Leto XXIV. št. 142
UpravniStvoj Ljubljana, Pocanijcva ulica 3.
Telefon št. 51-22. 51-23. 31-24
Insetatni oddelek: Ljubljana, Pacanijcv« olica 5 - Telefon b. 31-23, 51-26 Podružnica Nov« mesto 1 Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase a Italije io inozemstvo: UPI S. A., MILANO
Rakuni: za Ljubljansko pokrajino pn poitno-tekovnem zavodu h. 17.749, za ostal« kraje
Italije: Servizio Cooti. Co«. Post. No 11-3118
Poatgebiil* bu bezahli
LJubljana, petek tj. {unija 1944
t-E
Uhaja
dan
OrednifiCTOi
Ljubljana — Pucdnljeva obča M. ft> Telefon St 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
London seit Ito Stunden unter StorungsSeuer
Feimšangriife gegen Einschliessimgsrmg an der Orne zer-schlagen — 129 angloamerikanische Terrorflugzeuge ab-
geschassen
Aus dem Fuhrerhanptqnartier, 22. Juni. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In der Normandie wurden verschiedene Angriffe des Feindes gegen unseren Kin-sc ta liessun gsri ng ostlich der Orne zerschla-gen. Gegen die Landfront der Festung Cherbourg fuhlte der Feind mit starkeren Aufklarungskraften vor, die abgevviesen vvurden. Bei den Kampfen auf der Halbinsel Cherbourg hat sich der Komman- ■■ deur der 243. Infanteriedivision, General-leutnant Helmich mit seincr Division be-sonders ausgezeichnet. Er fand am 17. Juni bei diesen Kampfen den Helderstod.
Der Grossraum London liegt nunmehr seit 160 Stunden mit nur geringen Unter-brechungen unter unserem Storungsfeuer
Die Luftwaffe griff mit Kampf- und Schlachtflugzeugen in die Erdi.ampfe ein und erzielte in der vergangenen Nacht mit sehvvcren Kampfflugzeugen Bombentreffer auf Schiffen vor dem Landekopf.
Infolge der hohen Verluste, die der Geg-ner in Mittelitalien erlitten hatte und die ihn zu grosseren Umgruppicrungen zwan-gen, trat der Feind erst am Nachmitiag mit Schvverpunkt beiderseits des Trasi-menisehen Sces mit starken Krliften zum Angrif an. Unsere Truppen zersehlugen erneut alle Angriffswellen und bebaupie-teri ihre Stellungen. 23 feindliche Pa^izer vvnrden abgeschosscn. Im Seegebiet von Piombino schoss Marineflakartillerie acht feindliche Jagdbomber ab.
Im Osten scheiterten bei reger beider-seitiger Artillerietatigkeit ortliche Angriffe der Sovvjets nordwestlich Tarnopol, inri Raum beiderseits Kowel und siidost-
lich Witebsk. Ein starker Verband schvve-rer deutscber Kampfflugzeuge fiihrte in der vergangenen Nacht einen zusammen-gefassten Angriff gegen den bolschevvisti-schen Flugplatz Poltavva. 30 feindliche Flugzeuge wurden am Boden zerstort. Es entstanden grossere Flachenbrande in Flugplatzanlagen und Betriebsstofflagcrn. Sicherungfahrzeuge der Kriegsmarine, die bei der Abwehr eines feindlichen Lan-dungsunternehmens gegen die finnische Insel Pvsaari angesetzt vvaren. schossen samtliehe Landungsfahrzeuge des Feindes und einen Be\vacher in Brand. Andcre Sicherungsfahrzeuge nahmen in der Nar-wa—Bucht vviederholt feindliche Minen-raumverbande unter Feuer und zvvangen sie zum Abdrehen.
Starke nordamerikanisehe Bombervcr-bande richteten gestern einen Terroran-griff gegen die Rcichshauctstadt. In VVohnvierteln vor allen entstanden Ge-baudeschaden und Personenverluste. Durch Luftverteidigungskrafte wurden 67 feindliche Flugzeuge, darunter 52 viermotorigs Bomber, zum Absttirz gebracht.
Ein britiseher Bomberverband griff in der letzten Nacht Orte im rh<inisch-west-falischen Gebiet an. Nachtjiiger und Flakariillerie der Luftwaffe schosscn 62 viermotorige Bomber ab und verniehteten damit iiber ein Drivtel des cingeflogenen Verbandes. Einzelne briiische Flugzeuge warfen ausserdem Bomben auf das Stadt-gebiet von Berlin.
Bei der Abwehr der feindlichen Terror-bomber zeichncte sich in den letzten Ta-gen eine im Raum von Hamburg ein-gesetzte Flakdivision besonders aus.
Niti tia pni poti
Razvrščanje sil juino Cherbourga — Tifoči padlih med Tillji?«* In Orne — Ogrcisme iigube sovražnega brodovja
Berlin, 22. jun. Po neuspelem napadu na luko in trdnjavo Cherbourg prvega dne invazije so potrebovali Američani celih 14 dni, da so se približali zunanjim okrajem Cherbourga. Težke boje in mnogo izgub bo imel sovražnik, preden bo dosegel le izhodiščne postojanke za napad na Cherbourg. Nemške zaščitnice mu dado mnogo posla. Gorsko ozemlje jim lajša odpor proti napredujočim severnoameriškim silam, ki prihajajo na sever od Barnevilla in St. Sau-veura ter jim nudi številne možnosti za presenetljive protinapade. Nasprotnik poizkuša pospešiti svoje prodiranje s stalnimi zračnimi napadi. Brezobzirno je razdejal cvetoče vasi ne glede na to, ali leže v bližini napadalnih klinov ali ob velikih cestah. Razbiti in uničiti hoče vse ter zasesti na to prazno področje brez izgub. Kadar pa vdro okiopniki in motorizirani oddelki v opusto-šeno pokrajino, jim udari nasproti ogenj nemških grenadirjev in oklopnikov. Tako so le-ti preprečili včeraj v ogorčenih bojih zapadno od Valognesa poizkus obkolit-ve in proboja, prisilili sovražnika, da se je omejil v zapadnem obalnem področju na izgub polne izvidniške sunke, ter se spustili z njim na vzhodni obali, ko je pričel ob potoku Sinopu z napadom, v srdite boje. Ogromno število bomb pa prav nič ne moti odpora nemških obalnih obrambnih naprav, ki preganjajo z dobro namerjenimi salvami sovražnikove boine ladje, ki se stalno bližajo severni obali.
Ob južnem zapahu so poizkušali Američani razširiti svoje vdorno področje. Dan prej so bili odbiti z velikimi izgubami na več mestih med Portbeilom in gozdom pri Limoru ter so zato sprožili včeraj svoje nove napade na odseku severnozapadno od Carentana. Upali so namreč, da bodo z nekega starega vdornega mesta pri Vindefon-t.ainu prodrli dalje proti zapadu. Takojšnji nemški protinapad pa je razbil sovražnikov napadalni klin in nato so nemške čete v sunku proti umikajočemu se sovražniku likvidirale tudi staro vdorno mesto. Pred Vindefontainom in v sosednji vasi Pretotu 3e padlo ogromno Američanov.
Na južnem robu invazijskega predmost-j'a je težišče sovražnikovih napadov zopet pri Tillvju. Tu so nadaljevali Britanci s svojimi napadi, ki so jih pričeli v nedeljo popoldne. Kakor pred nekaj dnevi na severnem robu Ti!lyja, tako je tudi tokrat pred Rottatom padlo izredno mnogo britanske pehote. Tudi vdor oklopnikov ni dovede! sovražnika do cilja, da bi namreč dosegel severno od ceste Caumont—Juvigny— Caen zaželene postojanke. Nemške čete so uničile 15 britanskih oklopnikov in nato vrgle ostanke sovražnikovih oddelkov na njih izhodišča. Med sovražnikovimi četami, ki so tamkaj posegle v boj, so tudi deli neke britanske oklopniške divizije, ki se je borila že v severni Afriki. Ta bi morala že tretjega dne invazije doseči Aunay-sur-Odon. Kljub hudim izgubam je divizija šele 7. dne invazije opravila polovico predpisane poti.
Da pa ni sovražnik kljub vsem naporom in z največjo uporabo orožja vseh vrst prodrl globlje v Normandijo, je zasluga hrabro se borečih oporišč, ki se upirajo vsem sovražnikovim napadom, čeprav so sredi sovražnikovega predn-ostja. Eno izmed njih je bilo omenjeno v včerajšnjem vojnem poročilu in ga vodi nadporočnik Egle. Na tem oporišču je poleg poveljnika še nadporočnik VVeickardt kot vodnik s 150 možmi neke poročevalske edinice letalstva in 60 drugimi vojaki, že prvega dne invazije je bilo oporišče obkoljeno. Utrdili so ga za obrambo z vseh strani. Oboroženo je s strojnicami in protiletalskim topništvom kakor tudi s težkim orožjem pehote in orožjem za borbo proti oklopnikom. Hrabra posadka je odbijala 12 dni naskoke številčno premočnega sovražnika. Težkim zračnim napadom in močnemu obstreljevanju ladijskega topništva so sledili napadi pehote in oklopnikov. Nemški vojaki so vzdržali, uničili 5 oklopnikov ter prisilili sovražnika, katerega mrtveci so se pred postojanko naravnost kuničili, da je opustil brezuspešne napade. Šele ko je posadka porabila vse strelivo, se je nehala boriti.
Razen pri Tillyju je nadaljeval sovražnik s krajevno omejenimi napadi severnovzhodno St. Loa in vzhodno od Orne. Severni Američani so po krvavem zlomu svojih sil postavili v nedeljo v smeri proti St. Lou nove sile ter poskušali ponovno vdreti v nemške postojanke pri Villersfo-seradu. Ti napadi so se izjalovili kakor tudi napadi britanskih oddelkov, katerih naloga je bila, da vzhodno od Orne onemogočijo Nemcem nadaljnjo borbo proti tamkajšnjemu predmostju. Najmanj polovica napadajočih Škotov, ki so prodirali zapadno od gozda pri Bavontu, je padla v nemškem ognju. V protinapadu so Nemci vrgli britanski bataljon nazaj, v nemške roke pa je padlo več protioklopniških topov in metal granat. Mnogo Škotov je obležalo na bojišču.
Tudi sovražnikovo preskrbovalno in iz-krcevalno mornarico, ki je' bila v zalivu Seine, so doletele nove izgube. Najnovejši nemški napadi bojnih letalcev so zvišali od 6. junija z letalstvom, oddelki mornarice in vojske izgube sovražnikovih ladij, ne upoštevaje izgub, ki so jih povzročile mine, na 43 vojnih ladij od težkih križark do brzih bojnih čolnov, na 110 prevoznih, tovornih, petrolejskih in ladij za izkrcavanje oklopnikov s skupno tonažo 480.000 ton. 27 vojnih in 29 trgovskih ladij je bilo potopljenih, ostale pa tako hudo poškodovane, da so za dolgo dobo nerabne.
Strahovalni napad na Berlin
Berlin, 22. jun. DNB. Severnoamer. bombniki oddelki, ki so včeraj dopoldne priletel! nad Nemčijo, so sc v izredni višini nad izlivom reke Elbe razdelili v dve skupini iz strahu pred nemško zračno obrambo ter 9o se poskušali s stalnim menjavanjem smer in deloma tudi za gostimi oblaki izognit; nemškim lov-ccm. T' so jih pa vendarle napadli teT že v doletu razredčili nj;hove formacije. Osredotočen prot:letalski ogenj nad nemško prestolnico, katere stanovanjske okraje si je sovražnik izbral za svoj cilj. je dosegel veVfce uspehe Samo nad Berlinom ie bilo več severnoameriških bombn kov sestreljenih. Od teh je eden strmoglavil na tla iužnozapadno od mesta, drugi pa v neko jezero Tudi pri odlctu se ie vodila borba proti sovraži kovim letalskim silam. Od formacij ie nemški obramba odbila nekaj manjših delov. k: so izgubili zvezo z Berlinom ter se obrnili proti vzhodu v nadi. da bedo na ta način lahko nemoteno dospel" na svoja izhodišča. Nemška letalska obramba pa je prizadejala sovražnikovim skupinam tud* nad vzhodno Nemčijo velike izgube.
London že 16o ur v motilnem ognju i Prezidentov memento
Sovražnikovi napadi na obkolfevalni obroč ob Orni razbiti — Sestreljenih je bilo 129 ameriških strahovalnih letal
Fiihrerjev glavni stan, 22. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
V Normandiji je bilo razbitih več sovražnikovih napadov na naš obkoljevalni obroč vzhodno od Orne. V območje trdnjave Cherbourg je tipal sovražnik z močnimi izvidniškimi silami, bil pa je povsod odbit. V bojih na polotoku Cherbourgu se je s svojo dvizijo posebno izkazal poveljnik 243. pehotne divizije generalni poročnik Helmich. V teh bojih je 17. junija junaško padel.
Področje Velikega Londona je že 160 ur z malimi presledki v našem motilnem ognju.
Letalstvo je z bojnimi in borbenimi letali podprlo boje na celini ter je v pretekli noči zadelo z bombami s težkih bojnih letal več ladij pred predmostjem.
Vsled težkih izgub, ki jih je utrpel nasprotnik v srednji Italiji ln vsled katerih je moral premestiti svoje čete, je pričel sovražnik šele popoldne napadati z močnimi silami na obeh straneh Trasimenske-ga .jezera. Naše čete so ponovno razbile vse napadalne valove ter obdržale svoje postojanke. Uničenih je bilo 23 sovražnikovih oklopnikov. Na merskem področju Piombino je sestrelilo mornariško protiletalsko topništvo 8 sovražnikovih lovskih bombnikov.
Na vzhodu so se izjavlovili ob majhnem obojestranskem topniškem delovanju krajevni sovjetski napadi severnozapadno od Tamopolja, na obeh straneh Kovela ter
južnovzbodno od Vitebska. Močan oddelek težkih nemških bojnih letal je izvedel v pretekli noči osredotočen napad na boljše -viško letališče v Poltavi. 30 sovražnikovih letal je bilo uničenih na tleh. Na letaliških napravah ter v skladiščih pogonskega goriva so nastali veliki požari.
Varovalne ladje vojne mornarice, ki so sodelovale pri obrambi proti sovražnikovemu izkrcavanju na finski otok Pyssari, so zažgale vse sovražnikove izkrcevalne ladje ter neko varovalno ladjo. Druge zaščitne ladje so v zalivu Narve ponovno obstreljevale sovražnikove oddelke čistilcev min ter jih prisilile k umiku.
Močni severnoameriški bombnški oddelki so včeraj teroristično napadli glavno mesto Reicha. Predvsem v stanovanjskih okrajih je nastala škoda na poslopjih ler izgube med prebivalstvom. Sile zračr.e obrambe so sestrelile 67 sovražnikovih letal, med njimi 52 štirimotornih bombnikov.
Nek britanski oddelek bombnikov je napadel v pretekli noči kraje v rensko-vestfalskem področju. Nočni lovci ter protiletalsko topništvo letalstva so sestrelili <52 štirimotornih bombnikov ter uničili s tem več kot tretjino napadajočih letal. Posamezna britanska letala so vrgla razen tega bombe na mestno področje Berlina.
V obrambi pred sovražil kovimi straho-valnimi bombniki se je v poslednjih dneh posebno izkazala neka protiletalska divizija na področju Hamburga.
Splošni vojni položaj
Tremat&a stabilizacija na vseh treh bofšššžh — VedEo hujše obstreljevanje Anglije z novim ornjesn
Berlin, 22. jun. Na invazijskem bojišču so se cd'grali živahnejši spopadi le na področju pri Cherbourgu. kicr so zavezniški napadalni klini tipali proti utrdbam južno od mesta. Poskus, da bj obkolili nemško zaporno postojanko Val ogne s, sc je ponesrečil Sicer je pr:šlo na polotoku Contcntinu le do krajevnih napadov. in sicer ia 'sth mestih kakor prejšnje dni. Nadalje je sovražnik napadel severnovzhodno od Saint Loa. pri Tillvju :n vzhodno od Orne. Do bistvenih izprememb splošnega položaja ni pršio.
V	I tal-ji zavczn;ki preko črte Grosseto— Perugia niso prodrli. Južno od Grosseta so Nemci odbili vse napade Severno od Perugie so s protisunki očistili vdore. Zastopnik nemškega \rohcvnega poveljništva ie včeraj izjavil. da se je odpor nemških za ščitnic ojačil.
Na vzhodu ni prišlo do n;kakih večjih bojev. Sovjeti so izvedli Ie nekaj jzvidniških sunkov južno od Vitebska in severnozapadno od Jasija. Na finskem bojišču se ojačuje finsk' odpor, s čimer je položaj na bojišču začasno stabiliziran.
Zavezniki nadaljujejo s svojimi letalskimi napadi na Nemčijo. Včeraj so huje napadli Hamburg, Hannover. Magdeburg in Stettm. Sestreljenih je bilo 61 sovražnik letal. Značilno pa je poleg tega visoko število na Švedskem zasilno pristalih letaL
Južno Anglijo m London obstreljujejo nadalje neprestano z novim nemškim orožjem. V Berlinu poudarjajo, da se bo to obstreljevanje nadaljevalo in še ojačilo ter opozarjajo na vesti, ki kljub hudi cenzuri govore o psihološki reakciji angleškega ljudstva in o velikem razdejanju.
V	pristojnih berlinskih krogih So obeležili včerajšnji teroristični napad na Berlin kot dokaz uspešnega neprestanega obstreljevanja Londona in južne Anglije z novim nemškim orožjem. Pri tem poudarjajo, da si je treba velik mir, s katerim &o Berlinčani sprejeli in odgovorili na ta napad, v veliki meri razlagati s tem. ker so v njem videli dokaz za težo udarcev kj jih Anglija te dni stalno prejema. Opozori!: so tudi na članek \ »Observerju«, k; apelira na papeža, naj prevzame iniciativo za odpravo letalskega bombardiranja. Ta poziv smatrajo za nadaljnji dokaz uspešnosti nemških maščevalnih ukrepov in pripominjajo, da v britanski javnosti ves čas. odkar so se pričeli težki bombni ški napad: na Nemčijo in na evropska mesta ni bilo čuti nikakih podobnih glasov. Nemčija je sedaj na stališču, da mora Anglija čutiti protiudarce. sicer pa so slednji usmerjen'" predvsem proti strateškim ciljem. Izjave državnega tiskovnega načelniki dr. Die-tricha. da se bodo udarci proti Angliji nadaljeval'. dokler ne bo prišla k pameti, komentirajo tako. da bo moTal London pod silo maščeval-
Bonsmifsva izdajstvo italijanskega naroda
Berlin, 22. ju.. Švicarska brzojavna agencija objavlja \c>t 'z Grassa. da je italjanstki ministrski predsednik Bonomi po razgovorih z maršalom Badoglijem dal poveljniku italij n.skih oboroženih sil ;n vodjem razirh strank izjavo, v kater: je trdil, da je dežc'a premestila obdobje v katerem ie predstavljalo ustavno vprašanje največjo težavo Nova formua. ki tvori temelj njegovi vladi, omogoča sodelovanje ■vseh strank, tudi najbolj ekstremnih. Nadalje je izjav''1 Bonomi. cla je dosegel z uprav" tel jem kraljevine Umbertom sporazum, k, omogoča ministrom delo za blagor dežele. Bonomi je zaključil: ».Mornarica, letalstvo in vojska ter italijanski rodoljubi v š« ne osvobojenih pokrajinah hočejo ojačiti svoje sodelovanje v tej vojni.^ Pri tem jih b0 italijanski narod podpiral. Vlada je prepričana, dn bo le ojačeno sodelovanje v vojni omogočile italijanskemu narodu. da bo lahko z zaupanjem gledal v bodočnost«
Vse kaže. da ta moskovski oproda v peto-lizništrvu še mnogo prekaša Badoglia. Očitno upa, da si b0 na ta način lahko kupil naklonjenost svojih gospodarjev ki jim pomra italijanski narod kot topovsk0 krmo, ,n pričakuje, da mu bodo Italijani navdušeno pritrjevali ko prodaja njihovo imovino in njihova življenja Angloameričanom b boljševikom.
Elba — ameriško oporišče
Benetke, 22. junija. Med generalom Alexandrom, vrhovnim poveljnikom zavezniških sil v Sredozemlju, ter med poveljnikom de Gaullovih čet, generalom Juinom je nastal hud spor. Vzrok je otok Elba, ki so ga zasedle severnoafriške' čete. General Juin je uvedel na tem malem sredozemskem otoku, ki je pripadal doslej vedno le Italiji, degolistično upravo ter imenoval samo francoske uradnike. Ker general A!exander ni hotel fe?a potrditi, se je skliceval general T":n na poeoibo meči Badoglijem in de Gaullom. ki je bila podpisana v februarju t. 1., in v kateri se maršal kot zastopnik italijanskega kralja obvezuje odstopiti Elbo Francozom. Ale-• xander pa je izjavil, da ni vezan na take tajne pogodbe, ki niso znane njegovi vladi ter je prenesel vse upravne pasle na Elbi na AMGOT uradnike. Iz tega je sklepati, da bodo najbrže prepustili ta sredozemski otok Zedinjenim državam kot oporišče. Na vsak način je spor razkril tajno pogodbo med Badoglijem in de Gaullom, s katero se Italijani dokončno odrekajo Elbe. Italijanski narod pa upravičeno lahko vprašuje, kakšne so še nadaljnje teritorialne koncesije vojvode Addis Abebe de Gaullu.
nih ukrepov spoznsti da bo ta načn vojskovanja kot bumerang udari! nazaj na Angleže. Obstreljevanje sc bo nadaljeva-o. dokler ne bo Anglija spoznala, da s takimi metodami ni mogoče priti naprej in da n'padi na Evropo nimajo nekakega .smisla, ker je Evropa nepremagljiva
Angleži gevose samo o letečih tebah
Stockholm, 22. jun. »Nekaj vsaj so dosegii Nemci s svojim orožjem: Danes govori vsa Anglija o njem. Vsi ostali vojni dogodki so stopili v angleški javnosti v ozadje.« S temi besedami je končal vojni dopisnik angleškega tednika »Picture Pest« Conrad Bastlangs govor v rad;u, namenjen Kanadi, v katerem je opisal napade z novim nemškim razstrelivom. Tako je opisal nem'ko orožje: »To je stroj, ki leti skozi zrak in povzroča tak ropet, ki ga niti ni prmerjati z ropotom pri motornih dirkah. Če leti skozi zrak ponoči, sliči velikemu kometu. Mnogi so doživeli nezgode s tem orožjem. Jaz«, je poudaril dopisnik »ga, hvala Bogu, še nisem.«
Četudi poizkuša angleška prezaganda prepričati svet, da ni novo nemško orožje nič nevarnega. morajo vendar angieki Iisrtri, čeprav zelo previdno, počasi pripravljati javnost na resnico.
»Kakšna sreča za onega, ki prebiva sedaj v srednji ali sevemi Angliji« meni »Observer«, ki v svojem poročilu o letalu brez posadke ugotavlja, da so se težave angleškega prebivalstva povečale.. »Daily Mail« javlja, da je treba zaradi stalnih alarmov spremeniti ve® sistem alarmiranja. Nastala je nevarnost, da bo v napadenih pokrajinah delazmožnost padla na minimum zaradi pomanjkanja spanja.
Stockholm, 22. jun. Angleška poročevalska agencija Reuter poroča: Letalski roboti so tudi v sredo zjutraj napadli južno Anglijo. Prileteli so nad Anglijo ponoči in tudi podnevi v posameznih valovih.
O pravem časa
Curih. 22. jun. »Neue Ziircher Zeitung« je v poročilu iz Berlina o novem nemškem orožju ugotovila med drugim: »Hitler je tudj v tem primeru sledi! svojemu preizkušenemu načelu, da je treba načrte, s katerimi razpolagaš, prikrivati do ugodnega trenutka, a jih nato z vsem: silam; in brezobzirno izvesti. Maščevalno orožje je bilo nedvomno gotovo že pred daljšim časom in bi njegova uporaba v zadnj' zimi gotovo dvigmla moralo trpečega prebivalstva ter pomembno olajšala nalogo vlade. Iz-kušnjava, da bi že takrat pričel z maščevanjem. je bila zelo velika, toda nem3c; državni kancelar je imel dovolj živčne moči. da je počakal na dan ki ga je smatral za najprimernejšega Izbral ga je tako. da bili zavezniki najbolj občutljivo zadeti. Nemško vojaško vodstvo je hotelo udariti britansko-ameriško in-vaz jo. na drugi sitranj pa pričakuje posledice v britanski notranji politiki. V zmedi, ki jo bo končno maščevanje izzvaio v južni Angliji, naj propade Churchillova vlada, ki je po uradnem nemškem mnenju ed:na gonilna siia vojne in ki je zanjo tudi odgovorna.
Trdna odločnost Nemčije in Japonske
BeJItn, 22. jun. Japonski ministrski predsodek Tojo je poslal Fuhrerju brzojavko ob p iliki prvih uspešnih udarcev proti angloameriški invaziji v Pvropi, v kateri je ponovno izjavil, tla se je Japonska odločila ukreniti vse, da porazi skupnega sovražnika in doseže končno zmago.
Fiihrer sc je zahvalil japonskemu ministrskemu predsedniku Toju z brzojavko, v kateri je izrazil svoje prepričanje o končni zmagi in zadoščenje nad tem, da je Japonska v istem duhu odločena, da se bori proti sovražnikom Nemčije in Japonske do njihovega uničenja.
Isto tako sta si izmenjala zunanji minister von Rihbentrop in japonski zunanji minister šigemicu prisrčni brzojavki, v katerih izražata neuklonljivo voljo Nemčije in Japonske, da odbijeta angloameriški napad in končno zmagata.
Na drugem mestu prinašamo govor, ki ga je imel o priliki 351. obletnice bitke pri Sisku prezident g. Rupnik. Govor zasluži zlasti zaradi svojih sklepnih misli najširšo pozornost vsega slovenskega naroda; zato želimo nekoliko podrobneje prikazati njegov obči slovenski pomen v teh dneh.
Znane in priznane so zasluge, ki si Jih i je naš prezident g. Rupnik pridobil s svojim dosedanjim delom, predvsem pa s svojim odločnim posegom v razvoj dogodkov , na naših tleh, ko je bil te skrajni čas, da zgrabi vajeti naše usode v roke mil oče n in v bojih za našo stvar prekaljen mož, ki nas lahko povede iz zablod, v katere smo bili pahnjeni, v boljšo bodočnost. Na to pot je ' g. prezident stopil brez oklevanja in brez ! pomislekov. Stopil je nanjo zares kot vojak, ki ob pravem času spozna nevarnost in takoj poseže v dogajanje, da prepreči katastrofo aH vsaj še večje zlo. Stopil pa je nanjo tudi kot zaveden Slovenec, ki mu je 1 bila usoda naroda pri srcu in si je zato na razvalinah domače revolucije, zanešene k nam po tujih silah in njih domačih plačancih, zapisal kot svojo glavno nalogo, očuvati našo narodno skupnost sredi vseh viharjev sedanje vojne.
Naš narod je ta njegov korak in to njegovo odločitev takoj razumel, zlasti pa je blagodejni vpliv t "ga umnega prezidentove-ga posega v razplet krvavih dogodkov raja zu rac! o naše preprosto ljudstvo na deželi, ki je najbolj odločno izpovedalo svojo voljo do življenja — proti vsem uničujočim domačim in tuiim silam.
Največji prezidentov uspeh na tej poti je bila ustanovitev in organizacija slovenskega domobranstva kot najsigurnejšega poroka našega narodnega obstoja sredi raz-plamteJih strasti domače revolucije in svetovne vojne vihre, ki sta nam ogrožali nv še golo življenje. Naša sveta dolžnost je, tla vsak trenutek in proti vsakomur varu-j jemo svoje narodno premoženje in svoj obstoj. To vzvišeno nalogo je po prezidentov! ; zaslugi prevzelo naše domobranstvo, ki se i je od prvega dne svojega obstoja postavilo samo v službo slovenskih interesov.
Pri takšni nalogi, ki nas spominja naj-: svetlejših trenutkov v naši zgodovini in najpJemenitejših prizadevanj za naš goli : obstanek na naši zemlji, je povsem narav-1 no. da je naše domobranstvo navezalo svoj | obstoj na enega najlepših in najslavnejših zgodovinskih izročil, na odločilni poraz tur-j ške sile ob Kolpi leta 1593., ki so ga izvo-i jevale svojemu domu, svojemu ljudstvu in ! krščanstvu zveste domače sile Slovencev v ! skupni borbi z enakimi hrvatskimi silami.
Gospod prezident je v svojem govoru zelo i posrečeno prikazal podobnosti in razlike med današnjim in tedanjim položajem slovenskega ljudstva nasproti tujim uničeval-jasno prikazal podobnosti in razlike j med tedanjo in današnjo borbo našega naroda za svoj obstoj. Simbolično je tako navezal današnje dogajanje na naših tleh, v naši soseščini in vsej današnji Evropi s tedanjo zmagovitostjo ideje strnjenosti in po-! vezanosti vsega našega ljudstva pred skup-' no nevarnostjo, ki je ogrožala vso krščansko Evropo, kakor jo danes ogroža še hujša, zahrbtnejša nevarnost mednarodnega ži-dovstva in z njim povezanih boljševiških in plutokratskih sil. Tako je g. prezident s svojimi jasnimi besedami vključil tudi na-| šo današnjo borbo v slavno slovensko preteklost, na katero lahko gledamo s ponosom kot zmagovalci v službi pravične, poštene narodne ideje.
Kakor pa so nam bili tedaj za našo zmagovitost v borbi z nevarnim in močnejšim sovražnikom potrebni nekateri pogoji, tako so nam isti in še mnogi drugi pogoji potrebni tudi danes, če hočemo svojo borbo zmagovito zaključiti kot narod. Na te pogoje je g. prezident ponovno opozoril tu® v svojem najnovejšem spominskem govora, kakor že v mnogih svojih prejšnjih govorih, ki jih je ob raznih prilikah spregovoril našemu ljudstvu.
Na prvo mesto je g. prezident postavil zahtevo po strnitvi vseh naših pozitivnih, tvornih narodnih moči v trdno enoto, torej zahtevo po popolni narodni enotnosti, ki smo jo v teh deh še posebej dolžni stvoriti iz spoznanja, da smo vsi brez razlike in brez izjeme dolžni služiti samo narodu in njegovim interesom, da si tako po složnem in skupnem prizadevanju vseh tvornih sil zagotovimo čim boljšo bodočnost. Strnje-nost in disciplina sta torej brezpogojna za-i hteva današnjega časa za vse Slovence brez razlike.
Iz te temeljne zahteve izhajajo vse drage, predvsem pa zahteva po odstranitvi vseh strankarsko političnih in podobnih ovir, ki bi nam to naravno narodno tvorbo duhovne strnjenosti lahko preprečile ali ovirale. Tudi v tem pogledu je g. prezident samo ponovil, kar je bil že večkrat doslej poudaril, zlasti v znanem govoru v U nion-ski dvorani, ki je vzbudil veliko pozornost. Te zahteve pa g. prezident ni postavil iz kakih posebnih računov, tudi ne samo zaradi neke splošne privrženosti ideji sloga-štva, ki sama po sebi ni nnjno utemeljena, temveč s stvarnim in resnim opozorilom na nevarnost, zaradi katere smo v sedanjem svetovnem dogajanju, ki posredno ali neposredno sega tudi na naša tla, pred narodom in zgodovino dolžni, da povežemo vse svoje najboljše narodne sile, da sredi velikih vojnih viharjev, ki zajemajo vso Evropo, očnvamo svoj narod in ga popeljemo v varno bodočnost.
| Samo tako bomo lahko tudi danes, kakor že večkrat v svoji zgodovini, služili ne le sebi, temveč tudi širši evropski skupnosti, v katero nedvomno spadamo in iz katere se brez škode za svoj obstoj ne moremo izločiti V toliko nas mora tudi danes, kakor nekoč, ko so Turki divjali po naših krajih, zanimati svetovno dogajanje kot narodno celoto, ne da bi se zaradi teh pogledov navzven niti za hip izneverili svojim pravim narodnim interesom, keterih pravilno pojmovanje je v popolnem skladu s pravilno pojmovanimi interesi vseh dragih evropskih narodov, ki bi jejo danes skupno borbo za svoj obstoj proti vsem izvenev-ropskim uničevalnim silam, naj prihajajo od koder koli in naj — zaradi prevare Evrope — nosijo takšno ali drugačno krinko.
Tako smo ob teh spominskih preziden-
tovih besedah, spregovorjenih na simbolič-
• •
Nadaljevanje na 2. strani
Proslava praznika firanllcev domovine
V	sredo zvečer se je na Orlovem vrhu vršila ginljva vojaška svečanost. S cvetjem okrašene grobove junakov je posetila velika množica meščanov, obenem pa je bil okrog grobov zbran domobranski častniški zbor. Tik pred 8. uro je prispel na pokopališče junjkov prezident div. general Rupnik, za njim hrvatski konzul prof. Ba-jjč, kapetan fregate Kregar s spremstvom ter zastopstvo občine ljubljanske. Častna četa je rta pozdrav gospoda prezidenta strumno odzdravila, godba pa je zaigrala vojaško narodno žalostinko »Oj ta soldaški boben«. V tem trenutku so v mestu zazvonili zvonovi.
Spominske molitve sta na grobovih junakov opravila višji kurat g. dr. Lenček in kurat g. Kraljič. Po opravljenem cerkvenem obredu je godba odigrala sklepne akorde molitve. Še med pritajenim igranjem žalne koračnice sta g. prezident in podpolkovnik Vizjak položila dva venca belih klinčkov in vrtnic, modrega cvetja in rdečih turških klinčkov, povezane s slovenskimi trakovi, na grob za domovino padlih borcev. Nato je spregovoril gospod polpolkovnik Vizjak.
V	usodni borbi dveh svetov je na sv. Ahaca dan leta 1593. slovenski narod izvojeval odio^-čilno bitko nad Turki — rešil sebe. ohranil vero in očuval evropsko kulturo. Zavezniške čete so bile poražene, slovenski narod je bil cb uri zmage na bojišču cd usode zbran, da zada odločilni udarec neizmerni bojni sili turškega caretva. David je premagal Goljata — vekovna priča, da duh zmaguje nad silo orožja, luč nad temo in resnica nad prevaro. Tstega večera, ko so naši pradedje, na meče naslonjeni, z bregov zrli za bežečo turško vojsko, pač niso slutili, da bo 350 let kasneje med slovenskim narodom vstal znova duh odpadnika Ha-san-paše. da bodo znova vzp lam tele naše vasi, da bodo janičarji zopet plenili bGŽje hiše in slovenske domove, da se bo znova dvigal proti nebu krik mater in nedolžnih otrok. Tist; večer je ponos napolnjeval njih srca in sladko
upanje lepših dni.
Zvečer pred bitko pri Sisku pa ni bilo tako. Nema negotovost je stiskala duše nažih dedov, ko so zrli neizmerne množice sovražne vojske. Zdi se mi, kakor da danes ves slovenski narod doživlja večer pred bitko pri Sisku. Od usode postavljeni v deželo, kamor udarjajo zadnji valovi daljnega vzhoda, smo Slovenci poklicani k zgodovinski nalogi, biti predzidje krščanstva in čuvarji zapadne kulture. Vemo, da so vrednote, za katere se borimo, vredne življenja. Spoznavamo pa tudi zgodovinski nauk bitke pri Sisku: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!
Danes na predvečer v zgodovini slovenskega naroda tako usodnega dne hiti naša misel k davim dedom, ki so z neizmernimi žrtvami očuvali našo domovino. Vsem tistim Slovencem, ki so kdaj koli darovali za domovino svoje življenje, posebno pa še k našim mrtvim domobranskim tovarišem. Sv. Ahac je praznik naše vojske, mrtvim junakom v spomin, nam vojakom pa v opomin, da je vera v božjo pomoč in lastne sile najboljši porok narodove bodočnosti.
Ko je gospod podpolkovnik pozval navzoče, naj vzkliknejo trikrat »Slava!«, je
po hribu odjeknilo kakor grom. Častna četa je pozdravila s puško in godba je zaigrala himno »Naprej zastava slave«.
Po tej ginljivo lepi svečanosti je občinstvo počasi odhajalo. Prenekateri pa je ostal ob grobu kakega svojega znanca. Ljudje so krasili grobove ponovno s cvetjem ter prižgali sveče.
Spominska maša
V sredo ob 8. zjutraj na dan sv. Ahaca je daroval v stolnici spominsko službo božjo višji kurat dr. Lenček v mašnem plašču, izdelanem iz Hasanpašinega plašča. Maši je prisostvoval prezident gen. Rupnik s spremstvom ter domobranski častniški zbor s podpolkovnikom Vizjakom na čelu. Častna mesta v cerkvi so imeli tudi turjaški potomci zmagovalca pri Sisku. Poleg 350 let starega plašča, ki ga že od leta 1909 niso več rabili, je dala izrednega poudarka cerkveni slovesnosti vojaška godba. Vsi prisotni, katerih ie bila cerkev nabito polna, so z zanimanjem gledali častitljivi starinski plašč, ki ga je nekoč nosil uničevalec naših prednikov. Sedaj pa ta, častitljiva starina služi v pobožne namene ter spominja na slavni dan naše zgodovine, ko se je slovenski narod otre-sel turške nevarnosti.
Pri naših ranjencih
Popoldne ob 17. je gospod prezident, div. general Leon Rupnik, v spremstvu domobranskega podpolkovnika Milka Vizjaka, podpolkovnika Kregar ja in svojega oseb-, nega tajnika Gabra obiskal slovenske ranjence v oskrbi SS lazareta, da tako na najlepši način proslavi god sv. Ahaca, zavetnika slovenskega domobranstva.
Gospoda prezidenta je na čelu gospodov zdravnikov, sester in strežnega osobia sprejel poveljnik SS lazareta Sturmbann-fiihrer dr. Schlutter ter ga povedel med ranjence, ki so visokega gosta pozdravili z veseljem in ganjenostjo. Z vsakim se je gospod prezident prav po domače razgo-varjal in se zanimal za njihove razmere, kako je z njihovimi družinami in domačijami, posebno pa še, kje so bili v bojih s partizani ranjeni. Ko je vse ranjence razveselil še z zavitki žlahtne Morave, je obenem SS lazaretu izkazal hvaležnost Slovencev za pomoč našim ranjencem in bolnikom, ko je poveljniku Sturmbann-fiihrerju izročil prekrasen bronast visoki relief Usm.iljenosti z ranjencem v naročju, ki se okoli njega vije primeren napis z letnico 1944.
SS lazaretu iz hvaležnosti poklonjeni visoki relief je odlična umetnina našega uglednega akad. kiparja Božidarja Pengo-va, ki bo SS lazaretu trajen spomin slovenske hvaležnosti za zgledno tovariško pomoč našim ranjencem, obenem bo pa tudi dostojno predstavljal višino našega sodobnega kiparstva.
Ob izročitvi spominskega darila je imel gospod prezident krajši nagovor. Za darilo se mu je zahvalil poveljnik dr. Schlutter.

± Zvi
Zttagšlfia g rraierfava tsdanie sMe Slovencev z današnjimi ks tmm t&lovajske t©St*e v židovski službi strežejo p© življenju
Ljubljana, 22. junija
G. prezident je v okviru proslave bitke pri Sisku imel v tukajšnjem radiu pomemben govor, v katerem je izredno posrečeno naslikal nevarnost, ki je pretila našemu narodu pred 350 leti, ter opozoril naše. ljudstvo na siično pogubno nakano, ki jo hočejo židovski plutokrati anglosaškega zapada izvesti ne samo proti našemu narodu, marveč proti Evropi in njeni krščanski omiki. Globoko zasnovani in toplo občuteni govor je naletel na silen odmev v vseh slojih našega ljudstva.
Slovenci in Slovenke!
Slovenska mladina!
Okrog dve stoletji so turške armade na-skakovale Evropo in prinašale narodom evropskega jugovzhoda nedopovedljivo trpljenje.
Tudi naša ožja domovina — prav posebno pa Dolenjska — je morala prestati mnogo nadlog. V nekako petdesetih letih je bilo preko 200.000 Slovencev deloma pobitih, deloma odvedenih v sužnost; cele pokrajine so bile opustošene in neštevilne slovenske domačije razdejane.
Dolgo je trajalo, preden so se evropski narodi zedinili in ojunačili, da bi se obra nili turške nevarnosti in pahnili sovražnika nazaj.
Tudi naši slovenski predniki 90 se uvrstili med borce, da so tako zadostili svoji dolžnosti, ki so jo imeli do naroda in domovine. Bilo jim je usojeno, da so se prav posebno odlikovali v odločilni zmagi.
Bilo je na dan sv. Ahaca, dne 22. junijn 1593. leta, ko so naši hrabri predniki pod poveljstvom kranjskega grofa in cesarskega generala Andreja Turjaškega ter kranjskega plemenitnika Adama Ravbarja v naglem pohodu pohiteli rešit trdnjavo Sisek. Presenečenje, ki ga je izvršilo le 4—5000 mož, je bilo popolno.
Sisek je oblegalo 38000 mož močna turška vojska pod poveljstvom izredno brezobzirnega bosanskega paše Hasana-paše.
Prezideatov snemento
(Nadaljevanje s L strani) ni praznik našega domobranstva ob spominu na davno bitko pri Sisku za zmago krščanske Evrope, spoznali tudi svoje pravo današnje poslanstvo kot evropski narod, predvsem pa svoje prave narodne naloge za očuvanje samega sebe. Prepričani smo, da bo naše domobranstvo — stopajoč po stopinjah, ki mu jih je nakazal g. prezident _ nudilo vsemu slovenskemu narodu
prav v tem pogledu najsvetlejši zgled, po katerem bo odslej uravnaval svoje delo vsak zaveden Slovenec v službi narodne skupnosti. To je bila gotovo tudi preziden-tova želja, saj nam jo neposredno odkrivajo njegove pogumne besede, za ka'(re smo mu vsi lahko iz srca hvaležni. Zato ne dvomimo, da bo zaključni poziv njegovega spominskega govora našel v vseh slovenskih srcih najrodovitnejša tla, kakor bodo to pokazala tudi naša dejanja.	I
Ta je nagnal 10000 mož v trikot med rekami Sava—Kolpa—Odra, da bi se z njimi zoperstavil prodirajočemu Turjačanu. Toda v bitki, ki je trajala samo eno yro, so bili Turki popolnoma potolčeni. Le okrog tisoč mož se je rešilo. Večina Turkov je utonila v Kolpi. Med njimi je bil tudi sam Hasan-paša.
Tako je bila izvojevana odločilna zmaga, ki je rešila za obrambo važni Sisek in za vselej odstranila turško nevarnost od zapadne Hrvaške in slovenskih predelov.
Krščanska Evropa je znova zadihala. V naši domovini pa je zavladalo največje veselje, ki je našlo izraza v vročih zahvalnih molitvah za čudežno zmago. V ljubljanski stolnici in v cerkvi sv. Ahaca pri Turjaku sta bili ustanovljeni ustanovni sv. maši na čast sv. Ahacu v spomin na uničeno turško nevarnost in za krepitev krščanstva.
In danes praznujemo spominski dan te zmage. Slovesno ga praznujemo vsi, prav posebno pa naše hrabro, mlado SlovensKo Domobranstvo.
Zakaj so dogodki, ki so se za slovenski narod tako slavno in častno odigrali pred 351 leti, tudi za sedanji rod važni? Zakaj praznujemo 351. obletnico onih junaških časov m jih kličemo v spomin prav posebno naši mladini?
Tudi takrat so ogrožale Evropo, vso krščansko kulturo in civilizacijo horde, ki so pridrle iz stepe.
Tudi takrat so se dvignili k boju skoraj vsi evropski narodi, da bi obvarovali svojo staroslavno, pa vendar vedno mladostno ustvarjaj očo celino.
Tudi takrat so nosili nemški vojaki glavno težo obrambe in nemški vojskovodje so vodili vojsko, ki je bila sestavljena iz mnogih narodov, — in zmagali, kakor so že tudi prej vselej evropski narodi premagali velikanske horde, ki so iz stepe naskakovale Evropo.
Tudi takrat so končno bili pri sovražniku janičarji kakor so danes v našo sramoto slovenski izmečki v hlapčevski ali biriški službi židovskega boljševizma in židovskega gangsterstva, da svoj lastni narod morijo in svojo lastno deželo ropajo in pustošijo.
Navzlic vsem podobnostim pa je razlika med tedanjim in današnjim bojem temeljna.
Tedanji sovražnik je bil hraber, divji in grozen. Hotel"je osvajati, pripeljati nas k svojemu bogu, povsod je hotel zasejati seme polmesca — Sedanji sovražnik — žid — pa je strahopeten, podel in zahrbten. Ne bori se sam. Zastrupil in po-neumil je druge narode, da se zanj tepejo, zanj krvavijo in zanj mrjo. Ne zasramuje samo vere v Jezusa Kristusa, temveč tudi vse druge vere. Da; vsem, ki niso Zid je, odreka pravico do verovanja v Boga. Zakaj samo Zid je naj bi bili izvoljeno ljudstvo, ki bi mu morale biti na razpolago vse dobrine, vse zlato in vsi užitki zemlje. Mi vsi drugi pa naj bi bili po njihovem zapisani satanu in bi kot živali morali biti vpreženi v židovski jarem. Zločinski sadizem Zidov; m uničevalni bes narodov, ki
jih vodi židovstvo, gresta zato že preko nesmisla in sta brezmejna Otroci, žene, starci, bolnišnice, šole, cerkve, cela mesta, staroslavni kulturni spomeniki največje, vrednosti, z eno besedo, vse, kar je človek in človeško in ne Zid in židovsko, mora biti pomorjeno, mora biti porušeno, pa naj je z njimi skupaj ali pa proti njim!
Tako upa lakomna in oblastiželjna židovska zver, 'da bo postala gospodarica nad vserm narodi na zemlji in si tako izsilila obl«.ibe svojega namišljenega »svetega pisma«. Ta pohlep je edini veljaven židovski zakon.
?udi malemu slovenskemu narodu židovsko besnenje ne misli prizanesti. Ce bi zmagal Zid, bi z drugimi narodi počasi izginil tudi naš narod.
Ker pa, je pravi, resnični, pravični in vsemogočni Bog, ki ga nosijo v svej h srcih častiljubni, pametni, praviccljubni in hrabri ljudje in narod, bo On, pa čeprav po najtrši preizkušnji, izbral t e narode, da bodo na zrmlji v blagor človeštva hod:II Njegova pota.
Glejmo, da bomo med njimi tudi mi!
Na temeljih, k! ohranjajo in dajejo Življenjske sile našemu narorlu. strnimo vse svoje pozitivne, tvorne narodne movi v enoto! Glejmo samo na narod in njegovo bodočnost; vse drurro pusiimo na stran: Časi so težki; zmagovati jih moremo Ie strnjeni in disciplinirani. Ne vemo, kaj nam more Previdnost še nameniti. Eno pa je gotovo! Vse težke preizkušnje in vse težave bomo lažje prestali in vse se bo za nas tem bolj ugodno izteklo, čim bolj bomo strnjeni in enotni. Za sebičnost, sumničenje in nezaupanje med nami ne sme hiti prostora. Kdor s pozitivnimi sredstvi dela za narod v naitežiih ča?ih narodu le koristi! in pri tem delu je treba zares vse poštene sodelavce združiti v enoto. Naj bi med nami ne bilo nikogar ki bi zaradi ozkosrčn?h, po strankarstvu in kli-karstvu dišečih strasti moral vzeti nase prokletstvo, ki bi mu ga zgodovina slovenskega naroda sicer naprtila.
Kot pred 351 leti, tako ho tudi v tej borbi božja Previdnost popeljala k zmagi one narode, ki bodo v službi Dobrega in pravice zastavili vse svoje moči in do kraja izpolnili svojo dolžnost. Na tej osnovi šele more dobiti vse naše delo in ves naš trud svoj smisel.
Kakor je dolžnost vsakega, po židovsko-boljševiški zaroti ogroženega naroda, za zmago Dobrega moliti, delati, boriti se in v to zmago tudi verovati, tako veže ista dolžnost vsakega Slovenca, še več. Mi moramo poleg tega še ustvariti enotnost! Tako bomo tudi me deležni blagoslova, ki bo brstel iz zmage.
Anglofilom v razmišljanje
Slovenci, Slovenke!
•
Danes, ko se ves svet trese od bobnenja vojne vi Ive in ko se bližamo odločilnim dogodkom, ki bodo krojih usodo sveta, danes je potrebno, da slovenski narod javno manifestira svojo voljo do življenja in izrazi svojo notranjo solidarnost v stremljenju po boljši bodočnosti.
Da pokažemo vsemu svetu, da smo Slovenci s komunizmom že krvavo obračunali, da smo iztrebili iz dna korenin našega narodnega drevesa vse, kar je bilo komunističnega, bo
na Kongresnem trgu veliko
narodno zborovanje
Slovenci smo v preteklosti že imeli mnoge shode, važne in uspele, toda to narodno zborovanje bo mnogo višje, mnogo pomembnejše, kajti narekujejo ga koriati našega naroda, zahteva ga izredni ca*, v katerem živimo.
Slovenec! Slovenka!
Veliko narodno zborovanje naj dokaže vsemu svetu, da je slovenski narod strnjeno okrog svojega voditelja, prezidenta generala Rupnika, brez izjem pristopil k obnovi in zgraditvi novega življenja in da je rušilnemu besu komunistov uspešno zeper-stavil svoje gradilno navdušenje.
Oči vsega našega naroda bodo ta dan uprte v belo Ljubljano, srce slovenske domovine, iz katerega bo pognala nova življenjska sila in se kot kri po žilah razmahnila tja do najmanjšega koščka slovenske zemlje.	j
Tvoja narodna dolžnost, Slovenec in Slovenka, je, da se zborovanja udeležiš in s tem pokažeš, kako se zavedaš veličine ; usodnega trenutka, v katerem živi tvoj na- j rod, da s svojo udeležbo dokažeš, da si Slovenec in da to hočeš ostati!
Podrobnosti o zborovanju samem bodo pravočasno objavljene.
Običajna protikomunistična predavanja v tednu zborovanja od 25. junija dalje zaradi priprav odpadejo.
Pripravljalni odbor.
Verkutbaning
Die Gutscheine zum kostenlosen Bczuge der auf Grundkarte fiir den Monat Juli L J. er-hiiltlichen Lebensmittel vverden in den Kanzle'-raumen Bleivveisstrasse No 13/1 gegen Vor-vveisung des Hi 1 fs<vv erk-Ausvveises und des Un-terstiitzungs-Buchleins an fo'genden Tagen 'n der Zeit von 7. bis 12 Uhr ausgefolgt:
No 1—200 am Montig den 26. Juni; 201 bis 400 am Dienstag. den 27. Juni; 401—600 am Mittvvoch, den 28. Juni; 601—800. am Donnerstag. del 29. Jun'; 801—1000 am Frei-tag, den 30. Juni; 1001—1200 am Samstag, den 1. Juli.
Amt: Soziales Hilfsvverk.
Razglas
Nakaznice za brezplačno nabavo živil na osnovno živilsko nakaznico za mesec julij t. 1. se bodo razdeljevale \ pmrn'šk;h prostorih, Bleivveisova cesta 13/1 na predložitev izkaznice »HHfsivverk-Ausvveis« in podporne knjižice v sledečih dneh od 7. do 12. ure, m sicer po sledečem vratnem redu:
št 1—200 v ponedeljek, 26. julija; 201 cto 400 v torek, 27. junija; 406—600 v sredo, dne 28. junija; 601—800 v četrtek, 29. junija; 801—1000 v petek 30. junija; 1001—1200 v soboto 1. julija.
Urad: Socialna pomoč.
Ni še dolgo tega, kar sem poN naključju poslušal kratek razgovor, ali bolje rečeno izliv srca enega izmed mnogih političnih zaplečnikov, ki je približno takole besedičil svojemu znancu: »Sami naši časopisi so pisali, da so se Angloameričani izkrcali na najtežji točki Evrope. To pomeni, da se oni danes lahko izkrcajo, kjer koli hočejo. In vsakemu mora biti jasno, da bo invazija doživela popoln uspeh. Toda zamislite si: pred dnevi posiušam poročila na ljubljanskem radiu in za njimi je govoril šef aktivne propagande gospod Cergol Izidor ter trdil povsem obratno. Take ljudi bi tepel, če ne zaradi drugega, že zaradi njihove tako velike neumnosti.«
V tem sta se znanca ločila in razgovor je bil končan. Vendar nam že sam ta mali del pogovora popolnoma zadostuje, da dobimo sliko mišljenja tega zaplečnika, ki, mimogrede povedano, pripada fakultetno izobraženemu delu našega meščanstva. 2e samo iz teh par besedi, iz njegovega glasu, kretenj, sijaja oči in mimike obraza, mi je bilo seveda takoj jasno, kaj bi za že povedanim imel Se reči in kako se bodo v bodoče po njegovem razvijali svetovni dogodki.
Bom pač sam skušal v kratkih obrisih podati to, kar ta in ostali zakotni politiki občutijo, mislijo in govorijo. Seveda, naj mi oproste, kar drage volje priznam, da nisem sposoben uporabljati njihovih izrazov, kot zaklati, umoriti, obesiti, krvavo maščevati itd. itd., kar bo jemalo mojemu opisu njihovih misli sočnost sloga in odvzelo vsej stvari argumentacijo. V nekoliko besedah se bo politični in vojaški položaj po mišljenju naših modrijanov razvijal takole: »Na zapadu gotovo zmagajo Anglo američani. To pomeni konec Nemčije in konec vojne. Vse je še samo vprašanje časa. Pri nas bomo likvidirali tolovaje, če pa to sami ne bomo mogli, pa s pomočjo An-gloameričanov, ki bodo prišli sem. Tako bomo zopet dobili svojo državno in politično samostojnost.« Da, stvar, pogledana tako površno in na hitro, je zelo preprosta in brez težav. Toda resnica pa je daleč od tega...
Poskušajmo odložiti vse osebne simpatije in antipatije vsaj za tako dolgo, da razčlenimo položaj. Za ta čas se oborožimo samo z ljubeznijo in hrabrostjo, da resnico najdemo in jo takšno, kakršna je, tudi priznamo. Torej, na delo!
Prva trditev, ki jo postavljam, je: Angloameričani sploh ne morejo zmagati!
Da to dokažemo: danes sta najmočnejši kopni sili na svetu Nemčija in za njo Sovjetska zveza. Anglija ima vsega skupaj 5 milijonov mož, ki se pa nikakor ne morejo primerjati s sovjetskim, še mnogo manj pa z nemškim vojakom, tako po sami izvežbanosti, kakor tudi po borbenosti duha.
Recimo, da bi prišlo do zloma nemškega odpora na zapadu. V tem trenutku se, čisto naravno, zruši tudi vzhodna fronta. Dva dosedanja zaveznika si bosta stala v vsej goli stvarnosti kot sovražnika nasproti. Na eni strani nesložni Angleži in Američani, od katerih vsak išče popolnoma svoje koristi; — in na arugi strani sovi et-k a rdeča armada. Danes veže vse te samo borba proti Nemčiji, odnosno Evropi, ko pa ta pade, se začne boj med nj»mi samimi za oblast v svetu. Edino nemški vojak brani že 3 leta vdor boljševizma v Evropo in od tod v ves ostali svet. brani pred njim torej tudi samo Anglijo. Vsakemu treznemu človeku mora biti jasno, da v trenutku, ko bi nemški vojak prenehal biti branilec proti boljševizmu, ni sile, ki bi temu mogia preprečiti pot v prav vse predele Evrope, pa
tudi v ne preveč oddaljeni Albion in od to. v ves ostali svet. Ali ne vidite, da bi Anglija s tem, da zruši na zapadu Nemčijo, ugonobila tudi sebe samo!
Dalje: Če računate na razdelitev interesnih področij med Sovjetsko zvezo in Anglijo, so vaši računi zopet zgrešeni. Zadnje leto nam je najboljši dokaz, kako Anglija na zahtevo boljševikov odstopa kos za kosom zemlje Sovjetski zvezi. Tako spada danes že tudi Slovenija v izključno območje boljševikov in ti gotovo ne bodo, to mi pač lahko verjamete, odstopili Angliji plena za katerega so se tako dolgo borili! Poglejmo samo razvoj dogodkov v pokrajini, ki ni v »sedanji« interesni sferi kom-interne. (Ta »ni« velja seveda samo za tiste, ki nočejo videti in vedeti, da je prava interesna sfera boljševikov vedno bila in bo vsa Evropa in ves svet. Kompromisi, ki jih delajo, so samo začasni in taktični. Tu mislim na Italijo, zasedeno po angloameriških četah, ne pa po sovjetski vojski. Če nam je do resnice in če hočemo verjeti od tam došlim očividcem, bomo morali priznati, da v teh krajih nimajo odločilnega vpliva italijanski anglofili, ampak edino boijševiki, kar nam očitno dokazuje dosedanji razvoj, zlasti pa nedavni padec Badoglia in nova vlada Bonom: ja.
S tem pa smo dali odgovor že tudi na to, da prihod Angležev in Američanov ne bi zatrl tolovajstva in boljševizacije pri nas, ampak samo pomagal nje razmahu in dokončni zmagi.
Pa pojdimo še dalje, dragi moj zaplečnik! Recimo, da bi se ti izpolnile še bolj nemogoče. v resnici fantastične osebne želje in sanje, a te so, da bi bili Angloameričini tako silni in močni, in da bi brez boljševikov mogli krojiti usodo nove Evrope. Ah. veš, da je res že sestavljen načrt Angio-američanov o tej bodoči ureditvi? In ali veš, da ti Angleži ne mislijo dati Jugoslavije, kakor to ti pričakuješ? Takšna je, vidiš, gola resnica. Gotova zelo grenka za tebe in tvoje želje, dragi moj klbic. Toda bodi enkrat hraber in priznaj jo! Zrušili se bodo seveda s tem tvoji na zmagi Angloameričanov grajeni gradovi. Priznam, da je to silen udarec. Toda bolje je videti res-nioo prej. dokler je še čas, kakor pa doživeti še hujša razočaranja, ko pomoči več ne bo. Bodi hraber in priznaj, bolje bo to za tebe samega in tudi za ves tvoj rod.
Resnica, čeprav morda danes za večino ljudi nemogoča in neverjetna je, da Angloameričani na zapadu in nikjer drugje v Evropi ne merejo uspeti. Potrebno pa je, da jih v še večjem številu pustimo priti na našo celino. Lepega dne, ko bodo morali, ne po svoji, temveč po volji branilca Evrope, iz nje bežati, bodo morali enkrat za vselej spoznati i oni sami i vsi ostali resnico: to, kar Angloameričani delajo, ni niti korist evropskih narodov, niti n."'ih samih, temveč samo korist boljševiške Sovjetske zveze in njenih gospodarjev. Ti so že dve leti pričakovali ta množestve-ni pokol j krščanskih narodov, da bi končno s svojo rdečo vojsko zavladali nad narodi Evrope, izkrvavelimi v medsebojnem poboju. Ljubezen in hrabrost, dragi moj modrijan, in priznaj resnico! Kriči o njej tudi drugim, vsemu svojemu narodu! Da bi tudi on ves našel resnico in šel po njeni poti. Drugačna pot. pot neresnice, ne bo škodila velikemu nemškemu ra.ihu, ampak samo tebi. zlasti po rodu slovenskemu!	Skitek Stojan.
Kondiasčhttflgen
Iz?
Abgabe von Fleisch
Verbraucher bekommen am Samstag, den 24. d. M. bei ihren Metzgern je 10 Dg Rindfleiseh gegen Abgabe von Abschnitten No. 53, 56—Jun der vom SVA in Laibach ausgegebenen Junigrundlebensmittelkarten.
Verbraucher, die Salami bckomiKcn haben, bekommen nur 5 Dg Rindfleiseh auf die Person auf den Abschnitt 56—Jun.
Berechtigte Verbraucher in den Gemein-den Ježica, Polje, Dobrunje und Rudnik bekommen je 10 Dd Rindfleiseh gegen Abgabe von Abschnitten No. 1, 2—Jun der Junigrundlebensmittelkarten.
Abgabe von Kartoffcln
Verbraucher in der Stadt Laibach, die bis jetzt keine Kartoffeln auf den Abschnitt No. 38 der Kartoffelkarte behoben haben, bekommen sie den 23. d. M. bei naehsteh-enden Firmen: Kmetijska družba, Novi trg; I. Del. konzumno društvo, Kongresni trg; Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, Vodnikov trg, und Nabavljalna zadruga držav, železničarjev, Cesta 800 let Ljubljane.
Abifsbe von Eiem
Wer noch keine Eier auf den Abschnitt »Jun—76« behoben hat, kann sie in nach-stehenden Milchladen bekommen: Anderlič, Predjamska 8; Kalan, Cesta V—23; 2orž, Tržaška 81; Novak, Tržaška 11, und Za-košek. Ilirska. — Mit 30. Juni ist die Verteilung von Eiern auf diesen Abschnitt ab-geschlossen.
Abgabe von Milchkarten
Kinder bis zum 10. Lebensjahr und Altersberechtigte beheben in ihren Milchladen Milchkarten. Wer bis zum 30. d. M. Karten nicht beheben vvird, bleibt am 1. Juli ohne Milch. In der Milchabteilung in Maistrova ulica 10 vverden Karten nur an gerechfer-tigte Saumige nach diesem Zeitpunkt u. z. nur von 8.30 bis 11.30 abgegeben vverden. Borilen sie sich deshalb mit der Kartenab-lioliing!
Prodaja mesa
Potrošniki prejmejo v soboto 24. junija pri svojih mesarjih po lOdkg mesa proti odvzemu odrezkov št. 53, 56—Jun junijske živilske nakaznice, izdane od MPU v Ljubljani.
Potrošniki, ki so prejeli salame, dobijo meso samo na odrezek »56—Jun«, t. j. 5dkg na osebo.
Upravičeni potrošniki v občinah Ježica, D. M. v Polju, Dobrunjah In Rudniku prejmejo po 10 dkg mesa proti odvzemu odrezkov št. 1, 2—Jun Junijske živilske nakaznice.
Razdeljevanje krompirja
Potrošniki v mestu Ljubljani, ki Se niso prejeli krompirja na odrezek St. 38 nakaz-
nice za krompir, ga dobijo 23. t. m. pri naslednjih tvrdkah: Kmetijska družba, Novi trg; I. Del. konzumno društvo, Kongresni trg; Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, Vodnikov trg, in Nabavljalna zadruga drž. železničarjev, Cesta 800 let Ljubljane.
Razdeljevanje jaic
Kdor ni prejel jajc na odrezek »Jun—76«, jih lahko dobi v naslednjih m-°karnah: Anderlič, Predjamska 8: Kalan, Cesta V—23; žorž, Tržaška 81; Novak, Tržaška 11, in Zakošek. Ilirska. — S 30. junijem bo razdeljevanje jajc na te odrezke zaključeno.
Oddaja nakaznic za mleko
Otroci do 10. leta in starostni upravičenci dobijo v svojih mlekarnicah nakaznice za mleko. Kdor do 30. t. m. nakaznice ne bo dvignil, bo ostal s 1. julijem brez mleka. Mlečni odsek v Maistrovi 10 bo oddajal po tem roku nakaznice za mleko le opravičenim zamudnikom, in sicer le od 8 30 do 11.30. Pohitite zato z dviganjem nakaznic!
Aufforcerang
Die Ruhegehaitsempfanger der ehemaHgen osterreichischen Wchrmacht und der Stajats-amter von der XI Rangsklasse aufvvarts, die s'ch am 3. November 1918 bereits im Ruhe-standsverhaltnis befanden oder die nach diesem Zeitpunkt automatiseh in das Ruhestands-verhaltnis versetzt und nicht in die jugosla-vvisehe Wehrmacht, bezw. Zivilsraatsdienst iibernommen \vurden. mogen sich sofort beim gefertigten Amte vvahrend der Am^sstundien von 15 bš 18 Uhr melden.
Amt: Soziales Hilfsvverk Bleivveisstr. 13/1-Der Leiter efes Sozialen Hilfsvvcrkes Klosch e.h.
Poziv
Upokojenci bivše avstrijske oborožene sile in državnih uradov od XI. položaine skupine navzgor. k; so 3. novembra 1918 že bili upokojeni. ali oni. ki so bili pozneje avtomatično upokojeni in niso bili sprejeti v jugoslovansko oziroma civilno državno službo, nai se javijo takoj prj podprsanem uradu med uradnimi mami od 15. do 18. ure .
Urad za socialno pomoč, Bleivvosova 13/L Vodja Socialne pomoči: Klopeh 1. r.
Wallace pri čangkajšku
Nanking, 22. jun. Kakor poroča angleška poročevalska služba, sta se maršal čang-kajšek in podpredsednik Zedinjenih držav Henry Wallace v sredo popoldne prvič sestala. Poslanik Clarence Gauss je izjavil, da je to bilo prvo posvetovanje, ki mu bo sledilo Se več sestankov, ni pa hotel povedati, na kaj se razgovori nanašajo.
Naročite se na rotnane DOBRE KNJIGE
»JUTRO« št 142 -	$ ==========================^ Petek, 28. VL 1944
Kronika
*	S hrastovim listom k železnemu križu je bil odlikovan osvoboditelj Kovlja, polkovnik Ernest Wilhelm Hoffmann, poveljnik polka oklepnih grenadirjev iz Mai-ninga.
*	Visoko priznanje. Fiihrer je podelil naslov profesorja generalnemu ravnatelju podjetja Dynamit in vodji komisije za razstrelivo pri državnem ministru za oboroževanje ter vojno proizvodnjo dr. Paulu Miiller ju.
*	poklicni izbor mladostnikov. V časopisu »Die deutsche Volksvvirtschaft« podaja vodja urada za poklicno vzgojo Wie-se pregled o poklicnih tekmah v sedanji vojni. Doslej se je v takšnih tekmah preizkusilo dva in pol milijona mladostnikov. Izmed teh so izbrali sto tisoč najprimernejših, ki so jih uvrstili v obrate, za katere so imeli največ sposobnosti. Zanimivo je, da so na ta način dobili zaposlitev ne samo dečki, ampak tudi deklice, ki pomagajo nemški oboroževalni industriji v proizvodnji za zmago.
*	ženske v fašistični vojski. Nemški listi poročajo, da se je v zadnjem času prijavilo v novo republikansko fašistično armado vsak dan več ljudi. Nove formacije italijanskih frontnih pomočnic prihajajo iz različnih mest na operacijsko področje. V ženskem bataljonu »Italia« je tudi mnogo begunk s Sicilije in iz južne Italije.
*	Filmski igralka Leni Riefenstahl se je poročila. Nemška filmska umetnica Leni Riefenstahl, znana po svojih gorskih filmih, se je poročila z odlikovancem viteškega križca majorjem Petrom Jakobom.
*	Potres v Los Angelesu. V milijonskem kalifornijskem mestu Los Angeles je bil v nedeljo precej močan potres. Sledovi se poznajo zlasti v trgovski četrti mesta. Potres je bil tako hud, da so se poslopja močno majala, pasanti na ulicah pa so padali po tleh. Zvečer se je potresni sunek ponovil. Po dosedanjih poročilih materijal-na škoda ni velika.
*	Trk ribiške ladje z ledeno goro. Portugalska jadrnica »Maria Predosa«, ki je v gronlandskem vodovju na lovu za po-lenovkami, je trčila v ledeno goro ter se kmalu nato potopila. Posadko so rešili ribiški čolni, ki so bili v bližini nesreče Jadrnica je bila trijambomik s 304 tonami in je imela na krovu 33 mož.
Iz LJubljane
it— Zadnja pot vrlega moža. V Ljubljani je umrl g. Ivan Dekleva, ki je doživel lepo starost 74 let Pokojnik je bil do leta 1941 v Mariboru, nato je prišel v Ljubljano. Bil je vrl mož kremenitega značaja, zvest prijatelj našega Usta od vsega počet-ka. Ob številnem spremstvu je bil včeraj njegov pogreb z žal na pokopališče k Sv. Križu. Med pogrebci je bilo mnogo pokojnikovih znancev in prijateljev iz Gorice, Trsta ln Maribora. Možu poštenjaku bomo ohranili trajen spomin.
u— Requiem za pokojno gospo JeRco Kostič bo 26. junija ob 7 v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
u— Kresni večer v narodovem življenju je vsebina junijske »Slovenske slikanice«, ki bo na sporedu ljubljanskega radia v petek 23. t m. od 20.15—22.00. V tej slikanici bomo lahko v duhu prisostvovali raznim več ali manj znanim narodnim obti-čajem, ki jih bodo izvajali, v obliki zvočnih slik, deželani deloma v narečju. Spored bodo izpopolnjevale narodne in umetne pesmi. ki "jih bo pel fantovski zbor, glasfoene točke, ki jih bo izvajal instrumentalni kvintet ter recitacije članov narodnega gledališča gospe Mileve Ukrmar-Boltarjeve in gospoda Janeza Cesarja. Večer je sestavil in izvedbo vodi g. prof. Jože Peterlin.
u— m. sklepna produkcija Glasbene akademije bo danes v petek 23. t m. ob Ys 18. v veliki filharmonični dvorani Na sporedu so pevske in instrumentalne točke, med drugimi Haydnov koncert za violončelo. Izvajajo jih gojenci in gojenke: Ko-zlevčar, Skrbinšek. Gregorš, Pehani, Sterle, Bemetič, Kos in Poljanšek iz šole rektorja Betetta, prof. J. in A. Ravnika, Korošca in Sedlbauerja. Sporedi po 6 in 3 lire so v predprodaji v knjigami Glasbene Matice in j pri večerni blagajni.
u_ v. glasbena matineja. Glasbena šota.
»Sloga« zaključi letošnje glasbene matineje v nedeljo 25. junija s V. matinejo, na kateri bomo culi violinske sonate Vivaldija, Mozarta, Francka in Lipovška. Prireditev bo pokazala razvoj violinske sonate v n:enih glavnih dobah. Bolj kot zgodov^ ske an slogovne razprave bodo skladbe pokazale značaj svoje dobe. Kot na vseh dosedanjih matinejah bosta tudi spored zaključne matineje izvajala gospoda Der-melj Albert in Lipovšek Marijan. Matineja bo v Slogini glasbena dvorani in se prične ob % 10. uri dopoldne.
o— Trije orkestri, dve pevsfci skupini in cela vrsta solistov bodo sodelovali na javnem pisanem večeru, ki bo v ponedeljek 26. t m. ob 19. v velika unionski dvorani. Prireja ga ljubljanska radijska postaja. S šegavo besedo bo vezal poedine točke sporeda Božo Podkrajšek, s šaljivo recitacijo pa bo nastopil g. Franc Lipah. Vstopnice za to edinstveno prireditev so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— UčSte se strojepisja! Novi en«-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 26. in 27. junija. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji in izbiri obiskovalcev. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje vsakomur koristno v zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Nesreče. Desnico si je zlomil pri padcu 15 letni dijak Dimitrij Kovič iz Ljubljane. 14 letno hčerko posestnika Jožefo Adamičevo iz Male Račne je pičil gad v desnico, ko je nabirala jagode. Na Rudniku je nek voznik povozil 7 letno hčerko trgovca Bredo Podobnikovo, pri čemer je dobila poškodbe po vsem životu. S kolesa je padel in si zlomil levico 45 letni sluga Janez Miklavc iz Dobrunj. 7 letni sin posestnika Franc Lipovec iz Velikih Lašč se je s koso urezal v desno nogo. V šelenburgo-vi ulici je avto povozil 18 letnega delavca Janka Polaka iz Ljubljane, ki se je pri padcu poškodoval po vsem telesu. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Sestanek koroških županov. V Dulah na Koroškem so se pretečene dni zbrali župani koroških občin. Zborovanje je vodil beljaški višji župan Strauss, besedo pa je povzel tudi koroški Gauleiter, ki je izjavil, da ostane slej ko prej smer za nemško prodiranje na vzhodu. Koroška bo z vsemi svojimi močmi pripomogla, da ostane trdnjava vere v Fiihreria, za kar dajejo poroštvo vsi župani koroških občin.
Slavje celovških gasilcev. V petek 23. t. m. bodo imeli v Celovcu proslavo 80-letnice obstoja ondotne gasilske organizacije. Ob tej priliki bo slavnostna seja v dvorani mestnega sveta, pridružene pa ji bodo še druge svečanosti.
Tečaji zSa šivanje tn krojenje se bodo vršili v Celovcu. Poučevala bosta Gregor in Irma Sattler, M bosta v svojem salonu zbrala interesente iz vseh predelov Koroške in Gorenjske. Tečaji bodo prvenstveno za ženske in se bodo v prvi vrsti upoštevale takšne osebe, ki jih bodo priporočile šole, uradi za delo, občine, poštni uradi in orožniške postaje.
Reševalno službo v Borovljah je prevzela ustanova nemškega Rdečega križa. Ob tej priliki je imel vodja boroveljskih gasilcev Smereka priložnosten nagovor, v katerem se je zahvalil dosedanjim domačim reševalcem. Boroveljsko reševalno društvo razpolaga sedaj s posebnim vozom za prevažanje bolnikov.
Smrt na bojišču. Na južno-italijanskem bojišču je padel 28 letni višji naddesetnik Feliks Jerančič iz Beljaka, ki ima svojce tudi v Pliberku. Jerančičeva rodbina je izgubila svojega prvega sina že 2. septembra 1941 na vzhodnem bojišču.
Rojstva in smrti na Golniku. Meseca maja se je rodilo v območju golniške občine 45 otrok. V istem času je umrlo 23 oseb.
V Celovcu sta umrla 66 letni Ernest Krumplič in 51 letna kmetica Marija Stampferjeva.
Poroke v Celovcu. V Celovcu so se poročili: Franc Erat in Hedvika Rogačeva, Franc Paul in Frančiška Terpinova, Franc Marek in Marija Christova, Janez Košnik in Karolina Smoletova, Franc Schafflech-ner in Berta Kopejnikova, Franc Bartcl in Avguština Kušmirova.
70 letnica barona Zoisa. Pred dnevi je obhajal 70 letnico rojstva Michelangelo baron Zois, ki se je narodil 18. junija 1874 na Bledu. Po dovršeni gimnaziji je študiral pravo, potem pa je stopil v državno službo. Zelo mlad se je posvetil športu, z veliko ljubeznijo pa je proučeval umetnostno zgodovino, numizmatiko, zraven pa pisal novele in podlistke. Po večletnem delovanju pri radovljiškem glavarstvu je bil dodeljen komisiji za varstvo spomenikov. Nastopil je kot trener kolesarjev tudi na olimpijskih agrah v Stockholmu. Prvo svetovno vojno ')e preživel baron Zois na Koroškem, kjer je pomagal izdajati pri 10. armadi list za vojake. Baron Zois se je izkazal tudi kot filmski pisec. Zdaj živi ob Vrskem jezeru.
Poostreno varstvo gorskih cvetlic, zlasti encljana, priporočajo koroški listi. Nesodobni planinarji uničujejo ta biser gorske flore s takšno strastjo, da so celi predeli že izropani. Zaradi tega bodo osebe,
ki trgajo encijan, v bodoče kaznovani. V&[ prijatelji prlrode morajo paziti na to, da ostane gorsko cvetje v okras planinam, kjer je zraslo.
S štajerskega
V Ptuju so imeli krajevni voditelji kmetov sestanek, na katerem je poročal svet n k Fritz Bauer o trenutnem političnem položaju. Ob tej priliki je spregovoril tudi okrožni kmetski vodja Straschil, ki se je poslovil od ing. Francka ter se mu zahvalil za njegovo enoletno delovanje na področju ptujskega okrožja.
Glasbeno življenje v Celju. Prošlo soboto in nedeljo so se vršile v Celju glasbene tekme, katerih se je udeležilo 15 glasbenih združenj iz Spodnje Štajerske. Vodja zavoda za kulturo Taufar je pozdravil goste v imenu mesta in drugih oblasti ter se jim zahvalil za udeležbo. Potem so se vršile v Nemškem domu tekme mladih godbenikov. Izmed sodelujočih godb je dosegla trboveljska godba prvo priznanje, na drugem mestu je železničarska gooba iz Maribora, pa tudi Polskava, Slovenska Bistrica in Konjice so se dobro odrekale. Med godalnimi orkestri so dosegli godci iz Slovenske Bistrice prvenstvo. Za zaključek sta skupno udarili godbi iz Trbovelj in Zagorja tradicionalno koračnico 47. pešpolka. Vsi udeleženci tekem so prejeli v spomin na tekmovalni dan brošuro o Celju in njegovi zgc>dovini.
Športne slavnosti v Mariboru. V nedeljo 17. junija so priredi.i v Mariboru velike domače slavnosti z lahkoatletskim sporedom. Navzlic slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo okrog 500 najboljših športnikov moškega in ženskega spola.
Odlikovanja. Z železnim križem 2. razreda je bil odlikovan grenadir Viljem Vra-čun iz Trbovelj. Isto odl:kovanje sta prejela tudi vojaka Franc Peršič in desetnik Friderik Gačnik.
Nesreče in nezgode. 37letna Alojzija Mau-rerjeva si je pri padcu zlomila nogo. 17-letni Anton Majcen je padel s češnje in si zlomil levo roko. S češnje je padla 22letna Terezija Šumanova ter se poškodovala na hrbtu. S kolesa je padel in se poškodoval na glavi 46letni Jakob Deutschmann. 33-letni Franc Derenčin iz Studencev pri Mariboru je po nesreči obvisel na stopnici avtomobila, v katerega je hotel vstop:ti. Vozilo je potegnilo in mož si je zlomil le^o nogo. Ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici
žrtve sovražnega letalskega napada.
Dne 10. junija so umrli v Trstu zaradi posledic letalskega napada Macchi Elvira, Manfre Marija, Manfre Darij, Maraspin Roman, Maratovič Tomaž, Marchio Ivan, Marcusa Gverin, Mr-.rkuzzi Lidija, Marcuz. zi Vanda, Marši Tulia, Marzatti Gizela, Maslo Ivan, Mastromauro Vincenc, Mazza-ri Evgenija, Mazzeni Mihael, Medirazza Guido, Medvešček Marija, Merlak Sergej, Mezdec Anton, Mesina Ernest, Mevlja Ana, Mlak Marija, Miloh Andrej. MMkov Zmagoslava, Milotti Lucijan, Milotti Ivanka, Milotti Marij, Mirk Amelija, Morandi Pij, Moratto Laura, Moratto Ana, Moret-ti Gino. Moškon Ana, Mulec Petra, Obreza Alojz. Olivotto Ada, Ol!votto ing. Brur>o, Stanislav Orel. Pacini Ana, Palmieri Marija, Pangos Karol, Para Luciia, Pašku-lin Karla, Pascctto Lavi a, Paties Marija, Paoli Lucijan, Pecchiari Emil, Pečenko Just, Petejan Remigija, Pelosa Marija, Pen-devoji Antonija, Petejan J^žef, Petek Martin, Pctaros Marija, Petronio Fausta, Pi-azza Angel, Pison Jožef, Pison Pavla, Pla-zotta Herman, Plazotta Flor, Plossi Italia, Polini Konrad, Polini Pia, Pontoni Marija. Poso Jcžefina in Poso Ovid.
Trst za oškodovance. Tžačani še zme-i cm oddajajo svoje, prispevke na prefek-turi in pri mestni občini v prid oškodovancem zaradi letalskega napad? dne 10. junija Prefekt je prejel v torek 20. junija 221.705 lir, uprava »Piccola« pa 41.330 lir.
Ne samo stanovanja, temveč huli stopnišča in hodniki mor?jo biti zatemnjeni, ker v slučaja alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno ie hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili, še mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču.
Obnova ketnlčnBi tečajev m
Z včerajšnjim dnem so se zopet pričela predavanja v okviru kemičnih tečajev pri blagoznanstvenem institutu tržaškega vseučilišča.
Smrtni padec. 65 letni Ignac Ludovik, ki je stanoval v ulici Castagneto 42, je padel z neke škarpe na hribu Fiascone in obležal s smrtnimi poškodbami. Prepeljali so ga v tižaško bolnišnico, kjer je podlegel.
Kmetova nezgod**. 48 letni kmet Ivan Breščan iz Sežane je šel nabirat češnje na drevo. Pri tem je izgubil ravnovesje in padel s češnje. Ima zlomljeno levo nogo, razen tega tudi druge poškodbe. Ponesrečenega kmeta so prepeljali v tržaško bolnišnico.
Vsak dan nezgode. 45 letni mehanik Andrej Tutto z Verdeljske ceste 21 si je med delom v delovnici ranil desnico. 18 letni električar Ecij Chesolj iz Videmske ulice 31 je padel s tramvaja in si zlomil levo nogo. Trgovec Karel Perini je padel preko stopnic in si zlomil desnico. Na 24 letnega kovača A. Riosa iz ulice Ob mostu 6 je padlo precej težko kladivo in ga poškodovalo po glavi. Popadljiva psa sta ugriznila 21 letnega Jožefa Piralcma iz ulice Paglarini 34 in 9 letno Ano Visnovlč iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 371. 20 letni delavec Ivan Dekopa se je ponesrečil pri delih v zakloniščnem predoru Ccraggi. 60 letna Gizela Timeus iz Balbo-ve ul. 29 si je pri padcu zlomila desno nogo. Kamen je zalučal neki sovrstnik proti malemu Nirvanu Baraneu iz Sesliana in mu ranil desno oko. Kos železa je padel z višine na 33 letnega Boštjana Gelinija iz Milj in ga občutno ianil. 32 letnemu Mariju Sabatiju iz Buj je priletel med delom kovinski drobec v levo oko in mu ga ranil. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici, kamor se je zatekel tudi 57 letni delavec Jožef Milo iz ulice Diaz 10. ki je pri spopadu z nekim svojim znancem odnesel več poškodb.
Spomin na padle borce. V torek so se Hrvati spominjali onih, ki so padli za svobodno domovino. Časopisi poudarjajo, da so on:, ki so žrtvovali za domovino svobodo in življenje, vzor vsemu hrvaškemu narodu v njegovi borbi za osvoboditev ter
obstoj hrvaške države.
Tintorettova slika v Splitu uničena. Iz
Zagreba poročajo, da je bila pri nekem angloameriškem letalskem napadu na Split uničena slavna Tintorettova slika »Mati božja z Jezusom«. Slika je bila v posesti družine Sinovičič.
Letošnji umetniški nagrajenci. Imena nekaterih nagrajenih umetnikov so bila včeraj zmotno natisnjena. Tako nagrade za najboljše pesniško zbirko ni dobil Gustav Kriklec, marveč znani pesnik Gustav Krklec. Nadalje so bili nagi a jeni: Nikola šop, Pavel Grgec (ne Orgeč), Grga (ne Orga) Novak, Tomislav (ne Romislav) Prnič, med skladatelji pa Stahuljak (ne Stahuljac).
Slabe zdravstvene razmere med telovaji. Kakor izjavljajo tolovaji, ki so jih ujele nemške čete v poslednjih dneh, vlada med tolovajskimi skupinami veliko pomanjkanje zdravnikov ter zdravstvenega materiala. Zaradi nezadostne nege umre večina ranjencev.
Nsva pjstelja za feslaike
Iz Bergena poročajo, da se je neki iz-umiteljici posrečilo sestaviti novo bolniško posteljo, ki omogoča bolniku skoro prosto gibanje in ga pri tem obvaruje bolečin. Izumite! j ica je dala svoj izum patentirati ter se njena postelja že izdeluje v serijah. Strokovnjaki, zdravniki in bolničarke se o novi napravi zelo pohvalno izražajo. Dno in žimnica postelje sta trodelna in tako urejena, da se vsak del za sebe lahko izmenja, ne da bi to bolniku prizadevalo kakšne bolečine. Srednji del postelje se lahko izmenja ne da bi ležeči bolnik to čutil, prav tako del postelje ob vzglavju. Tudi vznožje se lahko sname, ne da bi se bolnik premaknil. Prednost tega izuma je tudi v tem, da se postelja lahko uredi za sedenje ter nadomešča bolniku stol.
Gradnja astr02s3?i»slcega e&servatcrjja sta Norveškem
Norveški astronomi snujejo načrt za zgraditev velikega observatorija. Zaenkrat je vsa norveška astronomija osredotočena na fizikalnem oddelku univerze v Oslu, kjer pa je na razpolago le malo astronomskih naprav. Načrti predvidevajo ureditev observatorija v središču Norveške. Zavod bodo zgradili nekje nad Lillenhammrom. V teh krajih so podani tudi vsi klimatični pogoji ki jih zahteva takšna naprava.
Parna kopel na Norveškem
Naprave te vrste so zlasti v severnem predelu dežel splošno razširjene in v« večja mesta imajo javna kopališča na poro. Izza svetovne vojne so te naprave tudi na. Norveškem modernizirali. V zadnjih časih so se parne kopeli zelo razširile, ker podpirajo pobudo za naprave te vrste tudi občinske uprave v mestih in na deželi. Ministrstvo za narodno zdravje vselej prispeva za takšne ureditve primerne vsote. Celo v planinah razpolagajo ondotni domovi s parnimi kopelmi, kar priča, da je higiena na Norveškem na visoki stopnji
Beteinica
KOLEDAR:
Petek, 23. junija: Sidonija. Agripina.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kln° Matica: šramel.
Kino Sloga: Moii štirie m'adi.
Kino Union: Marija Stuart.
Kino Moste: Poročna noč.
HI. sklepna produkcija Glasbene akademije ob 17.30 v veliki Filharmonični dvorani.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 23. junija: Zaprto.
Sobota. 24. junija, ob 18: Dona Diana*
Red A.
Moreto: >:D°na Diana«. Veseloigra v
tieh dejanjih. Po C. A. Westovi predelavi in prevedu Jos. Cimpermana poslovenil Fr. A. Igra se suče okrog ljubezni m trme, okrog ljubosumnosti in dvoma, dokler ne zavozj v varno zatišje priznanja, tako da ima brižni oče Don Diego ob koncu čast pozdraviti štiri srečne pare. — Osebe: Don Diego — VI. Skrbinšek, Don Djana — Razbergerjeva, Dona Lavra in Dona Penisa — V. Juvanova in Ukmar-Boltarjeva, Don Cezar — Gregcrin. Don Louis — Bitenc, Don Gaston — Verdonik. Perin — Jan, Floreta — Pugljeva. Režiser: prof. O. šest. Scena: inž. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. Godbo zležil St. Prek. Glasbene točke izvajajo gojenci prof. Preka.
OPERA
Petek, 23. junija: Zaprto. Sobota, 24. junija, ob 18: Faust. Red Sobota.
Ch. Gounod: »Faust«. Opera v petih dejanjih. Po Goetheju napisala J. Bdrbier in M. Carrč. Osebe: Faust — Čuden, Me-fisto — Popov, Margareta — Vidalijeva, Valentin, njen brat — Janko, Marta, njena soseda — Golobova, Siebel, študent — Bukcvčeva, Wagner — Dolničar. — Val. burgina noč: Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarj.eva, Kiirbos, Pogačar, A. Brcarjeva in Zelenikova. Sodeluje ves baletni zbor. Godi se v začetku 16. stoletja. — Dirigent: D. Zebre. Režiser: C. Debevec. Koreograf: inž. P. Golovin.
Oddainiska skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 23. JUNIJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40: poročila v slovenščini 9.00—9.10: Poročiila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Veseli zvoki. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14,10—15.15: Prenos koncerta za premor iz Tobačne tovarne; Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Šijanec. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15 do 17.30: Glasbena medigra. 17.30—18.00: Kmečki trio. 18.45—19.00: Iz našega leposlovja — E. Cevc čita iz svojih del. 19.00 do 19.30: Koncert Komornega zbora. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Prenos državnega sporeda; prečitan bo članek ministra, dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.00 do 20.15: Poroč:!a v nemščini. 20.15—22.00: Slovenska slikanica — Kreeovanje. 22.00 do 22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Glasba za lrhko noč. 23.00—24.00: Prenos državnega sporeda.
Naročite se na romane »fSSBRF KNJIGE«!
kulturni pregled
Breznikov! jezikoslovni spisi
Med novimi knjigami zadnjih tednov pomeni pravkar izišli 19. zvezek Cvetja iz domačih in tujih iegov (založba Družbe sv. Mohorja v Ljubljani) prijetno presenečenje Te dni potečejo trije meseci, kar je slovenska kultura izgubila odličnega varuha pravilnosti in čistost našega pismenega jezika, priznanega jezikoslovca dr. Antona Breznika In že imamo pred seboj prvi izbor iz njegovih spisov 263 strani obsegajočo knjigo »Jezik naših časnikarjev ir. pripovednikov«. Pokojnikov stanovski tovariš, slovenist prof. Jakob Šolar je pripravil širši javnosti izdajo tistih Breznikovih spisov, ki bi nedvomno že za pokojnikovega življenja zaslužili ponatis v knjigi, da bi tako zajeli večji krog in postali laže dostopni vsem, kj jih zanimajo vprašanja slovenskega pismenega jezika. Sedaj, ko je knjiga pred nam' — pred mnogimi, ki smo sd jo že zdavnaj želeli —. smo hvaležni prireditelju in založnici, da sta omogočila tako naglo in hkrati tako pomembno počastitev osebnosti in dela skromnega, a zaslužnega slovenskega slovnčar-ja. Medtem je že napovedan prvi zvezek Breznikovih jezikoslovnih spdsov, ki jih oskrbi Akademija znanost; in umetnosti v treh zvezkih, založi pa Nova založba v Ljubljan". Tako bo-cfo dolgoletna prizadevanja dr. Breznika začela roditi pravi sad šele po njegovi, žal prezgodnji smrti kajti jasno je, da bo knjižna izdaja spisov, ki so raztreseni po razrrh obzornikih in zbornikih, zato pa tudi manj pregledni in teže dostopni, izvrševala vse drugačno in_ vplivnejše poslanstvo kakor ga je moglo izvršiti Brezni-kov0 delo dosilej, če zvzamemo Slovensko slovnico in Slovenski pravopis kot dva najpotrebnejša priročnika.
Prof. Jakob Šolar je sipisal za izdajo v »Cvetju« najdaljšo in najizčrpoejšo študijo o življenju in delu pokojnega dr. Breznka. kar jih je bilo doslej napisanih. Tako je Breznikoma na zunaj skromna osebnost stop la ored nas v vsej svoji notranji veličini in znanstveni pomembnost'. Pisec opisuje Breznikov dom in rod in pripoveduje nato o njegovem šolanju. Nit' v predmetu s katerim se je pozneje združil za vse ž:vljenje, se ni mogel povzpeti nad povprečen spiski uspeh, vendar ga to ni motilo, da bi ne vstopil že kot šestošolec med najboljše nabiralce narodnih pesmi Nadrobno prikazuje pasec razvoj Brezmkovega jezikoslovnega zanimanja in študija. Čeprav je že v gimnazijskih klopeh pokazal izrazito jezikoslovno usmeritev, se je vendar odločil za bogoslovje in se naposled izšolal za dušnega pastirja. Ni pa ostal dolgo v praksi, pokojni škof Jeglič «a je kmalu izbral za škofijsko klasično gimnazijo v št Vidu in mu omogočil, da se je na univerzi v Gradcu usposobil za profesorja slovenščine. Tako je tudi kot duhovnik prišel na zaželeno znanstveno pot m je poslej posvečal svoje življenje vedi in šoli. ne da bi se s tem odrekel vsem dolžnostim in obvezam, ki mu jih je nalagala Cerkev kot svojemu duhovniku.
Prof. Šolar opisuje nadalje dr. Breznika v njegovem poklicu, kaže razvoj njegovega dela. ki ga je vodilo 0d prakse k teoriji, od teorije k praksi. Posebej pripoveduje o nastanku njegove Slovenske slovnice v kateri ie kot prvi med našimi slovničarj! tak0 uveljavil glaso-slovna načela in potrebe živega govora, da je naletel na nerazumevanje celo pri tako kom-petentnih ljudeh kakor so profesorji slovenščine. Spremembe od prve do četrte izdaje njegove Slovenske slovnice niso značilne samo za Breznikovo osebno omahovanje v spornih vprašanjih. marveč še bolj in predvsem za razvoj naše pismene silovenšč'ne, ki je šele v zadnjih tridesetih letih dobila trdnejšo podlago za svoj
zborni sovor. za pravdno izgovorjavo in nar g'a"anje kar je bilo dotlej naravnost zanemarjeno Zato so v tej biografij-! posebno zflni-rr.iva peglavj3: Šolcke knj;ge. Obrobno delo in Znanstveno de'o; iz nj h šele dobimo pravo podobo pokojnega dr Breznika in njegovega pomena za p'oven ko jezikovno kulturo.
Sp!s prof S".''ar is iznor^-ln uije pog'avje Zaključna rodoba; v njem sk'epa pisec med drugim: »Breznk ni b:l veleum v tistem pomenu b;strc0a duha ki s s:!o velikih idej poseda v znanoft ali v razvoj živ-l:cn;a... Bil je povprečno nadarjen, a neizmerno priden ver-tc-n. vztrajen in nesebičen delavec.. Korcrina njegovega uspeha je v močni volji. spom;nsk: moči in ne:zmerni pridnost; in vztrajnosti. Zato pa je oprav"! delo. k^krmega b; brez teh vrlin ne mo^el onraviti noben veleum. . Ob stoletnic1 Kopitarjeve smrti ;n Skrabčevega rojstv se jima je pridružil tudi Breznik, kakor da ie odpo-'anec narodi ob slovesni uri. V njegovem dolu pa bo živelo doma in \ svetu njegovo in s!oven-sko ;me «
Ta prijetno sr»'ssni in prav poučni uvod je posebna mikavnost knjige, ki je prva posvečena spominu dr. Brezniki Izbor je prav srečen združuje v lično in dovolj zajetno knjigo nekatere njegove najboljše in najznačilnejše razprave. Knjiga bo poslej slovenskemu pisatelju in časn:karju neke vrste vademecum. eden redk'"h priročnikov, ki j h imamo lahko na mizi pri praktičnem delu s slovensko besedo.
Prva razprava »Jezik v kmetskj povesti«
je izšla leta 1930. v Domu in svetu in kaže, kako so se začele.pojavljati v slovenski pripovedni prozi razne izposojenke ter prenckikrat kvariti njeno pristnost in jezikovno moč. Breznik zastopa pravilno načelo da bi se v kmet-ski povesti z realističnim jezikom smele rab'ti samo take izposojenke, ki jih je ljudstvo zares
sprejelo; pr; tem opozarja na nekatere nove primere, ki k1 žejo kako pi-satc-lj; in prevajalci grešijo zoper to pravilo.
Obširna razprava »O ?a«n'karski slovenščini« je izhajala leta 1933 \ jstem časopisju. Brcznk poudarja velik pomen jezika v dnev-n kih in tedn kih, ko pravi v uvodu: »Časnikarski jez'k je vodilni jez'k v slovstvu«. Žal da se nc spušča slobl ;e v njegovo svojsko problema t :ko. marveč prehaja takoj k njegovi zgodovini in prikazuje zanimiva valovanja časnikarskega besodja in izrazja. Valovanja, ki u-trezafo nc le razpoloženju in usmeritvi posameznika. marveč tudi gibanjem političnega življenja saj se je prav njim časnikarski jezik odzival naih treje in najlaže V razdobju med dvema vojnama smo bili vsi pod vplivom podobnega valovanja in nam je ta pojav tem bližji. Rreznik kaže razvoj našega časnikarskega jezika v posebnih poglavjih o Bleiweisu, Levstku. Antonu Tomšiču. Jos. Jurčiču. Ivanu Železnkarju. Tavčarju. Maiaronu in na primerih iz razdobja 1892 do 1918 ko je bil naš Č3<nik-rski jezik najbolj ustaljen in morda najhližji literarnemu jeziku. Tako je Breznik obdelal dokaj obsežno jezik Novičarjev in po-glav:tnih urednikov »Slovenskega Naroda« in pokazal, koliko izposojenk so vnesli prav časnikarji v splošno jezikovno rabo. Nedvomno so se mnoge že tako udomačile, da jih tudi najnovejši puristi ne bodo mo?li več pregnati sv slovenskih slovstven:h njh. Druga po obsegu najdaljša razprava je posvečena jeziku naših pripovednikov. Breznik obravnava v nji besedišče Jurčiča. Stritarja. Tavčarja. Detele, Kersniki. Mencingerja, Trdine, Ivana Cankarja, Fi'-/garja in Meška.
Tema dvema obšrmima in po svoji vsebini teoretično in praktično pomembnima razpravama sc pridružujeta še sestavek o Stritarjevem slogu in nekrolog. ki ga je spisal Breznik svojemu jezikoslovnemu vzorniku a Stanislavu
Skrabcu. Besedno in imensko kazalo olajšujeta preglednost in uporabo knjige, kj je za slovstveno izobraženega Slovenca takn dragocena, da je niti ni treba posebej priporočati.
Zapiski
Razstava slik Zorana Mušiča v Benetkah. že napovedana razstava slik našega pi iznanega umetnika Zorana Mušiča v sedanjem središču italijanskega umetnostnega življenja, v Benetkah, se je nekoliko zakasnila. Odprli so jo 17. t. m. v tamoš-nji Mali galeriji (Piccola Galleria) na Via XXII. maržo. Mušič je razstavil podobe, ki so zbudile že na tržaški razstavi sploft-no priznanje kompetentnih poznavalcev slikarske umetnosti in lepo zanimanje občinstva. Ne dvomimo, da bo tudi razstava v Benetkah potrdila te uspehe.
Najbolj prikladen boj zoper slabo knj^
go. Na Danskem so se v zadnjem času precej razpasli — pač po krivdi knjigotrških špekulantov — v tedenskih zvezkih izhajajoči, zelo ceneni romani najslabSe vrste. Zoper umazano povodenj »šundac je uspešno nastopilo neko veliko novinsko podjetje v Kjovenhagnu, ko je začelo izdajati v enaki obliki in za isto ceno primerno izbrane, toda slovstveno pomembne romane iz svetovne literature, romane, ki glede mikavnosti tekmujejo s »šundomc, vendar so umetniško in etično neoporečnL Občinstvo se je brž dalo prepričati in kupuje sedaj v velikem Številu to ceneno Izdajo klasičnih pripovednikov. Posamezni Špekulanti s »šundom« so zaradi padca naklade že ustavili svojo nečedno obrt.
Goncourtova nagrada, ena najpomembnejših francoskih slovstvenih nagrad, ki jo podeljuje Goncourtova akademija z deseto-rico svojih članov, letos" ne bo podeljena. To je znamenje izrednih časov.
ŠPORT
Razpis
tekmovanja za prvenstvo Ljubljane v odbojki
2SK Hermes priredi v dnevih 1. in 2. julija s pričetkom v soboto dne 1. julija t. 1. ob 16. tekmovanje za prvenstvo Ljubljane v odbojki v okviru proslav 25letnice svojega obstoja pod pokroviteljstvom g. prezidenta pokr. uprave div. generala Leona Rupnika.
/
Tekmovanja se lahko udeleže moštva ljubljanskih klubov.
Zadnji rok za prijave je 29. junij. Prijave je treba poslati na naslov: ZŠK Hermes — odsek za odbojko — stadion Hermes — Šiška.
Prijavnina za posamezno moštvo je 20 lir. — Prijavnino je treba plačati pred nastopom.
Zmagovalno moštvo prejme pokal, darilo g. prezidenta, drugo in tretje moštvo pa spominske plakete.
Vsako moštvo sestavlja 6 igralcev.
Pritožbe proti odločitvam sodnika je tre-toa vložiti najkasneje 20 minut po končani tekmi s prizivno takso v višini 50 lir. Ob ugodni rešitvi priziva se prizivna taksa vrne, sicer pa zapade v korist prireditelja.
V	primeru slabega vremena se prireditev' preloži za teden dni.
Tekmovanje se prične v soboto ob 16. ter se nadaljuje v nedeljo ob 8. zjutraj. Vsako moštvo mora priti s svojimi igralci ob določeni uri na igrišče. Moštvo, ki ga ne bo pravočasno na igrišču, izgubi tekmo.
ZŠK HERMES
*
ZŠK Hermes (odsek za odbojko). Pozivam vse članstvo odseka, da se udeleži članskega sestanka danes v petek ob 19. v klubskih prostorih na stad;onu zaradi dogovora glede treningov in turnirja v dnevih 1. in 2. julija. — Načelnik.
Madžarski sp-srt ia židje
Zgodovina je morala poseči v dogodke na Madžarskem in tudi v tamkajšnje športno življenje. da je prišlo na dan. da so v madžarskem spe rtu. skoraj cd prvih poeeikov. ki Segajo tja do leta 1867 nazaj, gospodarili Židje. Njihov vpliv je bil od leta do leta pomembnejši, čeprav so sc mnogo manj uveljavljali kot dobri aktivni tekmovalci, marveč predvsem kot vodilni funkcionarji na vseh količkaj odločilnih mestih. Možje židovskega porekla v športu so znali več jezikov, imeli so zveze in znanstva po vsem svetu in kaj je bilo laže. kakor ustvariti v domačem športnem svetu prepričanje. da je njihovo delovanje samo v korist madžarski stvari, oni sami pa da so sploh nenadomestljivi.
Na Madžarskem so takrat v nekaterih panogah. kakor na primer v boksu, nogometu, plavanju ali jahalnem športu. zavzemali vsa vidna mesta samo Židje. V madžarskem nogometnem športu je bilo <io 80°/o vodilnih osebnost-! in nameščencev Zidov, trenerji pa so bili taki vsj do zadnjega. Nič manj »razveseljiva« ni bila slika v boksarski zvezi, kjer je za mizo generalnega tajnika sedel Žid. in tudi predsednik je bil dolga leta enakega porekla. Kdor se ie od domačinov upiral temu židovskemu režimu. so ca izločili, in sicer temeljito z vsemi dovoljenimi ali nedovoljenimi sredstvi.
V	madžarski plavalni zvezi je tri desetletja (al: celih 30 let) paševal Zid Donath, ki je bil razen teca tudi generalni tajnik mednarodne plavalne zveze. Za sodelavca si je izbral še nekaj zagrizenih predstavnikov tega plemena, ki so znali zatretj vsako nacionalno alj proti-ždovsko stremi ienje v športnih vrstah. S krilatico. da politike ne gre vlačiti v šport, so v -rJccgar. ki si je drznil napasti židovsko diktaturo. izključili iz plavalne zveze in ga povrhu še primemo očrnili v javnosti. Tako se niti tisk. še manj pa posamezniki niso upali dvigniti glav proti židovski samovladi v plavalnem taboru. Zaradi tega sc v listih o madžarskem plavalnem športu izhajale samo suhe kronike brez vsake kritike ali kakršne koli pripombe, ki bj utegnila spraviti v slabo voljo kogar koli izmed gospodov mogotcev.
Trajalo je celih 20 let po prvi svetovni vojni. preden je prvi državni funkcionar posegel v ta Avgijev hlev. in sicer notranji minister v letu 1939. ki je ukinil avtonomijo nogometne zveze in ii postavil na čelo ministrskega komisarja. Židje so morali pobrati šila in kopita. Za nogometaši so se kmalu ojunačili še drugi športniki, toda bitka prot'židovske struje še <lo!gc ni bila dobljena. Židovski tisk >o zagnal silno kampanjo, češ da brez Židov madžarski šport ne bo žel nobenih uspehov, temveč bo — brez židovskega denarja in židovske publike — propadel za desetletja. Takratni prosvetni minister Homan je nato prijel za še debelejšo metlo in odstranil Žide kratko malo iz vseh madžarskih športnih organizacij. Po njegovem odloku niso smeli Židje postati niti trenerji. da celo niti sluge v madžarskih športnih klubih.
Od tedaj se je življenje v madžarskem športu močno spremenilo. Vsakdo je lahko opazo-
val na svoje oči, da izločitev židovskega življa madžarskemu športu ni škodovala, temveč samo koristila. Obisk pri prireditvah je bil nespremenjeno dober. Novi voditelji madžarskega šiporta so kmalu dokazali enake sposobnosti kakor njihovi židovski predniki. Šport na Madžarskem je bil ob koncu leta 1942 čisto očiščen vsake židovske primesi in z geslom, da so športniki obenem tudi borci za domovino, je dobilo gibanje tudi široke rodoljubne temelje. K.o .ie bila v šport vključena še vsa madžarska mladina, se je pokazalo, da je madžarski šport beležil še lepše uspehe kakor kdaj koli prej. Židje so utihnili jn zdaj tudi — izginili.
(Po» Adria-Zeitung«)
PO PLAVALNIH BAZENIH
Madžarski plavači so dosegli v nedeljo na tekmovanju v Szegedinu prav dobre rezultate za začetek sezone. Na 400 m je zmagal znani Tatos v dobrem času 5:00,9 minut. Nemeth je preplaval 400 m prsno v času 6:11,4 minut; Galambos je preplaval 100 m hrbtno v času 1:14.8 minut. Med ženskami je prišla na prvo mesto Ilona Novak na 100 m prosto v času 1:15,4 minut in na 100 m hrbtno v času 1:25,2 minut. Eva Novak pa je bila najboljša na progi na 100 m prsno v času 1:31,2 minut.
Danske plavalke so pokazale svoje veliko znanje na plavalni prireditvi v Kodanju. Na 100 m prosto je zmagala Fritze Nathan-sen v času 1:06,3; druga je bila Kirsten Ove-Petersen v 1:07.1; tretja Margarete Farup v 1:08.7 in četrta Birte Ove-Petersen v času 1:09,1 minut. Vse štiri plavalke so dosegie čase mednarodne kakovosti. Inge Scrensen je dosegla na 200 m prsno čas 3:01,« minut, ki tudi zasluži vso pozornost. V plavanju na 100 m hrbtno je zmagala Margarete Farup, ki je potrebovala le 1:17.8 minut; druga je bila Kirsten Ove-Petersen v 1:18,1 minut. Pri moških je zmgagal odl:čni Christoffersen na obeh kratkih prostih progah (100 in 200 m) v času 1:02,7 in 2:21:7 minut.
"i !i!!|!l!l'!il>|'!i!i!ij!!!l!l!ii!'!i! ji <•: ?!:ii|t*« :|t»-r» UHifl}Mi|ttt!H!!,lf |}|f
Marko Gliha:
Indija K©*s«iiaM»Iija
O Indija Komandija, dežela nad dežele, stoji, stoji tam hišica, iz smetane je bele.
Potice se same peko, tak dobre so in sladke, so polne orehov in rozin, • oh, dobre so špehatke.
Prašički pečeni letajo, kar tu in tam po zraku, prinese polič vina ti natakar v dolgem fraku.
Ograja hiče je iz klobas, pokaže ti kura pot v vas. na trgu gode lončeni bas, kolač pod lipo stoji v okras.
Pa kam le gledamo zdaj mi — bili smo v kraljestvu sanj! Toda spomin ne bo umrl, sen bil je prekrasan.
črni Groga v nebesih
Pred mnogimi leti je živel v vas; zelo star mož, ki mu je bilo ime Groga. Imel je dolge sive lase in dolgo sivo brado, ki mu je segala prav do trebuha. Njegov ohraz je bil robat in zgrbančen in kadar so ga vaški otroci kje zagledali, so zakričali »Čmi Groga«. kakor so ga imenovali, in zbežali na vse strani.
Toda Črni Grega ni bil tako robat in hud. kakor je bilo videti. Imel je dobro, mehko srce. Živel je samotno življenje, ogibal se je ljudi in živel edino za živali. Kolikokrat jc našel na svojih izprehodih po gozdu kako srno z zlomljeno nogo, al! mlado lisico v pasti, ki se ni mogla rešiti, ali pa drobno ptičko i zlomljeno perutjo — in vsaki taki siroti je pomagal Nihče s', ne bi bil mislil, da znajo oiti Grcgove velike, močne roke tako mehke ■n nežne, da se mu niti drobna ptička ne boji sesti na dlan. Pozimi je ure in ure gazil visoki sneg, da je prišel na rob gozda, kjer je nasul krme za lačne jelene in srne. Čeprav je bil siromašen, je vendar unel za živali zmerom kaj pripravljenega.
Toda nekega dne je b.l črni Groga mrtev. Ljudje po vasi so stikali glave 'in si šepeta': skrivnostne, grozne stvari na uho. Samo pt'č-kj. kj so vsak dan obiskovali sivolasega starčka. so obsedelj na lipi pred njegovo kočo in ga skušali prebudit: s svojim petjem.
A duša starega Groga se je bila že ločila od vsega posvetnega in se je počasi dvigala proti nebeškim vratom. Da, Črni Groga je letel počasi, zakaj dušo mu je težila tatvina. Še mlad je bil nekoč zašel v slabo družbo, in ta ga je zapeljala v greh. Ponižno je potrkal Črni Groga na nebeška vrata, glej. sveti
Peter mu je prijazno odklenil in ga povabil v nebeško sprejemnico. Grega je vstopil in se boječe stisnil v kot za vrati. Tedajci je prišel skozi druga vrata ljubi Bog in za njim arh-angel Mihael z zlato tehtnico v roki. Arhangel je postavil tchtn'co pred ljubega Boga, potem pa je seoel v vreče, ki jo je bil pr:nesei s seboj in kj je imela dva nrede'a.
Kmalu so bili vsi G rogov i grehi zložen; na tehtnico. Globoko, zelo globoka je potegnilo tehtnico navzdol, in Grogu je bilo tako hudo, da bi bil najrajši na ves. glas zajokal. Tedaj je pa segel arhangel v drugj prekat vreče in položil na drugo stran tehtnice drobcen o-ser. Ta biser je pomenil Grogovo ljubezen do živali. In glej, komaj je bil padel biser na tehtnico, že so se jeli greh j dvigati, više in više. dokler nj tehtnica jasno pokazala, da je biser mnogo težji od vseh Grogovih grehov. Prijazno je ponudil ljub' Bog Črnemu Grogu roko jn dejal:
»K meni v nebesa prideš. Groga. Tvoja ljubezen do živali je odtehtala vse tvoje grehe!«
Tako je prišel Črni Groga v nebesa in je postal ljubijencc vseh mal h angeičkov.
Iz sste kronike
Ukraden tricikel
Ljubljana, 21. junija
Dne 16. novembra je bil med tričetrt na 12. in pol 13. uro ukraden iz veže hiše na Bregu, kjer ima prostore trgovina Soklič, tricikel. Nekaj dni kasneje so tricikel našij brez sedeža in pnevmatike pod nekim kozolcem za cerkvijo v Štepanji vasi. Preiskava je nadalje ugotovila, da je na dan tatvine, nedaleč od tam, kjer je bil najden tricikel, prodajal mestni delavec Matija C. dva plašča. Kasneje so dognali, ga gre za plašča z ukradenega tricikla. Uslužbenec tvrdke Soklič je obenem izpovedal, da se je delavec Matija mudil na dan tatvine ob tričetrt na 12 v bufetu, ki je zraven Šoki ičeve trgovine.
Da je bil istočasno na kraju tatvine in na kraju, kjer je bil tricikel odložen, je bilo za aretiranega Matijo zelo obremenilno. čeprav ni bilo nobenega neposrednega dokaza, da bi bil on sam ukradel tricikel. Matija je priznal, da je bil v omenjenem bufeiu, trdil pa je, da je odšel iz njega že okoli 11. in da se je kasneje napotil proti Mostam, ker je hotel na Fužine po krompir. Blizu lesenega mostu pri Karmeličan-kah pa je srečal neznanca, ki mu je ponudil v nakup dva plašča. Ker je hotel zaslužiti, ju je kupil, že nekaj minut kasneje pa tudi prodal nekemu pekovskemu pomočniku.
V dokaz svoje nedolžnosti in resničnosti svojega zagovora je Matija navajal nekaj prič. Na glavni razpravi, ki je bila mnogokrat prekinjena in se je končala šele v torek, pa so ga priče pustile delno na cedilu. Obremenilna za Matijo C. je bila tudi njegova preteklost. Zadnjih 15 let je sicer pošteno živel, v mladosti pa je bil zaradi tatvin večkrat kaznovan.
Sodniki niso verjeli njegovemu zagovoru in so ga obsodili kot tatu tricikla na 6 mesecev strogega zapora in na 2 leti izgube častnih pravic. Matija C., ki ga je branil, odvetnik dr. Peršin, je prijavil revizijo in priziv. Tako se bo z njegovo krivdo pečala še najvišja sodna kazenska stopnja.
Nepoštena služkinja
Pri uglednem ljubljanskem lekarnarju je do 1. marca letos službovala služkinja Ana V., doslej še nekaznovana, staia 28 let. Ko ji je bila služba odpovedana, je lekarnar ugotovil, da ga je okradla. Odnesla mu je iz njegove garderobe in iz garderobe njegove družine vrsto stvari, predvsem obleke in perila, v približni skupni vrednosti 3000 lir. Prvotno je lekarnar hotel zadevo poravnati tako, da ji je odklonil izplačilo zadnjega zaslužka. Ko obtoženka ni bila zadovoljna s tako poravnavo in ga je tožila na izplačilo mezde, jo je prijavil.
Ana V. ni bila voljna priznati v celoti svoje krivde. Do priznanja so jo pripravili le tako, da so ji pokazali kose ukradenega blaga, ki so ga našli v raznih njenih skrivališčih. Česar pa niso našli, tega Ana V. ni hotela priznati. S svojo nepoštenostjo je Ana V. spravila na zatožno klop tudi svojo dobrotnico zasebnico M. L., ki ji je vedno pomagala in ji nudila zatočišče. Nekaj ukradenih stvari je Ana spravila pri njej in preiskava jih je odkrila. Ker je bil podan sum. da je M. L. vedela, da so pri njej shranjene ukradene stvari, je morala na zatožno klop. Njen zagovor pa je bil tako prepričevalen, da je bilo takoj spoznati, da je nedolžna. Sodnik poedinec dr. Leon Pompe je obsodil Ano V. zaradi tavine po § 314 kazenskega zakona na 4 mesece strogega zapora. Soobtoženka M. L. je bila oproščena.
■II se na romane
i 1 .';!!!!i!t!i|li!!j
Mali oglasi
PETEK — to je pravi čas
za nedeljski tvoj oglas!
Sebi, lej, prihraniš jezo,
nam ubraniš truda pezo:
vsi oglaši, v PETEK dani,
so v NEDELJO v »Jutru« zbrani.
Službo dobi
KUHARICO
za nekaj ur dnevno in postrežnico z.i ves dan, ali samo popoldne, iščem za gostilno. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15348 1.1
KUHARICO samostojno, za tričlansko odraslo družino, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«. 15321-la
SKDOMNO DEKLE srednjih let. sprejme mala družina Za lahka hišna del«. Nastop 1 juliji Slomškova Ul 31.
15252 1« KMEČKO DEKLE pošteno, sprejmem v stalno službo. Janševa Ul. 15	15370 la
SLUŽKINJO Za vsa hišrui dela. sprejme družina 2 odraslih oseb s 1. julijem. Hrana dobra. N.islov v ogl. odd. Jutra.	15373-la
POSTREŽNICO čisto in pošteno, za vsak din in tudi o'o nedeljah, iščem od pol 8. do pol 12. ure. Plačam lir 400. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 'Res poštena«.	15378-la
POSTREŽNICO pošteno, mlajšo. išče mali družina z.i popoldanske ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15391 la
KUHARICO
samostojno. zdravo in snažno, išče boljša družina. Dobra hrsna in plača. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15399-la
SLUŽKINJO za vsa hišna dela in ki Ima veselje do otrok, sprejmem k 4 članski družini takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15413-la
POSTREŽNICO
eli služkinjo z znanjem nekaj kuhe. sprejmem takoj. Naslov v cgl. odd. Jutn.	15424-1 a
SLUŽKINJO ali postrežnico za popol. dne. takoj sprejmem. Vrhovčeva 14/1.
15433 la
GLOBOK VOZIČEK
ugodno prodam. Rezi-janska 11.	15245-6
MLADO KRAVO
prodam ali zamenjam za konja ali žrebe. Naslov v ogl. odd- Jutro.
15307 6
IffANDOLINO
specialno, italijansko in radio zvočnik, nrodsm. Naslov v ol. odd. Jutra.
15395-6
STENICE
ščurke, podgan« zaner^. ljivo uniči zavod za po-končevanie mrčesa ln golazni Zor Adolf. Tavčarjeva 4/III, levo.
15376-6
PUPO
za damsko krojaštvo in otroško stajico, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15379-6
RJUHE in KAPNE ter pregrinjalo zn 2 postelji (etamin), vse predvojno ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15329-6
MOŠKO KOLO poceni prodam. Ogled od 7. zvečer. Lepodvorska 26'III.	15393-6
MOŠKO OBLEKO sivo preprosto, z.a sred. njo postavo, prodam za 1300 lir. Ogled od 10. do 12. ure. Naslov v ogl. Jutra.	15394-6
PRODAM: Dobro ohranjeno žimni-co s pristno žimo in krasni salonski gramo. fone v stoječi omarici z izvrstnim glasom. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15387-6
AKTOVKO
usnjeno, rjavo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15397-6
POSTELJICO otroško, dobro ohranjeno. prodam. Vprašati: Ljubljanska vil. 19, Zelena jama.	15406-6
OTROŠKI TRICIKEL nov prodam. Zaloška c- 7/II. desno. 15407-6
PRODAM: skoro nove gojzerlce št. 40. steklen servis za 12 oseb in čajni servis za 6 oseb. Samo od 10. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15411-6
2 KAPNI novi. prodam. Ogled iz prijaznosti v trgovini Predjamska ul. 8.
15423-6 JEDILNI SERVIS
kompleten, za šest oseb, najfinejši porcelan, ugodno prodam. Nastov v ogl. odd. Jutra.
15416 6
DAMSKO KOLO
in športni voziček, prodam. Sitarič. Cesta na Rožnik 43.	15435-6
KUHINJO prodam. Naslov v ogl. odd. Jutro.	15440-6
ZAMENJAM 2 suknjiča proti doplačilu razlike Za sandale št. 41—42 in prodam Hubertus plašč — oboje M—14 letne dečke — ter 5 m tekača. — Ogled Staničeva 201 -desno.	15445/46
ŠPORTNI VOZIČEK prešit z debelo gumo in blatniki, ki služi lahko tudi za globokega ln otroško posteljico — prodam ali zamenjam za protivrednost. Ponudb« n« ogl. odd. Jutra pod »Mo lep*.
is^SO«
PEGE IN LISAJ
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerijn Kane, židovska ulica 1.
15222-6

^^LlUBLJANSKI ^ KINEMATOGRAFI
KINO SLOGA
Tel. 27-30
Danes poslednjič!
Visoka pesem materinske ljubezni v usodi prave žene in matere v globokem dramatičnem TOBIS-ovem filmu
MOJI ŠTIRJE MLADI
Kžithe Haaek, slavna gledališka igralka v glavni vlogi, dalje John Pauls-Harding, Heinz Lausch, Gerhard I Jo nihal, Bruni Lobel, Hermann Speolmans DODATEK: KULTURNI FILM »MLADINA MUZICIRA« Predstave ob 16. ln 19. url
KINO MATICA	telefon 22-41
Največji šlager sezone! — Zgodba o nastanku .šramel-kvarteta', polna naj-sijajnejših popevk in humorja
ŠRAMEL
Hans Moser, Paul Horbigcr, Marte Harell, Hans Holt
Danes radi Akademije kinppredstave ob 15.30 in 19.15!
KLNO UNION	Teleton 22-21
Strastna ljubezen škotske kraljice in njena nesrečna usoda v monumental-nem velefilmu
MARIJA STUART
Žarah Leander, Willy Birgel, Axel v. Anibesser, Lotte Koch, Fr. Benfer
Predstave ob 17. in 19.15 uri
DEŽNI PLAŠČ
ženski, doubl. balonska svila, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1535(^6 KOMPLETNO REVIJO pokrajinskih -znamk zamenjam za dobro moško kolo. Pismene ponudbe pod »Dobro kolo« na ogl. odd. Jutra.
15449/6
MRČES IN GOLAZEN:
uši. stenice, bolhe, ščurke molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s st-rupom ki ga dobite v drogeriji KANC Židov, ska ulica 1.	15221-6
Kupim
AVIONSKE
znamka Ljubljanske pokrajine. tu'i posamezne komade, kupim. Po. nudbe na ogi. odd. Jutra pod »A. G. 1944«.
15302-7 PRAŠIČA ZA REJO težkega od 40 do 80 kg, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15283-7
BLAGO Za trenčkot, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15284-7
MAČKA
siamskega. kupim. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maček■..
15264-7
ČEVLJE
rubljene kupujem in prodajam ali zamenjam manjše in večje številke. Kiavžar, Vošnjakova ul. 4.	15261-7
LJUBLJANSKI ZVON 188: do 1900, 1911 in 1916, Dom Ln svet 1883 do 1893 in 19ll zelo dobro plačam. — Knjigarna Žužek, pasu/a.
15O80-7 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knj .ge, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«. 14553-7
ZNAMKE kompletno zfoirko ali posamezne partije, tudi prekomorske in pokra jinske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«.	14552-7
VREČE prazne cementne in stične, papirnate, kupuje PETRO NAFTA, CirilrMetodova cesta 5t. 55a.	J-380-7 KOZO
molzno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutni pod iKozi«.	153T4-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Globok voziček«.	15375-7
RJUHE IN KAPNE kupm za na deželo. Plač.-im prav dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15388-7
RADIO
novejše tipe, kupim. Ponudbe iv ogl. odd. Jutra pod »Dober apa-rat*	15396-7
DEŽNI PLAŠČ moški, dobro ohranjen, •z balonske svile, termo drap. aii svilo za istega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plašč«.
15402-7 ELEKTR. SUŠILNIK aa lase, kupim.. Ponudbe na ogl- oedd. Jutra pod »Sušilnik«.	15408-7
ŠPORTNI VOZIČEK kupim, plačam dobro. Ponudbe na og'- odd. Jutra pod »Samo pred. vojni«.	15.451/7
STANOVANJE
prazno ali opremljeno, obstoječe z 2 ali 3 sob, iAče zakonski par. Za morebitno opremo nudim denarno g«rancijo. Stanovanje zapustim dva tedna Po konouni vojni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Situira. na stranka«. 15241-2
STANOVANJE
opremljeno, aii pa tudi prazno, iščem za družino "orez otrok. Nudim protiuslugo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moška obleka«.
15286-2H
V najem
TRGOVSKI LOKAL
z opremo ali brea, sprejmem v najem. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija«.
15312-17
VILO Z VRTOM
takoj kupim v lepi vil-ski četrti Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod --Do 2,500.000 lir«.	1504520
i^i^BUt r* rr
SOBO
in opremljen kabinet, v novi moderni hiši na Prulah, odd"m v najem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zabjak«.	15372-23
PRAZNO SOBO
v pritličju, iščem. Na-slov v ogl. odd. Jutra.
±5415-231 OPREMLJENO SOOO
iščem v bližini glavnega koUodvioi!:-. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »železničar«. 15439/23a
LISTNICO
z dokumenti sem Izgubil 20. jumja v Šiški. Najditelj« prcteim, da jo odda v ogl. odd. Jutra.
15427-37
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelku
A protivrednost, Avta 1944. A. G. 1944. Boljša moč. Continental. ču. vaj. čimpreje, čista s veda." čevlji št. 41, Dobr.i plača, Dobro dekle. Do. bro ohranjeno kolo, D"e prijateljici, Dob>r okus. Darilo Za god Domačin, Deško kolo, Elektropod. jetje. Enajst letnikov. Pranja, Gumi. Gradbeno podjetje, Iščem srečo. Iskren. Ko'ostrej, Klasje, Kolo. Kadi. Kopalna obleka. Leksikon. Mlada smrek... M. F., Mirni dom. Mlado dekle. Miren Močno kolo. Nada. Nizka kolesa. Nemščina. Na prometni točki, Nujno, N'dograjeno Novo, Otroška posteljica. Obleka 3000. Poštena raoč. Pošteno, Poštena. Plačam selitev. Pošten in vesten. Proti, vndnost. Potrebujem denar, Preproga. Poi tisočaka. Plačam prav do. bro 33. Pen klub. Plačam naprej. Pošteno de. kle. Postrežnica. Primerno darilo. Pomi -d. Poštena moč, Predica. Rejec. Ribolov, Resen sem. Resnemu interesen. tu. Ribolovka, Singer, Spalnica, Sončna parce. la. Srečna bodočnost. Sluga ln tekač Slovo praznemu življenju, Tflajna sluifcba. Temiiu-sivo, Takoj odločen ku. pec. Tik tramvajske po. staje, Trgovec, Trnovo, Takoi. Takojšnja vselitev, Upokojeni učiteljici. Umetnina. Upravna palača, Uradnica, V dobrem stanju. Ventilator. Železničar, ženski bici-kel. Zel m. Zenitev. 21 ma Železničar samec. Železo, 1944 znamke. 420 kv. m., 3333, 3 minute od tramvaja 1000. "
KUPUJEMO in NAJBOLJŠE PLAČAMO
posušeno in sveže:
Milnica koren Srčna moo koren CikoriJa koren Tavžent rože št. Janžove rože Sv. Beneditka rože Urhovke rastlina Glfldišnik rastima Zlata drozga, rastlina Materna dušico rastlina Majaron rastlina Prveneo rastlina Timijan rastima Peteršil rastlina Dobra misel rastlina Se tra j rastlina Krhlikovo lubje Divji oreh lubje Hrastovo lubje
Lipovo cvetje Arnika cvetje Bc-zgovo cvetje Kamilica cvetje Borovnica list Borovnic.! jagodt Jagoda list Lapuhov list Trpotec list Kopriva list Robida list Malina list Melesa list č-šnjeve peclje Kumna seme Gozdni koren Baldrijan koren Kompava koren Kolmež koren Sladke koreninice
kakor tudi vse ostale vrste zdravilnih in dtSavn h
zelišč
Vse vrste povrtnine ln gobe vseh užitnih vrst Prevzemamo dnevno od 9. do 12. in od 14. dhs 18. ure v skladišču
»A L P A« hranilni proizvodi, Ljubljana, Vidovdanska cesta 18.
»♦♦♦»»»♦»♦♦»»♦♦♦♦M «•*»«	♦
L. Frick:
32
Usoda pri telefonu
Roman
Tudi jaz sem res mislila, da ti je ta ' Olten nad vse pri srcu,« reče nazadnje v molk, ki je nastal. »Zadnji čas se mi je zdelo, da živiš samo še zanj. Prav za prav tudi ne vem, kako bi ti mogla pomagati, Liza. Konec koncev moraš sama vedeti, kaj delaš, vsak človek mora vzeti posledice svojega ravnanja nase...«
»Nikar nobenih praznih besed,« jo raz-burjenka nestrpno prekine. »Saj nisem mogla naprej vedeti, s kakšnim človekom imam opravka. Olten je bil zmerom tako ljubezniv in pozoren, videti je bilo, da me oibožuje. ne vem kolikokrat mi je prisegel, da mu brez mene ne bi bilo živeti. Nazadnje je jel siliti vame, naj se ločim. Tega pa nisem hotela.«
»Ker se nisi hotela odpovedati lepemu in zložnemu življenju, ampak si ga hotela imeti samo tako, za postranskega ljubimca, jeli?«
Liza skesano prikima, ne da bi čutna trpki poudarek Kristininah besed. »Ne ta-jim Kristina. Vendar me je Oltenovo siljenje' naj bom samo njegova, osrečevalo. V resnici je deflal vse samo zato, da bi izsilil od mene denar. Grozil mi je, da pove vso stvar mojemu možu. Ko sem ga pro-
sila in zaklinjala, naj tega ne stori, je zahteval odškodnino, denar, čedalje več denarja! Toda Gerhard upravlja vse sam, zato mu nisem mogla dati dovolj. Tedaj je ubrafl drugo struno. Nekako je moral Gerhard zvedeti, da sva se zvečer sešla z Olte-nom v najinem stanovanju — prvič in zadnjič, verjemi mi. Oiten se je vedel tako čudno, in vObče je bilo razpoloženje med nama nekam razdraženo. Vprašal me je, kaj bi storila, če bi mahoma prišel moj mož in bi naju zalotil. Tedaj se mi je zbudil sum. Ni me bil zapeljal v to snidenje iz strasti, ampak z nizkotno premišljenim namenom, da me zvabi v past! To sem mu zabrusila v lice, in ločila sva se tisti večer kot sovražnika. Dtugo jutro sem dobila od Gerharda, ki sem mislila, da je na potovanju, nekaj vrstic s sporočilom, da bo zahteval razporoko in da se nikoli več ne vrne v najino skupno stanovanje. Odkod je utegnil vedeti? A zdaj je tako in tako vse eno. Oltena nočem nikoli več videti. Gerhard je zame izgubljen. Tudi prijateljstva s Kurtom Wagmullerjem je zdavnaj konec. Sama sem na svetu in nimam žive duše več. Tega ne prenesem! Gerhard mi dela krivico, stvar je bdi a povsem drugačna, nego on misli. Kri tina, vem, da sem v mnogem pogrešila in da bi bil moral biti najin zakon drugačen; trdno voljo imam, da se poboljšam. Bog mi je priča, samo pomagaj mi, da spet potolažim
moža. Sele zdaj se zavedam, koliko mi pomeni in kolikanj ga potrebujem.«
Kristina bi pri teh obiskovalkinih besedah najrajši zakričala in ji v obraz zavpila: Mož, ki govoriš o njem, ni več tvoj, nobene pravice nimaš do njegove ljubezni, ne, danes ne več.
Vročično premišljuje, ali naj pove Liz' vso resnico in ali naj ji prizna, kako je z Gerhardom in z njo.
»Kaj ti pa je, zakaj ne rečeš besedice?« jo v živčni nestrpnosti priganja Liza.
Kristina ne ve kod ne kam. Kaj naj odgovori? Tedajci pa poskoči in napelo prisluhne proti vratom. Da, zunaj je pozvonilo, vsa vesela je, da je nekaj prišlo in zmotilo ta razgovor. »Aleks in Dieter b:>-sia. najbrže sta pozabila vzeti hišni ključ s seboj. Oprosti za trenutek.«
Liza prikima in hlastno izvleče iz torbice čipkast robček, da bi zabrisala sledove solz na svojem obrazu. Kristina pa stoji v naslednjem hipu pred — Gerhardom Meisiingerjem! Kako bi se bila še pred pol ure razveselila tega obiska, s kakšnim vzhičenjem bi bila vzela prekrasne vrtnice, ki ji jih p-inaša, kako varno bi se bila čutila v objemu ljubljenega moža. In zd?j? Tam notri sedi žena, ki se z vse-ni rred stvi bori za tega moža in ga hoče clobit' nnzaj.
»Mo-al sem te spet videti, Kristina Bled i si —«
Migne mu. naj govori tiho in naj bo previden. Pa je ne razume, kako le, zakaj je ljubljena žena danes tako čudna in udrža-na, menda se ni kaj zgodilo? Prav gotovo da ne ve, na koga bi se bilo treba ozirati. Morda na Aleksa in Dieterja? Ta dva pač že davno slutita, kako in kaj, še malo, pa zvesta vse. Kaj bi torej utegnilo biti —?
»Tvoja žena je tukaj, Gerhard,« mu zdaj pove.
»Liza? Pri tebi?« Njegov obraz je mahoma ves star in izpremenjen. »Kaj hoče od tebe? Si govorila z njo o naju dveh?«
Čeprav se pogovarjata malone šepetaje, je morala gospa Meisingerjeva vendar nekaj slišati ali sicer nekaj zasumiti, kajti mahoma odpre vrata in stopi pred moža in Kristino, ko sta najmanj pripravljena na to. Z naglim pogledom opazi rože v njegovi roki in krčevit smehljaj ji izpreleti obraz.
»O, glejta si, glejta, človek bi misliil, da gre za skrito zaroto,« se ji sunkoma iztrga. »Moj mož te obiskuje za mojim hrbtom, Kristina, in ti celo prinaša cvetlice? O, zdaj razumem ...«
»Prav nič ne razumeš,« vzrogi Gerhard. Kristina bi se vdrla v tla, tako mučen ji je nastop. Zato pa je videti Liza mahoma zelo samozavestna. Pa ne da bi tu očitno merili z dvojnim merilom, kaj? Nji delajo
škandal, jo zaničujejo, racnaio z njo kakor s hudo zločinko in ji groze s takojšnjo razporoko, ker je gospoda Oltena enkrat, da, enkrat povabila k sebi v stanovanje, Gerhard pa obiskuje Kristino v odsotnosti njenih sinov, kdo ve, kolikokrat že, z največjo samoumevnostjo, gotovo le zato, da bi biHa videti stvar bolj nedolžna. Ce je tako, se mu pač ni treba postavljati za čednostnega sodnika, saj nimata drug drugemu nič očitati. Zastran Kristine pa--
Ko izreče njeno ime, mine Gerharda zadnja trohica potrpljenja.
»Njo pusti pri miru,« ji besno plane v btesedo. »iDanes nimaš niti najmanjše pravice več, da bi se tu v kaj vtikala. Kakor veš, sem zahteval razporoko. od zdaj naprej lahko po tem takem delaš, kar te je volja, meni je docela vse eno. Po drugi strani pa te prosim, da se vzdržiš vsake kritike o mojih korakih. Kristina mi stoji mnogo previsoko —«
»Tako, previsoko ti stoji, ona je svetnica, jeli, jaz pa —« Divji smeh strese obupano ženo.	1
»Dajta. stopita v sobo in se mirno pogovorita,« jima malodiišno pravi Kristina. »Mislim, da je najbolje, če vaju pustim sama. Enkrat je treba vse razjasniti, tako ald tako. Name se. prosim, nikar ne oziraj-ta, jaz, jaz...«
Ftir das Konsortfum »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja. Stanko Virant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle_ Za »Narodno tiskarno <L d.« kot
tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den inseratenteil verantvvoitlicli . Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič