. cl
Transmas£je.
Zelezolivarna.
Stro'i za obdelovanje lesa.
Armature.
Turbinen
Sesalke,
ZVONOVI.
Železne konstrukcije. Brizgalnice.
Kovinolivarna.
stev. 83.
»MOVrW5K!    NAhfCM»«    fjne rz apma 1925.
Stran !1
mm- MHHP ■
Singer šivalni
so znani po vsem svetu kot najbo) ši
Podružnice:
Selenburgova uiica Stev. 3.
Novo mesto, Kranj, Kočevja.
. .:------
Alfonz Breznik
bhäl učitelj Glasb. Katica In sodni Izvedenec. Najstarejša in najsposobnejša tvrdka Jugoslavije
Ljubljana, Mestni trg 3 ffSJSS
Zaloga fn izposojevalnic?' najbolj-ih itovTiTcv, pfanfnov fn h^rmonfiev S-elnWAV Förster. Böseadorf er. Holst, Bof-nana Orlg'nsl Slicgl, Czspks etc. — Prodaia ladi na obroUe. — Ugodnn zamena. — 10 letno jamstvo. — Popravila in ugla-evanie najceneje. HalbogaiefSa labira vit o lin, vseh ostalih instrumentov in piha mn»r-aMi fn stran eneros. detail. 88 i.
Inserirajte v ..Slov. Narodu"
Budimpeštanski
mednarodni velese;em,
od 18. da 27. aprila 1929
ki ga priredi 159 T
-oitfila zlorilta i
Vozas ela'save: 50°'o popust na vseh madžarskih železnicah; 50° a popust na vs?h pnrobrodarskih linijah; 5(PfQ popust za vožnjo po jugoslovaf sk h želczncah; 50*0 pri \ Izumu.
Seemske izkaznice In polnila: Beograd s Dr. Geza SzHagyi. Strahintca bar* 43 a. — Spliti TJre<1 za vozne karte (Fahrkart» n-bureau). — Skoolje : (Ursköh) Chambre de Commerce et d* Industrie.  —   Centralni urad t  Budapest,  V., Szemere n. 6.
(■■■■■■■■aiBBBSßaBiiagBBanaaaBBaiBi
Filijale
Jadransko Podunavske banke
v Kranju, Ljubljani. Mariboru
sprejemajo in obrestujejo najbolje vloge na knjižice in na tekoči račun.
Esl^ontirajo menice
Izvršujejo vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.
Najboljše?
„PUCH" ko!asa
po zelo   ugednih   cenah dobita ' Se pn
Ign. Uok, Uubljnna, Sodna uiJ
S
Razglas. P R
velika tr
107;
NAZNANJAM, da sem otvoril tadl
jauno prauho mirnim
v Ilnsačnib zadevah: d s ves sadeve, pris!o|* bfnske, pravni sveti, spisi« vlog s 1. t. d.
Dr« Robert Ker mauaer f
finančni komisar v p«
L!nbl:ana9 Gosposvetska cesta št. 8.
I-
1092
Zdravilišče Rogaška Slatina
i 111111111111 n u 1111111111111111111111:1111111111111111 n 111 n 11 u: i: 1111111111111 n t • n 1111111 Najlepše In aaibotl moderno urejeno zdravilišče krallevlnt SKS. Svetovnoznanl zdravilni vrelci:
„TEMPEL"-„STYRIA"-ffDONATiÄ
Zdravljenje vseh želodčnih In črevesnih bolezni, bolezni srca. ledvic In jeter.
___^MAk.
. ---* '  •.
Sszona: MÄ3-—SEPTEMBER.
n^i~ ii '■    ia.  1    mmm '   "wmrm>    ' i
Cene zmerne. — V pred- in posezonl znaten popust. — Koncertira tojaika godba. — Radio. — Največja udobnost
Prometne zveze ugodne. Zantevaite prospekte! = Zahtevajte prospekte?
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
1064
1
a debelo!
RAN
9129
Sanatorium Dr. K. Szess
za odrasle 1 djecu. — Abbazla (Italija).
Dietno lijeeenje za debljanje I krepljenje. Prvorazredn zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Prom;ene tSroff-Wechsel) za ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godina primafu se I bez prattve. 69 T
izvozna tn uvozna družba z o« z.
v Liubfiani
Dunajska cesta št 9
Vefetrgavisaa s Špecerijskim In ko! anllat n3m bi 333m. Zaloga bencina in petroleja, 'senčne cena. Ceniki na razpoSaaa.
Telefon inter urban ftlev 113. 1114
kamere lastnik Je v inozemstvu V tej hiši se zdaj fn že nad 40 !e\ rahaia dobio idoča trgovina 7 mešanim blagom in de'c!n;mi pridelki. Inra v prit ičju zelo ve-ik trgovski lokat, tik teg3 lokala tri skladšči. sta'o za 8 kon . 2 \eliki vinski kleli, izven tegn dvonadstropno sklad šče za defelne ptidelke, prostor za več vagonov raz* ičnega blaga, v prvem nadstropji 10 krasnüi sob in 2 kuhinji.
Ponudbe na upravo Slov. Na*oda nod št. „13, Šta ersko"
17
2* rS?S9 SF ^^flWffgpS*
fei
pnparoca
. k   fäi M i
v nakup svojo izredno bogato zalogo manufaktumega blaga iz prvih
čeških in angleških tovarn, ki je priznano dobro. Posebej opozarja na veliko zalogo raznih preprog iz domačih in inozemskih tovarn, sprejmejo se tudi naročila po lastnem načrtu, ki se dobavijo v najkrajšem času.
Proda se mnogo predmetov po znatno znižanih cenah.
Naročila po pošti  nad  Din 1009*— se pošljejo
poštnine prosto.
Cene strogo solidne, postrežba točna l
Mil utf ?nt Mm za wwH (m in mi* *
Spsclsa!l?t tu arlois^Rna
i
Prvi strokovno specialni atelje za
Crkoslikarstvo
*    Ljubljana '
Alezsafldnnra testa 1. — Šelenbsrgsra nlita l
Specialltela
steklene napisne firme.
Telefon 908«
Ustanov. 1903.
108!
1
asasas
SJ
»i
i &
N
M
SI
Ifl
JS
a
oc
Ba f ob 3! Brez konkurence! Na debelo!
Oglejte si wmM dstallno ia mm Irrvioo
üroarshih lastnih izdelltou
Prepifali se boste, da ^e blago napravtjeno iz prave dolge konoplje ga antlrano in sicer: VRVI za zvonove, transmlsije, dvi^nla In za telovadno orodje vseli dime-zij. Posebno močne oprti ca traosmf-stje (MQIkrgtirten), oprti navadne vse Sirokosti, vrvi in mreže zs seno, ilbe mre?e, gu^alne mreže (HMngrmatten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvati, tržne torbice, ognjee;asne cavi, štfiki za perilo, trtne vrvice, Strange uzde. špaga, dreti, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Vel'ka zaloga pravih tr aSkih bičevnikov, bičev, gož, Jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjske krtače, konjske odeje, nepromoc*-Ijive vozne i lahte, juti platno, ribartce, Itd. nudi po najnižji cent Specialno montirante (§p*ajsanje) vrvi za transmislje in dvigala se izvrši solidno in točno. — Pi i poroča se
Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopljino
Ivan H. Adamič, Sv. Petra cesta iL 31.
TELEFON štev. 441.
Podružnici:
mm, Vetriojdu uL Za-Ieieioa 454 — KIMH0L Satu It. 4
Veliko tombolo priredi Belokranjska podruž« nlca S* P. O« dna 3. maja t. I« na Kongresnem trgu v LUiblrani za zgradbo planinskega doma na SVLrnl gori v Belokrajlnl«
Dabitbli
L  6 tombol: 1. S^aTnira iz orehovega lesa .   .   .   9000 Din
2 P s \n\ stroj........ 50 0 Din
3 MoJko kolo........ 3000 Din
4. šivalni st oi........ 4000 Din
5. Kn ižnica. zastopana pj vseh modernih oisaeljih....... 1500 Din
6. Kuhinjska opicma...... 1500 Diu
H 50 kva'ern I Oblegajoč h telo potrebnih reči, kako : vreča ili.   50 änkvinov j   moke, zaboj sladkorja, dežni plaSči itd.
Dob tk\ no razstavljeni pri 3. Ivanu Č^rnetu na Düna ski cesti.
Pred tombolo oähod belo^ran'skfh svatov v pris narodnih nojah z godbo in dobitki po mestu.
Kupujte srečka £ "r^m.
ODBOR
O ■s
BI
s
IS M
sr
11
WS
s I
86 L
ROYAL KMUL LIKE
Kr- angteika po$tn» narobr&rina HnMa — Oenera^no zastopstvo zn. kraljevino S H S Zagreb, Trjj. I itev. 17.
Retlovlti nolniftki nrsnsti Hamburg-ClierbourrfSauthampion v
New York in Kanado
ClierboiTT-L:ver,iao -5oi! h?mpton «
Južno Ameriko.
— — Rio de Janeiro, Santos, MontevMeo, Buenos Aires, Sa-^^ioto. — —i
Odprav, potnikov v prvem, drugem in tre'iem razre 'u.
Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami.
Podzaatonatva:
Beograd, Hara^jorgjeva u'tca 91 — LjnMana, Kolodvorska nSci 2fi. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u. 4 — Rit<»l». Pule. ard Atek^andra 1^3,
Bnojavm naslov za qori navedena nodzastopstv.i „Roymsilrac".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo En Cr i o goro:
Srotka Prometna banki v Saiaievu in Gru+u. Brzojavni na»iov : „Promstnu ban/.i.'*.
Ovanje v vseh   i zikih«
Stran 12.
*S L O g g M S K i  In a K O P«  dne 12. aprila 1925
Stev.
MOTVOZ Cšoaga)
se doba po tvorniikl coni
KONOPJUTA O. O.
Sklad.Sie: Gosposvetska cesta 2 (nasproti Figovcu)
1061
0lajnovefši mod zli
ravnokar flosli v modnem salonit
JL.JVnr^l Alf A.
Siuchrtf ~ Maske
Židovska ulica ši. 3
Cene nizke. — Preoblikanje in predelanje se izvršuje točno.      63 l
RAST   LAS   ZAJAMCUJE ,.LEDA«
zakonito zaščiteno sredstvo proti plešavosti, izpadanju Jas in prhljaju. Dobiva s« v vseh lekarnah, drogerijah, brivnicah aH po povzetju za 100 dinarjev (in 10 dinarev poitnir^ razpošilja Koimot* Saborateril „LEDJ&1'. Zaorob, Nifeof.ceva t. 29 L
iMajboljši   šivalni stroja
gn so edino le
JOSIP
znamke
G t* i t z rt e r «n Adler
za rod&*?*$i<o in obrtno rabo
9 L Lra&l?ana
blizu Prešernovega spomenika
Večletna rRr?nc-?a - Pcnh v vezen?« bre»Bffl6<»t
i
novo!
Narečje zanirnars
novo! j
vlada  ES  zgradbo   stanovdrtjsklh   hcs v sistemu
„SEIDEL««
ker je zidan te v tem sistemu tehnično in ekonomsko do-vtšeno, nsjhitre:5e in najcenejše. Splošno pozornost v7.bti:ajo
nosniki sistema „SEIDEL"
kateri nadome^čnjo lesene stropnike* želežobetonsVe preklade itd. Natančneje podatke dobi-e mi stavbnem podiet:H Jakob Aecetfto, sin 6ng. Viktor Accetto in drug,
Liubljanr. T.ifcor stev. 2. 8> T
Stopn'ee - S E 1 D E L - ograje.
ežni pleše
- olki iz trpežne ang elfc? gumovlne tkanino, fina dunajska konfekcija Din 270 —. damslci Din 280*— soecialiteta .Coverccf moški Din 910'—. danski Din 883— rwosijjB vsl^-govina R. 5TERMECKI, C sij e št. 21. tlustrovanl OMt* s čez 10C0 slikami se poStja vstkemu zastonj, vzorci od snkna. kamgarna in razne manufaklurne robe ca samo 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno ktrovat, dobi nek j u primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500*— poštnine pro to. — Trgovci engros cene.
Mehanično umetno vazonje
perlSa, zastorov, monogramov, obleti bluz itd. v plo
ičatem in veržnem vbodu,  madelr39 richello z belim in naj razllčnejsim materijalom. — Entlanjo, predtiakanjo.
MfiTEK, Uu&liana,
1S-L
e>o<e9 hotel« „StrukeBJ".
3X322
NAJBOLJŠI BPSKI BLOGOUj
spec!]&iBi predmeti brez konkurence
blago za gospode la dame, zatamčeno   Sz   čiste volne
čvrste kvalitete in naimodernejŠih vzorcev razpošilja po iako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiojjo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna
43 L
K.
PaSackeho tf.da 12. Vzorci gratis in franko. Isto tudi privatno.
po precej znižanih cenah. Predvajanje vsak dan. Aparati od 750 Din naprei. Evropski s^reje?^
zajamčen. Najboljši izdelek. Elektro - materSial, razsvetljevala, motorji, kuhaini agsapati BfgT   SO% popusta
ELEKTRO-COMPANY
LJubljana, Sv. Petra cesta 25.
r
VRVI
za perilo, stavbenike, tvsarje» okna H d. vodno
v solcei
SfrosFs*"* tovarne In Sirarne d
KONOPJUTA O. O. tkiacfiile: Oofpotvetfka c«!a S (nasproti Flgovcti)
L 1061 __^
IVAN ZAKOTNIH üSfü".".
Tddon 379    Bgstsl tesarski mojster    TeUfon 37G
Vsakovrstna tesarska del?, moderre lesene stavbe. ostraVa za palače, hiše, vile. tovarne, cerkva In  zvonke;   stiosl,   razna tir tr.opnice, led-nlce, pa>il|or.f, verande, lesrne ograje Ud G.adba lesenih mostov, jesov !n mlinov.
P»rne žaga.
161 T
T m ha vam furnirja.
Ustbl|ana ¥1 f ou»&jska cesta Si. 35
IV« ;4sr!oviha cesta 22. 1.
Ustanovljena leta 1767.
jÄOucrni Samski slamniki!
JBratje Öfaerwal3er, Domžale.
1045
r
Sploäraa stragarska delavnica
s« vsa v čvrsta« lssas Isdetfce.
'UtiMni  »w v V»  eix-*&o e94s£<ii**4is w\m'lm\  mm. pr.t   »■iMKcas ksttnr^,
elflittifina tteja^a, «n'ri r.tote t ramen', evr se •tavtrie p«
i-? ,-iar*aia'k wus-: ter ;očai ta mmMŠMt pc.Mtrw.kwi
f ^H3L BSiUPIČ, struBirski mojster v UuM^nt, Gos^esvcUka cesta SO.
i 050
Prvovrstne bronaste zvonove
priznano krasnih glasov po konkurenčnih cenah.  Zaradi izdatnega razširjenja obrata so dobavni wqM zelo kratki«
Um&®Umr® e§©S«triln© luSi
in vsa tirnga eleksVOtehniSna dela
oskrbi po zmernih cenat»
IVANMiHELCICe elektrotehnik
tfubllana, Lap! pot 12, (Mfrfe). 1049
niiunnjBaontimin
nsmT«Ui.li,!,t,»il,,...MI!i,ilHIIIIIU
i
Zafttsvajta cenSk!
Naiboljši materlial!
97
Naxenejse in največe sk'adš<*e dvokoles, motorjev, o-tro^k h voz-Čkov, šivalnih strojev, raznovrstnih nndo-mesJn'l* delov, pnevmatike Posebni odde'e'< za pop°'n° popravo, rmaitiran e in pon klanje dvool-s, otroških vozič* kov, Šivalnih stro.ev i d. Prodaja na obroke. Cen »ki franko.
TRIBUNA", F. B. L. tušema fiv-:Ko'ei in olrolniS ndOn
Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 4S l
KRISTOFIC
6S3^HR Ljubljana, Stavi tng 9 WUf,ISJ v lastni niši.
Priporoča k r a s n e x Cene rmerre.
ravno do?le t najnovejšega 2
kroja.
OTROŠKE OBLEKICE, PLASčKE.    Velika izbira
3
IVAN BOGATAJ
KONCES.  ELEKTROTEHN. PODJETje,  LJUBLJANA, KONGRESNI TRO IS (POLEG NUNSKE CERKVE).
INSTALACIJE: RADIO POSTAJE, MODERNE TELEFONSKE CENTRALE. zvonci IN ELEKTklCNA
razsvetljava. TRGOVINA IN  ZALOGA:  instalacijski mate-rij al,  motorji.   1ELEFONSK!  aparati, moderni le=te\'c! iv svetilke. RADiO-APABATI, POSAMEZNI DSU IN ANO0N£
DATERDE.
TELEFON ŠTeV. i.
t,iJ--FITlirM M. 'Mi.t1. ,;..[■ i... i.......iT-nr^   ...i,., ..,t.|.-,-n_ -»mrmintrgr^.^.,^
mnrr t^ggDgnggggggggDagggag
"ESS3iaiüSi@iBS!9SBBBIBBiailBSB
Za lepe spomladanske dni zahtevajo jzospe, ki se brigajo 7a svoo rlepjanco, samo
DRETA
vseh vrst po nalnlZJih or.se03 cenah
KONOPJUTA O. O.
SMadliCe: Gespotvetske cesta 2 (nasproti Figovcu)
1061
*s
B "S ^1
a a
■
J Trgovci, ne opustite, da jih pravočasno nabavite ter da
2 zadovoljite svoje odiem*1ke. — Prodaja samo na veliko:
5 ZAGREB, JELAČICEV TRO 20/IÜ. TELEFON 6—99.
STamoueiši damshi klobuki
7
dajffi     moti n eni salonu
3da Slwf~Waneh
na siefin,» c i
Pod Irančo 2
Priznano solidne cene. — Preoblikovanje in predelovanje
se izvršuje točno. 57 L
IL
jgj m uma bi mnm mm
aSBSSSBSBSBBBSSSBSSSSBSSSSSBSSSSSSSS^
otvara svoju sezona na 12. IV. 1925. Prgtansk! n«t* nifki autorpobili ročmiu sa vožnjam od želirzn čkc stanlcc Bih^č i Vrhovne na !5. IV. 1925. Pobrinnlf smo smo se za p «nlnäre 1 Izletnike *a ra?n»m hladnim jelima kao: saNme, konzerve, sardine, sira te likera itd. sve uz umje*ene dnevne trgnvacke djene. Ku-hlnla prvorazredna. Podvorfca brza t točna. Sve na-pojn'ce nkfnute. C'jene her konkurenci je Na zahtfev dosravliamo prospekt. Hor.^' I reMtacjfadja otvt>r*»na cijelu godinu. UPRAVA,
o
lh it n m^SSddnn^Snnni ir-hrri» i'i i k?>. na ^.innnnr
TTJPC«
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja
?2 i
s s preinis
Iz slovenskih pnemogoirnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah prem ngovn: kov za domačo upnrabo kakor tudi za   industrf:ska   podjetja   in   razpečava   na dfbelo
inozemski   premog  in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča rosebno prvovrstni ^e*ko«kovaikf in angleški koks za livarne m domačo upora ho, kovaški premog, črni premog in br kete
il.w3ft|f • Prometni zavod za. premog d. d
Mt4la«l£«va cesta 15 1.
Popolnoma varno naložite denar v
vo perutnino
kupuje stalno vvsaki množini in sicer i pohance, kure za pači, kure in purane ter plača po najboljših dnevnih cenah
E. VAJOA, CAKOVEC, WIED JI MU RJE, teleff. 59, 3f 4.
16^ T
I
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani. Mestni trg Stev. S
ker ima ie nad 11,090.000 Din   tamstvene afavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovora. Sprejema v inkaso fakture ln cesije terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroStvu,
Telefon Stev. 9.
23 L
Telefon štev. Ö.
STRANGE
L
usede, povodci ita- potem aurtc. platno s a plahte nudi
KONOPJUTA O. O.
Skš*2 . OosposvalJka C sita 2 (nasproti i & ,cti)
-222:-J
*hbTM*HHI