Zimsko štetje rac v organicaciji IWRB IWRB midwinter duck count data processing V pričujočem poročilu International Waterfowl Research Bureaua so obdelani podatki o zimskem štetju rac, zbrani januarja leta 1984, 1985 in 1986 in poslani v Slimbridge pred 15. februarjem 1987. l. Območja štetja Podrobnosti o štetju, opravljenem leta 1984 in 1985, in o sestavi različnih območij so prikazane na tabeli I, za boljšo primerjavo pa je dodano število štetij iz januarja 1983, v katerem naj bi bili podatki popolni. V drugi koloni tabele I (NP) je navedeno število števnih mest v omenjenem letu in v letu poprej. števila, dobljena na teh mestih, lahko potem primerjamo med seboj in bodo, dolgoročno gledano, uporabljena pri preučevanju populacijskih tendenc. Kar zadeva severozahodno Evropo, nimamo podatkov ne za Finsko ne za Islandijo iz teh zadnjih štirih let, medtem ko so irski podatki za januar 1984 in 1985 nepopolni, saj večina štetij v tistem obdobju ni bila opravljena. Podatki za januar 1986 v Angliji so precej popolnejši, saj je bilo štetje opravljeno kar na 300 različnih mestih. Nepopolni so zahodnonemški podatki za januar 1984, še bolj nepopolni pa za 1985 in 1986, ker so štetja za ti leti na voljo le za tretjino števnih mest iz januarja 1983. Podatkov nimamo tudi za januar leta 1985 in 1986 iz Norveške, pa tudi ne za januar 1986 iz Estonije, Poljske, Holandije, Francije in Belgije. Kar zadeva zahodno Sredozemlje in srednjo Evropo, smo podatke iz Španije in Madžarske za januar 1986 prejeli po 15. februarju 1987 in jih zatorej tu nismo uporabili. še vedno nimamo tudi podatkov za januar 1986 iz Italije. V območju vzhodnega Sredozemlja so štetja opravili samo v Kopačkem ritu v obdobju od leta 1983 do 1986, vendar je treba reči, da se je stanje v letu 1987 močno popravilo. V Bolgariji so dobro de lo opravili januarja leta 1984 in 1985, malo slabše pa leta 1986. Žal še vedno nimamo podatkov iz Romunije in Egipta. Januarja 1986 in 1987 so opravili štetja v najpomembnejših močvirnih območjih Turčije. Kar zadeva vzhodno Sredozemlje, je torej očitno, da zaradi pomanjkanja podatkov iz Romunije in Egipta ni mogoč splošen vpogled v to območje. II. Vremenske razmere v obdobju od decembra do februarja leta 1984--85 Na severni polobli je bila zima 1983-84 (od decembra 1983 do februarja 1984) mila, saj je pila tedanja povprečna temperatura podobna tisti v obdobju 1946- 1960. Januarja in februarja so višje kot običajne temperature vplivale na celotno zahodno palearktično območje - razen na Skandinavijo in britansko otočje . Na Iberijskem polotoku in v severni Afriki je decembra padlo bolj malo dežja, medtem ko so bile snežne padavine po vsej Evraziji bolj ali manj normalne. Normalne so bile tudi temperature morske gladine na severnem Atlantiku, vendar nekoliko nižje v bližini Grenlandije in Kanade. Značilno za zimo 1984-85 na severni polobli je bilo obdobje izredno hladnega vremena, saj tako nizkih temperatur marsikje niso zabeležili že od leta 1956. To hladno obdobje, ki je zajelo Evropo z vzhoda in severovzhoda, je trajalo od l. do 17. januarja. Srednja temperatura v severni Evropi je bila takrat kar za 20° C nižja od normalne, v sredozemskih deželah pa za dobrih 10° C. Za to dolgo hladno obdobje je bila značilna prostrana snežna odeja, posebno na severu Sredozemlja. Po krajši otoplitvi je od 7. do 25. februarja v Evropi vnovič prevladovalo hladno vreme, in sicer v območju od Skandinavije do Črnega morja, ne pa v 56 državah zahodnega Sredozemlja. V območju, ki ga je prizadelo to drugo hladno obdobje, so bile zabeležene do 15° C nižje kot običajne temperature. Tabela I: Število števnih mest pri vsakoletnem zimskem štetju IWRB Januar 1983 1984 1985 1986 NT 4054 4086 3600 2961 SZ Evropa NT: Skupno število števnih mest. NP 2550 2365 1628 J. Evropa in Z. Sredoz. NT NP 1177 1179 687 1258 727 579 362 NP: število števnih mest pri štetju v omenjenem letu in letu poprej. J. Evropa in V. Sredoz. NT NP 21 57 13 65 47 56 20 SZ Evropa: Norveška, Švedska, Danska, Estonija, Vzhodna Nemčija, severna Zahodna Nemčija, Holandija, Belgija, Velika Britanija, Irska, atlantski del Francije, severna Španija. J. Evropa in Z. Sredozemlje: Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska, Švica, Italija, južna Francija, južna Španija, Portugalska, Maroko, Alžirija, Tunizija. J. Evropa in V. Sredozemlje: Bolgarija, Jugoslavija, Ciper, Izrael, Jordanija, Turčija. Tabela II: Število izbranih vrst rac, lisk in labodov, prezimujočih v SZ Evropi Vrsta Skupaj Skupaj I II 1984 1985 Anas platyrhynchos 1,058.470 719.220 703.830 544.810 Anas crecca 168.060 107.970 132.140 79.570 Anas penelope 494.890 539.120 337.380 447.250 Anas acuta 41.860 41.030 35.610 33.300 Anas clypeata 25.560 11.260 20.950 8.880 Aythya ferina 160.950 113.440 106.780 92.720 Aythya fuligula 341.360 260.130 219.850 211.130 Anas strepera 7.660 5.810 6.660 4.760 Mergus serrator 18.890 12.690 12.430 9.280 Mergus merganser 35.300 27.510 18.580 21.280 Mergus albellus 4.800 3.940 2.580 2.730 Tadorna tadorna 168.320 133.010 121.710 91.400 Cygnus olor 49.020 38.700 28.780 29.250 Cygnus cygnus 11.270 8.010 6.610 6.230 Cygnus bewicki 13.800 12.990 11.870 11.31 O Fulica atra 575.700 464.120 417.100 379.410 Anas species 24.170 5.410 3.021 3.482 I: Skupaj leta 1984 za mesta, zajeta pri štetju leta 1984 in 1985. II: Skupaj leta 1985 za mesta, zajeta pri štetju leta 1984 in 1985. · III. Izidi štetja Izidi so prikazani za vsako območje posebej (n = 3) v tabelah II do VII. Pripombe glede izidov štetja dodajamo le za najbolj razširjene vrste pa tudi tiste, ki jih »ni težko prešteti«. To 57 je tudi razlog, da so izidi štetja morskih rac in tudi redkih ali naključnih vrst prikazani na različnih tabelah (V, VI, VII). Na vsaki tabeli - razen na tabeli V - nam koloni na desni ponazarjata skupno število preštetih vrst, koloni na levi pa število vrst, preštetih na števnih mestih v letih 1984 in 1985. Glede na štetje v teh dveh le tih lahko ob upoštevanju vseh treh območij posamezne vrste razdelimo v tri skupine: A - vrste, katerih število je nespremenjeno (ali pa so razlike tako majhne, da jih lahko zanemarimo); B - vrste, katerih število narašča; C - vrste, katerih število pada. Znotraj posameznih območij se lahko pojavijo variacije, ki pa se zravnajo z nasprotnimi v drugih območjih. Vrste, katerih število v januarju 1985 je nespremenjeno v primerjavi s številom v letu 1984: Aythya ferina: Pri tej vrsti so razlike v njihovem številu na splošno majhne. Medtem ko se njihovo število v SZ Evropi manjša (tabela II), se v zahodnem Sredozemlju in srednji Evropi veča (tabela III). Zaradi pomanjkanja podatkov iz Romunije je . še vedno onemogočeno tolmačenje položaja v vzhodnem Sredozemlju (tabela IV), saj je znano, da ob Črnem morju prezimuje izjemno veliko teh ptic. Aythya fuligula: Njihovo število ne kaže kakšnih posebnih sprememb v treh območjih. Cygnus spp.: število teh treh vrst je prav neverjetno stalno, čeprav drži, da je opazen pojav vrste Cygnus olor (in nekaj primerkov vrste Cygnus cygnus) v Sredozemlju. Mergus merganser in Mergus albellus: število teh dveh vrst je bolj ali manj stalno, le da njihovo število malce narašča v južnih območjih. Tabela III: Število izbranih vrst rac, lisk in labodov, prezimujočih v srednji Evropi in zahodnem Sredozemlju Vrsta Skupaj Skupaj I II 1984 1985 Anas platyrhynchos 415.370 346.640 287.880 207.500 Anas crecca 137.780 138.610 123.540 107.510 Anas penelope 199.090 214.220 184.900 184.240 Anas acuta 19.730 60.110 17.270 51.580 Anas clypeata 96.210 147.150 89.160 128.550 Netta rufina 27.490 23.430 18.170 19.41 O Aythya ferina 203.530 240.940 168.740 202.310 Aythya fuligula 296.020 283.290 261.730 259.670 Anas strepera 24.090 23.360 21.940 15.860 Mergus serrator 820 440 460 270 Mergus merganser 6.280 7.610 4.740 6.580 Mergus albellus 310 590 160 240 Tadorna tadorna 6.970 8.940 6.690 4.540 Cygnus olor 9.090 9.250 7.200 7.540 Cygnus cygnus 150 320 140 200 Cygnus bewicki o 10 o o Fulica atra 461.080 410.920 356.280 303.830 Anas species 42.270 62.900 42.060 59.190 I, II: Enako kot pri tabeli II. 58 Tabela IV: število izbranih vrst rac, lisk ·in ·1abodov, prezimujočih v vzhodnem Sredozemlju Vrsta Skupaj Skupaj I II 1984 1985 Anas platyrhynchos 152.320 89.150 125.760 82.670 Anas crecca 75.570 50.670 59.290 43.060 Anas penelope 69.040 67.010 68.600 66.640 Anas acuta 26.910 13.220 26.040 12.720 Anas clypeata 31.830 21.920 23.370 16.390 Aythya f erina 54.670 45.330 53.380 40.830 Aythya fuligula 7.310 12.790 4.530 9.150 Anas strepera 780 460 690 340 Mergus serrator 190 390 160 390 Mergus merganser 60 o 60 o Mergus albellus 40 120 40 120 Tadorna tadorna 1.600 4.540 1.480 2.760 Cygnus olor 600 2.480 590 2.410 Cygnus cygnus o 160 o 160 Cygnus bewicki o o o o Fulica atra 118.900 93.070 103.740 77.460 Anas species 60.760 16.440 59.550 15.840 I, II: Enako kot pri tabeli II Vrste, katerih število v januarju 1985 je višje kot njihovo število v januarju 1984: Anas penelope: število v SZ Evropi se povečuje (tabela II). Žvižgavke, ki so ponavadi prezimovale v Holandiji, so se pomaknile proti Britaniji in atlantskemu ,čielu Francije (slika 1). Do prerazporeditve je prišlo tudi v območju zahodnega Sredozemlja, od južne Francije proti južni Španiji. V vzhodnem Sredozemlju, predvsem, v Grčiji, je njihovo število ostalo · nespremen1eno. !RS BRIT HOL BELG S & Z DRUGE FRANC 300 250 200 150 100 50 o 2 T I s o č SE !TA ). FR J. ŠP MA AL : . TU Slika 1: Razširjenost Anas penelope v SZ Evropi januarja 1984 in 1985 120 100 80 60 T 40 I s 20 o o č Slika 2: Razširjenost Anas penelope v zahodnem Sredozemlju in srednji Evropi januarja 1984 in 1985 SE = srednja Evropa, IT A = Italija, J. FR = južna Francija, J. ŠP = južna Španija, MA = Maroko, AL = Alžirija, TU = Tunizija 59 Anas acuta: Na splošno je opazno presenetljivo naraščanje števila te vrste. Dolgorepke najbrž prihajajo v zahodno Sredozemlje iz bolj oddaljenih vzhodnih dežel, saj se v SZ Evropi njihovo število ni spremenilo, medtem ko se je v vzhodnem Sredozemlju zmanjšalo. Anas clypeata: Njihovo čedalje manjše število v SZ Evropi in vzhodnem Sredozemlju je kompenzirano z njihovim močno naraščajočim številom v zahodnem Sredozemlju. Sicer pa je skupno število te vrste najvišje, kar so jih kdaj zabeležili. Vrste, katerih število v januarju 1985 je nižje kot njihovo število v januarju 1984: Anas platyrhynchos: Njihovo število iz leta 1985 kaže na 30-odstotni upad te vrste v zahodnem palearktičnem območju; vidna niso nobena gibanja med posameznimi območji. Mlakarice so bile najbrž raztresene na številnih neraziskanih lokalitetah, kjer ni bilo ledu. Anas crecca: Njihovo število iz januarja 1985 kaže na velik upad te vrste v SZ Evropi in vzhodnem Sredozemlju, vendar brez nadomestnega povečanja v zahodnem Sredozemlju. Njihovo število se je zmanjšalo v vseh državah SZ Evrope (slika 3). V januarju 1979 in 1982, torej v prejšnjih dveh hudih zimah, je bilo njihovo skupno število v tem območju pravzaprav višje kot v milih zimah. V zahodnem Sredozemlju je prišlo do pomembnih premikov proti južni Španiji (slika 4). Sicer pa je za kreheljce znano, da se v hudih zimah pomaknejo proti južni in JZ Evropi. Zatorej je prav mogoče, da je do takšnih premikov prišlo proti južnim območjem in Irski, kjer je gostota števnih mest manjša kot v severnih deželah. To pa pomeni, da je bilo prezrto pomembno število ptic, ki so zapustile svoja običajna prezimovališča. 100 80 90 70 80 80 70 T 50 10 I T s I 50 o 40 s 40 č; o 30 č . 30 20 20 10 10 o o !RS BRIT HOL BELO S & Z DRUGE SE !TA J. FR ). ŠP MA ,AL TU FRANC. . ,• Slika 3: Razširjenost A,nas crecca v SZ Evropi januarja 1984 in 1985 ,• . Slika 4: .-Razširjenost -".lnas crecca v zahodnem Sredozemlju in srednji Evropi januarja 1984 in 1985 SE = srednja Evropa, ITA = Italija, J. FR = južna Francija, J. ŠP = južna Španija, MA = Maroko, TU = Tunizija Tabela V: Morske race, preštete v SZ Evropi Vrsta Aythya marila Somateria mollissima Clangula hyemalis Melanitta nigra Melanitta fusca Bucephala clangula 1984 57.020 247.630 44.770 52.890 5.680 68.040 S= Nepopolno štetje v holandskem delu Wadden Zeeja. 60 1985 21.460 44.920 13.820 18.770 7.310 58.760 1986 12.790 51.330 5.710 7.610 400 56.860 Tabela VI: Redke race, preštete v zahodnem Sredozemlju. Vrsta Skupaj Skupaj I II 1984 1985 Tadorna ferruginea 740 520 420 480 Anas querquedula 120 170 20 170 Marmaronetta angustirostris 1.670 390 1.670 390 Aythya nyroca 110 1.620 60 380 Oxyura leucocephala o 80 o o I, II: Enako kot pri tabeli II. Tabela VII: Redke race, preštete v vzhodnem Sredozemlju Vrsta Skupaj Skupaj I II 1984 1985 Tadorna ferruginea 20 o · 20 o Anas querquedula 130 160 120 30 Marmaronetta angustirostris 40 70 40 70 Netta rufina 130 320 130 270 Aythya nyroca 360 440 250 110 Oxyura leucocephala 30 10 30 10 I, II: Enako kot pri Tabeli II. Anas strepera: Njihovo število v letu 1985 je manjše kot leta 1984 v SZ Evropi, medtem ko razlike v zahodnem Sredozemlju niso tako opazne. To lahko pomeni, da so bile konopnice opažene na mestih, kjer štetje običajno ni bilo opravljeno. To potrjuje veliko število novih mest. Mergus serrator: Število za leto 1985 kaže njihov upad. Čeprav je štetje te vrste precej zahtevno, se zdi, da so se te ptice preselile iz severnih dežel (Skandinavije, Vzhodne Nemčije) v zahodni del tega območja (Britanijo in atlantski del Francije). Tadorna tadorna: Zmanjševanje njihovega števila je očitno, kar velja predvsem za SZ Evropo. Precejšen odstotek (30 %) duplinskih gosi, ki so prezimovale v tem območju, je bilo preštetih v holandskem in danskem Wadden Zeeju. Leta 1985 jih v danskem delu Wadden Zeeja sploh ni bilo, v holandskem pa precej manj, čeprav drži, da je bilo štetje v holandskem delu nepopolno. Fulica atra: V omenjenih treh območjih se je zmanjšalo tudi število lisk. Kakor mlakarice so se nemara razkropile znotraj posameznih območij na mestih, kjer štetje ni bilo opravljeno. IV. Izidi štetja pozimi 1985-86 Izidi štetja januarja 1986 so prikazani n'.a tabelah VIII do XII, in sicer na enak način kot za zimo 1985. Toda zaradi velikega števila manjkajočih podatkov lahko te izide jemljemo zgolj kot informativne. 61 Tabela VIII: število izbranih vrst rac, lisk in labodov, prezimujočih v SZ Evropi Vrsta Anas platyrhynchos Anas crecca Anas penelope Anas acuta Anas clypeata Aythya ferina Aythya fuligula Anas strepera Mergus serrator Mergus merganser Mergus albellus Tadorna tadorna Cygnus olor Cygnus cygnus Cygnus bewicki Fulica atra Anas species Skupaj 1985 719.220 107.970 539.120 41.030 11.260 113.440 260.130 5.810 12.690 27.510 3.940 133.010 38.700 8.010 12.990 464.120 5.410 Skupaj 1986 452.330 107.250 322.690 27.810 6.420 74.430 203.500 4.200 9.360 21.750 750 83.880 29.720 10.400 9.650 169.850 2.000 1 Skupaj leta 1985 za lokacije, zajete pri štetju leta 1985 in 1986 11: Skupaj leta 1986 za lokacije, zajete pri štetju leta 1985 in 1986 Tabela IX: Število izbranih vrst rac, lisk in labodov, prezimujočih v Sredozemlju Vrsta Skupaj Skupaj 1985 1986 Anas platyrhynchos 346.640 145.960 Anas crecca 138.610 24.190 Anas penelope 214.220 62.710 Anas acuta 60.110 10.550 Anas clypeata 147.150 32.460 Netta rulina 23.430 2.200 Aythya ferina 240.940 115.590 Aythya fuligula 283.290 177.870 Anas streperc1 23.360 6.260 Mergus serrator 440 210 Mergus merganser 7.610 6.010 Mergus alb~llus 590 120 Tadoma tadorna 8.940 14.760 Cygnus olor 9.250 7.100 Cygnus cygnus 320 210 Cygnus bewicki 10 o Fulica atra 410.920 283.710 Anas species 62.900 o I, 11: Enako kot pri tabeli VIII. 62 239.920 59.680 294.120 17.400 4.160 41 .330 142.130 3.360 3.280 14.830 730 50.320 18.530 4.860 6.400 118.540 o 11 298.490 74.360 238.270 23.940 4.610 51.820 131.360 3.690 3.610 12.290 340 64.540 17.120 5.040 7.460 126.520 890 srednji Evropi m zahodnem I II 92.580 88.780 9.120 12.850 60.720 44.710 4.480 5.480 13.040 20.460 90 2.110 126.500 97.630 199.290 158.700 2.640 5.240 20 20 4.990 5.180 110 100 3.920 6.320 5.620 5.630 150 200 o o 175.630 234.210 o o Tabela X: Redke race, preštete v zahodnem Sredozemlju Vrsta Tadorna ferruginea Anas querquedula Marmaronetta angustirostris Aythya nyroca Oxyura leucocephala I. II: Enako kot pri tabeli Vlil. Skupaj 1985 520 170 390 1.620 80 Skupaj 1986 950 o 430 50 10 160 110 360 110 o Tabela XI: Število izbranih vrst rac, lisk in labodov, prezimujočih v vzhodnem Sredozemlju Vrsta Skupaj Skupaj I 1985 1986 Anas p1atyrh ynchos 89.150 62.960 26.870 Anas crecca 50.670 152.070 39.930 Anas penelope 67.010 119.400 62.970 Anas acuta 13.220 50.540 13.090 Anas clypeata 21.920 38.360 20.840 Aythya ferina 45.330 125.730 28.650 Aythya fuligula 12.790 16.130 9.560 Anas strepera 460 1.680 420 Mergus serrator 390 250 170 Mergus merganser o o o Mergus albellus 120 o 80 Tadorna tadorna 4.540 1.700 3.640 Cygnus olor 2.480 60 l.870 Cygnus cygnus 160 10 10 Cygnus bewicki o o o Fulica atra 93.070 284.920 72.790 Anas species 16.440 70.850 14.230 I, II: Enako kot pri tabeli vm. Tabela XII: Redke race, preštete v vzhodnem Sredozemlju Vrsta Skupaj Skupaj I 1985 1986 Tadorna ferruginea 20 4.020 20 Anas querquedula 190 70 140 Marmaronetta angustirostn·s 70 70 70 Netta rufina 320 1.760 80 Aythya nyroca 440 1.280 440 Oxyura leucocephala 10 4.890 10 I, II: Enako kot pri tabeli VIII. II 920 o 430 10 o II 29.850 43.600 67.110 22.280 25.360 44.660 10.860 280 240 o o 830 10 o o 79.630 35.420 II 20 70 70 10 l.280 o 63 V. Zaključki Januar 1986 je bil najhladnejši vse od začetka mednarodnega zimskega štetja v januarju 1967. Zato bo seveda zanimivo ugotoviti, kakšne so bile posledice takšnega vremena v primerjavi s prejšnjima hladnima januarjema leta 1979 in 1982. Toda stanje je mogoče natančno primerjati samo v območju zahodnega Sredozemlja in SZ Evrope, saj so podatki za vzhodno območje še vedno preveč pomanjkljivi. V SZ Evropi: število kreheljcev in mlakaric se je januarja 1985 zmanjšalo, medtem ko je v prejšnjem hladnem januarju njihovo število naraščalo. Razširjenost žvižgavk v letu 1985 je podobna tisti iz leta 1979 in 1982, toda v nasprotju s prejšnjimi stanji se njihovo število močno povečuje. To pa bi lahko pomenilo, da pri tej vrsti ne prihaja do medobmočnih gibanj.' V primeri z januarjem 1979 in 1982 ostaja število dolgorepk nespr~menjeno. Kot se je zgodilo že v prejšnjih hladnih obdobjih, pa se število žlicaric, konopnic in sivk zmanjšuje. V srednji Evropi in zahodnem Sredozemlju: število kreheljcev se je leta 1985 zmanjšalo, v prejšnjem hladnem januarju pa povečalo. Najbolj presenetljivo pa je povečano število vseh vrst rac v Španiji, med njimi tudi tistih, katerih število se na območni ravni manjša. Če izvzamemo žvižgavke, se torej zdi, da tiste dežele v SZ Evropi (Francija, Irska in severna Španija), ki pticam že po tradiciji zagotavljajo zatočišče, tokrat niso mogle sprejeti te vloge, saj je tam prezimilo bolj malo rac. Prav nasprotno, število skoraj vseh teh vrst je celo manjše. V južni Španiji so našle zatočišče tiste race, ki so tja priletele iz srednje in SZ Evrope. Toda precej manj opaženih mlakaric, kreheljcev in lisk v obeh območjih kaže na to, da so se opazovalci spopadli s tehničnimi problemi. Iz več držav so poročali, da so morali zaradi slabih vremenskih razmer (megle in snega) odložiti štetje ptic. Po drugi strani pa je tudi jasno da so te ptice uporabljale precej nenavadne lokalitete (reke, morje), kar potrjuje tudi pomembno število novih lokacij. Vpliv te hladne zime na število rac, prezimujočih v zahodnem palearktičnem območju, pa bodo najbrž bolje osvetlili podatki iz januarja 1986, ko so vnovič prevladovale milejše zimske razmere. Emberiza rutila, brezimni gost iz vzhodne Azije Emberiza rutila, an anonymous guest from East Asia PETER GROŠELJ Ko sem 10. oktobra 1987 zjutraj razpenjal mrežo za lov ptičev v Godoviču, je bila turob- na deževna sobota, iz nizkih oblakov je gosto pršilo. Temperatura 12 °C. Ker so se na stalnem krmišču, kjer sem prej hranil grilčke Serinus serinus, pojavili rumeni strnadi Emberiza citrinella, sem jih sklenil uloviti in obročkati, tako da sem jim predvajal magnetofonski posnetek njihovega petja. Že s prvimi nekaj strnadi, ki so prileteli približno ob 8.30 ter se trije ujeli v mrežo, se je ujel strnad, ki je vzbudil mojo pozornost ta- koj pri jemanju iz mreže. Na prvi pogled je bil kot samica rumenega strnada, vendar precej manjši. Med rjavim perjem so se kazali zna- 64 čilni svetlo rjavi odtenki, ki so prehajali v ru- menkasto barvo. Ko sem ptico jemal iz mre- že, se je oglašala z visokim tankim cii, cii, cii. Pri natančnejšem ogledovanju neznanega ptiča mi je največjo težavo povzročalo dej- stvo, da je bil izredno nedoločnih in monoto- nih barv, in si z raznimi opisi nisem znal po- magati. Po značilnem kljunu in nogah je bilo očitno samo, da gre za strnada. Tudi biomet- rični podatki in poznavanje drugih strnadov mi ni dosti pomagalo. Pri pozornem pregle- dovanju Svenssonovega priročnika pa sem naletel na oporno točko, ki je v trenutku po- jasnila vse dileme. Pri determinaciji je bilo odločilno, da so bi-