Leto XIV.
V Celju, dne 13. maja 1Ö04.1.
Štev. 37.
DOMOVIN
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, m sicer trankirano. - Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate se piatuj» I krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za ceto ieto 8 ktoa,
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja UpravniStvu „Domovine" v Celju.


Cast i t i m vol i l ce m v okrajni nastop celjski!
27.159 K 51 vin.
za katere je Kosem oškodoval okrajno blagajno, je plaòanib.. Tista mastna kost, s katero so se „nemški" Celjani že leto dni inastili, je zglodana in jim je pala iz strupenega žrela. Celjski okraj ne trpi nikake Zkode. — Dr. Sernec in dr. Dečko sta vložila po Kosmu poneverjeno vsoto pri okrajni blagajni, ne da bi bila vezana ali primorana. — Na to Kosmovo Škodo stavili so „nemški" Celjani svoje upe na nemško zmago, češ, drugače bo okraj trpel škodo. Upi nemškutarjev so se torej izjalovili in dolžnost Vas volilcev je, da se volitve točno udeležite in volite soglasno zastopnike, katere so si izbrali zaupni možje iz celega okraja sami. — Posebno v veleposestvu se gre za vsak glas in bi morebiti eden sam nemarnež, ki bi izostal ali po svoji glavi volil, celi slovenski okraj spravil t nemške roke.
Nemci bodo v skupini mest in trgov in velike obrtnije izmed 18 za «topnikov izvolili 5 (pet) nemških „doktorjev", dr. Jabornegga, dr. Kowa-toehitscha, dr. Schurbija, dr. Jesenkota in dr, Negrija. Vam pa upijejo, da ne volite nobenega slovenskega odvetnika. Razumljivo! bojijo se spretnih slovenskih odvetnikov, kateri so njihove zvijače že tolikokrat prekrižali, tu Slovencem pomagali do zmage in pravice. Zasramujejo voditelje sloven-«kega ljudstva, ker upajo, da bodo potem z Vami slovenskimi posestniki delali, kakor bodo hoteli, in z Vašim denarjem gospodarili v korist Nemcev. Držijo se gesla „Ubij pastirja, in čreda se bode razkropila". Slovenci kandidujejo izmed 22 zastopnikov 17 (sedemnajst) posestnikov in torej večinoma kmetov. Kmetje bodo torej v prihodnjem Mstopu bolj zastopani nego kdaj. Da bodo pa kar največ koristnega za okraj dosegli, je potrebno, da delujejo roko v roki tudi z onimi maloštevilnimi zastopniki, ki sicer niso kmetje, a odkritosrčni prijatelji naroda in so si s svojim dosedanjim delom za narod že pridobile izborno izurjenost v težavnih poslih, katere nalaga okrajni zastop.
Ako Nemci trdijo, da dosedanji slovenski okrajni zastop ni skrbel za okraj, je to laž. Mnogo novih cest se je zadnjih 12 let napravilo, n. pr. cesta iz medloga v Lopato, iz Zaloga do Pirešice, iz Žalca do Pirešice, iz Bukovega žlaka v Ljubečno, iz Gaberja na Lavo. V okrajno oskrbo ste se prevzeli drameljska in gotoveljska cesta. — Pa tudi na občinske ceste je

slovenska večina mislila ter je občinam pri vsakih večjih izdatkih, posebno Itm mostove, dajala znatne prispevke. Da se ni zvezal Smarten v Rožni dolini z Vojnikom z okrajno cesto, krivo je samo pomanjkanje tehničnih "moči pri deželnem odboru.
Nemci pravijo, da bode z zmago Nemcev prišel red in mir v okraj. Kakov „mir" oni razumejo, veste, če se spomnite, na tiste izgrede in
divjanje celjske sodrge pri vsaki slovenski siavnosti. ko je ta sodrga napadala slovenske goste, gospode in kmete, gospe in otroke. Kako ravnajo v Celju seveda samo radi „miru" s slovenskimi mladeniči, če v Celje na nabor pridejo, pa nekoliko zapojejo po večstoletni navadi, zgrabijo jih. pretepajo in zapirajo. „Mir" razumejo tako, da se Slovenec ne sme pokazati in ust odpreti v Celju, razun če nese s svojimi žulji krvavo zasluženi denar v njihove trgovine.
Celjski Nemci lažejo, da bi doklade pri Slovencih vedno rastle, na sprotno, dosegle so med tem časom enkrat tako nizek odstotek, namre* 21; kakor nikdar pod nemško večino.
Slovenci so kot voditelji okrajnega zastopa v vsakem oziru izvrstno gospodarili, so veliko storili kolikor mogoče z malimi stroški. Kako Nemci znajo gospodarit kaže uprava celjskega mesta, katero ima dolga že dva in. pol milijona in je ravno letos zvišalo doklade za celih IO pro-oentov, to je na 50% !
Te velikanske doklade pa v izdatnem delu uporabljajo za podpiranje Slovencem sovražnih naprav in za popolnoma nepotrebne reči kakor nakup brez števila hiš in nepotrebnih sprehajališč, v katerih pa Slovence, ki tjakaj zahajajo, pobalinsko napadajo in iz katerih celo slovenske d.ijak.e3 "Vaše sinove, izganjajo.
Hinavstvo in laž je tista ljubezen, katero vam pri zdanjih in vsakih volitvah celjski Nemci hlinijo. Laž je vsaka beseda, katero rabijo, da bi Vas premotili in Vas zapeljali, da izdate svoj narod in osramotite sebe in svoje otroke, ker bi si pritisnili s tem na čelo pečat izdajalcu — Judeža Iškarijota.
Slovenski volilci, med Vami naj ne bo izdajalca! Volite torej slovenske može, ne pa Nemcev in nemčurjev!
CELJE, dne 11. maja 1904.
Slovenski volilni odbor
Slovenski uradniki in nemškutarsko nasilstvo.
(Iz Ljutomera.)
List za listom! Tožne misli obidejo človeka, ako opazuje s paznim očesom današnje razmere, ako vidi, kako slovenski uradniki romajo drug za drugim iz svoje domovine in se morajo naseljevati v tujih krajih, med tujim ljudstvom ter živeti tam, ako imajo le količkaj narodnega ponosa v sebi, skoraj popolnoma samotno življenje. Kakor najhujše razbojnike, zločince nad državnimi zakoni se jib kuje v verige tujstva, tujega čustvovanja, tujih razmer.
Ako smo popolnoma objektivni napram samim sebi, moramo seveda priznati, da je malo slovenskih uradnikov na Slovenskem, ki bi bili v svojih službah tako prosti, da bi lahko v nacijonalnem oziru, v političnem zmislu kaj de lovali. Nasprotno je seveda mnogo takih, ki bi to v popolni meri lahko storili, a jim deloma manjkajo zmožnosti, deloma pa tudi krepka volja. Vsekakor pa moramo odkrito izpovedati, da večina njih vpliva vsaj indirektno tudi v narodnem pogledu na občinstvo, v katerega sredini žive-In to v družabnem življenju. Ako premorivamo logično razvoj narodnega preporoda v tem ali onem kraju, opazimo povsod neovržno dejstvo, da se je isti izcimil iz popolnoma nedolžnih začetkov družabnega občevanja članov enega in istega naroda. In da so baš uradniki v posameznih krajih v tem oziru v veliki meri izvršujoči in vplivni faktor, tega ne bo, mislim, skušal tajiti nihče. Tedaj tiho, familijarno družabno delovanje — to je spec fična naloga slovenskih uradnikov, ker so, kakor omenjeno, v javne razmere abso | lutno ne smejo vtikati, ako nočejo, da jih sovražna sodrga nemudoma ne zgrabi za vrat ter jih presadi na tuja tla. Da se pa da tudi v mirnem družabnem življenju, v prirejanju popolnoma ne dolžnih družabnih večerov, domafcih zabav itd. v veliki meri vplivati v vsakem oziru na marši kakega zaspanca, tO je, mislim, dejstvo, ki ne potrebuje posebnih argumentov. In če naposled omenim v tem oziru v narodnem pogledu gotovo koristno dejstvo, da se maraikak uradnik tako-rekoč udomači v kaki rodbini dotičnega kraja ki je v narodnem oziru popolnoma indiferentna,
LISTEK. "
Iz gozda pred sodišče
Novela iz gozdarskega življenja. Spisal Maks Ring.
Poleg Češkega po Vodračku prevel Vrhovski.
(Konec.)
Mučen tako od svoje vesti, obenem razburjen od dogodkov cele prečule noči, plašen radi misli, da vzbudi z odkritjem svoje tajnosti veliko govorico med ljudmi in s tem uniči dobro ime svoje ljube morda na veke, v takih občutkih stal je Vrba pred sodnikom. Ta je bil sicer dober in vesten pravnik, a ne toliko psiholog ali izpraševalec srca in duše. — Pri svoji površnosti udal se je prepričanju, da je pač mladi pomočnik v strasti, ljubosumnosti storil to dejanje. — Ker posebno glede tega vprašanja Vrba ni mogei zadosti jasno odgovarjati, zlasti kje in zakaj se je mudil v osodepolnem času, — spoznal ga je kot krivca zločina.
Novica ta bila je za Vrbo kakor meč v srce. Vse priseganje o nedolžnosti ni pomagalo nič, moral se je pokoriti ukazu sodnika. — V spremstvu sodnika in dveh orožnikov odveden je bil Vrba v mesto v — ječo.
Nesrečna Barbika pa žalosti in bolečin preobložena, se je vlegla v posteljo, v kateri je nekaj tednov v nevarni bolezni — vročici — viselo njeno življenje na tanki niti. Tekli so ji dnevi in minevale noči v strašni blodnji in nevarnosti.
Malokatera sodnijska razprava vzbudila je med ljudstvom toliko zanimanja, nego ta, ko se je imela vršiti sodba nad nesrečnim Vrbo. Sodno zasliševanje od prvega ni spravilo na dan nič novega, ne proti ali za dokaz storjenega zločina. — Priče so svoje izpovedi ponavljale večinoma kakor pri prvem zaslišanju ali le z malimi do-stavki. Poklicani Mlinarjev Franc se je sodišču
in se tako stvori podlaga novi družini, ki bo pod njegovim energičnim vplivom gotovo narodna, — ne, upam, da ne bo nihče krivo razumel, češ, da hočem s tem trditi, da slovenski uradniki sploh drugih namenov in drugega dela nimajo. Tako zloben nisem! Sicer pa odkritosrčno povem, da mi je človek, — tukaj mislim uradnike, — ki si ustvari družino in tako da narodu svojemu nov, krepek materijal, tisočkrat ljubši, nego oni, ki v enomer kriči in kriči — in nič ne doseže!
A da se vrnemo k našem pravem predmetu. Rekli smo že, da si nemški uradnik v primeri z našim lahko dovoli tisočkrat več. in zgodilo se mu ne bo nič. Slovenskemu uradniku pa še hočejo zagreniti tisto malo zabave, kar se je lahko udeleži. I lastni kolegi nasprotne mu narodnosti kot — denuncijanti — i brutalna aila proti njemu iz nacijonalnega fanatizma vzburjenih duhov, i naposled nekaka rezultanta prvih dveh faktorjev — vladni organi — vse to spremlja slovenskega uradnika na njegovem trnjevem potu in ga naposled oropa edinega veselja, ki ga lahko še ima — bivanje v rodni zemlji! —
D i je temu res tako, hočem na kratko dokazati 8 par slučaji:
V Ljutomeru je bil pri sodniji edini slovenski uradnik g. M. Kocuvan. Edini slovenski uradnik, ker se je edini zavedal svoje narod nosti in to zavest svojo kazal tudi s tem, da je zahajal k slovenskim zabavam in se sploh gibal izključno v slovenskih krogih. To je silno peklo njegove kolege — renegate — njegove predstojnike in na vsak način so se hoteli, bodisi potem že na ta ali oni način, rešiti tega edinega slovenskega uradnika. In ponudila se jim je v to prav lepa prilika. Dne 20. julija 1902 obhajalo je slovensko ferijalno akademično dru štvo „Bodočnost" v Ljutomeru svojo ustanovno slavnost. Ljutomerski nemčurji so se obnašali takrat napram slovenskim akademikom in napram slovenskemu občinstvu sploh v skrajni meri izzivajoče predrzno! Posledica tega je bila poleg nekaterih drugih tudi V- oster dopis proti ljutomerskemu predrznemu nemškutarstvu v „Süd-steirische Presse", dopis, ki je izšel, kakor omenjam pozneje, iz akademičnih krogov. Kmalu na to, respektivno šele prihodnjo pomlad se je začela naenkrat disciplinarna preiskava proti gosp. Kocuvanu radi tistega članka.
odtegnil, brat njegov pa je izpovedal, da ga je on sicer obiskal, ali čez nekaj dni zopet odšel, rekoč da ob najbližji priliki jo potegne v Ameriko. Na vprašanje sodnika, ob kateri uri ga je Franc obiskal, rekel je ta, da se ne spominja dobro več. Ker tudi drugi sorodniki niso znali o njem nič kaj povedati, spoznalo se je, da je sled za njim brezuspešen.
Četudi je nagli pobeg tega zlodejca bil kaj sumljiv, vendar na zatožbo ni imel mnogo vpliva. Ta je slonela trdno na tem, da zatoženi ne more opravičiti svoje odsotnosti ob času — dejanja.
Veliko škodovala je Vrbi tudi trdovratnost, s katero je zamolčal svoje razmere k dekletu, katera je bila medtem v težki bolezni. Pri vsa-kratnem izpraševanju o tem, zapletel se je v nove zanjke.
Nič ni pomagalo v tem oziru prigovarjanje sodnika, niti pritisk njegovega zagovornika, niti mile prošnje prijateljev, ki so ga obiskali. Te razmere razjasniti, s katerimi edino bi se dala izkazati njegova nedolžnost, tega on ni hotel za celi svet ne!
Barbika, katera bi z eno samo besedo ga mogla rešiti, bila je medtem o težki bolezni in brez zavesti. — Sicer se bi ona gotovo za trenotek ne obotavljala, da bi njegovo nedolžnost dokazala.
V zaporu on ni znal kar nič o njenem stanju. Upal je danzadnevom da sliši njeno be sedo, ki ga bode rešila. — V sanjah videl jo je, kako mu odpira vrata ječe in prinaša radostno vest o svobodi njegovi.
Da bi njej dobro ime ljubše bilo nego razo det:e, da mu je naklonjena in s tem izpoved o dogodku, kar edino bi ga rešilo, to je bil dvom in črv, ki mu je glodal srce. Da bi ga bila popolnoma pozabila, tega ni hotel in mogel verjeti, četudi ga je nejasno in trdovratno molčanje
Pa kako je slavna gospoda „pogruntala", da mora biti g. Kocuvan dopisnik? Neki Dru-škovič — moral bi ga po njegovem pravzaprav pisati Druschkowitsch — sluga pri tukajšnji sodniji, bivši Slovenec, sedaj seveda „Veliko-nemec", je stanoval takrat pri g. Kocuvanu in našel rekoč — oprostite — na stranišču košček papirja, na katerem si je g. Kocuvan skiciral nekaj temnih strani iz značajev tukajšnjih nem-škutarjev, hoteč to morda nekoč vporabiti res kot podlago kakemu dopisu. No in potem se je imenovani Druschkowitsch preselil pa oddal do-tični listič svojim predstojnikom, ti so seveda vsebino lističa natanko pretuhtali in — strašno ! — našli so, da se je skladala jako z vsebino dopisa v „Südsteiri8che Presse". Kakor bi dva različna človeka ne mogla najti na enih ie istih individuih enih in istih napak. No, logični sklep slavnih kapacitet je bil, da je g. Kocuvan avtor inkrimini-ranega dopisa in da mi ra v disciplinarno preiskavo. In tako se je tudi zgodilo. Jasno ae je videlo v celem procesu, da ga hočejo ali prestaviti ali penzijonirati. Saj drugo ni bil njihov namen! In dasi je g. Kocuvan na podlagi izjave g. Vlad. Pušenjaka, akademika in takrataega tajnika „Bodočnosti", ki je bil avtor dotičnega dopisa, stal pred javnostjo gotovo popolnoma opran, so tirali zadevo vendar še celo leto dalje. Nazadnje je g. Kocuvan, ki je sicer sam imel namen in željo v kratkem stopiti v pokoj, sam prosil za vpokojenje in isto seveda v najkrajši dobi — dobil je celo telegrafano rešitev — dosegel! Takšno je nemškutarsko denunc'jantstvo v službi naših vladnih organov 1 — Da preidem na drug slučaj : „Grazer Tagblatt" je z dnem 18. sušca t. 1. prinesel iz Rogatca z dne 16, sušca 1904 sledeče: (Windische Hetzer!) Sonntag, den 13. d. M. ereignete sich in unserem stramm deutschen Markte ein bedauerlicher Vorfall. Der windische Steueramtspraktikant Kuhariö suchte die gemütliche Unterhaltung einer deutschen Gasthausgesellschaft dadurch zu s'ören, daas er den ganzen Abend hindurch provozierte und trotz wiederholter gütlicher Ermahnungen der Beleidigten seine Herauforderungen fortsetzte und schliesslich handgemein wurde. Infolgedessen kam es zu einer Schlägerei, in deren Verlauf Kuhariö
und der windische Steueramtsadjunkt Tajnik
njeno bolj bolelo, nego vsa bridka, nezaslužena — osoda.
Končno pa ga je nadlogar v spremstva sodnika obiskal in razodel, v kakem stanju nahaja se sedaj Barbika. Zvedevši to žalostno vest, spoznal je Vrba takoj nevarnost, da ko bi sedaj on tajnost razodel, utegnil bi ubogo devo z raz burjenjem pahniti v nevarnost — smrti. Prej nego se to zgodi, raje on sam vse pretrpi in naj bode to tudi najhujše.
V takih okolščinah minolo je par tednov, medtem pa je izpraševalni sodnik izročil celo stvar porotnemu sodišču To je določilo že dan razpravi, na kar je ljudstvo na daleč okoli že komaj čakalo, kajti pozornost na ta zločin bila je velikanska.
Samoobsebi zanimiv ta slučaj je bil tudi povod, da se ob njem kosajo duhoviti pravniki. V očigled nebrojnega zanimanja ljudstva, katero je stari državni pravnik smešno „stranske porotnike" imenoval, prevzel jo posel zagovornik» mož, kateri je bil znan kot navdušen svobodo-mislec in izboren govornik.
Na teh pripravah kazalo je vse, da bode razprava vrlo zanimiva, ne samo po vsebini svoji nego tudi po duhovitosti dveh nasprotnih si govornikov. — Z največjim zanimanjem se je ljudstvo zbiralo določeni dan v dvorani porotnega sodišča.
Na vzvišenih sedežih spredaj v dvorani s® sedeli izžrebani porotniki. — Bili so to mešičani, kmetje in obrtniki. Na posebni mizi pred mjimi ležala je obtoženčeva puška, zraven še eden naboj in pa krogla, ki se je našla v telesu umorjenega. Poleg tega je bil zelen jopič obtožemčev, na katerem je bilo videti par krvavih madležev in pa še zlata ura umorjenega, katera je kazal» ravno tri četrt na deseto uro.
Po drugi strani dvorane zavzeli so se»dež« svedoki, med katerimi so poslušalci posebno opa-
eine körperliohe Züchtigung erhielten und dann an die Luft gesetzt wurden. E3 wäre sehr erwünscht, wenn derlei unliebsamen Vorkommnissen in den deutschen Orten Untersteiermarks durch die Bestellung deutscher Beamten vorgebeugt werden würde.1'
To diSi vsekakor po denuncijaciji ! Da pustimo vse druge bedaste opomnje v članku o „nemškem" Rogatcu, o nemških uradnikih itd. popolnoma na stran, naj sledi tukaj samo suho dejstvo dotičnega dogodka, kojega so hoteli rogaški re-negatje, seveda v intimni zvezi z raznimi .vplivnimi* germanskimi osebami, uporabiti v podlo sredstvo denuncijanstva, kojega posledica je pri slovenskih uradnikih pač navadno disci plinarna preiskava in premeščenje! V članku omenjeno nedeljo bila sta gg. Kuharič in Tajnik v družbi nekih gospodičen v gosteh pri učiteljih tamošnje slovenske šole. Ko sta zvečer prišla v svojo stalno gostilno večerjat, so ju začeli tam zbrani nemčurji izzivati. Brez vsakega odziva na provokacije se je vsedel g Tajnik k družbi igralcev in sam igral zraven, g. Kuharič pa v družbo znanih mu dam. Končno so izzivali nemčurji tako predrzno, da je bil g. Kuharič pri moran jih zavrniti s par besedami, na kar so utihnili. Ko so se dame iz družbe g. Kuhariča odpravile, ostal je g. Kuharič še kake četrt ure v gostilni, potem pa sta oba z g Tajnikom odhajala. Komaj je bil g Kuharič med vrati, planejo nanj nemčurji s palicami. Bili so želez' niški uradniki, dva učitelja nemške šole ter pa tržanov — pobalinov. G. Kuharič se seveda ni pustil kar tako meni nič tebi nič mlatiti, ampak se je obrnil in se branil tudi s svojo palico, med tem ko je g. Tajnik, ki je ostal v sobi vsled hitrega pritiska nemčurjev, odzadaj udrihal po nemčurskih buticah. Tako je nastala res, kakor pravi nemčurski dopisun — bitka. A na stane tukaj drugo vprašanje. Kdo je kriv? Iz objektivno navedenega dejstva pač lahko sodi vsakdo. In nastane drugo vprašanje : Kako podlo so hoteli nemčurji izrabiti ta slučaj? Izpostavili so pred javnost slovenskega uradnika kot izzivalca, hoteč jima s tem 1. pokvariti karijero; 2. provzročiti, da bi bila kot „nacijonalna huj skača", kakor bi se glasilo v dekretu, premeščena kam v blaženo nemško zemljo.
zovali moško postavo nadlogarja in pa glavno pričo, onega lovca.
Na ukaz predsednika je bil priveden zato-ženec v dvorano pred sodnike.
Oči vseh so se uprle vanj, na nesrečnega mladega moža, katerega postava je kazala takoj na prvi pogled, da on ni zmožen tega hudodelstva. Njegov bledi, upali in pošteni obraz vzbujal je kmalu pri poslušalcih sočutje; zlasti pričujoče gospe niso mogle verjeti, da je on hudodelec. — Oblečen je bil kot po navadi, precej okusno, zlasti lahek, zelen jopič pristojal mu je prav dobro.
Ko je prvi šum po dvorani utihnil, prečitala se je zatožba, obsegajoča znane okolnosti. Izde lana je bila kaj premišljeno, pa tudi enostransko, ter je skušala dokazati krivdo obtoženca, opiraje se najprej na razpor zatoženca z umorjenim, potem pa na nejasni odgovor, kje se je obtoženec mudil ob času umora,
Spočetka prijazno mišljenje občinstva o za-tožencu jelo se je mešati z obžalovanjem nad njim, kajti njegova krivda se je na več načinov dokazovala. Po prečitanju te skrbno sestavljene zatožbe, ki je bila mojstrsko pravniško delo, bila je videti večina poslušalcev, kakor tudi porotnikov prepričana o krivdi zatoženca.
Med tem časom je sedel Vrba kakor neob ßutljiv, ne zmeneč se za celo stvar. — Nobeden migljaj telesa ali obraza ni kazal strahu, ko da ne bi vedel, da mu gre za — življenje. To ni bilo licemerstvo ali brezčutnnst, nego hladno sa-mozatajevanje, izredna udanost v previdnost Vsemogočega, obenem pa globoka žalost nad teptanjem pravice, kar je vse v tem trenotku napolnjevalo njegovo dušo.
Šele ko mu predsednik stavi vprašanje, zgane se, vstane in z jasnim glasom povdarja, da se ne čuti krivega.
Nato se zaslišijo priče. Nadlogar prvi izpo veduje z ginjenim glasom. — Povdarja najprej
Vsekakor .blagi" nameni nemškutarskega moralnega nasilstva, ki mu še ni bilo dovolj fizično nasilstvo, izvršeno na zavratni način:
Pristaviti imam, da poznajo g. Kuhariča vsi uradi, pri katerih je doslej služboval, v Ptuju, Ljutomeru itd., kot vestnega uradnika, kot sicer prepričanega Slovenca, ki pa se v javno življe nje ne vtika.
To pot se je sicer nemčurski gospodi iz vedena komedija denuncijanstva in nasilstva ponesrečila, ker v disciplinarno preiskavo nista prišla gg. Kuharič in Tajnik — ampak želez niški uradniki in učitelji — pač pa je bil pred kratkim g. Kuharič imenovan c. kr. davčnim pri-8tavom!
Tretji slučaj se ravnokar še doigrava in sicer v Ljutomeru Ker še ni pri koncu, zato si ga prihranim za drugo pot. J. M ... er. —
Celjske in štajarske novice.
—	Zmaga je naša! Navzlic vsem lumpa-rijam in lažem, ki so jih Nemci trosili v zadnjem času pred volitvami, smo vendar zmagali v ve leposestvu. Slovenski kandidatje so dobili po 29 glasov, nemški pa po 28. Celjski okrajni zastop ostane v slovenskih rokah. — Zaradi volitev nam ni bilo mogoče pravočasno izdati današnje številke. P. n. naročniki nam bodo to pač oprostili.
—	Promocija. — Danes je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava gospod Fran Vidovič, pravni praktikant pri dež, sodniji v Gradcu
—	Celjski nemški razgrajači rekrutirajo se večinoma iz mestnih pometačev, pisačev in .piskačev". Tako je neki mlečnozobi pobič, ki sliši baje na ime Schellberger, po poklicu magi-stratni pisač in piskač pri nemški godbi, žalil v ponedeljek popoldne na nesramen način slovenske goste v Faningerjevi gostilni. — Ko sta namreč dva Slovenca iz okolice med seboj se slovenski pogovarjala, pristopi ta človeček k njima, udari s palico po mizi ter ju zmerja z „veifluchte windische Bagage", češ, da v nem škem Celju nimata pravice „windisch" govoriti. Dotičnima gostoma se je seveda prenizko zdelo se s takim človekom prepirati, ter sta plačala
dobre lastnosti svojega pomočnika, njegovo zvestobo, ubogljivost, miroljubnost in nravno življenje. Vendar b koncu pove tudi razpor med njim in Rudolfom, kateri se je večkrat ponavljal, tako da je bil on vsled tega namenjen Vrbo iz službe izpustiti. V podrobnostih je povedal nadlogar tudi, ob kateri uri je zatoženec oni večer dom zapustil, drugega pa o zločinu ni mogel povedati ničesar.
Vse drugače.je bilo izpovedanje druge priče — lovca. — Ta je pravil s čudno natančnostjo, kakor da bi se bil na pamet naučil, najprej zgodbo o prejšnjem „napadu" zatoženca na umorjenega Rudolfa, prištevajo prvemu povod razpora, kakor tudi sirovost njegovo, proti kateremu je bil ubogi mladi gospod krotko jagnje, — pravi angel. — Že takrat je bil po njegovem mnenju Vrba pripravljen umoriti mladega gospoda, le njegovemu posredovanju se je posrečilo to za-braniti.
„Žalibog", govoril je s hinavsko potuhnje-nostjo, „da se mi ni posrečilo to tudi sedaj storiti. Tisočkrat rad bi bil tvegal svoje življenje zanj, ali to se ni moglo zgoditi. K največji moji žalosti nisem bil prisoten nesrečnemu dejanju, prišel sem prepozno, da bi mogel kaj storiti. Ko sem se vrnil —"
„Kje ste bili in kaj ste delali v tem času?" vprašal je naglo neki porotnik, preprosti kmet, prekinivši izpoved lovca.
„V vasi", odvrne ta nekako nejevoljno, „v gostilno sem šel po ukazu gospoda, da sem kupil žganja v prazno čutaro".
„Neverjetno mi je, da bi vas gospod tako daleč poslal. Ah je bil Rudolf udan pijači?"
„Bog obvaruj! Toda pri bližajoči se nevihti, menil je mladi gospod, da bi mu ne škodovalo malo pijače, ker — zrak se ob takem vremenu ohladi in bal se je prehlajenja".
Ta izpoved, Katera je med porotniki vzbudila majhen nasmeh, zdela se je porotniku ne-
in odšla. Celo navzoči nemški gostje so se zgražali nad predrznim in nesramnim obnašanjem te nemške mestne olike. — Ako hoče torej g. župan Rakusch v resnici s slovensko okolico v miru živeti, naj odpravi poprej iz mesta vse tiste nemškutar8ke razgrajače, katere mesto vzdržuje, da napadajo potem mirne Slovence.
—	Čndna policija. Znano je, da tukajšnja „vahtarca" vedno in vedno hnjska zoper dijake slovenskega gimnazija, katerim niti svežega zraka v tudi od Slovencev vzdrževanem mestnem parku né privošči. Vsaka številka „vahtarce" poživlja nemško občinstvo, naj slovenskim dijakom onemogoči poset mestnega parka. Za take hujskarije je seveda celjska barabarija nad vse dovzetna in je z ozirom na „vahtarčno" pisanje napravila nekak oddelek policije, koji je namen paziti, da ne pridejo slovenski dijaki v park. Pol ure pred poukom pridejo ti novodobni policisti, med katerimi je tudi nek uslužbenec okrajnega sodišča v Celju v park s klicem, da sedaj začne inšpekcija, katera ima vse slovenske dijake (windische Studenten) iz parka izgnati. Svoje delo začnejo s tem, da mirno se učeče dijake toliko čaea s svojimi neslanostmi nadlegujejo, dokler se ti ne umaknejo. To pa še ni zadosti ; ta faki naža se potem nastavi na ozko brv, vodečo iz parka proti šolski ulici, ter podstavlja mimoidočim noge. Kako lahko bi se na ta način komu pri padcu noga zlomila ali pa kaka druga poškodba prizadejala?! Kaj pa če bi mestna policija kot varnostna oblast male na prste stopila tem mladim fantalinom?! Če ne bo kmalu reda, si bomo na kratko sami pomagali in take slučaje naznanili sodišču, da dobijo ti zlikovci zasluženo kazen. Imena in priče so nam danes že na razpolago, pa bomo še počakali, ker nočemo kakor to delajo naši nasprotniki, nikogar brez potrebe pripraviti ob kruhek, čeprav za svoje lumparije ne zaslužijo naše prizanesljivosti.
—	Izgubil se je na poti iz Škofjevasi do Celja možki prstan z rdečim kamenom. Pošten najditelj naj ga odda proti primerni nagradi pri uredništvu „Domovine".
—	Razmere na 0. kr. celjski cinkarni smo zadnjič nekoliko razsvetlili s podatki, ki nam jih je podal nedeljski zaupni shod delavcev. Da nam ni bilo mogoče celega ogromnega gradiva
zadostna, da bi ga umirila. PoSepetal je nekaj svojemu sosedu, kateri mu je prikimal.
Nato je lovec nadaljeval svojo izpoved, ali nekako raztreseno. Šele sčasoma prišel je zopet do prejšnje „ganljive" besede. — Pravil je živo, kako je našel v strašnem trenotku svojega go speda mrtvega, pri njem pa klečečega obtoženca kako je opazil na tem krvave madeže, kako da je bil ta bled in zmešan, da skoraj ni vedel, kaj je govoril itd.
Kakor je občinstvo, tako so tudi porotniki sledili z napeto pozornostjo pripovedovanju te priče, katera se je obnašala bolj kot tožnik, nego priča.
Da se zmanjša in ublaži vtis njegove besede, skušal ga je zagovornik z raznimi vprašanji spraviti v zadrego. Toda njegove trditve so bile vedno enake, da se ni dalo nič storiti za nesrečnega zatoženca.
Ker se pri verodostojnosti priče, kakor tudi v celi njegovi izpovedi ni dalo nič ovreči, pri-puščen je bil priča k prisegi.
Manj zanimiva bila je izpoved drvarjev, katera je večinoma le potrdila znani dogodek med zatožencem in Rudolfom, kakor tudi, da se je zatoženec mudil oni nesrečni večer pri njih.
Po končanem zaslišanju prič podeli predsednik besedo zagovorniku, kateri je z znano svojo zgovornostjo skušal zatožbo zavrniti. Pred vsem je svaril pred nevarnostjo, da bi se iz samih slučajev sklepala gotova resnica in po njih sodila pravica. Kazal je na neomadeževano življenje zatoženca, kar je njegov predstojnik najbolj jasno izpovedal. Če je bil zatoženec nagle narave, kar je pokazal pri znanem „napadu", je to obžalovanja vredno, pač pa je zato gotovo imel veliko vzroka, čeravno priča lovec nasprotno o tem govori. Sploh on smatra izpoved te priče za pristransko, katera gotovo izvira iz sovraštva do zatoženca.
porabiti je pač lahko amljivo, kajti na celem, več ko dve uri trajajočem zborovanju ni bilo čuti drugega kakor pritožbo za pritožbo. Kakor smo že zadnjič poudarjali, smo trdno prepričani, da bodo delavci s posredovanjem državnega poslanca g. Žičkarja gotovo dosegli svoje opravičene zahteve po zboljšanju svojega bednega stanja, kajti ako je le še količkaj pravice pri c kr. avstrijski vladi, mora ista korenito poseči vmes, ako si noče še dalje nakladati na svoje rame odgovornosti za naravnost škandalozne, vsak človeški čut globoko žaleče razmere v c. kr. cinkarni. Naj bi bila ta tovarna privatna last, kako hitro bi potem imel lastnik iste opravka s c. kr. oblastmi, kako hitro bi mu potem zagro žili s celo vrsto paragrafov, ali ker je tovarna last države, potem naj morda ostane vse pri starem! Delavci, kateremu se že vsakemu na licu čita, da nosi v sebi kal smrti, naj se še dalje izkoriščajo, še dalje naj se jim odtrguje ena borna plačica, katere je ravno toliko, da jim ni mogoče ne umreti ne živeti, in še nadalje naj se jih šikanira s kaznimi itd.!? Ne, tega mora biti konec! Ako je že sedaj prava sramota za državo, da je pripuščala dosedaj take razmere, temvečja sramota bi bila zanjo, ako bi odslej ne storila ničesar za odpravo teh nezaslišanih razmer. Delavske zahteve so tako utemeljene, da je vsak ugovor nemogoč. Prepri čani smo, da bomo mogli v kratkem poročati o ugodnih uspehih delavske akcije. — Opozarjamo pa delavce še enkrat, da naj bodo solidarni. Eden za vse, vsi za enega! Ne poslušajte onih ljudi, katerim je le zato, da bi si iz sedanjega vašega tužnega stanja kovali zase kapital. Varujte se mačk ki spredaj ližejo, zadaj pa praskajo. Med seboj imate ljudi, ki bi se radi prikupili navzgor, kateri skušajo osmešiti vaše prizadevanje, ki hočejo vašo dobro stvar prikazati v slabi luči, ki vam morda celo odgovarjajo, da ne bi nadaljevali započete akcije! Varujte se jih! Ne verujte onemu Hölzlnu in onemu Rešetarju, ki se norčujeta iz vašega skupnega dela, katera vam pravita, da vam „bindišarji" ne bodo nič pomagali. Kdo vam bo pa pomagal? Ali morda Nemci in nemčurji? Kdaj so se pa zmenili za vas ! Ko pa ste se obrnili na „Slov. del. podporno društvo", vam je bilo isto takoj pripravljeno po
magati z vsemi mogočimi sredstvi in vam bo tudi pripomoglo do končne zmage vaše pravične stvari. Naj Hölzl in Rešetar zabavljata zoper Slovence, kolikor hočeta, naj se posmehujeta vašemu in našemu trudu, nič ne de, vsak po svoje: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Kar vas pa je v resnici mož, katerim je naša stvar sveta, le naprej v boju za pravico! Zmaga mora biti vaša!
—	Podelitev častne kolajne za 40 letno zvesto službovanje. N. prevzvišenost gospod namestnik na Štajarskem podelil je z odlokom z dne 27. aprila 1904 št. 1064/praes nadučitelju v p. Janezu Rupnik častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje.
—	Svari se pred izselitvijo v Brazilijo. C. kr. namestnija v Gradcu je naznanila z odlokom z dne 19. aprila t. 1. št. 10.520 sledeče: Kakor je ministrstvo za notranje zadeve izvedelo, ustanovilo se je v Rio de Janeiro pod imenom „Empreza di Colonisaipao brasileira" neko podjetje, kojemu namen je, potom podpisovanja de-ležnic v Evropi, posebno na Francoskem, prido biti si kapital in tega porabiti za koloniziranje ozemlja o različnih državah Brazilije. Ustanovitelja tega podjetja — to sta neki France Tra-winski in Andrej Tramu, ki sta si izvolila zastopnikom nekega Aleksandra Prvust v Rio de Janeiro — iščeta pri posameznih državnih vladah v Braziliji brezplačne prepustitve državnega zem ljišča in sta zdaj z vladami držav Matto Grosso in Minas Geraes v rečeni namen v pogajanju. Po načrtu podjetništva razdelilo bi se od države prepuščeno zemljišče na srečke po 15 ha, ki bi se obljudilo z naseljenci slovanske narodnosti iz AvstroOgrske države, kojim bi se obljubilo prosto potovanje do omenjenega kraja in mate-rijelno podporo za prve mesece naselitve, naložila bi se jim pa obveznost, dajati skozi 20 let družbi polovico zemljiščnega haska. Ministrstvo za notranje zadeve odsvetuje, spuščati se v kako pogajanje z rečenim podjetjem in sicer zaradi tega, ker to podjetje, kolikor znano, nima do zdaj nikakega kapitala, ne zemljišča. To se naznanja v zmislu odloka c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 31. marca 1904 št. 10612 z naročilom skrbeti za to, da se predstoječa informacija kolikor mogoče obširno ljudstvu naznani.
i — Obrtno-nadaljevalna šola v Žalcu. Na tej šoli je bilo v minolem šolskem letu (1. okt. 1903 do 30 aprila 1904) vpisanih 57 obrtniških vajencev in sicer v pripravnici 18, v I. razredu 21 in v II. razredu 18. Koncem šolskega leta ostalo jih je še 48. Od teh je bilo 8 stavbene, 15 mehanično-tehniške, 2 umetniške, 1 kemično-tehnične, 3 šiviljske, 18 oblačilne in 1 druge obrti. Vladni komisar, g. profesor Kneschaurek iz Gradca obiskal je obrtno nadaljevalno šolo dne 24. m. m ter se o uspehih iste pohvalno izrazil. Stroški šole znašali so o minolem šolskem letu 1562 K 39 vin., h kateri avoti so prispevali: država 400 K, dežela 200 K, okrajni zastop Celje 400 K, trgovska in obrtna kamora v Gradcu 100 K, občina Žalec 250 K in Savinska poso lilnica 300 K. Stroški za enega vajenca pridejo torej povprečno na 27 K. Dne 1. maja t. i. razstavili so obrtniški vajenci svoje risbe in svoja druga pismena dela v risalni dvorani; razstava je trajala od 8. do 11. ure dopoldne — a v teku treh ur obiskovalo jo je le trinajst oseb ; izmed teh je bil po eden obrtniški mojster iz Žalca, Vrbja in Zg. Ložnice, ena ženska, pet ali šest pomočnikov in tri druge osebe. Izmed žalske inteligence in udov načelništva rokodelske zadruge ni bilo nikogar! Vsled te malomarnosti sklenilo je učiteljstvo obrtne šole, katero je imelo s prireditvijo mnogo truda, da je bila letošnja razstava zadnja. Pa še nekaj ! Vodja šole nameraval jt, letos v Žalcu prirediti tudi razstavo obrtniških del tukajšnjih vajencev in je v tej zadevi že pisal obrtno pospeševalnemu zavodu štajarskemu v Gradcu, kateri mu je tudi obljubil darila v znesku 120 K. Druga darila bi se bila še dobila od trgovskega ministrstva, od deželnega odbora, od trgovsko obrtne kamore, od okrajnega zastopa in od Savinske posojilnice — v skupnem znesku najmanj 300 K. Kako prav bi bil prišel ta denar vajencem — a vodja je napravil račun brez krčmarja, kajti rokodelska zadruga v Žalcu, pod katero firmo bi se bila razstava vršila, izrekla se je zoper razstavo.
— Zahvala. Podpisano kmetijsko društvo izreka tem potom velezaslužnemu deželnemu poslancu gosp. Iv. Kočevarju v Sred šču najpri-srčnejšo zahvalo za društvu podarjene kor. amer. divjake. Kmet. društvo Stara cesta in okolica.
V daljšem govoru je naglašal, da je bil za-toženec ob določenem času gotovo v svojem re virju na straži, pa ko je slišal strel, je kot vesten stražnik hitel na mesto nezgode ; četudi ta kraj ni ravno spadel v njegovo področje.
Kot važno okolnost označeval je govornik srečanje Vrbe z znamenitim roparjem, kateremu, primerjaje njegovo življenje, se bi to hudodelstvo veliko ložje pripisovalo, nego temu dosedaj nepokvarjenemu mladeniču. Ne ta, najbrž oni Mlinarjev Franc izvršil je ta zločin. To dokazuje tudi njegov nagli pobeg v daljno Ameriko. Vrbovo obnašanje po nesreči pa prav posebno dokazuje njegovo nedolžnost. Ko je imel med časom na straži pri mrtvecu toliko prilike za beg, bil bi gotovo to storil, ako bi se bil čutil krivega. Tako pa je čakal vestno, dokler ni prišel nadlogar s svojimi tjakaj.
K koncu je opominjal govornik porotnike k največji opreznosti v tem tako kočljivem slu čaju, da bi z naglico si morda ne nakopali krivice na svojo vest. Upal je od njih razsodnosti svojemu klijentu popolnega oproščenja, ako pa tega ne, pa v kazni vsaj mnogo polajšanja.
Navdušen in ganljiv govor je bil sprejet od občinstva sicer z odobravanjem, ali na zatožbo imel je le malo vpliva. V glavnih potezah namreč ni mogel zavrniti izpovedi prič.
Državnemu pravniku se je v kratkem govoru posrečilo zasukati sodbo na nasprotno stran in splošno mnenje porotnikov ter občinstva prepričati o resnični krivdi zatoženca. On je storil zločin, srečanje s tihotapcem pa si je izmislil, da bi na njega zvrnil sum hudodelstva.
Na vprašanje predsednika, ali ima zato-ženec še kaj povedati, odkima ta, da ne. Nato predsednik še v kratkih besedah ponovi celo zgodbo, priporočajo porotnikom naj bodo v sodbi previdni, naj brez ozira na osebo izrečejo svojo misel.
Kakor v grobu bilo je tiho po dvorani, ko | je predsednik svoj govor skončal. — Nihče ni dvomil o obsodbi zatoženca, na katerega so bile oči vseh vprte. — Toda v tem trenotku našel se je mož, kateri je bil prepričan o njega nedolžnosti.
Tedaj, ko so porotniki vstajali s sedežev, da bi šli v posvetovalno sobo, pristopil je od njih prej omenjeni preprosti kmet k mizi, na kateri je ležala puška in naboj, kakor tudi krogla, vzeta iz mrtveca. — Prav pozorno je ogledoval puško, še posebej pa obe kroglji.
Kakor bi ga blisk obšel, zažarel mu je obraz, oči so se mu posvetile in zagoreli obraz se mu je razvnel od razburjenosti. Pokliče še druge porotnike, kaže jim puško pa obe krogli, držeč ju v tresoči roki. Možje bo stali osupnjeni in pogledovali drug drugega.
Tudi predsednik in svetovalca so pristopili, hoteči videti vvrok, ki porotnike zadržuje in vznemirja.
Ta nenavadni nemir vplival je tudi na občinstvo in razširil se po celi dvorani. Obtoženec to zapazivši jel je iznova upati. Videl je, kako kmet porotnik kroglo iz mrtveca vzeto skuša potisniti v puškino cev, kar pa se mu ne posreči. Z očividnim zanimanjem sledi občinstvo temu poskusu. — Tudi državni pravnik in zagovornik se približata. Občinstvo je delalo hrup, da je predsednik moral zažugati, da bode dal dvorano izprazniti, ako ne bode miru
Ko je nastal zopet mir in so porotniki zasedli svoje prostore, izjavi predsednik, da je končano preiskavo treba iznova začeti. — Nato prosi gospoda nadlogarja, naj on kot strokovnjak presodi omenjeno okolščino glede krogle, katero je preiskovalni sodnik in tudi državni pravnik prej pozabil uvaževati.
Po brezuspešnem poskušanju jn primerjanju obeh krogel, izjavi nadlogar, da v truplu najdena I krogla ni mogla nikakor biti izstreljena iz te
j puške. Po teži, velikosti in obliki je čisto drugega kalibra.
Iznova zaori radosten vzklik po celi dvo raui, kateri tudi v srcu obtoženca najde burni odmev.
S sklenjenimi rokami in tiho molitvijo na ustnicah, je sedel ta poleg svojega zagovornika, občudovan od ljudi, kateri so ga še malo prej kot zločinca obsojevali in preklinjali.
Globoko ginjen, sliši sedaj, kako državni pravnik svojo obtožbo proglasi za ničevno in nato, kako ga predsednik sodišča spozna nedolžnim in obenem prostim.
Z velikansko radostjo pozdravlja sedaj vsa množica nedolžnega Vrbo, kateri ob rami gospoda nadlogarja in svojega zaščitnika zapušča sodne prostore. Še bolj nego to zmagoslavje, razveseli ga pozdrav njegove drage Barbike, ko se je vrnil domu v logarjevino.
Z vzklikom polnim radosti vrgla se mu je v naročje, ne boječa se prisotnih roditeljev. Pred vsemi razodela je svojo ljubezen do njega, tajno srečanje njuno v gozdu, o katerem Vrba ni hotel izpovedati, zaradi česar se ni mogel opravičiti, da je bil odsoten ob času umora.
Po naredbi gospoda nadlogarja vršila se je še tekom leta poroka v vaški cerkvi. Združil se je srečen par, katerega je vsa okolica spoštovala in ljubila. — Na tej veselici bila sta tudi blagi kmet porotnik in pa odvetnik zagovornik. Slišale so se napitnice na ženina, njegovo odkrito nedolžnost in pa srečno najdenje pravice.
O Mlinarjevem Francu ni bilo ne duha ne sluha. Tudi lovec se je preselil iz onega kraja, ker ga je ljudstvo grdo gledalo. „Črna Liza" pa se je potepala še nekaj časa okolu, dokler je niso nekega dne našli v gozdu na mestu, kjer je bil Rudolf ustreljen — obešeno na drevo. V obupu segla je po lastnem življenju.

—	Iz Brežic. Neki gosp. Weg iz „Deutsch Heima" napada miroljubne Slovence v slovenskih gostilnah s tem. da jih sili njemu na blateni .Heil" tudi s „Heil" in sploh le nemško odzdraviti. Ako se temu sitnemu gospodu eden ali drugi Slovenec umakne, še po ulici za njim tpje „Gute Nacht, Heil, Heil ..." in zmerja. S srojim dobrim prijateljem nemčurčkom se pa iz «roje prijateljske ljubezni prav po fantovsko — stepe Pač lepo--.	%
—	V Dravo je padla v Mariboru 6 letna deklica Mihelak ter utonila. Skočiti je hotela na brod preden je bil isti popolnoma pri kraju.
Poziv.
Pred letom ustanovilo se je „društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele'.
Dne 1. junija 1903 vršil se je prvi občni zbor; sklenilo se je marsikaj, pa ker je zanimanje gospodov kolegov za to društvo bilo dosedaj nedovoljno. se ni vse izpeljalo, kar se je sklenilo ; vendar pa. ker naj to društvo zastopa jako ve-levažni stan, sklenil je odbor, da se skliče drugi občni zbor; vabite se torej vsi gospodje kolegi, da se zagotovo, popolnoma zagotovo udeležite tega glavnega shoda, kateri se bode vršil na binkoštni ponedeljek, dne 23. maja 1904 ob 10. iti dopoldne v dvorani „Narodnega doma" v Celju. Dnevni red se bode pri shodu priobčil.
Glede na neprecenljivo kcrist tega društva, kar se je že itak svoječasno dovolj jasno pov- | darjalo, je upati, da se udeleži največje število j udov, sploh kolegov tega shoda.
Torej še enkrat, pridite na shod, delujte v svojem delokrogu pri kolegih, da se udeleže vsi nradniki avtonomnih uradov slovenskih dežel, Spodnje Štajarske, Spodnje Koroške, Kranjske, Primorske in Istre, tega le v njihovo korist in tndi gotovo le v prid občin 9amih (kot takih) vršečega se shoda, oziroma obstoječega društva, ki hoče le olajšati bremena, katera občine z viäokimi nakladami i. d. težijo.
Predlogi naj se kolikor mogoče še pred shodom, da bode mogoče gladko zborovati, poš-\fi/p na naslov Franc Kovača, tajnika okrajnega »stopa Šoštanj, v Velenju na Štajarskem!
Toliko za sedaj, prihodnjič več.
Odbor.
Društveno gibanje.
—	Vabilo na tombolo, ki jo priredi novo astanovljena požarna bramba na Gomilskem dne 23 majnika 1904 povodom blagoslovljenja nove društvene brizgalne v gostilni g. M, Hočevarja na Gomilskem Točno ob 3. uri popoldne vrši se najprej slovesno blagoslovljenje nove, po ' najnovejšem, na razstavi v Pragi z zlato kolajno odlikovanem sestavu od tvrdke Smekal napravljene brizgalne. Potem se prične tombola, katere čisti donesek se obrne v pokritje jako znatnih dolgov za društveno brizgalno. Darovane dobitke
v ta namen sprejema g. Fr. Cukala. Svirala bode godba na lok. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Na Gomilskem se je ustanovila prostovoljna požarna bramba, ki je pristopila tudi „Zvezi slovenskih gasilnih društev". Načeluje ji žapan g. Franc Cukala, oziroma podžupan g. Anton Virant. To društvo omislilo si je takoj novo brizgalno po najnovejšem sestavu. Ista se bode blagoslovila na binkoštni ponedeljek ob 3. ari popoldne. Po blagoslovljenju vrši se v prid društvene blagajne veselica, pri kateri bode svitala godba na lok. K obilni udeležbi vabi cenjena sosedna gasilna društva kakor tudi slavno občinstvo	odbor.
—	Čitalnica v Konjicah priredi v torek, dne 17. majnika t. 1. v svoji dvorani gledališko predstavo s koncertom, s prijaznim sodelovanjem dražbe slovenskih igralcev iz Ljubljane. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 1 krono. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Nadejati se je, da bodo konjiški, kakor okoliški Slovenci to redko prilož noat oporabili, ter se predstave polnoštevilno udeležili, kajti odlični igralci kakor tudi veleza-nimivi spored jamčita za izvanredni užitek.
—	Kmetijsko bralno društvo pri Mali Nedelji priredi dne 15. maja 1.1. društveno vese lioo v prostorih g. Senčarja ob 3. uri popoldne s
petjem, igrama „Tihotapci* in „Njegov maček* ter prosto zabavo. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na dne 29. maja 1904. K mnogoštevilni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
—	Kmetijskemu društvu pri Vel. Nedelji daroval je popolnoma brezplačno za povzdigo poljedeljstva in napredek kmetijstva vneti na rodnjak g. Vabič, nadučitelj na Runeču 800 jabolčnih drevesc, istotako dal je g. Meško Ivan, posestnik v Trgovišču brezplačno zemljišče za drevesnico. Vrlima podpirateljema društva tem potom „Srčna hvala".
—	Slov. pevsko društvo „Zvon" pri Sv. Miklavžu bi Ormoža priredi v nedelo, dne 15. majnika t. 1. v šoli veselico s petjem, šaljivimi nastopi in gledališko igro „Čevljar Smola in bogatin". Začetek ob 3. uri popoldne.
—	Vabilo na CXXXV. odborovo sejo „Slo venske Matice" v Ljubljani, v sredo, dne 18. vel. travna t. 1. ob petih popoldne v drnštveni pisarni. Spored: 1 Naznanila predsedništva 2 Potrditev zapisnika o 134. odborovi seji. 3. Poročilo o računih za 1. 1903 4 Poročilo o pripravah za redni občni zbor. 5. Tsjnikovo poročilo. 6. Eventualia.
—	Akad. teh društvo „Triglav" v Gradcu priredi v petek, dne 13 maja 1904 svoje deveto izvenredno občno zborovanje v društvenih prostorih. Na sporedu so slučajnosti.
—	Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju vahi na svoj drugi redni občni zbor, ki se vrši ; 14. majnika 1904 v spodnji „Budjeviški pivnici", j VIII. Alserstrasse št. 7. s sledečim dnevnim redom : ' 1 Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3 „Poljska ideja in stališče Poljakov med Slovani", predava tov. Pivko, phil. 4. Samostojni predlogi. 5 Slučajnosti.
Druge slovenske novice.
—	„Glasbena Matica" v Ljubljani. Vabilo. V soboto dne 14 maja 1. 190 i v zgornji veliki dvorani „Narodnega Dama" ob 8. uri zvečer koncert pod vodstvom koncertnega vodje gosp. M Hubada. Na korist penzijskemu fondu. Sode lujejo : gdč. Ana Kilar, gdč. Vida Prelesnik, gosp, dr. Gvidon Sernec, Niko Štritov, šoiski dekliški zbor „Glasbene Matice", pomnožen z oddelkom ženskega zbora „Glasbene Matice*, dijaški zbor glasbene Matice" in orkester c. in kr. pešpolka št. 27 Vzpored: 1. Dr. Anton Dvorak: Slovanski j ples št. 4. (D dur). Svira orkester. 2. a) Fr. Liszt : ' Notturno št. 3, b) V. Novak: Slovaška suita št. 3, i na klavir svira gdč. Vida Prelesnik. 3. J B. Vioti: Koncert za violino št. 23. s spremljevanjem klavirja. Svira Niko Štritov. 4. Fr. Schubert: Smfo-nija v h-moiu. I. stavek : Allegro moderato. II. stavek: Andante con moto, svira orkester. 5 a) K. Löve: Di v, nordiška balada, b) I. pi. Zaje: Do movini i ljubavi, poje g. dr. Gvido Sernec. 6. L. van Beethoven : Sonata za klavir v c duru. (Grofu Waldsteinu posvečena ) Prvi odstavek, svira gdč. Ana Kilar. 7. Dr. Anton Dvcrak : Slavnostni spev, za mešan zbor in orkester. Op. 113. Zadnja skladateljeva koncertna skladba za zbor in orhester. Poje mešan zbor s spremljevanjem orkestra. NM. V orkestru sodeluje poleg nekaterih gospodov članov „Glasbene Matice" tudi nastopni gojenci „Glasbene Matice": I violina: Ivan Karlin, Niko Štritov, Mihael Rožanc, Josip Tavčar, M'lan Trošt, Stanko Novak ; II. violina : Ljudmila Novak, Josip Pteifer, Božidar Komih, Vinko Majdič, Leopold Kovač Fran Bizjak; viola: Miroslav Dežela. Začetek točno ob 8. uri Cene prostorom : Sedeži po 3 in 2 K, stojišča po 1 K, dijaške vstopnice se dobivajo v trgovini gospoda J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni.
—	Banka „Slavija" sklicuje za 13. dan t. m. v Prago svoj 36. redni občni zbor. Iz letnega poročila, ki nem je prišlo te dni v roke, posnemamo, da je v letu 1903 prejela 6,913 740 K 15 v zavarovalnine, in da je svojim članom iz plačala zavarovalnih kapitalij, dohodkov in pokojnin ter jim povrnila škod za 4 217 694 K 46 v. Njeni rezervni fondi 80 narastli na 29 217 694 K 46 v. V vseh 35 letih svojega obstanka je izpla čala „Slavija svojim članom 78,324 623 K 17 v. Te številke govore jako zgovorno v vedno rastočem napredku te slovanske zavarovalnice, katera se je iz neznatnih početkov razvila do
finančne velemoči. — Ni čuda, da njeni milijoni gotove osrečevatelje ljudstva bodejo v oči; zato so prišli na misel, da bi se „Slavija* z vsem svojim premoženjem podeželila. Načrt se jim pa menda ne posreči, ker bo članstvo gotovo vedelo varovati svoje pravice do bančnega premoženja s tem, da zavrne vsakogar, ki bi stegoval svoje roke po njem.
—	Slovenskim pravnikom! O binkoštihse bo vršil, kakor znano v Pragi prvi znanstveni shod čeških pravnikov, na katerega so tudi povabljeni tudi slovanski pravniki. Odbor društva „Pravnika" v Ljubljani je v zadnji seji sklenil, da se shoda udeleži po deputaciji. Jako bi bilo želeti, da se tej deputaciji pridružijo še drugi slovenski pravniki. Ojobito velja to za slovenske odvetnike, ker bo iste dni v Pragi tudi shod čeških odvetnikov, na katerega so slovenski odvetniki dobili posebna vabila. — Kdor želi podrobnih pojasnil, naj se izvoli obrniti do gosp. dr. D. Majarona v Ljubljani, ki sploh prosi, da naj se mu prijavijo udeležniki, to pa čim preje. ,
—	Radi kokoši obsojen na 6 let. Iz ljubljanske prisilne delavnice odpuščeni prisiljenec 47 let stari Martin Janež je bil pred celovškimi porotniki radi tatvine kokoši obsojen na 6 let težke ječe. Po prestani kazni bo moral zopet v prisilno delavnico.
—	Žalosten konec „telovadbe." 26-letni Janez Baton je bil prišel okolu 10. ure zvečer nekoliko vinjen na železni most pri Kranju. Hotel je skakati čez ograjo, da pokaže svojemu tovarišu, kako zna „telovaditi". Ali obtičal je na oni strani ograje in ni mogel več nazaj ter padel v Kokro.
—	Vlada napram slovanskim in napram nemškim časnikarjem. Znano je, kako je delala vlada zapreke shodom slovanskih časnikarjev, kako težko je bilo tudi od železniških uprav dobiti kake olajšavo pri vožnji. Koncem junija pa bo zborovalo letos nemško časnikarsko društvo za planinske dežele v Gradcu. In vlada je takoj dovolila društvu 3000 K podpore, kakor pravi dopis ministrskega predsednika „v priznanje njegovega izvenrednega pomena za interese vseh planinskih dežel in posebno Štajarske". Tudi železniško ministrstvo je posialo 400 K „v interesu potovanja". Pristrancsti naša vlada ne pozoa.
—	Jurij Vega. Da bi slovenski narod natančneje spoznal velikega učenjaka in junaka Vego, založila je posojilnica in hranilnica v Moravčah brošuro „Jurij Vega" (predaval Fridolin Kaučič v društvu „Zvezda" na Dunaju dne 6 marca 1904). Csna izvodu 20 vinarjev. Čisti dobiček je namenjen Vegovemu spomeniku v Ljubljani. — Naročila sprejema: Anton Učakar v Moravčah.
—	96 letni morilec Pavlič, ki je, kakor kakor znano, v ljubljanski ubožnici enega svojih tovarišev - starčkov umoril, drugega pa težko ranil, ne pride pred porotnike, marveč so ga prepeljali v hiralnico. Dokazano je, da mu je duh potemnel.
Dopisi.
Šoštanj. (Občinske volitve.) Bliža se čas, ko boste vi, vrli slovenski Šoštanjčani, pokazali na volišču, da ste vi gospodarji na lastni zemlji, da ste zmožni in da tudi hočete iz svoje srede voliti može, ki bodo vas zastopali in skrbeli za napredek in povzdigo vaše občine trga Šoštanj, kateri tako hitro raste in se tako lepo razvija v njem oskrbništvo, odkar ga vodijo slovenski župani. — Naši nemčurji, ki so učenci in sluge celjskih nemčurjev, so za občinsko volitev razvili velikansko agitacijo; kar odločno so sklenili, da občina pasti v njih umazane kremplje, naj jih to velja, kolikor hoče. Zbrali so se v svojem navadnem zbirališču, in vsak je dobil nalogo, da mora pregovoriti in preslepiti pet Slovencev, takšnih, ki so bolj omahljivi. In zdaj ti letajo okrog, da se njim pot cedi v curkih po obrazu, in nekateri komaj vlečejo za seboj svoje šepave noge, samo da bi pregovorili tega ali onega slovenskega volilca, da jim dal svoj glas, ali se pa vsaj odtegnil volitvam ter šel v eno uro oddaljeno gostilno, kjer so pripravili nemčurji polovnjak vina za take bojazljivce.
Oni nemčurski gospodje iz trga, katerim sicer nos sega Se čez „fabriške" dimnike, so se kar naenkrat zelo ponižali. Le poglejte sedaj te priliznjence, kako s sladkim smehom nagovarjajo kmete z besedami: „vi očka, ki imate velike ruse, pojdite, pojdite k nam na en glaš pira", ali pa: „očka, le pojdite k nam, imamo dobro blago in po ceni !" Tako se vam te nesramne beštije laskajo in hlinijo, da so vaši prijatelji, v resnici so pa najzagrizenejši nemčurji, ki smrtno sovražijo vsakega Slovenca iz dna svoje črne duše. Toraj ti nemčurji bi radi gospodovali v naši občini, vsi poznajo Slovenca le tedaj, kedar jim prinaša s svojimi žulji prislužene vinarje, kedar iščejo pri njem dobička, drugače ga pa obkladajo z najgršimi psovkami in z za-sramovanjem. Slovenec, katerega imenujejo v svojih pogovorih le: „windischer Hund", bi jim bil pri volitvah dober, da bi jim izdal občino in njeno premoženje, da bi potem razmetavali naš denar za veselice in „hajlanja" pri Petscbniggu, in pa da bi z našim denarjem vzdrževali „šul-ferajnsko šolo", da bi se tam slovenski otroci ložje učili pljuvati svojim staršem v obraz in zaničevati svoj rod rod in jezik. Da bo polovica 8odnijskih in davčnih uradnikov stalo na dan volitve na nasprotni strani, nam je v naprej znano ; kajti nepristranska vlada je nam poslala takih uradnikov, ki pri vsaki priložnosti javno kažejo, da ne čutijo z nami, da nas ne marajo; vsi Slovenci šoštanjskega okraja pa naj bi se takim ljudem klanjali, in kadar jih ti uradniki nahrulijo v uradih, pa še s klobukom pod pazduho zahvaljevali za vprašanje.
Časi robote so minili. Mi nočemo za gospodarje naslednikov onih krutih Nemcev, ki so naše pradede za časa robote krvavo bičali po hrbtu in jih poljubno potiskali v ječe.
Vrli zavedni Šoštanjčani ! Vaša sveta dolžnost je, da pride na dan volitve vsak zanesljivo in pravočasno na volišče in neustrašeno glasuje za može, katere si bodo naši volilci pri volilnem shodu določili. — Braniti in ohraniti moramo in hočemo naše narodne svetinje; po naši s krvjo naših pradedov prepojeni rodni zemlji hočemo da tudi za naprej vlada svoboda, Slovenec naj bo na svoji zemlji svoj gospod, in če se vsi Hansi na glavo postavijo. Če pa nemčurjem ne Ugaja v našem lepem trgu, naj pa odrinejo v blažen „rajh", kjer bodo lahko srečno živeli brez Slovencev; na potu tja pa si lahko svetijo s „fakelcugam", katerega imajo že pripravljenega za zmago pri volitvah
Narodno-gospodarske novice.
Kozje mleko kot zdravilo.
Vseobčno dognana resnica je, da skoraj dve tretjini krav hrani v sebi in torej tudi v mleku svojem glive ali bacile od tuberkuloze. Takšno mleko pa bolehen človek, kakor tudi otroci ne I smejo vživati, sicer si nakopljejo še hujše bolezen — jetiko. Da se bacili tuberkuloze dajo pred vživanjem mleka pokončati, je resnica, ali stem pa se spet mleku odvzame mnogo redilnih moči. Kaj tedaj storiti, ako se komu kot zdravilo priporoča ravno mleko ?
Po mnogih izkušnjah dokazalo se je, da imenovane tuberkuloze kakor krava, nima nikoli koza. To trde zdravniki, kakor tudi živinozdrav-niki, obenem pa se tudi zatrjuje, da ravno kozje mleko ima najbolj podobne lastnosti mleku ma tere. Popolnoma brez škode se more ono vživati sirove, posebej se priporoča še piti sveže po molzenju. Da je to zdravilno, prepričali so se mnogi, ker veliko gospodarjev je, ki prodajejo mleko od svojih krav, sami in za svojo obitelj pa drže pri hiši kozo, da njeno mleko vživajo. Otrokom in okrevajočim od bolezni največ zdravnikov priporoča ravno kozje mleko kot hrano.
Mnogim se dozdeva, da kozjo mleko ima nekak neprijeten duh ali okus. Ta pa izvira največ od tega, ako se žival goji v slabem stanju, v zaduhlem hlevu, pri slabi hrani in nesnažnoti pri molzenju. Ako se to vse odstrani ter dobiva žival v zračnem hlevu zdravo hrano in čvrsto vodo za pijačo, je tudi nje mleko prav prijetnega okusa. Na Francoskem, v Švici in Italiji je vobče priljubljeno kozje mleko. V Neapolju je videti
vsako jutro pastirja s čredo koz, kakere žene po mestu in pred hišami odjemalcev mleka po-molze eno za drugo.
K temu je treba še pomisliti, da ta žival ne potrebuje mnogo hrane, tako da lahko tudi reven človek preskrbi par koz s hrano. S tem pa je preskrbel si prav zdrave hrane za svojo družino, namreč mleka. Še bolj pa bi bilo priča-ročati posebno v revnih mestih gojiti po celo skupno čredo koz katerih mleko se bi po gori omenjenem načinu revnemu ljudstvu lahko raz-pečavalo.
V mnogih boleznih ljudi, zlasti pri katarju v grlu in pljučah je ravno kozje mleko vsega priporočila vredno.
Tako piše neki slovaški list. Mi mu dajemo prav v vsem, samo glede vzreje in hrane koz imamo par tehtnih pomislekov. — Ta žival ima namreč med vsemi najbolj slabo stran v tem, da je čez mero objestna in sladkosneda. Bodisi sama ali v družbi druge živine ona gleda le po samih izbirkih ter v ta namen preleti na paši trikrat toliko, nego druga živina. Posebej pa je vržena še na mladi naraščaj sadja ali zelenjadi, tako v krajih z onimi nasadi je ni mogoče imeti. Enako škoduje tudi gozdu, ker zlasti mlademu naraščaju poje najlepše mladike in vrhove. Da se tem nedostatkom izogne, treba je rediti koze v hlevu, kjer se j'm poleg snage, zraka in tečne hrane ne porabi tudi na priboljšek od svežega rastlinstva, katero ta žival posebno ljubi. Na ta način je mogoče koze rediti tudi v mestih in obljudenih krajih.
Sicer pa je prava domovina te živali z raznim zelenjem obraščeno gorovje, kjer se po volji pase in razvija. — Ondi daje tudi največ mleka, iz katerega se izdeluje najbolj čislani sir. kakor je znan n. pr, sloveči švicarski sir skoraj po celem svetu.
Poziv!
„Zveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" zboruje letos o binkoštih v Postojni. Cenjene gg. tovariše in tovarišice, ki reflektujejo na prenočišča, prosimo, da se zanesljivo zglasijo vsaj do 18. t. m. pri pripravljalnem odboru za Zavezino zborovanje v Postojni, ker se na poznejše prijave ne bomo mogli ozirati. — One pa, ki se nameravajo udeležiti banketa, ki bo ob tej priliki v hotelu pri „ogrski kroni" — kuvert 2 40 K — prosim nujno, da se zglasijo najkasneje do 16. t. m. pri podpisanem odbora.
Pripravljalni odbor.
P. n.
Ker sem mlinsko ojiravo iz svojega mlina v j St. Petru v Savinski dolini prodal, hočem tudi ' prodati poslopje, njivo in travnik in eventuelno tudi vodno moč.
Sodnijska cenitev se je vršila po gg. Dolin-šeku in Lenkotu leta 1002 in sicer:
1.	za mlinsko poslopje — — K L'400—
2.	» hleve — - — — -> 900 —
3.	» njivo — — — — > 250-—
4.	» travnik — — — — » oOO.—
5.	» vodno moč — — — s> 1000-— Prodati hočem to posestvo za vsako sj>re-
jemljivo ceno in pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji ter prosim tozadevnih ponudb. Z velespoštovanjem
J. METZL
(2i4) i	Dunaj, ll/a Untere Donaustrasse 9.

Traverze, železniške sinje, železo za vezi, cement, vodovodne cevi, cevi iz kamenšeine za stranišča, lepenko za strehe, trstino za obijanje in vse drugo pri stavbah potrebno priporoča v bogatej izberi
trgovina z železnino ,MERKUR', P. Majdič, Celje.
Bogata zaloga brizgalnic za trsje in vsako vrstnih poljedelskih strojev.
Gumi za cepljenje na zeleno.
Ciril in Metod znamka.
Različni brusni kamni za kose.

ci *	* o * 13 * s 4« o «fr 4.
Vse stroje KIHMHMHMmii-'JMgì;
za poljedelstvo in vinorejo.
Brizgaluice za sadno drevje,
z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako
da se naenkrat na dve strani brizga, brizgalnice (Strcaljke) za sadno drevje z natanko namerjeno petrolmešanico,
svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom, stroje za cirololjeiij© stisl-taniae,
6.6 C C O C čisto nove mline za grozdje, q j d O d J «Jj nove priprave proti peronospori in za žvepljanje w
sesalke za vino, Sš cevi za vino, ^	ttt&t,. Sš
zbiralnice (trieure), mlatilnice, -v-i-tea® (gepel) itd. razpošilja kot specijalitete
po najnižjih tovarniških cenah.
IG. HELLER, DUNAJ, II. Praterstrasse
Ceniki zastonj in iranko.	(47) 16-9
jac£
Dopisuje se v vseh jezikih.
JMCOaCC^TOJM^JMIMlL^^bllfl_
izredna novost!
K. & B. Recamier-steznik
(M O D E R C I )
daje s pomočjo spe-eijelne, dosedaj po-polnoma neznane priprave celo najmočnejšim damam popolnoma nepričakovano vitkost, torej je v najvišji meri sposoben za dosego po-
modnega nastopa brez vsakega nepri-ležnega vpliva ali celo okornosti. Dobiva se samo v trgovini Karola Vaniča v Celju.
Razun te novosti priporočam svojo veliko zalogo modnega blaga za obleko, belega blaga in okraskov najnovejše vrste.
Modni bluzni stezniki po gld 1-20 do gld 6-— vedno v zalogi. (211) 10 1
Službo distriktnega zdravnika
za di8triktno občino Vuzenico, obstoječo iz občin Vuzenica Trbonje, Sv. Anton n. P. in Sv. Primož n. P. je namestiti do 1. avgusta 1904 Rsmuneracija iznaša 1200 kron, treba je imeti domačo lekarno, znanje slovenskega jezika je potrebno.
Primerno opremljene proSnje vložijo se naj do 20. junija 1904 pri distriktnem odboru v Vuzenici.
Vuzenioa, dne 5 maja 1904. (206) 2—1	Načelnik: Mravlak
^/IXlC^NSfVflMCXlMtVdXSC'ydìSSry^SPy^^K/^JOtVflìCW®^
hMvmyMyMyM^myMiä M M M
INlAZNANILO.
ALOJZIJ MIEL pri Veliki nedelji blizu Ormoža (197) 3-3
priporoča domačinom kakor tujcem svojo celo novo
urejeno gostilno
z lepimi sobami za prenočenje, pristnim, dobrim vinom iz okolice in izbornim pivom, kakor vsakovrstnimi toplimi in mrzlimi jedili po zelo nizkih, domačih cenah.
Prekrasna in zdrava lega kraja, ugodna železniška ZTeza in imenitna postrežba v vsakem oziru priporočajo to gostilno posebno izletnikom in letoviščarjem. — Vozovi za vožnjo na vse strani se vedno dobijo.
Salvator-balzam
(Liquor- a romatic)
Najuspešnejše domače sredstvo pri trganju (migreni), zobobolu, glavobolu, pri krču in raznih želodčnih in črevnih boleznih; ozdravi maternico, krepi vid in je v vsakem pogledu univerzalno
domače zdravilo prve vrste. Cena zavoju 12 stekleničic z navodilom 5 kron, če se denar naprej pošlje na spodnji naslov.
KAŠELJ
ozdravi hitro in temeljito že od nekdaj znano domače zdravilo
üb trpotcev sok.
Cena stekleničici z navodilom in poštnino vred, ako se denar naprej pošlje, 2 kroni 40 vinarjev.
Naslov za naročbe:	(400) 24-20
Fr. Riedl-na lekarna pri Salvatorju
t Varaždinu štev. 104.
Lanskoletni pav
velika množina pavovih peres, nadalje trije pari pritlikavih kokoši je naprodaj. Vprašanja pod ,lanskoletni pav'
poste restante Petrovče.	(205) 2-2

SS
♦ Yoznje karte in tovorni listi y ♦
AMERIKO
ES;:	Kralj, belgijski pofttni parnik.
wmm^Hp»
Veliko stanovanje
se odda s prvim julijem t. L v Zgornjem Lanovžu (Ober-Lahnhof) pri Celju. Pojasnila (178) 5-5 pri posestniku.
Dve hiši z vrtom
naprodaj.
Občina Videm (Štajarsko) proda 2 hiši. v katerih se nahajajo prav lepa stanovanja. Ena stoji ob okrajni cesti, druga sredi vrta. Iz te poslednje je krasen razgled na savski most, železnico in Krško: posebno primerna je za letovičarje. Več se izve pri podpisanem.
(208) 3—2	Franc Ban, župan.

Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV.
Wienergürtel 20 ali pa Karol Rebek, glavni zastopnik, v Ljubljani.
immMmmw^wrw^m^
igf	Vydroue žitne kave
t W $	^^VPOSKUSITE! sat* Vzorek dragovoljno. '^Sn^ Poštna 5 kg. pošiljka 4 K 50 h franco. Sfe.DOMAČI PRIJATELJ" ^^Cr »sem odiemalcem zastonj pobijam mesečnik. j lydrcCa to da ma fi tue àaOe Vraga-VIII.
JOSIP TABOR
tvornica cementnih izdelkov
Špitalske ulice št. 12 CELJE Špitalske ulice št. 12, Izdelovanje z roko delanih in stisnjenih cementnih mozaik-plošč
v različnih barvah, gladkih ali robatih, za tlakovanje cerkev, kopališč, kuhinj, vež, hodnikov, stranišč, tratoarjev i. t. d.
Nadalje izdelujem
garantirano izborno blago iz najboljšega betona iz portlandäkega cementa
kakor: prosto noseče umetno kame-nene stopnjice, razkave ali brušene, oltarske stopnjice po meri in načrtu, obode na vratih in oknih, vodne sprejemalnike pri vodnjakih,
		> <, ■ /i! v
mm	■■28s	
l-k		
konjske napajalnike, krmilnike, vaze,
olepševalne krogle, balustrade, balkonske ploče, okrajnike, mejnike, kilometerske kamne, postamente, stebre
nagrobne kamne nagrobne ograje, banje itd. itd.
Nadalje imam vedno v zalogi
Mui 17 tnlronoda hpfnna v vseh velikostih> ki se odlikujejo s koiosaino
Will IL lUllmlGga UOlUUa vzdržnoBtjo, znotraj gladko in čedno izdelane, pripravne posebno za cestne prehode, vodovode, stranišča, dimnike in žične pra-vlake ter mnogo boljše, cenejše in trpežnejše kakor dosedanji zidani kanali.
——— Obodi za vodnjake iz betona s pokrovom. ——
Vsi v to svrho spadajoči predmeti posebnih oblik in dimenzij ali po risbah se izdelujejo solidno in najcenejše. Vedno se bom trudil, da postrežem cenjenim naročnikom z najreelnejšimi, najsolidnejsimi in kolikor mogoče nizkimi cenami.
(217) 12—1	Z odličnim spoštovanjem
tJosip Tabor tvorničar cementnih izdelkov v Celju.
Proračun stroškov brezplačno.
Zdravje je največje bogastvo I
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo na notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in apasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, ure-jejo izmečke in odpravijo naduho, bolečine m krče. pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistiio kri in čceva. Delujejo izborno proti bripavosti in prehlajenju. Lečijo vs« bolezni na jetrih in slezih ter kóbko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu in raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetski bši Naročuje se edino in točno le pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Gornji grad št 25, poleg cerkve sv. Marka. — Denar se pošilja naprei ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto:
.	4 K
.	11 „
.	17 „
.	32 „
1 ducat	( 12	stekl.)
3 ducati	( 36 „
5 ducat.	( 60 „
10 ducat.	(120 „
(1) 20-13
Mestna lekarna
ZAGREB
__Markov trg št. 36.
Zdravjó je najveóje bogastvol
Ustanovljena leta 1360.
ytm^mmtmMMMM y MMMMMMMM
JI	Tovarna za opeko peči in lončenino
I F. P. Vidie & Comp, v Ljubljani
---------------ponuja poljubne množine
I zarezane strešne opeke -p* w stisnjene strešne opeke
23	(Strangfalz-Dachziegel)	(Pressfalz-Dachziegel)
S (142) 10 6 naravno rdeče žgane in črno impregnirane.
S Najcenejše, najodlienejše in najlepše strešno pokritje.
S Točna in najsolidnejša postrežba	Vzorci opeke in prospekti zastonj.

Absolviran jurist
izvežban v vseh notarskih poslih, želi vstopiti takoj v notarsko pisarno. Ponudbe:
,,Notarski kandidat, Celje", poste restante.
(203) 3—3
Učenec
iz boljše hiše, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovini z mešanim blagom ^Eiliaela. «Xazfoiiiàelca.
na Planini (Štajarsko). (2o4) 3-3
*
u O
N
O
Oh
*
Ö
a> o
<D
C a
>N ■p—«
Ö
N
*
u O
N
O 0<
Najprimernejša birmanska darila.
RAFAEL SALMIČ
prva narodna in največja trgovina
z urami, zlatnino in
optičnimi predmeti
v llar. domu v Celju\
Kupujem stare tolarje ÜS/Larlje^Terezije, k.rižavoe i_ dr. |
Kdor si hoče nabaviti uro, zlatnino ali srebrnino, naj zahteva moj novi, bogato ilustrovani
CENIK
katerega razpošiljam brezplačno in
poštnine prosto. * Vsa v mojo stroko
spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno in ceno. Za dobrodelo garantiram.
00
O N O
*
N
P
N< 05 P
CD
O CD
CD
*
►Ü
O tsi O
■■■'V'"'
Postrežba točna in*poštena.
Posestvo
obstoječe iz novozidane hiše. s 5 prostornimi sobami, kuhinjo s štedilnikom, shrambo, kletjo in stranskim poslopjem z dvema sobama, kuhinjo in kletjo, zidano in z opeko krito, gospodarsko posplopje, drvarnica s shrambo za vozove, svinjak s kletjo in z opeko krit kozolec z osmimi predelki ter 40 oralov sveta, sadovnjaka in vrta za zelenjavo, travnikov, polja in gozda, 15 minut od Celja, se zaradi posestnikove bolehnosti pod roko proda. — Cena 44.000 K. — Kupci naj se oglase „pri zanrorcu" v Celju. (210) 3—2
mmmmmmmmm.
Waffen - Dtirkopp
kolesa
katera so radi popolnosti in trpežnosti svetovno najboljše znana, dobivajo se pod ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na obroke, pri
V	^
J". Sirca. 3 Žalec.
Priporoča se za praktično porabo garantirana močna kolesa „POPULÄR", katera stanejo samo 65 gld.	(19g) 5—2
— Lastna popravljalnica.	—
Bogata zaloga vsakovrstnih kolesnih del in potrebščin, ^zzzrrr Postrežba točna in kulantna. rrz^rr:
pomaga izborno kot nedo- . sežen uničevalec mrčesa.
Kupi samo v steklenicah.
Celje: n ustav Stiger Viktor VVogg A. Walland nasi. Teppei Milan Hočevar Josip Matič Anton Ferjen Fran Zangger Ferd. Jako-A-itsch Frid. Jakowitcsh Anton Kolena Franc Pečnik. M. Rauscher lekarna
Celje: Ivan Ravnikar ,, Oto ScWarzl leVarna , Josip Srimz , Anton Topolak W. W ratsch k o Dobrna: Jos. Sikošen Braslovče : Ant. Plaskan
, Josip Pauer Gomllsko: Fran Cukala
(215) 10-3
Hrastnik: Alojzija Bauerheim , Konsumno društvo , Josip Wouk Ljubno: Fr. X. Petek Janez Filipič Sevnica: Anton Verbič S. F. Schälk . Ludovik Smole Trg Lemberg: Franc Zupančič Konjice: Fr. Kupnik	Hb
Laško: Andrej Elsbacher
Karl Hermann Planina:Lud. Sch sche*ko
, F. Wambrechtsammer Gornjigrad: Jakob Božič
Franc Scharb Poljčane Ferd. Ivanus
A. P. Krautsdorfer Anton Schweiz •	Karol Sima
Mozirje: Leopold Vukič
Prlstova: Marija Suppanz And. Suppanz Fran Matheis Franc Varlec Janez Pinterič Uršič A Lipej Albert Geiss Jakob & Marija Janič St. JuriJ: Fran Kartin Velenje: Karl Tischler „ Josef Wutti
Brežice :
Žalec :
Trbovlje: Konsumno društvo Anton Kraramer Jos. Mahkovec Janez Müller sen. Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin Ulrih Lager Jo^ip Wutti Fr. Zottl
Videm: Vitanje: Velenje :
Vojnik: