SVETPTIC 04 2025 REVIJA DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE ISSN: 1580-3600; LETNIK 31, ŠTEVILKA 04, DECEMBER 2025 6 KRAS V PLAMENIH: ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI MED PTICAMI PO POŽARU Če želimo opazovati TRIPRSTEGA DETLA LETA 2022 (Picoides tridactylus), za to potrebujemo kar nekaj Z ekološkega vidika je bil požar potrpljenja, sreče in nežen na Krasu poleti 2022 še posebej korak. Iskati ga moramo v pomemben, saj se je velik del ohranjenih starih gozdovih pogorelega območja raztezal z velikim deležem iglavcev. znotraj posebnih območij varstva foto: David Knez Natura 2000. A požari ne vplivajo na vse živali enako. Učinki se razlikujejo glede na vrsto, habitat, intenzivnost požara in dogajanje po njem. V prispevku predstavljamo rezultate dvoletne raziskave, ki smo jo opravili na prizadetem območju Goriško- SVETPTIC Komenskega krasa. revija Društva za opazovanje foto: Domen Stanič in proučevanje ptic Slovenije, letnik 31, številka 04, december 2025 ISSN: 1580-3600 SPLETNA STRAN REVIJE: www.ptice.si/publikacije/svetptic/ IZDAJATELJ: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia©) E-POŠTA: dopps@dopps.si SPLETNA STRAN: ptice.si 14 © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni SE SLIŠIMO? VPLIV HRUPA so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je NA OGLAŠANJE MOKOŽA potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne prispevke podarjajo z namenom, Med številnimi motnjami in da pripomorejo k varovanju ptic in narave. grožnjami, ki preplavljajo naravo, Izid publikacije finančno podpirata Javna ena ostaja skoraj neopazna, agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in neslišana in ne dovolj raziskana: Sigrid Rausing Trust. hrup. V Škocjanskem zatoku, ki leži v močno urbaniziranem okolju, se organizmi vsakodnevno spopadajo s hrupom, ki ga povzroča promet. NASLOV UREDNIŠTVA: V pričujoči raziskavi ugotavljamo, DOPPS – BirdLife Slovenia, Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana kako mokoži prilagajajo svojo gsm: 041 712 796 (pisarna) zvočno aktivnost glede na promet. GLAVNI UREDNIK: Domen Stanič E-POŠTA: domen.stanic@dopps.si foto: Duša Vadnjal UREDNIŠKI ODBOR: Tilen Basle, Urša Očko, Mitja Denac LEKTORIRANJE: Henrik Ciglič ART DIREKTOR: Jasna Andrić OBLIKOVANJE: Gorazd Rovina, Vizualgrif d.o.o. PRELOM: Boris Jurca, NEBIA, d. o. o. TISK: Schwarz print d.o.o. NAKLADA: 2500 izvodov IZHAJANJE: letno izidejo 4 številke Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Za objavo oglasov pokličite na društveni telefon ali pošljite e-mail glavnemu uredniku. POSLANSTVO DOPPS: Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave in blaginji celotne družbe. PREDSEDNICA: dr. Tanja Šumrada PODPREDSEDNICA: Eva Horvat UPRAVNI ODBOR: Dejan Bordjan, Muhamed Delić, Jurij Dogša, 22 David Kapš, Rok Lobnik, Gaber Mihelič, Matija Mlakar Medved NADZORNI ODBOR: prof. dr. Peter Legiša, Bogdan Lipovšek, Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar PREGLED ORNITOLOŠKIH ZANIMIVOSTI V 2025 DIREKTOR: Tilen Basle DOPPS je slovenski partner svetovne zveze Leto 2025 se poslavlja in čas je, da se vnovič ozremo po minulih naravovarstvenih organizacij BirdLife mesecih – katere ptice so jih zaznamovale, katera so bila najredkejša International. opazovanja in katere lokacije se je najbolj splačalo obiskovati. foto: Dejan Pahole KAZALO 4 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažič 6 KRAS V PLAMENIH: ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI MED PTICAMI PO POŽARU LETA 2022 // Davide Scridel in Domen Stanič 12 TRIPRSTI DETEL // David Knez 14 SE SLIŠIMO? VPLIV HRUPA 26 NA OGLAŠANJE MOKOŽA // Nina Jovčić 16 STRM UPAD POPULACIJE RJAVEGA NOVO POGLAVJE DOPPS-A – SRAKOPERJA V KRAJINSKEM PARKU POGOVOR Z DIREKTORJEM ŠTURMOVCI // Rok Lobnik V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z novim direktorjem DOPPS-a Tilnom 20 ZIMSKA OPAZOVANJA V NARAVI Basletom, ki nam je zaupal več o svoji poti, izzivih, ki jih prinaša vodenje društva, ter 22 PREGLED ORNITOLOŠKIH o svojem pogledu na prihodnost varstva narave v Sloveniji. ZANIMIVOSTI V 2025 // Mitja Denac foto: Alen Ploj 26 NOVO POGLAVJE DOPPS-A – POGOVOR Z DIREKTORJEM // Urša Očko 29 JANUARSKO ŠTETEJE VODNIH PTIC (IWC) 2026 30 ŠOJINA VESELA MATEMATIKA // Katja Krivec 32 KATERE IN KOLIKO PTIC SMO PREŠTELI V AKCIJI PTICE OKOLI NAS V LETU 2025 // Tilen Basle 34 POSTAVITEV PREŽ ZA PTICE // Mitja Denac 36 THE EAST ATLANTIC FLYWAY OF COASTAL BIRDS // Domen Stanič 38 ZIMSKO RAZISKOVANJE DRAVSKEGA POLJA // Nej Primožič in Dejan Bordjan 44 42 VALEČA BELA PASTIRICA PREK 2000 KM NA VOŽNJI PO SLOVENIJI // Boris Kozinc VELIKEMU ŠKURHU TUDI 44 VELIKEMU ŠKURHU TUDI NA NA CERKNIŠKEM JEZERU CERKNIŠKEM JEZERU NE GRE DOBRO NE GRE DOBRO // Tomaž Jančar Čeprav velikega škurha v Sloveniji povezujemo predvsem z Ljubljanskim 46 NAŠI KAČARJI SO ŽE NA TOPLEM barjem, žal že nekaj let tu ne gnezdi // Domen Stanič in Tomaž Mihelič več. Cerkniško jezero tako ostaja zadnje zatočišče za slovenske gnezdeče škurhe. Tudi na tem območju pa se vrsta 48 46. LETNI ZBOR ČLANOV DOPPS-A spopada s številnimi izzivi in njegova // Dejan Bordjan prihodnost ostaja negotova. foto: Kajetan Kravos 49 PTIČARIJADA 2025 // David Knez 50 NOVICE DOPPS Svet ptic 04, december 2025 3 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažič 1 NEVESTICA 2 ČRNA RACA (Aix sponsa) (Melanitta nigra) Zanimiv podatek. Jeseni 2025 se je na Redek podatek. Konec septembra Zbiljskem jezeru dlje časa zadrževal 2025 je bil na Ptujskem jezeru samec nevestice [https://galerija. pri Markovcih opazovan samec foto-narava.com/displayimage. črne race [Komisija za redkosti – php?pos=-144595]. vir podatka: L. Božič, M. Mlakar Izvirni foto: Bojan Bratož Medved, J. Habicht]. Izvirni foto: Jakob Habicht 3 4 PROGASTOREPI KLJUNAČ 5 (Limosa lapponica) Redko opazovanje. V začetku oktobra 2025 se je na območju Svete Katarine in v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok dlje časa zadrževal prvoletni osebek progastorepega kljunača [Komisija za redkosti – vir podatka: D. Schiavon, J. Habicht, D. Bosch]. Izvirni foto: Daniela Schiavon DULAR ČOKETA (Eudromias morinellus) (Gallinago media) Letos je bil dular v času 6 OZKOKLJUNI Redek podatek. Konec avgusta jesenske selitve pri nas LISKONOŽEC 2025 je bila pri Iški Loki na zabeležen vsaj dvakrat: 29. 8. (Phalaropus lobatus) Ljubljanskem barju opazovana pri Žabnici na Sorškem polju čoketa [Komisija za redkosti – vir in 31. 8. na Snežniku. Obakrat Zelo redek podatek. Sredi podatka: J. Habicht, G. Mihelič]. je bil opazovan po en osebek septembra 2025 je bil na Osredkih Foto: iStock [Komisija za redkosti – vir na Cerkniškem jezeru opazovan podatka: J. Habicht, R. Wilschut]. ozkokljuni liskonožec [Komisija za redkosti – vir podatka: T. Jančar]. Izvirni foto: Jakob Habicht Foto: Domen Stanič 7 VELIKI PRODNIK (Calidris canutus) Letošnjo jesen je bil veliki prodnik pri nas zabeležen vsaj trikrat: en osebek 27. 8. v Fontaniggah v Sečoveljskih solinah, en osebek 11. 9. na poplavljeni njivi pri Spodnjem Brniku in dva osebka med 13. JESENICE in 14. 9. ob Leri v Sečoveljskih solinah. V vseh primerih je šlo za prvoletne ptice [Komisija za redkosti – vir podatka: 11 G. Mihelič, M. Denac, N. Primožič, 7 S. Maršnjak, I. Škornik]. 3 KRANJ Izvirni foto: Sergej Maršnjak 1 LJUBLJANA 8 PLOSKOKLJUNEC (Calidris falcinellus) NOVA GORICA 5, 12, 13 12, 15 Redka podatka. Sredi letošnjega avgusta sta bila v Sloveniji hkrati zabeležena dva ploskokljunca. En osebek je bil opazovan POSTOJNA v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, 6 en pa v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. V obeh primerih je šlo za prvoletni 10 ptici [Komisija za redkosti – vir podatka: 4, 8 KOČEVJE D. Bosch, L. Božič]. 3 KOPER Izvirni foto: Sara Cernich 7, 16 4 Svet ptic 04, december 2025 Naslov za kopije objavljenih prispevkov: Naslov za sporočanje opazovanj redkih vrst: Obrazec za opis opazovanj Blaž Blažič, DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Mitja Denac, Komisija za redkosti, DOPPS, redkih vrst: Ljubljana, elektronska pošta: Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, https://ptice.si/ptice-in-ljudje/komisija- blaz.blazic@dopps.si elektronska pošta: mitja.denac@gmail.com za-redkosti/sporocite-redkost/obrazec/ Podatki so še v obravnavi na Komisiji za redkosti. 9 10 11 KRALJEVI OREL (Aquila heliaca) Letošnjo jesen je bil kraljevi orel v Sloveniji zabeležen vsaj dvakrat: en osebek 3. 10. nad planino Dol v Kamniško-Savinjskih Alpah in en osebek 13. 10. nad Črenšovci v Prekmurju [Komisija za redkosti – vir podatka: M. Denac, M. Gril, N. Bucalo]. Foto: Luka Božič PEŠČENEC KAČAR (Calidris alba) (Circaetus gallicus) Letos je bil peščenec v času Regionalni redkosti. Kačar je 12 MOČVIRSKA UHARICA jesenske selitve pri nas zabeležen bil v začetku avgusta 2025 (Asio flammeus) vsaj trikrat: dva osebka 10. 9. na opazovan nad zadrževalnikom poplavljeni njivi med Podovo in Medvedce, konec septembra V letošnjem septembru je bilo obročkanih Starošincami, en osebek 29. 9. na pa se je osebek, opremljen s osem različnih močvirskih uharic. Tri so se zadrževalniku Medvedce in dva telemetričnim oddajnikom, v obročkovalske mreže ujele pri Bevkah na osebka 9. 10. na Ptujskem jezeru. nekaj dni zadrževal na Veliki Ljubljanskem barju. Tri so bile obročkane V vseh primerih je šlo za prvoletne gori nad Ribnico. [Komisija tudi ob zadrževalniku Medvedce ter ptice [Komisija za redkosti – vir za redkosti – vir podatka: dve v Vodomčevem gaju pri Cerovem. podatka: N. Milek, V. Milek, M. J. Novak; podatki GPS- V vseh primerih je šlo za samice [Komisija Mlakar Medved, J. Habicht, N. telemetrije]. za redkosti – vir podatka: J. Zlobko, J. Primožič, R. Mihelič, L. Božič]. Habicht, L. Pavlin, Ž. Tertinek, M. Sešlar, Foto: Danilo Kotnik M. S. Rubinič, N. Primožič]. Izvirni foto: Val Milek Izvirni foto: Jaka Zlobko 13 PEGASTA SOVA 14 15 (Tyto alba) Regionalno redek podatek. Sredi septembra 2025 je bila pri Bevkah na Ljubljanskem barju ujeta in obročkana pegasta sova [J. Zlobko, lastni podatki]. Izvirni foto: Jaka Zlobko SOKOL PLENILEC MUŠJA LISTNICA (Falco cherrug) (Phylloscopus inornatus) MURSKA SOBOTA Zelo redek podatek. Med Redek podatek. Konec Podovo in Starošincami, kjer septembra 2025 je bila MARIBOR 11 se je lani pozimi zadrževal en v Vodomčevem gaju pri sokol plenilec, sta bila letošnjega Cerovem ujeta in obročkana oktobra opazovana dva mušja listnica [Komisija PTUJ prvoletna osebka [Komisija za za redkosti – vir podatka: 9, 10, 2, 9 8 redkosti – vir podatka: R. Pintar, D. Fekonja]. VELENJE 12, 14 Ž. Tertinek, M. Mlakar Medved, Izvirni foto: Dare Fekonja M. Denac, A. Kotnik]. Izvirni foto: Žan Tertinek CELJE KRŠKO 16 VRTNI STRNAD (Emberiza hortulana) Redko opazovanje. V začetku septembra 2025 sta bila v Fontaniggah v Sečoveljskih solinah NOVO MESTO zabeležena dva vrtna strnada [Komisija za redkosti – vir podatka: A. Božič]. Izvirni foto: Al Božič Svet ptic 04, december 2025 5 POLJUDNI ČLANEK KRAS V PLAMENIH: ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI MED PTICAMI PO POŽARU LETA 2022 // Davide Scridel in Domen Stanič Požar poleti 2022 na Krasu je zajel približno 3700 hektarov površin (od tega okoli 2900 ha gozda) in tako postal največji požar v Sloveniji v zadnjih desetletjih. foto: Kajetan Kravos 6 Svet ptic 04, december 2025 Požari v naravi niso le oddaljen problem, omejen na severnoameriške gozdove, avstralsko grmičevje ali afriške savane. V zadnjih dveh desetletjih so se požari okrepili in razširili v regije, ki so v preteklosti gorele le redko. Vročinski valovi so vse hujši, suše trajajo dlje, rastlinstvo pa je bolj suho. To je kombinacija, ki povzroča večjo vnetljivost pokrajine in daljše požarne sezone skoraj povsod. Znanstveniki opisujejo Sredozemlje kot novo »vročo točko« podnebnih sprememb, saj se to območje na segrevanje zaradi toplogrednih plinov odziva močneje od svetovnega povprečja. V praksi to pomeni hitrejše segrevanje ozračja (zlasti poleti), povečane suše in pogostejše vremenske ekstreme kot v mnogih drugih delih sveta. T a »vroča točka« je bila v ozadju izjemne- ga evropskega leta 2022 – najtoplejšega poletja, kar jih je bilo doslej zabeleženih, ki ga je spremljala dolgotrajna suša. Vremenske razmere, ki so močno povečale nevarnost požarov po vsej celini, so bile najhujše dvakrat (sredi marca ter ponovno od junija do avgusta), do konca leta pa je v EU pogorelo skoraj 900.000 hektarov površin. To velja za drugo največjo površino pogorele pok- rajine od začetka sistematičnega spremljanja (več površine je zgorelo le leta 2017). Presenetljivo je, da je približno 365.000 hektarov, torej dve petini vseh pogorelih površin, ležalo znotraj območij Natura 2000, Sredozemlje pa je bilo v središču te zgodbe. Podnebni modeli in opazovanja pričajo, da je se- grevanje na tem območju izrazitejše od svetovnega Gozdni požari v Severni Ameriki so povprečja. V prihodnosti pa bo poletno segrevanje ključnega pomena za za približno 50 % hitrejše, zlasti na kopnem sever- ČRNOHRBTEGA DETLA (Picoides arcticus), ki je nega Sredozemlja, vključno z Iberskim polotokom močno specializirana vrsta. in Balkanom. To pomeni pogostejše in daljše vro- foto: iStock činske valove ter daljša obdobja povečane požarne ogroženosti. KRAS LETA 2022: KO SE »VROČA 110 TOČKA« SREČA Z ISKRO 5000 100 Na Krasu poletna suša in močni sunki vetra niso 90 novost, a julij 2022 je bil ekstremen. Po dolgotraj- 4000 80 ni suši in sredi intenzivnega vročinskega vala se 70 je več požarnih žarišč združilo v enega najhujših 3000 60 požarov v zgodovini regije. Glavni požar se je začel 50 okrog 15. julija in se kljub obsežnemu gašenju 2000 30 večkrat razplamtel vse do začetka avgusta. Požar 30 je bil čezmejne narave, saj je prehajal slovensko- -italijansko mejo na širšem območju Komenskega 1000 20 in Goriškega krasa. Na slovenski strani je požar 10 zajel približno 3700 hektarov (od tega okoli 2900 0 0 ha gozda) in tako postal največji požar v Sloveniji 2000 2010 2020 v zadnjih desetletjih. Skupna pogorela površi- Leto na, vključno s tisto v Italiji, znaša okrog 4500 Požarna aktivnost na Matičnem krasu med letoma 1995 in 2024. Rdeči stolpci hektarov. ponazarjajo pogorelo površino (v hektarih), rumena črta pa število požarov. Kot je razvidno, je dogodek leta 2022 požgal največjo površino doslej. Oblikovanje grafa: Lucrezia Pacorini Z ekološkega vidika je bil požar še posebej po- memben, saj je velik del pogorelega območja ležal hrastovih gozdov ter grmišč, ki podpirajo bogato znotraj posebnih območij varstva Natura 2000. ptičjo združbo. Požar na Krasu zato nima le lo- Prav ta območja kažejo na visoko biotsko raznovr- kalnega pomena, temveč vpliva tudi na evropske stnost Krasa in vključujejo mozaike suhih travišč, naravovarstvene cilje. Svet ptic 04, december 2025 7 Pogorela površina (ha) Število požarov Čezmejno območje pogorišča na Krasu leta 2022. Barvna lestvica ponazarja intenziteto požara na posameznih območjih (temnejša barva = silovitejši požar). Vir: Scridel et al. 2025 VPLIVI POŽAROV NA SVETOVNO Večina učinkov se pojavi šele po požaru – bodisi BIODIVERZITETO: KAJ VEMO DO ZDAJ negativnih bodisi pozitivnih. Intenzivnost in vrsta požara (požar krošnje ali površinski požar) Požari ne vplivajo na vse živali enako. Učinki se preoblikujeta habitat, kar spremeni razpoložlji- razlikujejo glede na vrsto, habitat, intenzivnost vost hrane in zavetja ter lahko prisili živali, da požara in dogajanje po njem. Živali lahko pogi- spremenijo prehrano ali vedenje. Vrste na pogore- nejo zaradi plamenov, vročine ali dima, vendar lih površinah se spopadajo s stradanjem, večjim so raziskave tovrstnih vplivov redke (večinoma tveganjem plenjenja (zaradi pomanjkanja rastlinja Požar je ustvaril večji delež odprtih površin in »razkril« iz Severne Amerike in Oceanije). Na podlagi oz. kritja) in slabšimi življenjskimi razmerami. kamnita tla, kar ustreza trenutno razpoložljivih podatkov neposredno Najbolj ogrožene so slabo mobilne vrste in vrste, nekaterim pticam odprtih habitatov, denimo smrdokavri pogine le majhen delež živali, okoli 3 %, pri čemer vezane na poznejše sukcesijske faze. (Upupa epops), hribskemu se smrtnost poveča z jakostjo požara. Preživetje škrjancu (Lullula arborea) je odvisno od lastnosti vrste: sposobnosti bega, Obstajajo pa tudi »zmagovalci«. Nekatere vrste in podhujki (Caprimulgus europaeus). evolucijskih prilagoditev na požar, dostopa do iznajdljivo izkoriščajo že sam požar: ujede in foto: Domen Stanič zatočišč in vedenja ognja. drugi oportunisti lovijo plen, ki beži pred ognjem, 8 Svet ptic 04, december 2025 bele štorklje (Ciconia ciconia) pa se lahko hranijo z niki v pogorelih iglastih gozdovih. Ogenj lahko nevretenčarji, ki jih ogenj »razkrije« na pogoreli povzroči tudi ponovni zagon prehranske verige: zemlji. Požari lahko ustvarijo ugodne razmere zmanjša nekatere vire, a spodbuja rast svežih za stepske vrste in vrste odprte krajine ali za trav in listov, spodbuja kalitev semen (koristno tiste, ki potrebujejo heterogen habitat. V Severni za rastline in semenojede živali), poveča cvetenje Ameriki so gozdni požari ključnega pomena (dobro za opraševalce) ter ustvarja vir oslabelega za specializiranega črnohrbtega detla (Picoides in mrtvega lesa za saproksilne žuželke, žolne in arcticus), ki se preferenčno prehranjuje s podlub- nekatere plazilce. HRIBSKI ŠKRJANEC (Lullula arborea, levo) in SMRDOKAVRA (Upupa epops, spodaj) sta bila med glavnimi »zmagovalci« po kraškem požaru leta 2022. foto: Domen Stanič (levo) in Davide Scridel (spodaj) Julij 2022 je bil na Krasu ekstremen. Po dolgotrajni suši in sredi močnega vročinskega vala se je več žarišč združilo v enega najhujših požarov v zgodovini regije. VPLIVI POŽARA NA KRASU – ENO, DVE LETI PO DOGODKU V okviru projekta Kras4us (Interreg Italija-Sloveni- ja) smo v letih 2023 in 2024 opravili popis ptic na čezmejnem pogorišču Goriško-Komenskega krasa, z namenom raziskati odziv ptic na požar. Tako nas je devet popisovalcev iz Slovenije in Italije prvo in drugo leto po požaru popisalo 140 točk, bodisi na pogorelih bodisi neprizadetih območjih oz. kontro- lah. Okoli vsake popisne točke smo z uporabo sate- litskih (Sentinel-2) in daljinskih (LiDAR) podatkov natančno ocenili delež glavnih tipov pokrovnosti habitata. Nato smo s statistično strogo modelno analizo ovrednotili, kako je jakost požara vplivala na 12 indikatorskih vrst ptic ter na kazalnike skup- nosti ptic (vrstno bogastvo in številčnost). Svet ptic 04, december 2025 9 V prvem letu po požaru odzivi niso bili enaki pri vseh vrstah, saj so bili odvisni od tipa habitata. Vrste grmičevja in nizke gošče, kot so črnoglavka (Sylvia atricapilla), vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) in slavec (Luscinia megarhynchos), so bile manj zasto- pane na močneje pogorelih območjih, ker so izgu- bile gosto zavetje za gnezdenje in prehrano. Vrste odprte in polodprte krajine, npr. hribski škrjanec (Lullula arborea), podhujka (Caprimulgus europaeus) in smrdokavra (Upupa epops), so se odzvale pozi- tivno, saj so bile bolj zastopane na območjih, kjer je ogenj odprl gozd, razredčil podrast in povečal delež golih, kamnitih tal, kar omenjenim vrstam zelo ustreza. Gozdne vrste so se odzvale dokaj raz- KAČAR (Circaetus gallicus) je bil v gnezditveni sezoni lično: kos (Turdus merula) in v manjši meri taščica 2025 večkrat opazovan (Erithacus rubecula) sta denimo upadla zaradi uni- med lovom na odprtih površinah, ki jih je ustvaril čenja podrasti in grmovnega sloja v gozdu. Veliki požar dve leti prej. detel (Dendrocopos major) je doživel očiten porast foto: Domen Stanič zaradi povečane razpoložljivosti hrane (podlubni- kov) na mrtvih in obolelih drevesih, ki so ostala Vrstna pestrost Številčnost Kos Taščica Ščinkavec Veliki detel Velika sinica Črnoglavka Vrbji kovaček Tako SLAVEC (Luscinia megarhynchos) kot tudi druge vrste, ki so za prehranjevanje in gnezdenje vezane na Slavec grmovni sloj, so prvo leto po požaru doživeli najbolj strm upad populacije. Smrdokavra foto: Domen Stanič po požaru. Na nekatere vrste požar navidezno ni Divja grlica imel posebnega učinka, npr. na veliko sinico (Parus major). Nekoliko nejasna pa je slika pri ščinkavcu Hribski škrjanec (Fringilla coelebs), ki je požaru navkljub pokazal pozitiven odziv, verjetno zato, ker gnezdi v borovih Podhujka krošnjah (te niso povsod pogorele), hrani pa se s semeni na tleh. Na ravni ptičje skupnosti sta bila –2 –1 0 1 2 vrstno bogastvo in številčnost eno leto po požaru Koeficient intenzivnosti požara manjša, predvsem zaradi upada pogostih gozdnih vrst in vrst, vezanih na grmišča. Gozd/visoka gošča Odzivi izbranih vrst ptic na kraški požar iz leta 2022 prvo leto po dogodku (2023). Na levi (rdeči) strani Grmičevje/nizka gošča grafa so prikazane vrste, ki so bile najbolj prizadete, Drugo leto po požaru se je na pticah že poznal na desni (zeleni) pa tiste, za katere je požar ustvaril Polodprti habitati ugodne razmere. Barve pik in pripadajočih linij učinek obnove grmišč zaradi napredovanja naravne (intervalov zaupanja) ponazarjajo različne habitate. sukcesije in ponovnega postopnega zaraščanja Kot je razvidno iz dveh črnih pik na vrhu grafa, je pogorelih površin. Kratkoperuti vrtnik (Hippolais imel požar negativen vpliv na vrstno bogastvo in številčnost ptic. Prirejeno po Scridel et al. 2025, polyglotta) in rjavi srakoper (Lanius collurio) sta ilustracije: Mike Langman (rspb-images.com). začela uporabljati zaraščajoča se območja, na polod- 10 Svet ptic 04, december 2025 prtih mestih se je pojavil plotni strnad (Emberiza Vrste odprte in polodprte krajine so se odzvale cirlus) – slednjega prvo leto ni bilo v takem številu – detli pa so bili še vedno v porastu. Dve zgodnji pozitivno, saj so bile bolj zastopane na »zmagovalki«, hribski škrjanec in smrdokavra, pa sta se v primerjavi s prvim letom že nekoliko umak- območjih, kjer je ogenj odprl gozd, razredčil nili, najverjetneje zaradi ponovne razrasti grmovja in trave. podrast in povečal delež golih, kamnitih Ne gre zanemariti pomembnega dejstva, da so se na tal, kar omenjenim vrstam zelo ustreza. velikih površinah pogorišča že prvo leto po požaru začele razraščati tudi invazivne tujerodne vrste rastlin, kot so veliki pajesen (Ailanthus altissima), Najbolj ogrožene vrste ptic na Krasu so travniške robinija (Robinia pseudoacacia) in raznozobi grint ptice, katerih habitati se v zadnjih desetletjih zaradi (Senecio inaequidens). Njihova razširjenost vodi v opuščanja rabe in pospešenega zaraščanja nenehno osiromašenje avtohtonih habitatov in obenem tudi krčijo. Zato bi lahko rekli, da je v luči ohranjanja v osiromašenje ptičje združbe. Ne samo, da se ob bogate biotske pestrosti kraških travišč kakršno- nekontroliranem širjenju invazivk v kratkem času koli ponovno odpiranje zaraščene krajine dobro- ponovno vzpostavi »zaprt« habitat, tujerodne vrste došlo. Naša raziskava je potrdila, da požari lahko skoraj nepovratno spremenijo sestavo rastlinske ustvarijo oz. povečajo delež primernega habitata za združbe in bistveno poslabšajo stanje prvotnega varovane vrste odprte krajine, kot so hribski škrja- habitata. nec, podhujka in smrdokavra. Tudi močno ogrožen DAVIDE SCRIDEL je varstveni ornitolog na DOPPS-u. vrtni strnad (Emberiza hortulana) je v preteklosti Doktoriral je iz ekologije, njegove raziskave pa zajemajo VPLIV POŽARA NA KAČARJA že pokazal znake okrevanja populacije na manjših širok spekter habitatov – od pogorelih površinah na Podgorskem krasu. Če pa morskih in kmetijskih krajin Kačar (Circaetus gallicus) je kvalifikacijska vrsta v kontekst postavimo tudi vse večjo problematiko do gorskih ekosistemov – ter vključujejo inovativne območja Natura 2000 Kras, ki za preživetje potre- invazivnih tujerodnih vrst, ki se lahko na pogorelih pristope, kot so daljinsko buje dva zelo različna habitata, zato zanj težko pre- območjih hitro razrastejo, in uničenje dragocenih zaznavanje, bioakustika in sodimo, ali je bil v kontekstu požara »zmagovalec« gozdnih sestojev (npr. gnezdišč kačarja, drugih GPS-telemetrija. Je avtor več kot 40 strokovno recenziranih ali »poraženec«. Svoj plen (kače in druge plazilce) ujed, detlov in žoln), se naš pogled na požar verje- publikacij in poglavij knjig. lovi na odprtih površinah, na Krasu pa gnezdi iz- tno nekoliko spremeni. Zato nikakor ni smiselno ključno v gozdovih črnega bora (Pinus nigra), prav opredeljevati požara kot absolutno pozitiven ali te pa najbolj prizadenejo požari. Če je po eni strani negativen pojav. povečanje deleža odprtih površin zaradi požara zanj dobrodošlo, pa so uničena gnezdišča zanj zelo V tujini se za vzdrževanje odprtih habitatov in resna grožnja. Žal nimamo podatkov o vplivih ogroženih vrst celo odločajo za majhne, dobro nad- požara iz leta 2022 na lokalno populacijo kačarja, zorovane požare. Kontrolirani požari na Hrvaškem a domnevamo, da je imel ta negativne posledice so denimo že pripomogli k ohranjanju kotorne na vsaj en gnezdeči par. Kačar za gnezdenje izbira (Alectoris graeca). Na Krasu smo sicer še precej zadr- predvsem strnjene in mirne sestoje črnega bora na žani glede uporabe ognja kot sredstva za upravlja- pobočjih s severno in vzhodno lego, kar povsem nje prostora, saj si stroka na to temo še ni povsem ustreza območju, ki je bilo najobsežneje prizadeto enotna. Ključno upravljavsko vprašanje na Krasu pa DOMEN STANIČ je na DOPPS-u zaposlen kot v požaru leta 2022. V luči klimatskih sprememb in sploh ni to, kako odpirati zaraščeno krajino, temveč varstveni ornitolog in glavni povečevanja požarne ogroženosti lahko postane ta kako zagotoviti dolgoročno ohranjanje odprte urednik revije Svet ptic. dejavnik vse večja grožnja tudi naši maloštevilni krajine. Požari (bodisi naravni bodisi antropogeni) Trenutno je vključen v projekt Kras4us, kjer sta njegovi populaciji kačarja. Obenem smo sicer kačarja v lahko zato prispevajo k ciljem ohranjanja biotske glavni raziskovalni temi kačar gnezditveni sezoni 2025 večkrat opazovali med raznovrstnosti le v primeru, če se jih uporabi kot in ptice pogorišč. Obenem skrbi za redni monitoring lovom na odprtih površinah, ki jih je ustvaril požar, priložnost za obuditev primerne rabe, ki bi lahko ptic Škocjanskega zatoka, a konkretnejših zaključkov na podlagi posameznih dolgoročno ohranjala odprtost habitata. pogosto pa je na terenu tako na Krasu kot v Dinaridih. opazovanj ne moremo potegniti. NAPOTKI ZA UPRAVLJANJE – KAJ Viri SE LAHKO NAUČIMO OD POŽARA – Geister, i. (1999): Gnezdilke popogoriščnega habitata na Petrinjskem Krasu. – Annales, Series Historia Naturalis 9 (17): 299–302. Gozdni požari imajo v kontekstu raziskovanja – Grubešić, M., toMljanović, K. (2014): Rock Partridge naravnih procesov, kot sta sukcesija in dinamika (Alectoris graeca) Management in the Republic ekosistemov, izjemno pomembno vlogo. Čeprav se of Croatia. – 3rd Hunt Symposium, Balkan Wildlife Scientific Society. požari pogosto dojemajo kot uničujoči dogodki, so – scridel, d., stanič, d., Pacorini, l., Kravos, K., utMar, v resnici naravni del številnih ekosistemov in nam P., olMo, v., Fonda, F., MlaKar Medved, M., Koce, omogočijo dragocen vpogled v delovanje narave. u., tout, P., cernich, s., cunder, M., Mortelliti, a., Petruzzellis, F., KMecl, P., bacaro, G. (2025): Uničujoči požar na Krasu iz leta 2022 nam je Integrating remote sensing and species’ traits to ponudil redko priložnost raziskovanja odziva ptičje assess bird responses to wildfire in agropastoral združbe na močno spremenjene razmere v okolju. landscapes. – Biological Conservation 308, 111260. Svet ptic 04, december 2025 11 PORTRET PTICE TRIPRSTI DETEL // David Knez Nekoč, ko se je bukev še potrto skrivala v toplih zatočiščih in je skozi naše kraje bril polarni veter, je iz mahu zrastel majhen škrat. Bil je odet v črno-bel plašč, ki se je dobro podal takratni monotoni barvni paleti ledenodobnih gozdov. Na glavi je nosil zlato čepico, kot da bi bila narejena iz sveže smole dreves, ki so klonila močnemu vetru. Skozi tisočletja so se vetrovi umirili, sonce je ogrelo našo deželo in večni led Samce se je stalil. Bukev se je opogumila in gozd iglavcev se TRIPRSTEGA DETLA krasi je spoštljivo umaknil v alpsko visokogorje in hladne rumeno teme, kar je doline dinarskega sveta. Z njimi je odšel tudi ta škrat – svojevrstna značilnost med našimi žolnami triprsti detel kot spomin na nekdanjo ledeno dobo. foto: David Knez T riprsti detli (Picoides tridactylus) pri nas so v mraziščnih dolinah, kjer lahko najde ostanke pripadniki podvrste alpinus, ki je uspešno nekoč na široko razraslih gozdov iglavcev, pred- obstala na območju Alp in južne Evrope vsem smreke. Ugaja mu tudi okoliški jelovo-bukov kljub umiku tajge. Preostali del njihovega paleark- gozd. V Alpah živi v smrekovih, macesnovih in tičnega območja razširjenosti pa se strnjeno nada- cemprinovih gozdovih. ljuje v neskončnih gozdovih od Skandinavije vse do daljnega vzhoda Kamčatke. Na sušicah, podrticah, štrcljih ČRNI ŠKRAT in umirajočih drevesih triprsti detel najraje pleni ličinke Triprsti detel pri nas živi v dinarskih, predalpskih Triprstega detla težko zamenjamo s katerokoli podlubnikov (Scolytidae) in kozličkov (Carambycidae). in alpskih gozdovih večinoma nad 800 m nadmor- drugo žolno pri nas, saj na sebi ne nosi živih rdečih foto: David Knez ske višine, v Dinaridih in Trnovskem gozdu najraje barv. Bolj spominja na ugaslo kurišče iz pepela in oglja, v katerem se je razžarel kos kovine – krona samcev in mladih osebkov. Po velikosti se najbolj približa dobro poznanemu velikemu detlu (Dendrocopos major). Prav tako se od vseh žoln pri nas loči po številu prstov na nogi, saj ima reduciran prvi prst in zato namesto štirih le tri prste, kot pove tudi njegovo ime. Gre za prilagoditev na izključno življenje na drevesih, saj zelo redko zahaja na tla v nasprotju z večino drugih žoln. VARUH GOZDOV Triprstemu detlu so izjemno pri srcu naravne motnje, ki jih je z obilico užival v preteklosti, ko smo se ljudje še skrivali po jamah in o strojni sanitarni sečnji še nismo razmišljali. Iz smrti drevesa zaradi požara, vetroloma, žledoloma, snegoloma ipd. se rodi novo življenje. Mrtvo drevo požene komple- ksen prehranski splet saproksilne združbe, vrh ka- terega ždi naš triprsti detel. Na sušicah, podrticah, štrcljih in umirajočih drevesih najraje pleni ličinke podlubnikov (Scolytidae) in kozličkov (Carambyci- dae). Detel ličinke podlubnikov išče pod lubjem, 12 Svet ptic 04, december 2025 tako da s kljunom tapka po površini in prisluhne odmevu votlih podlubnikovih galerij. Nato odbije vrhnjo lusko lubja in izdolbe luknjico do galerije ter z dolgim jezikom iz nje pobere ličinke. Včasih lahko Triprstemu detlu so izjemno pri srcu naravne opazujemo par, ki se temeljito poloti drevesa, saj z iskanjem začneta pri samem dnu ter se počasi pre- motnje, ki jih je z obilico užival v preteklosti, mikata vse do vrha. Celotno drevo lahko obdelujeta tudi več kot eno uro. Svoje delo pa opravita zelo te- ko smo se ljudje še skrivali po jamah in meljito in resno, v takšnih primerih lahko uplenita tudi več kot 80 % vseh ličink v drevesu. Študija iz o strojni sanitarni sečnji še nismo razmišljali. Švice je pokazala, da posamezni osebek triprstega detla na leto upleni okrog 670.000 podlubnikovih ličink, kar pomeni, da jih celotna švicarska popula- sanacijo naravnih motenj (vetrolomov, žledolomov cija na leto upleni več kot 1,7 milijarde. Za primer- itd.). Če želimo opazovati triprstega detla, za to javo se je v Švici med letoma 1984 in 1999 v 25.000 potrebujemo kar nekaj potrpljenja, sreče in nežen feromonskih pasti na leto skupno ujelo povprečno korak. Iskati ga moramo v ohranjenih starih gozdo- med 85 in 137 milijonov osebkov podlubnikov. vih z velikim deležem iglavcev. Najlažje zaznamo Razširjenost triprstega detla v gozdu tako močno njegovo teritorialno bobnanje, ki je močno, raz- poveča odpornost gozdov na katastrofalne izbruhe ločno in se na koncu dokaj ostro prekine, slišimo populacij podlubnikov in s tem povezane gospodar- pa ga lahko predvsem pred gnezditveno sezono od ske škode, saj se na izbruhe odziva tudi številčno, marca do maja in jeseni. Če ga iščemo zunaj teri- gostota detlov na območju izbruha se lahko v enem torialne sezone, pa moramo prisluhniti predvsem letu poveča tudi za več kot 40 x. značilno mehkemu oglašanju »bip« ali trkanju med Habitat triprstega detla v Dinaridih foto: David Knez Na spodnji povezavi ali prek QR-kode si lahko ogledate zbirko posnetkov triprstega detla, ki so nastali v naših gozdovih: https://www.youtube.com/ playlist?list=PL-eP8ySjK50X 0NW6eaIwP54X22vtCMl9k GOZDNI SPECIALIST prehranjevanjem. Če nam ga uspe izslediti, nam ta gozdni škrat nameni prečudovit vpogled v njegovo Žal triprsti detel ne živi kar v vsakem sestoju življenje, saj nam pogosto dovoli, da se mu pribli- dreves, ki mu tako radi rečemo gozd, in je v Sloveni- žamo tudi na le nekaj metrov. Če smo zelo tihi in ji razmeroma redek. Večinsko je omejen na gozdne zapremo oči, lahko ob njem zaslišimo tudi polarni rezervate in neodprte/nedostopne gozdove, kjer veter, ujet v krošnje dreves, pokanje neskončne- še obstaja naravna dinamika gozdnega ekosiste- ga ledu in morda iz dolin tudi težke korake čred ma. Z gozdnim gospodarjenjem človek največkrat mamutov. pregrobo poseže v naravno strukturo, da bi tak gozd še lahko preživljal triprstega detla in druge gozdne specialiste. Gozd se z modernim gospodar- Vir: jenjem odmakne od naravnega stanja, predvsem z – bütler, r., WerMelinGer, b. (2014): Borkenkäfer odstranitvijo in pomanjkanjem mrtvih, poškodo- aufgepasst: Dreizehenspecht. – Bündner Wald 3/2014: 49-53. vanih, bolnih ter velikih starih dreves in popolno Svet ptic 04, december 2025 13 IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV SE SLIŠIMO? VPLIV HRUPA NA OGLAŠANJE MOKOŽA // Nina Jovčić PTICE MED ŠUMOM CIVILIZACIJE tem, kako se s hrupom spopadajo živali mokrišč, Naravni rezervat Škocjanski zatok – mokrišče, ki ga z vseh kjer se zvok že tako širi počasi in odbija med vodo strani obdaja urbanizacija Škocjanski zatok je naravni biser, ki varuje več kot in rastlinjem. Med najbolj skrivnostnimi prebivalci foto: arhiv NRŠZ 260 vrst ptic, a leži sredi betonskega in kovinskega mokrišč je mokož (Rallus aquaticus), ptica, ki življe- sveta, obdan s pristaniščem, trgovskimi centri, nje preživi v gostem trstičju, daleč od oči ljudi, raz- železnico in avtocesto. Med številnimi motnjami kriva pa se predvsem z glasom. Toda kaj se zgodi, in grožnjami, ki preplavljajo naravo, ena ostaja ko se njegov svet preplete z nenehnim brnenjem skoraj neopazna, neslišana in ne dovolj raziskana: avtomobilov in tovornjakov? hrup. V takem okolju je pticam težko ohranjati naravni »zvočni prostor«, ki ga potrebujejo za spo- KAKO SE MOKOŽ ODZIVA NA HRUP razumevanje. Prometni hrup prekriva in popači V ŠKOCJANSKEM ZATOKU? njihovo oglašanje, kar lahko vodi do sprememb v paritvenem obnašanju, obrambi teritorija ali opo- Med januarjem in marcem 2025 smo v Naravnem zarjanju na nevarnost. Raziskave iz tujine že več let rezervatu Škocjanski zatok na 16 mestih namestili opozarjajo, da antropogeni hrup preobraža zvočno samodejne snemalnike zvoka, ki so 24 ur na dan krajino našega planeta. A le malo je bilo znanega o beležili oglašanja mokoža. Zajemali smo podatke Amplituda (glasnost) mokoževega oglašanja v Škocjanskem Frekvenca (višina zvoka) mokoževega oglašanja v Škocjanskem zatoku glede na promet ob delavnikih (rdeča barva) in ob koncu zatoku glede na promet ob delavnikih (rdeča barva) in ob koncu tedna (modra barva). Vodoravna (x) os prikazuje uro dneva, tedna (modra barva). Vodoravna (x) os prikazuje uro dneva, navpična (y) os pa jakost oglašanja v decibelih (dB). Črna navpična (y) os pa frekvenco oglašanja v hercih (Hz). Črna črtkana črta prikazuje promet (število avtomobilov na uro). črtkana črta prikazuje promet (število avtomobilov na uro). 2000 –13 2000 30 29 –14 1000 1000 28 27 –15 0 0 26 25 –16 0 5 10 15 20 0 5 10 15 20 0 5 10 15 20 0 5 10 15 20 Ura dneva Ura dneva 14 Svet ptic 04, december 2025 Jakost oglašanja (dB) promet (število avtomobilov na uro) Frekvenca oglašanja (Hz) promet (število avtomobilov na uro) o jakosti in frekvenci klicev ter jih primerjali s drobne spremembe v glasnosti in frekvenci, a te podatki o prometu z bližnje Ankaranske obvoznice. vendarle kažejo, da ptice občutijo vpliv prometnega hrupa. Z boljšim razumevanjem teh vplivov lahko Njihovo oglašanje je razkrilo več, kot bi pričakova- učinkoviteje načrtujemo ukrepe za ohranjanje li. Mokoži so bili najglasnejši v zgodnjih jutranjih mokrišč in njihove tišine. Slednja je za številne vrste urah, ko se je promet šele prebujal. Z naraščanjem prav tako pomembna kot čista voda ali habitat. prometa se je glasnost mokožev zmanjševala, kar kaže, da so ptice prilagajale svojo zvočno aktivnost hrupnemu ozadju. Opazili smo tudi, da se je pov- prečna frekvenca klica (višina zvoka) med tednom, ko je promet gostejši, rahlo zvišala. Takšna spre- memba lahko pomaga, da klic bolje »izstopa« iz niz- kofrekvenčnega prometnega hrupa. Zanimivo je, da so bile razlike očitne tudi med tednom in koncem tedna. Ob delavnikih, ko so prometne konice naj- močnejše, so ptice na splošno pele glasneje in v višjih tonih. Ob sobotah in nedeljah, ko promet pojenja, pa so njihovi klici postali mehkejši, tišji in bolj raznoliki. To vedenje, znano kot Lombardov učinek, so znanstveniki opazili tudi pri drugih vrstah: ko okolje postane glasno, se ptice odzovejo s spremembami v glasnosti in višini glasu. Ampak ta strategija ima svojo ceno: več energije ptica vloži v oglašanje, manj časa ji ostane za iskanje hrane in gnezdenje. Dolgoročno življenje v hrupu pa lahko vodi v stres in zmanjšano uspešnost gnezdenja, kar sta težko zaznavni, a resni posledici za vrste. Gnezdeča populacija Literatura: TIŠINA KOT POGOJ ZA ŽIVLJENJE MOKOŽA (Rallus aquaticus) – enGel, M. s., YounG, r. j., davies, W. j., WaddinGton, v Škocjanskem zatoku šteje d., & Wood, M. d. (2024): A systematic review of 10-15 parov in velja za eno Ugotovitve raziskave, zlasti zaznava prilagoditve- anthropogenic noise impact on avian species. – najpomembnejših v Sloveniji. nih sprememb v oglašanju kot odziv na prometni Current Pollution Reports 10 (4): 684-709. foto: Duša Vadnjal hrup, postavljajo v ospredje vedenjsko prilagodlji- – jovčić, n. (2025): Zagonetni zvoki iz trstičja: vpliv prometnega hrupa na vokalno aktivnost mokoža vost mokoža, pa tudi njegovo ranljivost ob pove- (Rallus aquaticus) na podlagi pasivnega akustičnega čanem človeškem pritisku. Na prvi pogled gre za spremljanja. – Magistrsko delo, UP FAMNIT, Koper. MOKOŽ (Rallus aquaticus) je eden izmed najbolj skrivnostnih prebivalcev mokrišč, ki življenje preživi v gostem trstičju, daleč od oči ljudi, razkriva pa se predvsem z glasom. foto: Duša Vadnjal Svet ptic 04, december 2025 15 IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV STRM UPAD POPULACIJE RJAVEGA SRAKOPERJA V KRAJINSKEM PARKU ŠTURMOVCI // Rok Lobnik Leta 1992 so Šturmovci imeli najvišjo gostoto populacije RJAVEGA SRAKOPERJA (Lanius collurio) v Sloveniji. foto: Rok Lobnik K metijska krajina pokriva slabih 40 % površin od Ptujskega jezera, med Dravo in Dravinjo, na jugu v Evropski uniji, vendar tako intenzifikacija pa meji na Haloze. Kot krajinski park so zaščiteni od kot tudi samo opuščanje kmetijstva ustvar- leta 1979 in sodijo v območje Natura 2000 Drava. jata zelo močan pritisk na evropsko biodiverziteto. Tam je bil popis rjavega srakoperja prvič opravljen Populacije ptic kmetijske krajine so denimo v zadnjih leta 1992, potem pa še leta 1997 in 2003, bolj redno 43 letih upadle za približno 60 %, pri čemer je bil ta v obdobju 2009–2019, nazadnje pa leta 2025. Leta upad močnejši v zahodni kot pa v srednji in vzhodni 1992 so imeli Šturmovci najvišjo gostoto populacije Evropi. Tipična bioindikatorska vrsta ekstenzivne rjavega srakoperja v Sloveniji (39 parov/km2), kar kmetijske krajine je rjavi srakoper (Lanius collurio), je zelo visoko tudi na nivoju Srednje Evrope. Med ki zaseda ekotonske (prehodne) habitate med trav- popisi smo vsak najdeni par označili na zemljevidu niki, na katerih išče hrano, in grmičevjem, v katerem in kasneje s pomočjo vladnega portala Raba ugoto- gnezdi. Pričujoči prispevek povzema rezultate raz- vili, v katerem habitatu se je zadrževal, kar nam je iskave o vplivu spremembe rabe tal na populacijo omogočilo izdelavo modela o rabi habitata srako- rjavega srakoperja v Krajinskem parku Šturmovci. perja v Šturmovcih. Nato smo s pomočjo modela Šturmovci so poplavna ravnica, ki se razteza južno TRIM izračunali še populacijski trend vrste. Raziskovalno območje Krajinski park Šturmovci (označeno z rdečo obrobo). Točke prikazujejo lokacije parov rjavih srakoperjev (Lanius collurio) v letih 1997, 2003, 2009 in 2019. 16 Svet ptic 04, december 2025 Ugotovili smo, da se rjavi srakoperji v Šturmovcih najraje pojavljajo na travnikih in potrebujejo določe- KOLEDAR PTICE no mero grmičevja za gnezdenje in prežanje na plen, a se izogibajo gosteje zaraščenim predelom. Večja heterogenost habitatov je zanje pozitivna, a le do te SLOVENJE 2026 mere, ko manj ugodni habitati (njive, gozd) v krajini še ne prevladujejo. Populacija te vrste v Šturmovcih JE PRISTAL! je v zadnjih 34 letih doživela strm upad, za dobrih 92 % s 172 parov leta 1992 na le še 13 v letu 2025. a) 150 100 50 0 1995 2000 2005 2010 2015 2020 2025 b) 150 150 100 100 50 50 2005 2010 2015 2020 Leto Njive Grmičevje Travniki Teritorij rjavega Gozd srakoperja Okrasite svoj dom s čudovitimi fotografijami ptic za le 5 € — ali Zgornji graf prikazuje populacijski trend rjavega pa ga prejmite BREZPLAČNO ob vsakem nakupu nad 50 € v naši srakoperja (Lanius collurio) na območju Krajinskega spletni trgovini. Akcija velja do razprodaje zalog. parka Šturmovci. Časovno obdobje, ki ga zajema sivi pravokotnik, je prikazano v spodnjem grafu, kjer so ZAČNITE LETO 2026 Z NOVO PTICO NA VSAKI STRANI! z barvanimi črtkanimi črtami prikazani tudi trendi površin bolj zastopanih habitatov znotraj raziskovalnega območja (rumeno = njive, temno zeleno = gozd, svetlo zeleno = travnik, rjavo = grmičevje). Najverjetnejši vzrok je izguba travnikov, kot posle- dica tako širjenja njivskih površin kot tudi opušča- nja kmetijstva, kar vodi v prekomerno zaraščanje. Pridobljeni rezultati tako dobro povzamejo poglavi- tni grožnji za ptice kmetijske krajine v Evropi (in- tenzifikacija in opuščanje kmetijstva), hkrati pa so TRGOVINA. tudi opozorilo, da lahko vrste, ki naj bi bile globalno PTICE.SI stabilne (kot denimo rjavi srakoper), lokalno doživ- ljajo strme upade. To je še posebej zaskrbljujoče, ko gre za območja, ki so bila zanje tako zelo pomemb- na, kot so bili Šturmovci za rjavega srakoperja. Viri – denac, d. (2003): Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih (SV Slovenija). – Acrocephalus 24: 97–102. Koledar si lahko – lobniK, r., scridel, d., denac, d. (2025): Over 30 zagotovite tudi years decline of an iconic farmland bird, Red- v trgovini NR backed Shrike Lanius collurio, in a Central European stronghold: meadow loss and shrub succession Škocjanski zatok drive near-local extinction. – Bird Conservation ali v naši pisarni International 35. v Ljubljani. Svet ptic 04, december 2025 17 Št. teritorijev Št. teritorijev Pokrovnost habitata (ha) SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA // Dejan Bordjan Ujede so vsekakor resen izziv pri določanju na terenu. Pogosto so daleč od nas, proti svetlobi in brez zelo očitnih vzorcev. Težko jih preprosto spregledamo in med njimi je ravno dovolj red- kih vrst, da si običajno z zanimanjem ogledamo prav vsak osebek, ki ga srečamo. In občasno smo za naš trud tudi nagrajeni. Če smo bolj izkušeni in vemo, na katere zna- ke moramo biti pozorni, je določanje ujed lah- ko tudi enostavno, a večinoma prav nadležno težko. Tokratni skrivnostni fotografiji sta prav takšni. Začnimo z »enostavnejšo« fotografijo 1 . Na njej vidimo temno ujedo, ki je zaradi ozad- ja neba videti še temnejša. Tako hitro izgubimo morebitne vzorce na spodnji strani ptice, kar se- veda zaplete določanje. A v tem primeru si lah- ko pomagamo z drugimi znaki. Gre za srednje 1 S tem boš: • postal(a) del društva, ki trenutno z več kot 1000 člani rešuje največje naravovarstvene probleme in aktivno prispeva k veljavi varstva narave v naši družbi, • dobil(a) obilo priložnosti za sodelovanje na različnih delavnicah in pri prostovoljnem naravovarstvenem delu, • lahko postal(a) aktiven(a) član(ica) regionalnih ali Mladinske sekcije in se udeleževal(a) 2 ornitoloških taborov in srečanj za mlade, • se lahko udeleževal(a) mesečnih predavanj o pticah in naravovarstvu in vodenih izletov po Sloveniji in tujini, • prejemal(a) poljudno revijo Svet ptic (4 × letno) in po želji strokovno ornitološko revijo Acrocephalus. Informacije dobiš na: DOPPS, Tržaška c. 2, 1000 Ljubljana, GSM: 041 712 796 (pisarna) dopps@dopps.si www.ptice.si 18 Svet ptic 04, december 2025 foto: Jure Novak veliko ujedo, z močno glavo glede na trup, ravnim zadnjim robom peruti, ki je vzporeden s sprednjim. VABLJENI, DA SE PREIZKUSITE V NOVI DOLOČEVALSKI ZAGONETKI! Izkušen opazovalec bi na spodnji strani peruti opa- zil, da so na zunjanjih sekundarnih peresih vidne progice, kar je posledica nekoliko svetlejših peres na tem mestu. Ima rep, ki je približno toliko dolg, kot je široka perut, robovi repa pa so oglati. Veli- kost glave in oblika peruti nam pomagata izločiti kanje (Buteo spp.) in kragulje (Accipiter spp.), ob- lika repa pa še škarnike (Milvus spp.). Obarvanost in oblika peruti lahko sicer namigujeta na rjavega lunja (Circus aeruginosus), a to vrsto lahko izklju- čimo zaradi prisotnosti enega »prsta« preveč (rjavi lunj ima le 5 vidnih »prstov«) in že omenjenih jasno vidnih prog na primarnih peresih (peruti rjavega lunja niso nikoli progaste). Glava je močnejša kot pri večini srednje velikih ujed in skupaj z dolgimi primarnimi peresi namiguje na orla. Če dodamo še velikost, ugotovimo, da je pred nami naš najmanjši orel. Ta ima več barvnih oblik in ena izmed teh je enostavnejša skoraj popolnoma temno rjava. Nekoliko svetlej- ša so samo letalna peresa na pregibu roke. Pred nami je tako temna oblika malega orla (Hieraaetus pennatus), ki je pri nas dovolj redek, da marsikate- remu opazovalcu dvigne srčni utrip. zahtevnejša Ujeda na travnatem ozadju 2 na prvi pogled deluje večja, robustnejša kot tista na prvi fotografiji in pri njej se lepo vidijo barve in vzorci na zgornji strani. Ujeda je rjavih odtenkov z nekaj belimi lisami. Krov- ci so svetlejše, letalna peresa pa temnejše barve. Bele so lisa sredi hrbta, trtica, lisa na bazi primarnih letalnih peres ter zametki črte na meji med sekun- darnimi letalnimi peresi in krovci. Perut se zaklju- čuje z dolgimi "prsti". Vsi ti znaki so dovolj, da lah- ko ujedo dokaj zanesljivo določimo. Vtis velikosti, dolžina peruti in zelo dolgi "prsti" nam povedo, da imamo pred seboj enega izmed orlov. Vzorci beli- foto: Dejan Bordjan ne na peruti in repu izločijo belorepca (Haliaaetus albicilla) in planinskega orla (Aquila chrysaetos) ter kačarja (Circaetus gallicus) in kraguljega orla (Aquila fasciata), saj nobena izmed teh vrst nima bele trtice. Torej nam ostanejo še štirje orli: kraljevi orel (Aquila heliaca), mali (Clanga pomarina) in ve- liki klinkač (C. clanga) ter potencialno stepski orel (Aquila nipalensis). Pri kraljevem orlu imajo belo trtico in bel rob sekundarnih peres mladostni oseb- ki. Slednji pa imajo tudi v celoti svetla peresa na notranjem delu zunanje peruti, kjer je na fotografiji bela lisa omejena le na bazo peres in nimajo kon- trasta med temnimi skapularnimi peresi in krovci zgornje strani peruti. Mali in veliki klinkač sta dobra kandidata z vsemi doslej naštetimi vzorci. Velike- ga klinkača pa lahko izločimo, ker praviloma nima kontrasta v barvi krovcev in letalnih peres. Izjema je sicer barvna oblika fulvescens, pri kateri bi moral biti kontrast še večji kot na fotografiji. Tako nam od realnih kandidatov ostane samo mali klinkač. Kaj pa stepski orel? Ta je lahko presenetljivo podoben ma- lemu klinkaču. Čez palec pravilo, ki pa ni 100-od- stotno: stepski orel ima hrbet in krovce podobne barve in ne tako različne kot na fotografiji, obenem je precej večji. Torej, če tako ptico vidimo pri nas, gre zelo verjetno za malega klinkača. foto: Dejan Bordjan Svet ptic 04, december 2025 19 Pozimi ob reki Če se boste v hladnem delu leta sprehajali ob reki, morda na zimskem štetju vodnih ptic, boste najverjetneje opazili katero od spodaj opisanih vrst. Tu vam predstavljamo nekaj najbolj značilnih prebivalcev naših vodotokov, izjemno dobro prilagojenih rečnemu življenju. VELIKI ŽAGAR (Mergus merganser) Ko se naše reke zavijejo v zimsko idilo, se na njih v večjem številu ponovno pokažejo naše največje race potapljavke – veliki žagarji. Le malo kdo ve, da se bleščeči samci s snežno-belimi prsmi in smarag- dno glavo po gnezditvi odselijo na območja tundre daleč na severu, kjer se v ogromnih jatah do nekaj deset tisoč osebkov pregolijo v novo perje. K nam žejo, da je veliki žagar odličen kazalnik ohranjenosti se ponovno vrnejo pozimi, da si najdejo družico. Sa- rek. Njegovo pojavljanje je močno povezano z obi- mico hitro prepoznate po sivem perju in kostanje- lico prodišč, ohranjenih rečnih bregov in obrežnih vorjavem čopku, medtem ko imata oba spola tanek, gozdov, kjer se skriva bogata biotska raznovrstnost. nazobčan kljun, po katerem je vrsta tudi dobila ime. Lahko ga štejemo kot krovno vrsto, ki ščiti celoten Prav zaradi nazobčanega kljuna se ribe iz njegove- rečni ekosistem. Na naših rekah ga v zimskem času ga prijema le stežka izmaknejo. S kljunom pod vodo najlaže opazujemo na Savi, Muri, Dravi in Kolpi. trdo zagrabi svoj najljubši plen, predvsem manjše ribe, kot so kaplji, pisanci in blistavci. Raziskave ka- Besedilo: Aljaž Mulej, foto: Sergej Maršnjak POVODNI KOS (Cinclus cinclus) Ta mala in izjemno trdoživa ptica naseljuje hitro tekoče reke in potoke, ki so dovolj vodnati skozi vse leto. Določitev je dokaj preprosta: povodni kos je kompaktne postave, s kratkim repom, pretežno temnorjavim perjem in velikim belim podbradkom. Najpogosteje ga opazimo, ko na izpostavljenih ska- lah sredi vodotoka neprestano in živčno »počepa«, pri čemer je velika bela lisa na grlu še posebej opa- zna. Občasno skoči s kamna v mrzlo in deročo vodo, v kateri se znajde neverjetno dobro. Prava poseb- nost povodnega kosa je njegova sposobnost hoje po rečnem dnu. Ta prilagoditev mu omogoča dokaj specializiran lov na vodne nevretenčarje, ki prebiva- jo na rečnem dnu, tudi tam, kjer je tok najbolj deroč. Zaradi prehrane je povodni kos zelo občutljiva vrsta za spremembe v okolju in kot tak tudi odličen in- dikator čistih, dobro ohranjenih rečnih ekosistemov. V Sloveniji ga lahko opazimo na vseh hitro tekočih rekah, pozimi pa lahko obišče tudi mirnejše odseke nižinskih rek. Besedilo: Sara Cernich, foto: Tomaž Mihelič BOBER (Castor fiber) Pozimi je čas, ko lahko bolj preprosto oprezamo za znaki pojavlja- nja vodnih živali, kot je bober. Ta se predvsem v zimskem času prehranjuje z lubjem dreves in grmov, saj mu druga rastlinska hrana ni na voljo. V tem času tudi največkrat podira drevje, ki ga v vodi obgloda. Obglodani les ima značilne sledi sprednjih sekal- cev. V bližini prehranjevalnih znakov lahko včasih opazimo tudi jez, s katerim bobri zvišajo vodno gladino, da vhod v bobrišče ostane pod vodo. Bobrišče bomo prepoznali po kupu ošiljenih palic in blata, s katerim bobri prekrijejo strop svojega podzemne- ga brloga. Našega največjega glodavca pa bomo zaznali tudi po odtisih tac, značilnega širokega repa in vej, ki jih vleče za seboj. Kjer gre pogosto na breg, si ustvari tudi drčo do vode. Pri nas je bober najbolj zastopan ob Muri, Dravi, Krki in Kolpi, uspešno pa se širi tudi po drugih vodotokih vzhodne in osrednje Slovenije. Besedilo in foto: Rudi Kraševec 20 Svet ptic 04, december 2025 ZIMSKA OPAZOVANJA V NARAVI VODOMEC (Alcedo atthis) Včasih nas ob lenobni reki preseneti prediren pisk, ki preglasi ščebetanje drugih ptic. Če se brž zasukamo za njim, lahko uzremo blisk m odrine, ki tik nad gladino hiti na nasprotni breg – kot bi nekdo v vodo zabrisal turkizno žabico. Takšna so najpogosteje sreča- nja z barvitim vodomcem. Vodomec najraje prebiva ob mirnih, počasi teko- čih rekah z razgibanim, na videz neure- jenim in divjim obrežjem. Poleg rib, ki so njegova glava hrana, namreč potre- buje še dvoje: strme peščene brežine, v katere izkoplje tudi do meter globok gnezdilni rov, ter štrclje podrtega drev- ja ali naplavin, ki se sklanjajo nad vod- no gladino in s katerih lahko opreza za plenom. Odstranjevanje obrežne zara- sti, urejanje strug in regulacija rek mu tako vse prej kot ustrezajo – prav tisti vodotoki, ki se ljudem zdijo najbolj ne- urejeni, so namreč vodomcu najljubši. Besedilo: Matija Mlakar Medved, foto: Ivan Petrič SIVA PASTIRICA (Motacilla cinerea) Siva pastirica si s povodnim kosom deli po- dobno življenjsko okolje. Hitri vodotoki z obi- lico izpostavljenih skal in poraslimi brežinami so njen glavni habitat. Zagotovo jo bomo torej opazili na potokih in rekah, kjer prebiva povodni kos. Obratno pa ne velja. Siva pastiri- ca je namreč glede izbire življenjskega okolja manj zahtevna, saj se dobro znajde tudi ob zelo majhnih potokih, tudi takih, ki občasno usahnejo in za povodnega kosa niso primerni. Vsaj v določenem delu leta jo lahko opazimo tudi v popolnoma spremenjenih okoljih, na primer v kanalih v urbanem okolju. Obenem prebiva skorajda na vseh tipih rek, tudi nižin- skih s počasnejšim tokom. To elegantno vrsto pastirice prepoznamo predvsem po dolgem repu, značilni živo rumeni barvi podrepnega perja in sivem zgornjem delu telesa. Besedilo: Sara Cernich, foto: Danilo Kotnik SOŠKA POSTRV (Salmo marmoratus) Soško postrv je mogoče opaziti v rekah Soči, Nadiži, Idrijci, Vipavi, Reki in Rižani ter njihovih pritokih. Mlajši osebki plavajo v hitro te- koči vodi, starejši pa se večinoma zadržujejo v temnejših predelih večjih tolmunov. Skrivajo se v skalnih zajedah, pod previsi, potop- ljenimi debli ali obrežno vegetacijo. V času lova priplavajo v preli- ve in plitvine, kjer pa jih zaradi prečne progavosti težko opazimo. Kljub značilnemu marmoriranem vzorcu je pestrost pojavnih oblik (tipov) soške postrvi zelo velika, tudi takih z rdečo obarvanostjo v obliki pik in peg. Ta endemit Jadranskega povodja je v Sloveniji zavarovana vrsta in v večjem delu območja razširjenosti tudi kva- lifikacijska vrsta Nature 2000. Besedilo: Kim Leban in Dušan Jesenšek, foto: Alvaro G. Santillan Svet ptic 04, december 2025 21 REDKOSTI PREGLED ORNITOLOŠKIH ZANIMIVOSTI V 2025 // Mitja Denac STEPSKA PRIBA (Vanellus Leto 2025 se poslavlja in čas je, da se vnovič ozremo gregarius) na njivah pred LEBDUH (Elanus caeruleus) po minulih mesecih – katere vrste so jih zaznamo- zadrževalnikom Medvedce na Ljubljanskem barju vale, katera so bila najredkejša opazovanja in kate- foto: Dejan Pahole re lokacije se je najbolj splačalo obiskovati? Nekaj foto: Mitja Denac odgovorov vas čaka v nadaljevanju tega prispevka. ZIMA Tisti, ki so želeli novo ornitološko sezono hitro odpreti z redkostjo ali dvema, so si letos upraviče- no meli dlani. Že od začetka januarja je bilo namreč »na voljo« nekaj nadvse neobičajnih vrst, ki so se pri nas zadrževale od decembra prejšnjega leta. Zagotovo gre v ospredje postaviti lebduha (Elanus caeruleus), ki je prezimoval v okolici Matene in Iga na Ljubljanskem barju in smo ga lahko občudovali vse tja do konca februarja. Lebduh, tokrat v Slo- veniji opažen šele drugič, postaja vse pogostejša ptica v srednji in severni Evropi, kamor se širi z Iberskega polotoka, iz Severne Afrike in Azije – leta SOKOL PLENILEC (Falco cherrug) na njivah pri Podovi foto: Alex Kotnik 2025 je prvič gnezdil na sosednjem Madžarskem, ornitologi pa so gnezditveno sumljivo vedenje opazovali celo na Danskem. Druga neobičajna vr- sta je prav tako prihajala iz (sicer nesorodnih) vrst ujed: na njivah med Podovo in Starošincami se je dlje časa zadrževal odrasel sokol plenilec (Falco cherrug). Tega redkega stepskega sokola je imela pred tem pri nas priložnost opazovati le peščica ljudi, tako da je omenjene njive v zgodnji pomladi letos obiskal marsikdo. Druge zanimivosti so janu- arja tradicionalno vključevale samico zimske race (Clangula hyemalis) na Zbiljskem jezeru, beloliske (Melanitta fusca) na Družmirskem jezeru in never- jetno bližnje srečanje z mladim triprstim galebom (Rissa tridactyla) na morju pred Piranom. 22 Svet ptic 04, december 2025 MALA GOS (Anser erythropus) na zadrževalniku Medvedce foto: Jakob Habicht V februarju so se večinoma nadaljevale zanimivosti iz vrst vodnih ptic. V začetku meseca nas je prese- netila novica s Ptujskega jezera, kjer se je pojavila samica ovratniške črnice (Aythya collaris). Skoraj nedvomno je šlo za isti osebek, ki je lani pri nas pre- zimoval, in tudi tokrat se je črnica na jezeru zadr- ževala dlje časa, vse do aprila. Gre za drugo opazo- vanje v Sloveniji, morda ista črnica pa je bila dober mesec predtem (decembra 2024) opazovana tudi v Beogradu. V drugi polovici meseca sta se za ne- kaj dni na zadrževalniku Medvedce tisočim beloče- lim gosem (Anser albifrons) pridružili dve mali gosi (A. erythropus), ki sta potrpežljivim opazovalcem omogočali dober trening v prepoznavanju subtilnih razlik med tema vrstama. Na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru so bile opažene prve močvirske uharice (Asio flammeus). stril še en izjemo redek gost, samec ameriškega JEZERSKI MARTINEC POMLAD kreheljca (Anas carolinensis) na akumulacijskem (Tringa stagnatilis) v jezeru HE Moste na Gorenjskem, tudi njega pa žal Škocjanskem zatoku Začetek marca je bil umirjen in brez večjih po- kljub vnetemu iskanju ni bilo več na spregled. Ob foto: Duša Vadnjal sebnosti, kar pa je bilo le zatišje pred izjemnim 19. prehodu hladne fronte je na mrzel in deževen dan dnem v mesecu, ko je bila na njivah pred zadrže- njive v okolici Iga za počitek izkoristil prvi letošnji valnikom Medvedce opazovana (do zdaj) kronska dular (Eudromias morinellus). ptica tega leta – odrasla stepska priba (Vanellus gregarius). Stepska priba je izjemna v vseh po- Kot se spodobi, se je resno spomladansko doga- gledih, brez dvoma je eden lepših pobrežnikov, a janje najprej začelo na Obali. V Škocjanskem zato- s svetovno populacijo, ocenjeno na 11.200 odraslih ku in Sečoveljskih solinah so aprila ornitologi za- osebkov, tudi eden najredkejših. Letos je bila v Slo- beležili naslednji zavidljivi nabor redkih selivk: več veniji zabeležena komaj tretjič, prvič po letu 1983, izvrstno dokumentiranih bledih hudournikov (Apus in kombinacija njenega varstvenega statusa ter več pallidus), školjkarice (Haematopus ostralegus), dva kot 40 let trajajoče »suše« je na teren zvabila mar- jezerska martinca (Tringa stagnatilis), rjavoglavega sikaterega ornitologa, tudi starejšega. Neverjetno srakoperja (Lanius sentor), kratkoprstega škrjanč- naključje je, da je bil istega dne na Ljubljanskem ka (Calandrella brachydactyla) in rjavo komatno barju opažen mali labod (Cygnus columbianus), tekico (Glareola pratincola). Prvič v Sloveniji je bilo prav tako pregrešno redka vrsta, za katerega so bili v Škocjanskem zatoku tudi posneto petje sibirske pred tem pri nas zbrani le trije podatki. Na žalost je podvrste vrbjega kovačka (Phylloscopus collybita Barje prav hitro preletel in razen srečnega najditelja tristis), ki je v rezervatu najverjetneje prezimoval. ga ni videl nihče drug. Zadnje dni marca je pope- Če se pomaknemo nekoliko vzhodneje, se moramo Svet ptic 04, december 2025 23 gotovo ustaviti na suhih kraških goličavah – tudi te so pritegnile nekaj zanimivosti, med drugim samca PLOSKOKLJUNEC vzhodnega sredozemskega kupčarja (Oenanthe (Calidris falcinellus) v melanoleuca) na Cerju pri Lokvici ter skupinico treh Škocjanskem zatoku pisanih dularjev na Movraškem Kuku. Vendar vse foto: Duša Vadnjal veselje ni ostalo zgolj na Primorskem, tudi v osrednji Sloveniji je bilo opazovanih nekaj zanimivih vrst, in to prav nenavadno zgodaj. Že sredi meseca se je na Cerkniškem jezeru ustavila južna postovka (Falco naumanni), v Domžalah dva kratkoprsta škrjančka, rjava cipa (Anthus campestris), čoketa (Gallinago media) in rdeča lastovka (Cecropis rufula), v okolici Grosuplja pa rjavoglavi srakoper. Za nekaj vrst smo zbrali najbolj zgodnja pomladanska opazovanja do zdaj, posebej pa velja omeniti rjave cipe, ki so bile to pomlad skupno zabeležene šestkrat, največ doslej. Konec meseca se je na poplavljenih njivah pri vasi Stari Log na Štajerskem dva dni zadrževal samec citronaste pastirice (Motacilla citreola), pri Krškem pa je bil prvič zunaj Obale fotografiran tu- jerodni sveti ibis (Threskiornis aethiopicus) – razlog za skrb? V letošnjem maju je nekaj vrst bolj kot zaradi svoje redkosti zbujalo pozornost zaradi nadpovprečne- ga števila opazovanj, nobena bolj kot zlatovranka (Coracias garrulus). Skupaj so bile zlatovranke vi- dene sedemkrat, skoraj v vseh delih Slovenije: na Dolenjskem (3), Gorenjskem (2) in Štajerskem (2). Veliko število opazovanj sledi lanskemu poskusu gnezdenja v Sečoveljskih solinah, zato stisnimo pesti v upanju, da se zlatovranka vrne na seznam gnezdilk Slovenije. Iz tega seznama smo, žal, oči- tno izgubili črnočelega srakoperja (Lanius minor), a tudi tega se je dalo letos maja nekajkrat opazo- vati pri nas, med drugim par v Igu na Ljubljanskem barju. Neštete vremenske motnje vedno poskrbijo za pestro dogajanje na vodah in letošnje leto ni bilo nobena izjema. Če sta dva podatka o čoketi in štiri opazovanja črnonoge čigre (Gelochelidon nilotica) povprečna bera za zadnja leta, pa to gotovo ne ve- bila zabeležena po dvakrat. Še dve opazovanji smo lja za kar dve rjavi komatni tekici, na Cerkniškem zbrali tudi za južno postovko. Najredkejša vrsta jezeru in v Škocjanskem zatoku, ter pomladanski meseca maja je bila, na veliko žalost ornitološke podatek o velikem prodniku (Calidris canutus) z skupnosti, spet na zgolj enodnevnem postanku. Ormoškega jezera. Pomlad je bila odlična tudi za Svetlooka penica (Curruca crassirostris) pri Seno- malega klinkača (Clanga pomarina) in črnogla- žečah je pomenila komaj peti podatek za Slovenijo, vega strnada (Emberiza melanocephala), oba sta prvi po letu 2017, in opomnik, da o pojavljanju ne- katerih vrst pri nas zares vemo zelo malo. En sam rožnati škorec (Pastor roseus), fotografiran v Se- SREDOZEMSKI KUPČAR čoveljskih solinah, žal za seboj ni prinesel invazije in (Oenanthe melanoleuca) je ostal edini podatek v letošnjem letu. na Cerju pri Lokvici foto: Matteo Skodler POLETJE Junija se je dogajanje, kot po navadi, močno umi- rilo in za marsikoga je prišel čas za krajši oddih od nenehnih terenov. Na Ptujskem jezeru so se klatile male čigre (Sternula albifrons), na Ljubljanskem barju pa je bila prvič zabeležena pojoča brškinka (Cisticola juncidis). Ta mediteranska pevka vneto kolonizira celinske dele Evrope in v prihodnjih letih velja biti pozoren na njeno značilno petje tudi zunaj Obale in Vipavske doline. Letošnji julij je zaznamovalo nestanovitno vreme, ki v tem delu leta rado postreže s kakšno zanimivostjo iz vrst vodnih ptic. Konec julija se na jesensko se- litev že odpravijo odrasli pobrežniki, naokoli pa se klatijo tudi osebki vodnih ptic, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov predčasno končali z gnezditvi- jo. Vsa zanimiva opazovanja tokrat izvirajo s Štajer- skega, kjer se je v Ormoških lagunah velik del julija zadrževal odrasel jezerski martinec. V Lagunah in na bližnjem jezeru so se redno pojavljale tudi čr- nonoge čigre, konec meseca pa je jezero gostilo celo odraslo bodičasto govnačko (Stercorarius parasiticus). Istega dne sta bili na Ptujskem jezeru zabeleženi še dve školjkarici. 24 Svet ptic 04, december 2025 Avgusta se jesenska selitev začne zares, kar se je na Brniku pa mlad veliki prodnik. Največja zani- letos lepo pokazalo že sredi meseca, ko je nad na- mivost iz vrst pobrežnikov, ozkokljuni liskonožec šimi kraji dlje časa vztrajal vročinski val z ugodnim (Phalaropus lobatus) sredi Cerkniškega jezera, je vzhodnim vetrom. Na isti dan sta bila na nasprotnih žal razveselil le najditelja. Tisti, ki zbiramo podatke koncih države, v Škocjanskem zatoku in Ormoških o redkih vrstah, si bomo letošnji september goto- lagunah, odkrita mlada ploskokljunca (Calidris vo zapomnili po močvirskih uharicah – obročkov- falcinellus), in posebej v Zatoku je bil ta obkrožen alci so jih ujeli kar osemkrat. To je več podatkov, z zavidljivim naborom pobrežnikov in drugih vod- kot jih navadno zberemo v celem letu, in morda nih ptic. Do konca meseca se je nabralo še nekaj bomo v prihodnosti o močvirski uharici govorili le tovrstnih zanimivosti, med drugim dva dularja, čo- še kot o težko zaznavni, ne pa zares redki vrsti pri keta in mlad veliki prodnik, ki se je v Sečoveljskih nas. V bližini vetrne elektrarne pri Senožečah se solinah ujel v mreže obročkovalcev. Ti pa so ujeli še je septembra dlje časa zadrževal mlad rjavogla- mnogo redkejšo ptico iz vrst pevk, robidno trstni- vi srakoper, ki ga v tem delu leta pri nas vidimo co (Acrocephalus dumetorum), ki je bila pri nas na- zelo redko. Enako velja za mlade vrtne strnade zadnje ujeta prav tako v Solinah leta 2018. Zadrže- (Emberiza hortulana), ki so jih opazili v Sečoveljskih valnik Medvedce je avgusta gostil črnonogo čigro solinah. V Vodomčevem gaju v Cerovem se je ob- in že drugega malega klinkača v zgolj enem letu. ročkovalcem že drugo leto zapored nasmehnila sreča – v mreže se je ponovno ujela mušja listni- JESEN ca (Phylloscopus inornatus), drobna azijska pev- ka, ki vsako leto iz ne povsem raziskanih razlogov JUŽNA POSTOVKA September je z mnogimi vremenskimi motnjami množično doseže Evropo. Konec meseca se je na (Falco naumanni) dodobra otvoril jesen in prinesel nekaj ornitoloških Ptujskem jezeru nekaj dni zadrževal pri nas redko na Sorškem polju poslastic na nenavadnih mestih – tako so bili sre- viden odrasel samec črne race (Melanitta nigra). foto: Jakob Habicht di njiv pri Podovi opaženi peščenci (Calidris alba), Oktober se je začel spodbudno, z novico o mladem progastorepem kljunaču (Limosa lapponica), ki so ga v Škocjanskem zatoku fotografirali obiskovalci. Ta je nekaj dni begal ornitologe, dokler se ni izka- zalo, da verjetno isti osebek obiskuje tako Zatok kot školjčišče Sv. Katarina pri Ankaranu. Podob- no kot lani smo dvakrat naleteli na mlade kraljeve orle (Aquila heliaca), tokrat v Kamniško-Savinjskih Alpah ter Prekmurju. Nadaljevala se je tudi saga o zlatovrankah, saj so se na Cerkniškem jezeru ok- tobra zadrževale do tri mlade ptice. Pri Podovi sta se dlje časa ponovno zadrževala dva sokola ple- nilca, tokrat mlada, in v šali lahko rečemo, da je isti drog daljnovoda »odgovoren« za več kot polovico podatkov o vrsti v zadnjih petih letih. Spet se mo- ramo ustaviti še na Ptujskem jezeru, tam sta bila v začetku oktobra dva peščenca, od sredine oktobra dalje pa grivasta gos (Branta bernicla). Pri slednji je njeno zaupljivo vedenje sicer sprožilo ugibanje o izvoru ptice. Pravi spektakel so na več koncih po državi oktobra povzročili rjavi škarniki (Milvus milvus) – ta razmeroma redka ujeda se zadnja leta pri nas pojavlja vse pogosteje in letos so bile pone- kod opažene tudi skupine devetih osebkov hkrati. PROGASTOREPI KLJUNAČ (Limosa lapponica) na Sv. Katarini foto: Duša Vadnjal Svet ptic 04, december 2025 25 PORTRET ORNITOLOGA NOVO POGLAVJE DOPPS-A – POGOVOR Z DIREKTORJEM // s Tilnom Basletom se je pogovarjala Urša Očko Tilen Basle. To ime je marsikomu dobro znano, kajne? Če ga niste srečali na katerem izmed društvenih dogodkov ali nanj naleteli z daljnogledom v rokah na kaki razgledni točki, ste ga zagotovo videli na televiziji ali vsaj slišali po radiu. Tilen je že od malih nog aktiven član in prostovoljec DOPPS-a, kjer s svojo predanostjo in zavzetostjo na različnih področjih naravovarstva uresničuje vizijo društva. Na DOPPS-u se je zaposlil leta 2014, maja letos pa je prevzel odgovorno vlogo direktorja društva. Po kratkem pogovoru z njim hitro postane jasno, da Tilen svoje delo opravlja s srcem in svojo predanost naravi izraža vsak dan – v službi kot tudi zunaj nje. V pogovoru, ki sledi, nam je zaupal več o svoji poti, izzivih, ki jih prinaša vodenje društva, ter o svojem pogledu na prihodnost varstva narave v Sloveniji. Kako se je začela tvoja pot na DOPPS-u družba, seveda pa tudi leta podlage gledanja naravo- in kaj te je osebno pritegnilo, da si slovnih dokumentarcev, raziskovanja okolice doma postal član društva? ter podpore in razumevanja staršev. Z DOPPS-om sem se srečal leta 1998 in če se ne motim, sem zanj zvedel v reviji Gea, kjer je bilo na- Kot dolgoletnega člana in aktivnega javljeno predavanje v Mariboru. Na predavanju in popisovalca ptic so te v teh letih kasnejših dogodkih sem spoznal Luko, Damijana, zagotovo doletele številne zanimive Matjaža in Dominika, ki so me vzeli pod svoje okrilje terenske prigode. Ti je katera morda Tilen se je v DOPPS včlanil že kot otrok, kjer je spoznal in s seboj vodili na različne terene in dogodke. Hkrati ostala še posebej v spominu? sovrstnike, s katerimi se je na sem spoznal tudi sovrstnike, s katerimi smo delili Nabralo se jih je mnogo in zagotovo sem o številnih terenu skupaj učil in zabaval. strast in se na terenu skupaj učili in zabavali. Tako že pisal ali govoril. Zato morda tukaj ena prigoda iz Nekateri so kasneje postali tudi njegovi sodelavci. sem postal prostovoljec in član društva. Menim, da januarskega štetja vodnih ptic. V okviru delovanja foto: Valerija Zakšek sta k temu največ prispevala mentorstvo in dobra Štajerske sekcije vsako leto popišemo mokože ob Studenčnicah južno od Ptujskega jezera. Prigod ne manjka; od padcev v vodo, bredenja po snegu do pasu, prepirov z ribogojcem in prijav divjega lova. Eno takšno prijavo sem dal leta 2011, ko zima ni bila kaj prida ostra. Brežine in njive so bile zato zelo razmočene ter blatne in celo sam, kljub primerni opremi, sem bil blaten do kolen. Ob odkritju postre- ljenih sivih in velikih belih čapelj sem poklical 113 in na teren je prišel starejši policaj, oblečen v polikane hlače in obut v črne lakaste čevlje. Pričakal sem ga ob lokalni cesti in ga odpeljal do mesta, kjer so ležale čaplje. Čeprav je na začetku intervencije še imel nekaj motivacije, je ta do kraja poboja že zdavnaj splahnela. Gospodu se opravičujem za onečedenje tagmašne uniforme, vendar pa je tudi obravnava primerov divjega lova zelo pomembna stvar. 26 Svet ptic 04, december 2025 V pisarni si v preteklih letih sodeloval pri številnih projektih in deloval kot koordinator izobraževanja. Kaj si se »Društvo me je oblikovalo in prišel naučil med delom z mladimi ornitologi? Predvsem to, da ni nadarjenih ali nenadarjenih je čas, da prevzamem odgovornost otrok. So samo otroci in mladi, ki odkrivajo svoje sposobnosti in iščejo mesto pod soncem. Šolski in nadaljujem društveno pot ter sistem je podoben birokratskemu; ustvarili smo predalčke in če ne sodiš vanje, si nenadarjen. Zato najdem novo, ko bo to potrebno.« se mi zdi izredno pomembno, da imajo mladi pri- ložnost sodelovati v društvenih aktivnostih, kjer lahko s pomočjo sovrstnikov ali mentorjev odkri- Kaj vidiš kot svoje glavne prioritete v vajo in krepijo svoje sposobnosti, ob tem pa se tudi prvem letu mandata? zabavajo in produktivno preživljajo prosti čas. Če sem povsem odkrit in nekoliko poenostavim, se moram privaditi nove vloge. Na društvu je trenu- Maja letos si prevzel vodenje DOPPS-a. tno zaposlenih 32 ljudi, uresničujemo 21 projektov. Kaj te je vodilo k odločitvi, da sprejmeš Delovni procesi so zato kompleksni in dinamič- to odgovorno vlogo? ni, treba pa je poskrbeti za dobro komunikacijo Predvsem občutek dolžnosti, saj sem se od števil- navzven, kot tudi za blaginjo celotne ekipe. Za nih članov, prostovoljcev in zaposlenih v zadnjih učinkovito delo je osnovno podrobno poznavanje 25 letih res ogromno naučil. Če prelistam zbirko celotnega delovnega procesa, zato bom zelo zado- fotografij za kako desetletje ali dve nazaj, skoraj voljen, če v prvem letu mandata osvojim te veščine ni mape, ki ne bi vsebovala kakšnega društvenega in se nato osredotočim na prihodnje izzive. dogodka. Društvo me je oblikovalo in prišel je čas, da prevzamem odgovornost in nadaljujem društve- Kateri so po tvojem mnenju največji no pot ter najdem novo, ko bo to potrebno. izzivi, s katerimi se DOPPS trenutno spoprijema – tako pri varstvu ptic kot pri delovanju društva? Projekti, ki jih trenutno uresničujemo za varstvo ptic, dobro odsevajo potrebe v okolju in naslavljajo najbolj pereče probleme, na primer varstvo prib na kmetijskih površinah, zaščita ptic pred elektrokuci- jo, obnova travnikov in rek. Z upravljanjem narav- nih rezervatov in s številnimi projekti smo pokazali, da ukrepi obstajajo in delujejo. Izziv je vse te prakse prenesti v sistem, ki bo zagotovil njihovo izvajanje, financiranje in vključenost vseh deležnikov. Le tako bomo lahko dolgoročno dosegli cilje varstva narave, še posebej tiste najbolj ambiciozne, ki nam jih zapo- veduje nova Uredba EU o obnovi narave. Z upravljanjem naravnih rezervatov in s številnimi projekti smo pokazali, da ukrepi obstajajo in delujejo. Izziv je Tilnu so najbolj pri srcu ptice rečnih ekosistemov in prav vse te prakse prenesti v sistem, ki bo ob reke najraje zahaja na teren. foto: Neža Kocjan zagotovil njihovo izvajanje, financiranje Kako si doživel prve mesece na in vključenost vseh deležnikov. direktorskem mestu? Te je v tem času kaj posebej presenetilo ali navdihnilo? Čeprav sem na društvu zaposlen že od leta 2014 in Izzivov pri delovanju društva ne manjka, bi pa v dobro vem, kako deluje, skoraj ne mine dan, da se ospredje postavil dva. Prvi je zagotovitev stabil- ne bi naučil ali spoznal kaj novega. Na to delovno nega financiranja, sploh v teh negotovih časih in mesto se ne moreš resnično pripraviti in kdor ga ne politični klimi, ki se prej spogleduje z vojno in uni- preizkusi na lastni koži, si težko predstavlja dina- čenjem kot pa z ohranjanjem in obnovo tega, kar miko dela. Tukaj moram priznati, da se tega zaveda še (že) imamo. Drug izziv je povečanje članstva in večji del ekipe zaposlenih, katerim sem zelo hvale- vključenosti članov v aktivnosti društva na vseh žen za potrpežljivost in razumevanje. nivojih. Svet ptic 04, december 2025 27 DOPPS je primarna slovenska organizacija za varstvo ptic. Upravljamo s tremi naravnimi rezer- vati, opravljamo najobsežnejše monitoringe ptic in bdimo nad največjo zbirko ornitoloških podat- kov. Ob tem se posvečamo številnim raziskavam in študijam, še posebej ponosen pa sem na ino- vativne projekte neposrednega varstva ptic (npr. pribe, velike uharice, navadne čigre) in obnove narave, ko teorijo in izkušnje prenašamo v prakso. V prihodnje si želim, da vse to znanje uspešno prenesemo na nove generacije in v naše delo vk- ljučimo še širši krog naših članov, prostovoljcev in podpornikov. Najbolj bi me veselilo, če bi to znanje lahko hitro prenesli na katere starejše ljudi, ki zasedajo vplivne funkcije, vendar dosedanje izkušnje kažejo, da a) tega ne znamo, ali b) ti za to nimajo posluha. Ka- korkoli, verjamem, da lahko z nadaljnjim delom in poudarkom na komunikaciji, izobraževanju in so- delovanju z različnimi deležniki varujemo naravo in dosežemo spremembe, ki bodo v prid in ponos Tilna poznamo predvsem kot dolgoletnega celotni družbi. organizatorja in mentorja DOPPS-ovih mladinskih ornitoloških taborov, Če bi lahko naredil eno spremembo v kjer je v letih »dozorelo« odnosu družbe do narave, kaj bi to bilo? na desetine mladih ornitologov. Spremenil bi zavedanje o vrednotenju narave. foto: Matic Prevec (zgoraj) Danes skoraj vsi vrednotimo naravo skoraj iz- in Julija Jelatancev (desno) ključno zaradi njenih vizualnih lastnosti; ker je nekaj lepo in se takrat dobro počutimo. Sicer zelo pomembna stvar, vendar če bi se vsi zavedali, da je narava dejansko pomembna za naše dolgoroč- no preživetje in zdravje, bi z njo zagotovo ravnali drugače. Občutek imam, da v današnji potrošniški družbi (in nikakor sami nismo izjeme), ko so vse dobrine lahko dostopne, kar pozabimo, od kod te pridejo. Saj ne zrastejo na policah super megamar- ketov čez noč! Pridejo z njiv in megalomanskih farm, kjer je bil posekan gozd, iz globokih vrtin sredi oceana, iz odprtih kopov sredi rek in gozdov in tako naprej. Namesto vsak dan nekaj več, raje nekaj manj. V prihodnje si želim, da vse to znanje uspešno prenesemo na nove generacije in v naše delo vključimo še širši krog naših članov, prostovoljcev in podpornikov. Kakšna je vizija za prihodnost In za konec – če bi lahko eno misel društva? Kam želiš s svojim vodstvom ali občutek, ki ga doživljaš med DOPPS popeljati v naslednjem opazovanjem ptic, prenesel na vsakega desetletju? posameznika, kaj bi to bilo? Huh, desetletju? Mandat direktorja je trenutno Svoboda, zmerom. Sposobnost, da lahko v vsakem štiri leta, tako da bom za začetek bolj realističen. danem trenutku odletiš proč od nevarnosti ali pa Vizijo društvo snuje skupaj s člani in je predsta- proti ljubljeni osebi, je resnično enkratna. Seveda vljena v dokumentu Strategija Društva za opazo- sem to sedaj predstavil zelo romantično; tudi ptice vanje in proučevanje ptic Slovenije 2022−2027, ki bijejo boj za preživetje, včasih odletijo proč od ne- ga najdete na naši spletni strani. Trenutno smo v varnosti, drugič pa naravnost k njej. Zato moramo procesu pregleda doseganja ciljev in se že spogledu- ob vihtenju takšne moči biti skromni in dobro pre- jemo s pripravo nove strategije. mislit, kaj si želimo. 28 Svet ptic 04, december 2025 JANUARSKO ŠTETEJE VODNIH PTIC (IWC) 2026 foto: Duša Vadnjal Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik NASLOVI LOKALNIH sistematični in organizirani popis ptic v Sloveniji. čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in KOORDINATORJEV: Vse od leta 1997 v okviru štetja vsako leto skupaj drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto. o za števno območje Obale: preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v jubi- - Borut Mozetič, 041 643 703, e-pošta: slovenski obali in večini pomembnejših stoječih lejnem letu 2026, obenem pa se vsem že vnaprej borut.mozetic@dopps.si vodnih teles v državi. Leta 2026 bomo torej zaz- zahvaljujem za opravljeno delo! o za števno območje namovali natanko tri desetletja izvajanja tega Luka Božič, nacionalni koordinator IWC Notranjske in Primorske: - Peter Krečič, 031 571 076, me dnarodno in nacionalno pomembnega dogodka. e-pošta: Pomemben mejnik pri nas se bo časovno ujemal s Štetje vodnih ptic bo leta 2026 v soboto 17. in peter.krecic@siol.net še bolj častitljivo 60. obletnico IWC-ja na globalni nedeljo 18. januarja. Vodne ptice bomo tako o za števno območje zgornje Save: ravni. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na - Sava od izvira do zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informa- vseh najpomembnejših vodnih telesih po Sloveniji. Naklega, Sora: cij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij Vsako števno območje ali njegov del ima svojega Blaž Blažič, 070 713 978, e-pošta: in mokrišč. Štetje v tako velikem obsegu ne bi bilo lokalnega koordinatorja, ki vas bo razporedil na blaz.blazic@dopps.si mogoče brez velikega vloženega truda množice pre- odsek, kjer boste šteli, ter skrbel za skladno opra- - Sava od Naklega do danih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, vljanje popisa. Litije: Katarina Denac, 041 316 740, e-pošta: katarina.denac@dopps.si Navodila za štetje vodnih ptic, popisni obrazec, vsa obvestila v zvezi s - Ljubljanica, Ljubljansko štetjem ter navodila za prevzem popisnih materialov in oddajo podatkov barje: Mitja Denac, 041 243 920, e-pošta: prek spletne baze bodo dostopni tudi na spletni strani DOPPS (www.ptice.si). mitja.denac@gmail.com o za števno območje spodnje Save: VODNE PTICE ŠTEJEMO V SOBOTO 17. IN NEDELJO 18. JANUARJA 2026 - Krka: David Kapš, 051 334 035, e-pošta: d.kaps@biesterfeld.com - Sava od Zidanega mosta SPLETNA BAZA JANUARSKEGA ŠTETJA VODNIH PTIC (IWC) navzdol: Gregor Bernard, 041 830 463, e-pošta: gregor.bernard@siol.net Zaradi velike količine zbranih informacij so elektronskega obveščanja in vnosa podat- - Sotla: Dušan Klenovšek, shranjevanje, upravljanje in obdelava podat- kov v preteklih letih, bomo podrobnejša 041 593 929, e-pošta: kov štetja zamuden in logistično zahteven navodila, vsa obvestila v zvezi s štetjem in dusan.klenovsek@ kp.gov.si projekt. Pred nekaj leti smo vzpostavili bazo, opomnik dogodka poslali izključno prek o za števno območje Kolpe: ki omogoča spletni vnos opazovanj in njihovo elektronske pošte. - Urša Koce, 031 263 849, sprotno preverjanje s strani administratorja. Nove popisovalce in tiste, ki se za ta korak e-pošta: Funkcionalnost baze in obrazec za spletni vnos še niste odločili, vabimo, da prevzem popi- ursa.koce@dopps.si o za števno območje vseskozi izboljšujemo, tudi s pomočjo povratnih snih materialov (obrazec, navodila, karte Savinje: informacij uporabnikov. Spletni vnos podatkov z odseki oz. lokalitetami) in oddajo podat- - Urša Očko, 051 222 350, v trenutni različici je enostaven, zmanjšuje kov (vpis rezultatov vašega štetja in drugih e-pošta: ursa.ocko@dopps.si možnost napak in omogoča pregleden dostop do rubrik z obrazca) za leto 2026 opravite o za števno območje Drave: rezultatov štetja vsem popisovalcem. Možnost prek spletne baze. Če se boste odločili za to - Luka Božič, spletnega vnosa podatkov uporablja večina možnost, vas prosimo, da nam svojo odloči- 031 307 993, e-pošta: luka.bozic@dopps.si vseh sodelujočih, si pa želimo, da bi se ta delež tev sporočite najkasneje do 12. 1. 2026 po o za števno območje Mure: v bodoče še povečal. Z neposrednim vnosom se e-pošti oziroma z SMS-om nacionalnemu - Željko Šalamun, zmanjšajo možnosti napak pri prepisovanju po- koordinatorju štetja. Sporočilo naj vsebuje 041 712 396, e-pošta: datkov s popisnih obrazcev v bazo, izognemo pa vaše ime in priimek ter e-poštni naslov, za ka- zeljko.salamun@dopps.si o Nacionalni koordinator IWC: se tudi okolju neprijazni porabi velikih količin terega želite, da je v bazi januarskega štetja in ga Luka Božič, 031 307 993, papirja. Vsem, ki ste že pristopili k sistemu uporabljamo za komunikacijo z vami. e-pošta: luka.bozic@dopps.si Svet ptic 04, december 2025 29 ZA NAJMLAJŠE ŠOJINA VESELA MATEMATIKA // Katja Krivec REŠI DELOVNI LIST IN UGOTOVIL/A BOŠ, DA SO ŠOJINE MATEMATIČNE NALOGE PRAV ZABAVNE! 30 Svet ptic 04, december 2025 Svet ptic 04, december 2025 31 OGLEJ SI RISBO PTICE IN POSKUŠAJ UGOTOVITI, KATERA PTICA JE TO. NAJ TI PRI UGOTAVLJANJU IN RAZISKOVANJU POMAGAJO STARŠI. PRI UGOTAV- LJANJU SI LAHKO POMAGATE S KNJIGAMI, Z LEKSIKONI ALI INTERNETOM. KO UGOTOVITE, KATERA PTICA JE TO, SI JO SKUPAJ DOBRO OGLEJTE, PO- GOVARJAJTE SE, KJE ŽIVI IN S ČIM SE PREHRANJUJE. TVOJA NALOGA JE, DA PTICO POBARVAŠ Z NJENIMI NARAVNIMI BARVAMI! MI ZA PTICE IN NARAVO KATERE IN KOLIKO PTIC SMO PREŠTELI V AKCIJI V LETU 2025 // Tilen Basle VELIKA SINICA Z adnji teden januarja že tradicionalno pre- Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači (Parus major) se je na letošnji akciji po številčnosti števamo ptice, ki se zadržujejo v bližini vrabec (Passer domesticus), ki na vrhu kraljuje že uvrstila na tretje mesto. naših domov. Letos smo jih s skupnimi vsa leta akcije. Našteli smo jih kar 2236. Na drugem foto: Ivan Petrič močmi našteli kar 11.257, pripadajočih 60 vrstam. mestu je pristal njemu sorodni poljski vrabec V naslednjih vrsticah vam povem, katerih je bilo (Passer monatanus) s 1203 osebki, na tretjem mestu največ in kdo je najbolj vneto prešteval. pa velika sinica (Parus major) s 1139 opazovanimi osebki. Vse tri vrste so po številu opazovanih ptic Namen akcije Ptice okoli nas je opazovanje ptic zastopale kar 41 % vseh opazovanih ptic. Trem okoli naših domov in podatki opazovanih ptic najštevilčnejšim so sledile siva vrana (Corvus cornix), kažejo, da navodila in priporočila pridno upo- domači golob (Columba livia domestica), kos števamo. Med najštevilčnejšimi so namreč prav (Turdus merula), plavček (Cyanistes caeruleus), ščin- tiste vrste, ki jih pogosto označimo kar z izrazom kavec (Fringilla coelebs), lišček (Carduelis carduelis), mestne ali urbane ptice. in sraka (Pica pica). PRIKAZ 12,00 ŠTEVILČNOSTI najštevilčnejših vrst po letih 10,00 8,00 6,00 4,00 domači vrabec velika sinica domači golob 2,00 siva vrana poljski vrabec 0,00 32 Svet ptic 04, december 2025 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 Najzanimivejše vrste ptic, ki smo jih prešteli med letošnjo akcijo. Vrsta število planinski orel 1 lesna sova 1 mala uharica 3 črna žolna 1 jerebica 4 veliki žagar 1 grivar 6 siva pevka 2 hribski škrjanec 10 Na prvem mestu letošnje lestvice najštevilčnejših Med nenavadnejšimi ptic akcije Ptice okoli nas je spet kraljeval DOMAČI vrstami akcije so se VRABEC (Passer domesticus, zgoraj), takoj za znašle tudi štiri JEREBICE njim pa POLJSKI VRABEC (Passer montanus). (Perdix perdix). foto: Ivan Petrič (zgoraj) in Alen Ploj foto: Simon Kovačič PTICE BODO OKOLI NAS TUDI V LETU 2026 Opazovanje ptic je enkratna prostočasna dejavnost, s katero Akcija Ptice okoli nas je v letu 2025 združila 1432 se lahko ukvarjamo tudi iz udobja svojega doma. Ker nas opazovalcev. Še posebej nas veseli, da je med zelo zanima, katere ptice (in koliko) opazite pri vas doma, nami veliko otrok, ki se akciji pridružijo v šoli ali vas vabimo k sodelovanju v akciji Ptice okoli nas. vrtcu. Letos je bilo takšnih 1216 iz 27 različnih V letu 2026 bomo ptice šteli od ponedeljka, 26. januarja, srednjih in osnovnih šol ter vrtcev. Ptice so do nedelje, 1. februarja. V tem tednu enkrat v času pol najbolj pridno preštevali v Vrtcu Tezno Maribor ure opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici (308 sodelujočih), Vrtcu Lenart (277 sodelujočih), doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali Biotehniškem centru Naklo (173 sodelujočih) , po vasi. Zabeležite le največje število ptic iste vrste, ki jih Strokovni gimnaziji ŠC Kranj (93 sodelujočih) vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). in VVZ Ilke Devetak Bignami (61 sodelujočih). Svoja opazovanja nam nato do konca februarja sporočite Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, predvsem pa prek e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani www.ptice. učiteljicam in učiteljem, ki so mlade spodbudili k si, kjer boste našli tudi vse dodatne informacije in gradiva opazovanju ptic. (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju. Svet ptic 04, december 2025 33 POMAGAJMO NARAVI POSTAVITEV PREŽ ZA PTICE // Mitja Denac Med ujedami preže najraje uporablja NAVADNA POSTOVKA (Falco tinnunculus). foto: Aleksander Kozina D oločene ujede, sove in žužkojede vrste S postavitvijo prež lahko v kmetijski krajini izbolj- ptic pri lovu uporabljajo visoke strukture šamo prehranjevalni habitat ujed in sov. Raziskave (preže), ki jim omogočajo lažjo zaznavo v tujini so pokazale, da postavitev umetnih prež v plena. Ptice s prež lovijo predvsem glodavce, žuželke okolju brez naravnih prež pozitivno vpliva na poja- in druge majhne talne živali, ki živijo na njivah, vljanje ujed. Med njimi bosta preže najraje uporablja- travnikih, vrtovih in v okolici kmečkih poslopij. li kanja (Buteo buteo) in postovka (Falco tinnunculus), Njihov plen so torej pogosto živali, ki v kmetijstvu med sovami pa lesna sova (Strix aluco) in mala veljajo za škodljivce. uharica (Asio otus). Če imamo srečo, lahko prežo uporabi tudi katera od redkejših sov, na primer veliki Zaradi homogenizacije kmetijske krajine se izgub- skovik (Otus scops), čuk (Athene noctua) ali pegasta ljajo naravne preže, kot so posamezna drevesa in sova (Tyto alba). Tudi manjše žužkojede ptice, kot so Visoke strukture določenim grmi, mejice in visoke steblike. Namesto njih ptice rjavi srakoper (Lanius collurio), sivi muhar (Muscicapa pticam omogočajo lažjo v intenzivni kmetijski krajini pogosto uporabljajo striata) in šmarnica (Phoenicurus ochruros), pogosto zaznavo plena. V krajini, kjer obnova naravnih struktur, antropogene strukture, kot so električni drogovi in lovijo s prež. Zaradi svoje izpostavljenosti lahko kot so drevesa in grmi, daljnovodi, vendar te niso vedno na voljo in niso preže opravljajo tudi funkcijo pevskih mest. ni mogoča, tem vrstam ustrezne višine za nekatere vrste, za večje ptice ptic lahko pomagamo s postavitvijo preže. pa so tudi nevarne zaradi možnosti električnega IZBIRA LOKACIJE foto: Damijan Denac udara. Prežo postavimo na vrt ali na rob njive ali travni- ka, najbolje v odprti krajini, kjer v bližini ni drugih naravnih ali umetnih prež. Robne površine so tiste, kjer naštete ptice najdejo največ hrane, še posebej v primeru njiv. Tudi preža v osrednjem delu njive ali travnika bo koristna, vendar pogosto moteča pri kmetijskih opravilih. Z vzpostavitvijo travniškega pasu lahko lovišče pticam še dodatno obogatimo. Če postavljamo več prež, je priporočljiva gostota približno ena preža na 2 ha površine. Na vrtovih v urbanem okolju, kjer se ujede ne pojavljajo, lahko vlogo preže za manjše žužkojede ptice, kot sta šmar- nica in sivi muhar, odlično opravljajo tudi fižolovke! OBLIKA PREŽE IN POSTAVITEV Preža naj bo visoka 2,5 do 4 metre in ima premer med 10 in 20 centimetrov. Takšna preža bo primer- na tudi za zgoraj omenjene vrste žužkojedih ptic. 34 Svet ptic 04, december 2025 Preža naj bo iz naravnega materiala, tudi s finanč- Od manjših ptic umetne nega vidika bo najboljša izbira lesena, primerno preže zelo radi uporabljajo srakoperji. Na fotografiji trda okroglica iz robinije ali drugega trpežnega je ČRNOČELI SRAKOPER lesa. Na vrhu preže lahko pravokotno na glavni (Lanius minor) na eni izmed prež, ki so jo kol privijemo 40–50 cm dolgo letev (preža v postavili prostovoljci obliki črke »T«), da bodo imele večje ptice na njej DOPPS-a v Vipavski dolini, kjer je vrsta do nedavnega več prostora. Takšno prežo postavimo tako, da je še gnezdila. pravokotna letev na vrhu preže poravnana z linijo foto: Domen Stanič vzhod-zahod, kar ptici na njej zagotovi najboljšo osvetlitev pri oprezanju za plenom. Spodnji del kola naj bo v tla zabit vsaj pol metra, da bo preža dovolj stabilna. V primeru, da je postavljena preža višja od 4 metrov, jo lahko dodatno učvrstimo tako, da ob glavno navpično os zapičimo eden ali dva kola in ju povežemo z glavno osjo oz. ju nanjo privijačimo. Priprava priporočil je potekala v okviru projekta EIP Če ne opazimo, da bi ptice prežo uporabljale KROTA (Izboljšanje naravovarstvenih učinkov kme- tijskih pridelovalnih sistemov v Sloveniji, 2022–2025), čez dan, lahko preverimo, ali jo morda ponoči ki je financiran iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe. uporabljajo sove. To najlaže naredimo tako, Več priporočil za naravi prijazne prakse najdete na da pod prežo pogledamo za morebitnimi spletni strani www.kmetovati-z-naravo.si. izbljuvki. To so približno 5–8 centimetrov veliki skupki dlake, perja, kosti in drugih neprebavljivih delov plena, ki jih sove in ujede izbljuvajo. Njihova prisotnost nam posredno razkrije uporabo preže. Postavitev prež ob robu kmetijskih zemljišč foto: Damijan Denac Svet ptic 04, december 2025 35 KNJIŽNA RECENZIJA THE EAST ATLANTIC FLYWAY OF COASTAL BIRDS 50 YEARS OF EXCITING MOMENTS IN NATURE CONSERVATION AND RESEARCH // Domen Stanič Izsek iz poglavja o selitvah progastorepega kljunača (Limosa lapponica) in velikega prodnika (Calidris canutus) V tokratni knjižni recenziji vam predstavljam očarljivo knjigo, ki govori prav o tej selitveni poti, zgodbo pa pripoveduje na nekoliko drugačen način, kot smo ga običajno vajeni. To ni knjiga, ki bi jo enostavno uvrstili v eno samo kategorijo, saj gre za Peter Prokosch (ur.) V zhodnoatlantska selitvena pot (East preplet zgodovine varstva narave, osebnih spomi- (2024): The East Atlantic Flyway of Coastal Birds: Atlantic Flyway) zagotovo sodi med na- nov urednika in izsledkov raziskav na ciljnih vrstah 50 Years of Exciting josupljivejše selitvene poti ptic na svetu. ptic, pri čemer je vedno v ospredju Vzhodnoatlant- Moments in Nature Razteza se prek 16.000 kilometrov – od arktič- ska selitvena pot. H knjigi je prispevalo 21 avtor- Conservation and Research. – Lynx Nature nih gnezdišč do prezimovališč v Evropi in Afriki. jev, urednik Peter Prokosch pa je tudi glavni avtor Books, Barcelona. Poteka po skoraj celotni dolžini vzhodnega dela nekaterih od 18 poglavji. Čeprav poglavja vsebujejo 232 strani, 28,5 × 22 cm; Atlantskega oceana in zato zaobjema večino držav znanstvene vsebine, so napisana na poljuden način cena 29 – 35 €, v spletnih knjigarnah severne in zahodne Evrope ter zahodne Afrike. Če in so zato primerna za lahkotno branje v prostem nekoliko poenostavimo, lahko rečemo, da to pot času. Knjiga je sicer velikega formata (višina 28,5 uporabljajo predvsem ptice, ki gnezdijo v Evropi cm × širina 22 cm), zato ni zelo priročna in je bolj in prezimujejo na obalah zahodne Afrike. Pot je primerna za domače branje. Ima 232 strani, je trde pomembna zlasti za milijone pobrežnikov, ki vsako vezave in bogato založena s fotografijami, grafi leto prepotujejo tudi do 16.000 kilometrov v obe in zemljevidi. Prav slikovno gradivo pripomore k smeri in za katere so ključna številna zavarovana izjemni privlačnosti knjige, odlično dopolnjuje be- mokrišča – postajališča vzdolž poti. sedila in popestri prebiranje. 36 Svet ptic 04, december 2025 Posamezna poglavja se po slogu razlikujejo – ne- valo k zavarovanju obsežnih predelov tega dragoce- katera so bolj poljudnoznanstvena, druga bolj nega ekosistema. Peter Prokosch v enem od esejev spominska. Knjiga je zagotovo navdihujoča, ker pri- opisuje nastanek t. i. Velikega arktičnega rezervata kazuje, kako lahko že majhna skupina posamezni- (Great Arctic Nature Reserve), pri čemer je presenet- kov z mednarodnim sodelovanjem doseže izjemne ljivo, da so od ideje do uresničitve minila le štiri leta. rezultate v naravovarstvu. Avtorji pripovedujejo Takšno sodelovanje med znanstveniki iz zahodne zgodovino ustanavljanja nekaterih ključnih zavaro- Evrope in Rusije si danes žal težko predstavljamo. vanih območij vzdolž Vzhodnoatlantske selitvene poti, npr. obsežnega arktičnega naravnega rezer- Podobne zgodbe so predstavljene tudi v drugih poglavjih, ki opisujejo proces ustanavljanja zavaro- vanih območji v drugih državah. Prek zgodb, ki so pogosto prepredene z anekdotami, spoznamo sode- lovanje predanih posameznikov iz različnih držav. Njihova vztrajnost je privedla do nastanka mreže narodnih parkov in drugih zavarovanih območij, ki danes varujejo ključna življenjska okolja vzdolž Vzhodnoatlantske selitvene poti. Zgodbe in rezulta- ti, predstavljeni v knjigi, nedvomno ponujajo žarek upanja in optimizma za prihodnost. vata v Rusiji (ang. Great Arctic Nature Reserve), različnih narodnih parkov ob Vatskem morju (ang. Wadden Sea), na otočju Svalbard in na Islandiji ter v Mavretaniji in Gvineji Bissau. Obenem knjiga ponuja vpogled v pionirske znanstvene raziskave, ki so pomagale razumeti selitvene poti ter ključna gnezdišča in prezimovališča, ki jih je treba predno- Ljubitelji ekologije in selitve ptic bodo prišli na svoj V knjigi so v ospredju stno zaščititi. Do zavarovanja številnih območji so račun v poglavjih, ki povzemajo znanje iz prete- zanimiva pripovedovanja raziskovalnih ekspedicij v prvi vrsti privedle raziskave ciljnih vrst vodnih klih in sodobnih raziskav na krovnih vrstah ptic v arktični tundri – npr. na ptic, predvsem grivaste gosi (Branta bernicla), veli- te knjige. Tako se lahko v prispevku o grivasti gosi polotoku Tajmir v Rusiji in na Grenlandiji. kega prodnika (Calidris canutus) in progastorepega seznanimo z razlogi za zgodovinski upad njene po- kljunača (Limosa lapponica). Osebno so me najbolj pulacije, selitvenih poteh, gnezditvenih strategijah, navdušila pripovedovanja o pionirskih raziskavah v interakcijah s plenilci in populacijski dinamiki te arktični tundri. V knjigi lahko denimo preberemo, vrste. Prispevek o velikem prodniku in progasto- kako je skupina nemških ornitologov v 80. in 90. repem kljunaču pa nam odstira pogled na izjemne letih prejšnjega stoletja v Sibiriji iskala gnezdišča selitvene strategije teh dveh pobrežnikov in števil- grivastih gosi in velikih prodnikov, ki se na selitvi in na dejstva, povezana z njuno gnezditveno ekologijo, prezimovanju pojavljajo ob Vatskem morju. Zgodba biogeografijo in filogenijo. je razburljiva pustolovščina, ki odmeva v številnih esejih, kjer je opisan pionirski terenski raziskovalni V tem oziru knjigo zagotovo priporočam navdušen- duh znanstvenikov v času pred elektronskim slede- cem nad pobrežniki in vodnimi pticami, čeprav sem njem ptic s satelitskimi oddajniki. Do tedaj so bila prepričan, da bo zaradi svojega privlačnega videza točna gnezdišča mnogih vrst še nepoznana. Prav in sloga navdihnila tudi druge ljubitelje ptic, nara- odkritje ključnih gnezdišč pobrežnikov in drugih vovarstvenike in znanstvenike z drugih področji vodnih ptic v tundri na polotoku Tajmir je botro- biologije. Svet ptic 04, december 2025 37 KAM NA TEREN ZIMSKO RAZISKOVANJE DRAVSKEGA POLJA // Nej Primožič in Dejan Bordjan 3 2 1 Zadrževalnik Medvedce (Sestrško jezero) Pragersko Kidričevo 2 Njive pri Podovi 3 Rački ribniki in zadrževalnik Požeg 1 na območju zadržujejo večje jate številnih se peš odpravimo proti nasipu, ki je viden 1 ZADRŽEVALNIK MEDVEDCE vrst ptic. Okoliške njive jim ponujajo hrano, že z izhodišča. Na koncu makadama preč- (SESTRŠKO JEZERO) vodna gladina ter obsežno šašje in trstičje kamo leseno brv čez jarek in se povzpne- pa mirno zavetje za počitek. mo na nasip, ki poteka okrog celotnega OPIS OBMOČJA zadrževalnika. Ob poti so občasno infor- mativne table, ki obiskovalce seznanjajo z Zadrževalnik Medvedce je tretja največja DOSTOP naravnimi značilnostmi območja in opo- vodna površina v vzhodni Sloveniji. Zgra- zarjajo na pomen varovanja ptic. jen je bil v zgodnjih devetdesetih letih 20. Do zadrževalnika vodi več poti, vendar je stoletja z osnovnim namenom uravnava- najprimernejši dostop z južne strani, kjer nja poplavnih voda in zagotavljanja vodnih je tudi parkirišče. Avtocesto Ljubljana– ZAHTEVNOST virov za namakanje okoliških kmetijskih Maribor zapustimo na izvozu Slovenska površin. Danes ima zadrževalnik večna- Bistrica sever–Pragersko in na naslednjih Pot okrog zadrževalnika je dolga približno mensko vlogo, deluje namreč kot ribo- dveh križiščih sledimo desni smeri do vasi 6 kilometrov in poteka po ravnem terenu. gojnica in je hkrati pomembno območje Vrhloga, kjer zavijemo levo. Pot nadaljuje- Hoja je nezahtevna, zato posebna obutev za varstvo in ohranjanje ptic ter njihovih mo skozi vas Trnovec pri Slovenski Bistrici ni potrebna. habitatov. in naprej čez krajši gozdni pas. Takoj za Zaradi kombinacije vodne površine, tr- njim zavijemo levo na makadamsko cesto, stičja, mejic in odprtih njivskih površin je kjer stoji informativna tabla o Sestrškem TRAJANJE OGLEDA to območje izredno pestro z vidika biot- jezeru. Po približno 300 metrih vožnje po ske raznovrstnosti. V zadnjem obdobju makadamu dosežemo manjše parkirišče 2–6 ur, odvisno od tempa hoje in časa, na- je pomembno tudi v zimskem času, ko se na levi strani. Tam lahko pustimo vozilo in menjenega opazovanju ptic. OPAZOVANJE PTIC: (Mergus merganser), žvižgavke (Mareca penelope), konopnice (M. strepera), kreheljci (Anas crecca) in Zadrževalnik Medvedce je znan kot eno najpo- sivke (Aythya ferina), obenem se od januarja dalje membnejših prezimovališč vodnih ptic v Sloveniji. tu pojavljata tudi zvonec (Bucephala clangula) in Pozimi se tu zadržujejo tisočglave jate sivih (Anser mali žagar (Mergellus albellus). anser) in beločelih gosi (A. albifrons), redkeje se jim pridružijo tudi nekdaj pogosta njivska gos (A. V trstičju in na mejicah med njivami živijo vrste, fabalis), mala gos (A. erythropus) ali katera izmed ki so značilne za prehodna območja med vodo in gosi iz rodu Branta. Skupine gosi se čez dan prehra- suhim terenom: trstni (Emberiza schoeniclus) in njujejo na okoliških njivah, ponoči pa počivajo na rumeni strnadi (E. citrinella), plavčki (Cyanistes vodi znotraj nasipa. Poleg njih je mogoče opazo- caeruleus) in občasno brkate sinice (Panurus vati tudi različne vrste rac, kot so veliki žagarji biarmicus). Po okoliških njivah je pričakovati vri- 38 Svet ptic 04, december 2025 SIVE (Ardea cinerea) in VELIKE BELE ČAPLJE (A. alba) pozimi na zadrževalniku Medvedce foto: Dejan Bordjan Na zadrževalniku DRUGO: Medvedce nas s svojo navzočnostjo pogosto Na okoliških njivah se pogosto zadržujejo srne razveseli BELOREPEC Zadrževalnik Medvedce z (Haliaeetus albicilla). (Capreolus capreolus) in poljski zajci (Lepus okoliškimi njivami velja za zelo foto: Dejan Bordjan europaeus), ob vodi pa se pojavljata pižmovka pomembno prehranjevališče in počivališče večjih jat gosi v (Ondatra zibethicus), bober (Castor fiber) in občasno Sloveniji, med katerimi zbujajo vidra (Lutra lutra). Prisotni so tudi divji prašič pozornost prezimujoče BELOČELE GOSI (Anser (Sus scrofa) ter velika (Mustela erminea) in mala albifrons). podlasica (M. nivalis). foto: Domen Stanič skarice (Anthus spinoletta), travniške cipe (A. pratensis), poljske škrjance (Alauda arvensis) in velike srakoperje (Lanius excubitor). Na območju se pojavljajo tudi različne ujede: pepelasti lunji (Circus cyaneus), postovke (Falco tinninculus) in kanje (Buteo buteo), dokaj pogosto pa nas s svojo navzočnostjo razveseli tudi belorepec (Haliaeetus albicilla), v nekaterih zimah pa tudi sokol selec (Falco peregrinus) in mali sokol (F. columbarius). Svet ptic 04, december 2025 39 2 NJIVE PRI PODOVI OPIS OBMOČJA DOSTOP ZAHTEVNOST Njive in polja med Podovo in Brunšvikom Avtocesto zapustimo na izvozu Slovenska Teren je popolnoma raven in nezahteven, so ena največjih homogenih območij obde- Bistrica sever–Pragersko in sledimo cesti do zato je primeren za vse obiskovalce. Po- lovalnih površin na Štajerskem. Gre za in- odcepa za Spodnjo Gorico. V vasi zavijemo sebna obutev ni potrebna, razen v primeru tenzivno kulturno krajino s prevladujočimi levo in nadaljujemo do prvega desnega ovin- razmočenih njiv, ko je priporočljiva nepre- žitnimi in koruznimi polji ter redkimi meji- ka zunaj naselja. Nato prečkamo cesto, ki močljiva obutev. cami. Zaradi odprtega prostora in dobre vodi v Podovo, in se zapeljemo do betonske preglednosti je območje zelo primerno za zaplate sredi njiv, kjer lahko varno parkiramo opazovanje ptic, ki se zadržujejo na tleh ali ob robu ceste. Območje je dostopno v vseh TRAJANJE OGLEDA v nizkem letu. Območje ima številne maka- letnih časih, vendar je po večjih nalivih priča- damske ceste, ki so zelo primerne za po- kovati nekoliko več blata in posledično slab- 30 minut do 1 ure, odvisno od zanimanja časno vožnjo in spremljanje ptic iz avta. šo prevoznost makadamskih cest. in razmer. OPAZOVANJE PTIC: Na teh njivah se v zimskem času pogosto zadržujejo gledati. Pričakujemo lahko sokola selca in malega sive (Ardea cinerea) in velike bele čaplje (A. alba), sokola, že drugo zimo zapored pa je tu prisoten zelo ki tu lovijo manjše živali. Med pogostejšimi vrstami redek sokol plenilec (F. cherrug). Dobro se splača ujed so kanje, pepelasti lunji in postovke. Ele- pogledati tudi kanje, saj je bila pri Podovi v zadnjih ktrični drogovi, ki potekajo vzdolž polj, so dobra nekaj letih pozimi že večkrat opazovana koconoga razgledišča za plenilce, zato se jih splača dobro pre- kanja (Buteo lagopus). Obenem lahko na žicah in na njivah pogosto opazimo jate duplarjev (Columba MALI SOKOL (Falco columbarius) najpogosteje oenas). Na območju se hranijo tudi različne vrste poseda na izpostavljenih galebov, predvsem rumenonogi (Larus michahellis), mestih blizu tal ali na količkih. črnomorski (L. cachinnans) in redkeje rjavi galeb foto: Dejan Bordjan (L. fuscus). Med hranjenjem na njivi nam galebi ponujajo izvrstno priložnost, da se razgledamo za morebitnimi obročki na njihovih nogah. Pozimi se tod pojavljajo številčnejše jate repnikov (Linaria cannabina) in drugih ščinkavcev. Pogoste so sive vrane (Corvus cornix), občasno pa se mednje pome- šajo tudi poljske vrane (C. frugilegus) in krokarji (C. corax). Še ena vrsta, ki jo lahko pozimi opazuje- mo v odprti, intenzivni kmetijski krajini je snežni strnad (Plectrophenax nivalis). Pogosto se hrani na robovih makadamskih cest, na Štajerskem pa je bil že večkrat opažen na betonskih ploščadih, ki služijo odlaganju gnoja in drugega materiala. Če se po poljskih cestah zapeljemo južneje, v smeri Cirkovc, bodimo pozorni na jerebice (Perdix perdix)! jeno v 60. letih 20. stoletja, se je sčasoma pre pogled na ribnike. Ob enem izmed rib- 3 RAČKI RIBNIKI IN zlilo z naravo. Obdajajo ga nekaj trstišča in nikov stoji opazovalnica, s katere se odpira ZADRŽEVALNIK POŽEG obvodne vegetacije ter gozdni robovi, ki razgled na vodno površino. Do Turnovih zagotavljajo življenjski prostor vodnim in ribnikov in zadrževalnika Požeg pa najlažje OPIS OBMOČJA močvirskim vrstam. dostopamo z avtom, če v vasi Podova za- Ribnike za potrebe ribogojstva pozno je- vijemo proti zahodu po cesti, ki pelje proti Krajinski park Rački ribniki – Požeg leži na seni tudi izpraznijo, a jih običajno v krat- Krajinskemu parku (označena s tablo). Za- zahodnem delu Dravskega polja in obsega kem času ponovno napolnijo. drževalnik Požeg leži za železniško progo približno 500 hektarov raznolike krajine, in je z južne ter vzhodne strani omejen z kjer se prepletajo poplavni gozdovi, vlažni visokim nasipom. Od Račkih ribnikov do travniki, mejice in stoječe vode. Jedro par- DOSTOP Požega je približno tri kilometre poti. ka tvorijo Rački ribniki in zadrževalnik Po- žeg, ki skupaj veljajo za eno najpomemb- Od njiv pri Podovi nadaljujemo pot skozi nejših mokrišč v severovzhodni Sloveniji. Podovo do vasi Brezula, kjer zavijemo levo ZAHTEVNOST Ribniki so bili urejeni leta 1870 za potrebe proti Račam. V Račah tik pred veterinar- ribogojstva. Danes je na območju še ved- sko ambulanto ponovno zavijemo levo in Teren je pretežno raven, le tu in tam moč- no veliko površin, ki so namenjene vzreji sledimo cesti do čistilne naprave, kjer par- virnat. Pot je primerna za obiskovalce z krapov, vendar so ribniki sčasoma pridobili kiramo. Od tu nadaljujemo peš po cesti, osnovno kondicijo. V spomladanskem in tudi velik naravovarstveni pomen. ki je prevozna le za lokalni promet, sprva jesenskem obdobju je priporočljiva vodo- Zadrževalnik Požeg, umetno jezero, zgra- proti zahodu, nato južno, kjer se nam od- odporna obutev. 40 Svet ptic 04, december 2025 OPAZOVANJE PTIC: tudi brkate sinice, mokož (Rallus aquaticus) in bobnarica (Botaurus stellaris), slednja je zaradi Na obeh lokacijah je pričakovati podobno sestavo svojega skritega življenja redko opažena. Ker gre v vodnih ptic. Najštevilnejše so gotovo mlakarice primeru Račkih ribnikov za nekoliko manjšo vodno (Anas platyrhynchos), poleg njih pa še labodi grbci površino, so ti zelo primerni za začetnike, saj so (Cygnus olor), kreheljci, konopnice, žvižgavke ptice manj plašne in si jih lahko navadno dobro ter kormoran (Phalacrocorax carbo) in pritlikavi ogledamo. Velja pa izpostaviti tudi, da ko so ribniki kormoran (Microcarbo pygmaeus). Ob robovih zamrznjeni, na njih skorajda ni ptic. Še namig: voda lovijo sive in velike bele čaplje, na Račkih med vožnjo skozi gozd v Krajinskem parku Rački ribnikih, kjer je tudi nekaj trstičja, lahko opazu- ribniki – Požeg so lahko potniki v avtu pozorni na jemo zelenonoge tukalice (Gallinula chloropus), morebitno kozačo (Strix uralensis) ob cesti, ki jo trstne strnade in plavčke. Občasno se pojavijo najlažje vidimo prav pozimi. Pozimi se ob sestojih rogoza in trstičja na Račkih ribnikih lahko srečamo s čudovitimi BRKATIMI SINICAMI (Panurus biarmicus, zgoraj) in skrivnostno BOBNARICO (Botaurus stellaris, levo). foto: Alen Ploj (zgoraj) in Dejan Bordjan (levo) Svet ptic 04, december 2025 41 VALEČA BELA PASTIRICA PREK 2000 KM NA VOŽNJI PO SLOVENIJI // Boris Kozinc BELA PASTIRICA (Motacilla alba) je prilagodljiva vrsta, ki v bližini človeka lahko gnezdi na najbolj nenavadnih mestih. foto: Boris Kozinc V življenju ptic ni vse povsem predvidljivo. 28. junija 2017 natančneje spremljal, je opazil, da je Pogosto nas presen etijo z vedenjem, ki ga zletela na cev pred razdelilno omaro hidravličnega niti izkušeni ornitologi ne bi pričakovali. dvigala tovornjaka in izginila pod pokrov. Odstra- Ena takih posebnih zgodb je povezana z belo pas- nil je pokrov in ob pogledu v notranjost presenečen tirico (Motacilla alba), ki se je izkazala za izjemno ugotovil, da se tam skriva gnezdo s štirimi približ- prilagodljivo in neustrašno. no teden dni starimi mladiči. Voznik IGOR UREVC pred tovornjakom Infrastrukture Voznik transportnega tovornjaka podjetja Infra- Ker bi bil vsakodnevni tovorni promet lahko Bled, kjer je bela pastirica struktura Bled Igor Urevc je nekaj dni zapored usoden za naraščaj, je voznik mladiče skupaj z (Motacilla alba) uspešno zvalila naraščaj. opažal majhno, približno 20 cm veliko ptico, ki ga gnezdom previdno prestavil na varno mesto v foto: Boris Kozinc je po vsaki vožnji pričakala na parkirišču. Ko jo je bližini parkirišča. Tam je samica nemoteno nada- ljevala s hranjenjem, mladiči pa so kasneje uspešno poleteli v samostojno življenje. Iz fotografij na internetu je Igor ugotovil, da gre za belo pastirico. Ker je bilo gnezdo na izredno izpostavljenem mestu na podestu, na katerega je voznik vse delovne dni nalagal 8-tonski kontejner s plastiko, je bila odločitev o prestavitvi še toliko bolj utemeljena. Tako je zagotovil, da sta starša lahko krmila cel dan in so odraščeni mladiči uspešno zleteli v novo življenje na »domačem« terenu. VALJENJE – KRITIČNA FAZA GNEZDENJA BELE PASTIRICE Najbolj neverjeten del zgodbe pa se je dogajal že prej, v fazi inkubacije. Bela pastirica vali 12 do 14 dni, jajca pa ne smejo biti dlje kot nekaj ur brez toplote samice. Tovornjak je bil v tem času dnevno na vožnjah. To pomeni, da je samica z gnezdom po- 42 Svet ptic 04, december 2025 PRIGODE tovala z Bleda v Maribor, Vipavo, Vrhniko in Krško. Tovornjak je bil na vožnji celo od pete ure zjutraj do enih popoldne. Vse skupaj je med valjenjem prevozi- la več kot 2000 kilometrov, kar je skoraj neverjeten Bela pastirica je ena najbolj prilagodljivih podatek za uspešno gnezdenje tako majhne ptice! vrst v Sloveniji. V naravi gnezdi med Bela pastirica je ena najbolj prilagodljivih vrst v Sloveniji. V naravi gnezdi med skalami in kamni, skalami in kamni, vse pogosteje pa izbira vse pogosteje pa izbira človekovo bližino: zidne votline, napušče, garaže ali celo prevozna sredstva. človekovo bližino: zidne votline, napušče, Ta primer tudi nazorno kaže, kako pomembna je garaže ali celo prevozna sredstva. skrbnost ljudi – z majhnim posegom, prestavitvi- jo gnezda, je voznik ptici omogočil, da je uspešno vzredila mladiče. Razdelilna omarica za KAKO RAVNATI, ČE ODKRIJEMO hidravliko na tovornjaku, v GNEZDO NA VOZILU ALI KRITIČNIH kateri je bilo gnezdo bele pastirice (Motacilla alba) – MESTIH NA GRADBIŠČU vhod je označen z rdečim krogom. Kak teden dni stari mladiči BELE PASTIRICE (Motacilla • Preverite, v kateri fazi je gnezditev – alba) so dokaz o uspešnem »potujočem valjenju«. foto: Boris Kozinc jajca so po začetku valjenja zelo občutljiva foto: Igor Urevc in lahko propadejo že po nekaj urah brez PRESTAVITEV GNEZDA ŠMARNICE samice; starejši mladiči pa zdržijo tudi več ur brez hrane in toplote. Podobne izkušnje imam tudi sam, in sicer iz leta 2002, ko je šmarnica (Phoenicurus ochruros) gnezdi- • Če je le mogoče, vozilo pustite na mestu, la v odprtini zidu v nedograjeni dvorani za skvoš v dokler se mladiči ne izvalijo oziroma ne za- Zapužah na Gorenjskem. Zidarji so bili že naročeni pustijo gnezda. za zaključek gradbenih del – izdelavo ometa, ki bi zagotovo uničila gnezdo. Mladiči so bili primer- • Če to ni mogoče (npr. tovorna vozila v no veliki in prestavili smo jih v gnezdilnico ter jo vsakodnevni rabi, nujna dela na grad- namestili na dvokrako lestev. Ko sem opazil, da bišču), gnezdo previdno prestavite na čim je samica krmila mladiče na »novi« lokaciji, sem bližje varno mesto. Starši bodo gnezdo pre- vedel, da bo projekt uspešen. Lastniki so nato vsak poznali in nadaljevali z oskrbo mladičev. dan lestev pomikali proti sredini dvorane, kjer so Prestavitev je uspešna, če so mladiči stari mladiči uspešno prestali zidarska dela. vsaj teden dni, ti lahko starše nase opozorijo tudi z oglašanjem. Takšna opažanja so dragocena za ornitologe, saj dopolnjujejo znanje o pticah in opozarja- • Ne odstranjujte gnezd po nepotreb- jo, da je uspešnost njihovega gnezdenja lahko nem – morda bodo mladiči kmalu zleteli iz celo odvisna od našega razumevanja, znanja in gnezda. potrpežljivosti. Svet ptic 04, december 2025 43 VELIKEMU ŠKURHU VELIKI ŠKURH TUDI (Numenius arquata) v Sloveniji gnezdi le še na Cerkniškem jezeru. NA CERKNIŠKEM JEZERU foto: Zoran Vidrih NE GRE DOBRO // Tomaž Jančar T ravniki so povsod po Evropi pod udarom Velikega škurha v Sloveniji povezujemo predvsem sprememb v kmetijstvu. Ekstenzivne trav- z Ljubljanskim barjem, ki je bilo še v času mojega nike, ki podpirajo bogato biodiverziteto, otroštva optimalen habitat zanj. Danes območje povsod naglo izgubljamo zaradi intenziviranja, izstopa predvsem po koruznih njivah, mokrotnih preoravanja in ponekod tudi zaraščanja. Zato po- travnikov primernih za škurha pa je ostalo zelo pulacije travniških vrst ptic povsod upadajo. Veliki malo. Škurh na Barju od leta 2023 žal ne gnezdi Na območju, imenovanem škurh (Numenius arquata) ima smolo, da je poseben več. Leta 2022 je bila zabeležena zadnja uspešna Benetek, bi bili veliki škurhi travniški specialist. Ni mu dovolj, da so travniki gnezditev. V 2023 je gnezdil en sam par, a sta bili varni pred poplavami, saj ga jezerske vode redko ekstenzivni, morajo biti tudi precej vlažni, ravnin- obe gnezdi, prvo in nadomestno, uplenjeni. Leta dosežejo. A tu ne gnezdijo ski in zelo odprti. Manjši travniki, obdani z mejica- 2024 so med gnezdilno sezono opazovali le še tri več, saj se je območje mi in gozdiči, zanj niso zanimivi. Takšnih travnikov osebke, ki niso kazali znakov gnezditve, letos zaraslo z visokimi kopučami, širijo pa se tudi grmiči. v Sloveniji najbrž nikoli nismo imeli kaj dosti, zdaj (2025) pa en par, gnezditev pa ni bila potrjena. foto: Tina Klemenčič pa so postali zares prava redkost. Škurh na Barju žal ostaja samo še v grbu občine Škofljica. Cerkniško jezero je tako postalo zadnje zatočišče za slovenske gnezdeče škurhe. VELIKI ŠKURH NA CERKNIŠKEM JEZERU Na Cerkniškem jezeru škurhi gnezdijo od nekdaj, a razpoložljivi podatki o tem so skromni. V 70. letih prejšnjega stoletja je ptice tu raziskoval Gregori, ki je ocenil, da so takrat na območju Benetka, Dujc in ob Lipsenjščici gnezdili 2-3 pari škurhov. Bordjan za leto 2007 gnezdečo populacijo ocenjuje na 2-5 parov. Prve sistematične popise smo na Jezeru organizirali šele v letih 2023 do 2025, ko smo po- pulacijo ocenili na 1-2 para. Doslej so bila na Jezeru najdena le 3 gnezda škurha: leta 1996 in 2024 na Žerunskih blatih, leta 2016 pa na Dolenjskih blatih. Poročil o opazovanih škurhovih speljanih mladičih 44 Svet ptic 04, december 2025 pa sploh še nimamo. A skromni podatki o škurhu bržčas niso odsev stanja populacije, pač pa slabega stanja raziskanosti. Doslej so bila na Jezeru najdena le 3 gnezda Območje presihanja Cerkniškega jezera meri škurha: leta 1996 in 2024 na Žerunskih približno 25 km2, kar je na prvi pogled zelo veliko prostora za škurhe. A žal ni tako. Dva dejavnika blatih, leta 2016 pa na Dolenjskih blatih. ključno omejujeta razpoložljivost prostora zanje: vrsta habitata in obseg jezera v času gnezditve. Habitatne tipe imamo na jezeru dobro popisane. Glede na strukturo vegetacije smo jih razvrstili v štiri skupine: trstišča, »kravina«, »blata« in travni- ki. Trstišča, ki so na zemljevidu prikazana oranžno, niso škurhov habitat. Prav tako ne »kravina«, ki je prikazana v rjavi barvi, saj gre za združbe visokih šašev, ki so za škurhe že v začetku maja bolj ali manj neprehodne. Trstišča in »kravina« pokrivajo blizu 60 % Jezera. JEZERSKA »BLATA« SO KLJUČNA ZA ŠKURHA Videti je, da so za škurhe na Jezeru ključna »blata«, ki so na zemljevidu prikazana svetlo modro in pokrivajo okrog 25 % Jezera. S tem izrazom doma- čini imenujejo predele na zunanjem delu Jezera, ki jih jezerska voda redko doseže in jih poraščajo različne združbe bazičnih nizkih barij, nizkih šašev in modre stožke. Ti predeli so zelo vlažni in slabo nosilni za kmetijsko mehanizacijo tudi sredi poletja, ko jezero povsem presahne. Kot kaže, je to idealen habitat za škurha. Oziroma je tak bil, dokler so blata še kosili na roke, nekako do druge svetovne vojne. Blata so takrat obsegala približno 700 ha, mozaična košnja, ki se ni opravljala povsod vsako leto, je ustvarjala ogromno območje brez jemo vsako leto, a niti tukaj razmere niso idealne. Zemljevid Cerkniškega jezera grmišč in drevja. Tu so se izmenjevale zaplate nizke Del Žerunskih blat, kjer sta bili odkriti dve gnezdi, s skupinami habitatnih tipov: trstišča vegetacije na leto prej košenih parcelah in nekoliko skoraj vsako leto v gnezdilni sezoni za kratek čas »kravina« (visoka šašja) višje vegetacije na parcelah, ki nekaj let niso bile poplavi voda, kar je za gnezdo z jajci usodno. Drug »blata« (nizka barja in košene. Škoda, ker iz tistih časov nimamo podat- problem pa je, da velik del Žerunskih in Dolenj- modra stožka) kov o velikosti populacije, a Gregorijeve ugotovitve skih blat redno pokosijo vsako leto. Posledično je travniki iz 70. let potrjujejo pomen blat za škurha. tu vegetacija tako nizka, da škurhom ne omogoča grmišča varnega kritja za gnezdenje – valeče ptice bi bile vodna telesa Po drugi svetovni vojni se je košnja blat začela pos- preveč izpostavljene plenilcem. Na Dolenjskih gnezda velikega škurha. topoma opuščati. V prvi vrsti zato, ker tla zaradi blatih so problem še sprehajalci, ki pse pogosto Karta povzeta iz Jančar, Stergaršek & Kraševec 2023. namočenosti v mnogih letih sploh ne omogočajo puščajo prosto tekati po travnikih, kar seveda strojne košnje. Zaradi opuščanja so se blata začela dodatno otežuje gnezdenje tako občutljivi in redki ponekod zaraščati s krhliko in drugim grmovjem. ptici, kot je veliki škurh. Velik del blat v okolici Dolenjega Jezera, Martinja- ka, Grahovega in Lipsenja zato ni več primeren za gnezditev škurhov, saj tam velikih odprtih površin Viri: ni več. Grmišča so tudi skrivališča za lisice in šakale, – bordjan, d. (2012): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v kar povzroča še dodaten problem plenjenja gnezd. letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. – Območji Dujc in Benetka pa sta se zarasli z viso- Acrocephalus 33 – 152/153: 25–104. – GreGori, j. (1978): Prispevek k poznavanju ptičev Cerkniškega jezera in bližnje kimi kopučami, ki so tako visoke, da je škurhom okolice. – Acta carsologica 8/7: 305–329. gibanje onemogočeno. – jančar, t., sterGaršeK, j. & Kraševec, r. (2023): Popisi kosca Crex crex na Cerkniškem jezeru v letu 2023 in analiza njegovega habitata. – Notranjski regijski park, Cerknica. Večje površine nezaraščenih blat so ostale pred- – toMe, d. & vrezec, a. (2023): Poročilo o daljinskem sledenju velikemu škurhu (Numenius arquata) z Ljubljanskega barja (končno poročilo: v 2.0). Naročnik: Javni vsem pri Dolenji vasi na zahodu in pri Žerovnici na zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Ljubljana (Nacionalni inštitut za biologijo). vzhodu Jezera. Območji Dolenjskih in Žerunskih – toMe, d. & vrezec, a. (2024): Veliki škurh (Numenius arquata) na Ljubljanskem barju blat sta tudi edini, kjer nam je doslej uspelo odkriti v letu 2024 (v 1.0). Naročnik: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Ljubljana (Nacionalni inštitut za biologijo). škurhova gnezda. Le še tu svatujoče škurhe opazu- Svet ptic 04, december 2025 45 NAŠI KAČARJI lovijo plen. Odločilen dan za začetek prave selitve je bil očitno 25. september, ko so trije od petih kačar- jev skoraj sočasno zapustili gnezdišča in se odpravili SO ŽE NA TOPLEM na pot. Takrat smo se odločili, da naše kačarje tudi uradno poimenujemo. Za dva je bila odločitev dokaj // Domen Stanič in Tomaž Mihelič spontana. Kačarja, ki se je izvalil na južnem delu Kraškega roba, smo poimenovali Primož, v spomin na našega preminulega sodelavca in prijatelja Primoža Kmecla. Osebek z Vremščice, ki se je prvi izmed vseh kačarjev odpravil na potep, je dobil ime Volk. Za poimenovanje treh drugih kačarjev pa smo se odločili za spletno glasovanje prek Facebooka in za predloge imen povprašali naše sledilce in člane. Izbrana so bila imena, ki so dobila največ »všečkov«: Askar, Burja in Risnik. Askar Burja Primož Risnik foto: vse Domen Stanič K ot smo že poročali v prejšnji številki revije (Svet ptic 31, 03), nam je letos poleti v sklopu projekta Kras4us (Interreg Italija – Slovenija) uspelo opremiti z GPS-oddajniki pet mladih kačarjev (Circaetus gallicus). Osebki izhajajo iz petih različnih gnezd, saj kačar praviloma leže po eno jajce na gnezdo. Mladiče smo opremili julija, ko so bili stari približno 45-55 dni, kar je za to najpri- mernejši trenutek, z gnezd pa so se začeli premikati v začetku avgusta. Sprva mladi kačarji opravljajo le krajše polete, predvsem na sosednje krošnje, zvečer pa se vračajo spat na gnezda. Šele dober mesec po prvem poletu pa smo pri opremljenih osebkih opazili daljše »izlete« v širšo okolico gnezdišč. Vselej so se zadrževali skoraj izključno v gozdnati krajini, kjer so posedali po vrhovih dreves, odprtih površin pa so se izogibali. Znano je, da se mladi kačarji vse do nastopa selitve zadržujejo v širši okolici gnezda, pri čemer so prehransko odvisni od staršev, ki zanje VOLK ASKAR Rojstni kraj: Vremščica Rojstni kraj: okolica Komna Selitev: Izmed opremljenih kačarjev se prvi Selitev: 25. septembra 2025 zapusti gnezdišče odpravi na pot (15. septembra) in pristane v na Komenskem krasu in se odseli zahodno okolici Ogulina na severozahodu Hrvaške. Kma- prek Furlanske nižine v Padsko nižino (Italija). lu se vrne na zahod in se v naslednjih tednih po- Prvi dan prileti v okolico Padove, kjer prenoči. tepa po Istri, Čičariji, Gorskem kotarju, Snežniški V naslednjih dneh nadaljuje pot proti zahodu planoti in Kočevskem. Dalj časa se zadržuje v in 6. oktobra prispe na območje Gibraltarske zanj netipični krajini na Kočevskem, med drugim ožine na jugu Španije. 8. oktobra prečka ožino tudi na območju Velike gore nad Ribnico. Nje- in po večdnevni selitvi čez severno Afriko gova zadnja postojanka je dinarski gozd jugo- (vključno s Saharo) 15. oktobra pristane na jugu vzhodno od Kočevske Reke, kjer ga 8. oktobra Mavretanije. najdemo mrtvega. Trenutna lokacija: južna Mavretanija 46 Svet ptic 04, december 2025 VZHODNA ALI ZAHODNA SELITVENA POT? To je bilo glavno vprašanje, ki se nam je porajalo že od samega začetka raziskave. Ali se kraški kačarji na prezimovališča v Afriko selijo po zahodni poti, torej prek severne Italije, Francije, Španije in Gibral- tarja, ali vzhodno prek Balkana, Bosporja in Bližnje- ga vzhoda? Odgovor smo dobili že prvi dan njihove selitve. V popolnoma nasprotni smeri eden od dru- gega sta se 25. septembra odselila kačarja z dveh raz- RISNIK ličnih koncev Krasa: Askar (rojen v bližini Komna) Rojstni kraj: okolica Divače je ubral zahodno selitveno pot in krenil v severno Selitev: 1. oktobra zapusti Divaški kras in se Italijo, Primož (rojen na južnem delu Kraškega usmeri proti Istri, kjer se zadržuje nekaj dni. Nato roba) pa je izbral vzhodno pot in odletel na Balkan. odleti proti vzhodu in selitev po Balkanu nada- ljuje nekoliko bolj po notranjosti kot drugi kačar- ji. 15. oktobra prileti na območje severozahodne Turčije, kjer se zadržuje dalj časa, Bosporsko ožino pa prečka šele 12. novembra. Trenutna lokacija: južna Turčija Drugi trije kačarji, ki so se pred začetkom prave selitve precej potepali po južni in zahodni Sloveniji, sosednji Furlaniji in na Hrvaškem, so prav tako kot Primož izbrali balkansko pot. V začetku oktobra pa smo žal izgubili enega kačarja: Volka smo po nekaj dneh sumljivega zadrževanja v zanj netipičnem dinarskem gozdu našli mrtvega v bližini Kočevske Reke, razlog pogina pa ostaja še neznan. Vsi preos- tali kačarji so se do polovice oktobra dodobra lotili selitve in so danes že na toplem. Njihove trenutne lokacije so prikazane na karti. Zaenkrat kaže, da pri naših kačarjih prevladuje vzhodna selitvena pot, meja med vzhodno in zahodno potjo pa morda poteka prav nekje na Krasu. BURJA Rojstni kraj: severni del Kraškega roba Selitev: 25. septembra zapusti gnezdišče in se sprva usmeri južno, kjer v Istri preleti rt Kame- njak in nekaj morja, a se kmalu obrne in vrne na kopno. Sledi nekaj dni potepanja po širšem ob- močju zahodne Slovenije in Italije: obišče Kraški rob, Tržaški in Komenski kras, Vipavsko dolino ter PRIMOŽ celo Karnijske in Julijske Alpe v Italiji, nato pa se mimo Tolmina vrne na jug. Za nekaj dni se ustali v Rojstni kraj: južni del Kraškega roba okolici Senja na Hrvaškem, nato 2. oktobra začne Selitev: 25. septembra zapusti gnezdišče in se daljšo selitev proti jugu. V naslednjih dneh prele- usmeri proti jugovzhodu, kjer v nekaj dneh pre- ti Hrvaško, obalni del Bosne, Črno goro, Albanijo leti Balkan in 4. oktobra prečka Marmarsko mor- in osrednjo Grčijo ter prečka Bosporsko ožino pri je v Turčiji. Pot nadaljuje prek Turčije in nato po Carigradu. Nato se njena selitev nadaljuje mimo obalnem delu Bližnjega vzhoda, potem pa ube- Bližnjega vzhoda in Sinajskega polotoka, kjer re jugozahodno pot, prečka Saharsko puščavo 2. novembra v bližini Sueza doseže Egipt in se in 23. oktobra pristane na jugu Čada. ustali na delti reke Nil. Trenutna lokacija: južni Čad Trenutna lokacija: severni Egipt Svet ptic 04, december 2025 47 46. LETNI ZBOR ČLANOV DOPPS-A // Dejan Bordjan Udeleženci skupščine N a oblačno soboto, 27.9.2025, se nas je lepo predstavitve sekcij. Ko smo se seznanili še s finanč- so se na koncu dogodka sprehodili okoli število članov zbralo v Javnem zavodu za nim poročilom, poročilom nadzornega odbora in Rudniškega jezera. turizem in kulturo Kočevje, da bi se sez- podelili Aviano zaslužnim gasilcem kočevske regije foto: Dejan Bordjan nanili z delovanjem DOPPS-a v letu 2024. Dogodek za nesebično pomoč belim štorkljam, smo se z je povezovala naša predsednica Tanja Šumrada, majhno pozornostjo zahvalili še Damijanu Denacu za odprla pa ga je Mina Delić s Sankaško polko Slavka njegovo predano štirinajstletno delo na mestu direk- Avsenika na diatonični harmoniki. Preden je Tomaž torja. Na koncu smo pokramljali ob toplem obroku. Mihelič predstavil delo pisarne, smo se z minuto Da pa dogodek ne bi bil omejen samo na aktivnosti molka spomnili še na Primoža Kmecla, ki je pustil pod streho, smo za konec skupščine uživali še v pri- neizbrisen pečat v našem društvu. Po njem je bil jetnem sprehodu okoli Rudniškega jezera. Navkljub poimenovan tudi eden izmed mladih kačarjev z pozni uri, v ne najbolj optimističnemu vremenu in GPS- oddajnikom, ki je pogosto posedal na Primožu majhnem številu ptic pa smo imeli priložnost opazo- priljubljenem Movraškem Kuku. Po pregledu lepega vati družino kaspijskih čiger, ki je za nameček posvo- Letošnje priznanje Aviana nabora projektov, ki zaposlujejo pisarno, smo se jila še mladega rečnega galeba. Pred zadnjimi stavki je prejela Gasilska zveza posladkali še s ptičjimi redkostmi. Poglobili smo se in odhodom domov sta nam srečno pot zaželeli še Kočevje za nesebično pomoč belim štorkljam. v delo naših rezervatov, dogodke na mladinskem dve beli štorklji. Kot štorklje se bomo tudi mi vrnili foto: Dejan Bordjan ornitološkem taboru in v zanimive in razgibane na skupščino prihodnje leto, ki bo spet volilna. Tomaž Mihelič je predstavil delo pisarne in naravnih rezervatov foto: Dejan Bordjan 48 Svet ptic 04, december 2025 PTIČARIJADA 2025 // David Knez Č lani DOPPS-a smo se v soboto 11. oktobra skupina Cipe copatarice, ki je s kar 80 vrstami Udeleženci letošnje zbrali na 17. Ptičarijadi, kjer smo se pome- prepričljivo pometla s konkurenco in osvojila pre- Ptičarijade v Vipavski dolini foto: Tilen Basle rili v opazovanju in fotografiranju ptičjih stižno zmagovalno majico in večno slavo – vsaj do vrst. Sedem tekmovalnih skupin se je že navsezgo- naslednje Ptičarijade. V kategoriji »na žgance« in daj zjutraj odpravilo v raznoliko krajino Vipavske foto kategoriji pa se je izvrstno odrezala skupina doline in do popoldneva skupaj naštelo kar 104 Laški đabe. Njeni člani so, prijetno utrujeni, domov vrste ptic. Po koncu tekmovanja smo se vsi zbrali odnesli kar dve zmagovalni majici – za opazovanih v koči lovske družine Čaven, se družili ob odlični 73 in fotografiranih 56 vrst ptic. Odlično so se od- hrani, pečenem kostanju in lokalnih sokovih ter rezale tudi vse druge skupine in poskrbele za tesne razglasili zmagovalce. Največ vrst je zabeležila rezultate. Iskrene čestitke vsem sodelujočim! Zmagovalna skupina Cipe copatarice, ki je zabeležila 80 vrst ptic foto: Tilen Basle Skupina Uizi med lahkotnim iskanjem ptic po vaseh Vipavske doline foto: Tilen Basle Svet ptic 04, december 2025 49 NOVICE DOPPS Evropski dan opazovanja ptic 2025 // besedilo: Tilen Basle, foto: Mitja Denac in Sara Cernich Prvi vikend v oktobru po vsej Evropi že tradicionalno posvetimo Evropskemu dnevu opazovanja ptic. Letošnji je potekal 4. in 5. oktobra in je bil v organizaciji partner- jev BirdLife International že triintrideseti zapored. Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic smo na društvu organizirali tri izlete na vseh koncih države. Odpravili smo se v Naravni rezervat Škocjanski zatok in Naravni rezervat Ormoške lagune ter na Ljubljansko barje. Izletov se je udeležilo 68 opazovalcev ptic, skupaj pa smo našteli skoraj 2000 osebkov ptic! Najštevilčnej- ši so bili škorci (Sturnus vulgaris), grivarji (Columba palumbus) in liske (Fulica atra). Od zanimivejših vrst smo na Ljubljanskem barju zabeležili rjavega škarnika (Milvus milvus), ribjega orla (Pandion haliaetus) in kra- gulja (Accipiter gentilis), v Škocjanskem zatoku pa modro taščico (Luscinia svecica) in kravjo čapljo (Bubulcus ibis). Po vsej Evropi je letos 29 partnerjev BirdLife Internatio- nal organiziralo 834 dogodkov, ki se jih je udeležilo kar 27.599 ljudi. Skupaj smo opazovali več kot 2,82 milijona ptic, na evropski ravni pa so bili najštevilčnejši belolič- ne gosi (Branta leucopsis), škorci in ščinkavci (Fringilla coelebs). Podrobni rezultati Evropskega dneva opazova- nja ptic so dostopni na spletni strani www.eurobirdwa-s tch.eu. Hvala vsem, ki ste z nami spremljali ptice med potjo v toplejše kraje in za trud vsem prostovoljcem, ki so pomagali pri organizaciji dogodkov. Zanimiva opazovanja ptic Škocjanskega zatoka // besedilo: Sara Cernich in Domen Stanič, foto: Daniela Schiavon Letošnja gnezditvena sezona v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok je postregla s številnimi presenečenji. Zagotovo zbuja največ pozornosti vzpostavitev kolonije pritlikavih kormoranov (Microcarbo pygmaeus) – prve tovrstne v Sloveniji! V sladkovod- nem delu rezervata smo lahko na tamariski sredi sladkovodnega močvirja opazovali dogajanje na kar trinajstih gnezdih, mladiči pa so se uspešno izlegli iz vsaj sedmih gnezd. Na istem drevesu je svoje gnezdo spletel tudi par sive čaplje (Ardea cinerea), ki pa gnezditve ni uspešno speljal do konca (prvi poskus gnezditve v Škocjanskem zatoku). Še eno novo gnezdilko za rezervat smo potrdili v poletnih mesecih, ko smo v sladkovodnem močvirju opazovali samico konopnice (Mareca strepera) s šestimi mladiči. Pestro je bilo tudi v našem »gosjem vrtcu« – letos je v Škocjan- skem zatoku gnezdilo kar deset parov sivih gosi (Anser anser), zato je bilo opaziti toliko mladičev kot nikoli doslej. Velik porast v številu gnezdečih parov smo letos zasledili tudi pri navadni čigri (Sterna hirundo), ki je v brakični laguni gnezdila z rekordni- mi 240 pari (za primerjavo: 139 pari leta 2024). Takšen porast lahko vsaj delno pripišemo izvedbi prilagoditvenih del v laguni, s katerimi smo povečali površine za gnezdenje čiger in drugih laguni so oktobra privabili tudi redkega progastorepega kljunača ciljnih vrst ptic. Poleg omenjenih je od zanimivejših vrst v rezer- (Limosa lapponica – 4. podatek za rezervat), ki je bil tu nazadnje vatu gnezdilo še šest parov čapljice (Ixobrychus minutus), dva para opažen leta 2018. Na veliko navdušenje opazovalcev in fotografov rjave čaplje (Ardea purpurea), 6-7 parov sivke (Aythya ferina) in 19 se je v začetku oktobra za kratek čas zadrževal tudi mlad belorepec parov polojnika (Himantopus himantopus). (Haliaeetus albicilla), ki je nekaj ur lovil ribe v brakični laguni in Poletno-jesenska selitev je letos postregla z lepim naborom pob- počival na količkih. Oktobra smo v laguni zabeležili tudi ribjega režnikov, med katerimi je zagotovo stopal v ospredje ploskoklju- orla (Pandion haliaetus) in malega sokola (Falco columbarius) – nec (Calidris falcinellus – 3. podatek za rezervat). Poloji v brakični slednji je bil pri nas nazadnje opažen leta 2022. 50 Svet ptic 04, december 2025 Zanimiva opazovanja ptic Ormoških lagun // besedilo in foto: Luka Božič Druga polovica leta 2025 se je v rezervatu začela s težko pričakova- vrsta iz te skupine je nedvomno ploskokljunec, za katerega iz nim gnezdenjem polojnika (Himantopus himantopus), nekdanjega Ormoških lagun obstaja nekaj podatkov iz 80. in 90. let, tokra- gnezdilca Ormoških lagun, ki pa je doslej gnezdil le v specifičnih tno opazovanje pa je prvo po opustitvi proizvodnje sladkorja. razmerah v času obratovanja tovarne sladkorja in neposredno po Omeniti velja še opazovanje pri nas vse redkejšega jezerskega tem, nazadnje leta 2009. Samec je že v drugi polovici maja začel martinca (Tringa stagnatilis), srpokljunega prodnika (Calidris intenzivno preganjati vse potencialno nevarne vrste ptic (rjave ferruginea), sabljarke (Recurvirostra avosetta) in črne prosenke lunje, sive vrane …), v začetku junija pa smo v redkem sestoju (Pluvialis squatarola). Izmed drugih vrst zbuja pozornost četrto šašja v bazenu 5 prvič opazili iz smeri urejene poti dobro skrito opazovanje črnonoge čigre (Gelochelidon nilotica), ki je v začetku valečo samico. V začetku julija so se izvalili mladiči, od katerih julija s spektakularnim lovom na zelene žabe v bazenu 5 raz- sta konec meseca uspešno poletela dva. V nasprotju z letom 2022, veselila večjo skupino opazovalcev. Kravja čaplja (Bubulcus ibis) ko je ostalo le pri poskusu, lahko tokrat govorimo o prvem uspe- je v poletnih mesecih že nekaj let stalnica rezervata, julija pa je šnem gnezdenju vrste v času od ustanovitve rezervata. Zanesljivo s 67 osebki (znova) dosegla največje doslej zabeleženo število. sta letos gnezdila tudi dva para rjavega lunja (Circus aeruginosus), Skupna števila vodnih ptic so se v poletnih mesecih gibala med medtem ko gnezdenja oz. lokacije gnezda tretjega para nismo 250 in 500 osebki (dnevno zabeleženih 26–37 vrst), jeseni pa potrdili. V trstiščih rezervata so se ves čas v dobrih številih (do so slednjo številko večinoma vselej presegala (25–33 vrst), 12 os.) zadrževale rjave čaplje (Ardea purpurea), vključno z več od- predvsem zaradi pojavljanja nekaterih vrst rac v večjih številih. raslimi osebki, vendar pa okoliščin, ki bi nakazovale gnezdenje, V začetku novembra je skupno število vodnih ptic tako celo tudi tokrat nismo zabeležili. Od redkejših vrst sta nas junija pre- preseglo 1000 osebkov, česar v Ormoških lagunah ne zabele- senetili dve odrasli, poletno obarvani plevici (Plegadis falcinellus). žimo vsako leto. V pretežno suhem bazenu 6 ter na nekaterih Takrat se začenja tudi obdobje selitve pobrežnikov. Letošnja nasipih so julija in avgusta pozornost zbujale družine smrdoka- sezona je bila s skupaj 20 zabeleženimi vrstami precej pestra, ver (Upupa epops), domnevno iz gnezdišč v bližnjih Slovenskih čeprav številčnih presežkov ni prinesla. Najredkejša opazovana goricah. Svet ptic 04, december 2025 51 Nov izobraževalni program o rečnih ekosistemih // besedilo: Urška Koce, foto: Damjan Habe V okviru projekta LIFE2RIVERS smo oblikovali nov izobraže- valni program s privlačnim naslovom EkoAvanture. Pri razvoju Projekt LIFE2RIVERS – Spodbujanje obnove rek za programa je sodelovalo vseh pet partnerjev projekta in predstav- izboljšanje kakovosti življenja poteka od 2. 9. 2024 do nica Ekošole, profesorica biologije in gospodinjstva ga. Laura Ja- 1. 9. 2028. Partnerji v projektu: Inštitut za ihtiološke voršek. EkoAvanture so izkustvene interdisciplinarne delavnice in ekološke raziskave Zavod Revivo – koordinator, za učence predmetne stopnje osnovnih šol in dijake srednjih šol. Nacionalni inštitut za biologijo, Društvo za opazovanje in Zasnovali smo jih z namenom, da mlade spodbudimo k razi- proučevanje ptic Slovenije, Inštitut za ekologijo in PIC – skovanju njihove lastne okolice, zlasti rečnih ekosistemov, in k Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja; prenosu teoretičnega znanja o okolju in naravi v prakso. Tako sofinancerji: Evropska unija (programa LIFE), bodo učenci in dijaki razvili občutek povezanosti in odgovornosti Ministrstvo za javno upravo ter Ministrstvo za do svojega okolja in rek ter v prihodnosti aktivno in ozaveščeno okolje, podnebje in energijo. skrbeli zanje. EkoAvanture podpirajo naš dolgoročni cilj krepitve ozaveščenosti in sodelovanja javnosti v procesu soustvarjalnega skrbništva rek, ki poudarja skupno skrb za reke in uporabo na naravi temelječih rešitev. Program EkoAvanture je razdeljen v štiri tematske sklope: 1. Biotska raznovrstnost rečnih ekosiste- mov, 2. Reka, dinamičen sistem, 3. Voda in živa narava – sili, ki spreminjata okolje, ter 4. Skrbniki rek. Za vsak tematski sklop je delujočih šolah. Program EkoAvanture se bo nadaljeval tudi po za- pripravljen opis kurikuluma za učitelje ter delovni listi za šolarje, ključku projekta LIFE2RIVERS in je že na voljo v katalogu progra- ki so prilagojeni dvema starostnima skupinama: osnovnošolcem mov profesionalnega usposabljanja za pedagoške višjih razredov in dijakom srednjih šol. Leta 2025 smo za učitelje delavce (KATIS). Podrobne informacije o programu, sodelujočih šol pripravili usposabljanje za samostojno izvedbo delovna gradiva in prijavni obrazec za pomoč pri delavnic, ki je obsegalo spletna predavanja, štiri enodnevne re- izvedbi delavnic na vaši šoli pa so na voljo na pove- gijske delavnice – v Mariboru, Domžalah, Dolenjskih Toplicah in zavi: https://life2rivers.si/program-za-sole/. Ajdovščini, ter dvodnevno nacionalno delavnico, ki je potekala od 26.–27. septembra v CŠOD Črmošnjice. Usposabljanja se je udeležilo več kot 50 učiteljev iz 25 osnovnih in 12 srednjih šol, ter 10 študentov mentorjev, ki pomagajo pri uvedbi programa na so- 52 Svet ptic 04, december 2025 Soustvarjamo prihodnost porečja Pšate // besedilo: Urška Koce, foto: Max Petač Porečje Pšate se že vrsto let spopada z okoljskimi, pro- poglede na sedanje stanje Pšate in njenih pritokov ter storskimi in upravljavskimi izzivi. V projektu LIFE2RI- izkušnje z njenim upravljanjem. Navdušujoče je, da so VERS smo se na pilotnem območju Pšate posvetili na izrazili podporo interdisciplinarnemu in vključujočemu naravi temelječim rešitvam (NTR) in soustvarjalnemu načrtovanju rešitev; te naj bi bile takšne, da bi lokalnim skrbništvu rek – pristopu, ki poudarja skupno odgo- skupnostim prinašale večstranske okoljske koristi – vornost za reke. Z namenom uresničitve teh konceptov poleg manjše poplavne ogroženosti tudi prostor za smo v letošnjem letu vzpostavili interdisciplinarno rekreacijo, doživljanje narave, učenje in kakovostnejše delovno skupino, v katero so vključeni strokovnjaki s vodne vire. Rezultate analize intervjujev smo predsta- področja ekologije, okoljskega inženiringa, hidrologije vili v poročilu, ki je objavljeno na spletni strani projekta in hidromorfologije, prava, izobraževanja in politologi- (https://life2rivers.si/knjiznica/). Trenutno se posveča-i je. Delovna skupina se je v celotni zasedbi doslej sestala mo tudi bolj tehničnim vidikom načrtovanja – analizi dvakrat. Prvemu, konstitutivnemu srečanju je sledil hidroloških in hidromorfoloških značilnosti porečja interni simpozij, na katerem smo se posvetili temelj- ter identifikaciji območij, ki bi bila primerna za uvedbo nim konceptom, pomembnim za načrtovanje na naravi ukrepov za obnovo ter oblikovanje na naravi temelječih temelječih rešitev, ter izmenjavi ključnih strokovnih rešitev. Sredi januarja nas bosta obiskala strokovnjaka izhodišč za nadaljnje soustvarjanje strokovnega predlo- za obnovo rek iz Anglije, ki bosta vodila delavnico hi- ga. V spomla dansko-poletni sezoni smo opravili ekosis- drološkega modeliranja ter terenski ogled porečja Pšate. temsko študijo Pšate na podlagi popisov vodnih nevre- V oblikovanje na naravi temelječih rešitev pa sedaj tenčarjev, rib in ptic, ki bo ena izmed strokovnih podlag želimo pritegniti tudi širok krog lokalnih prebivalcev, za oblikovanje ukrepov za obnovo. V del terenskih zato za leto 2026 že načrtujemo javne soustvarjalne aktiv nosti smo vključili tudi otroke iz bližnjih osnovnih delavnice, ki bodo potekale v občinah Cerklje na Gorenj- šol in vrtcev in jim tako pokazali, da je raziskovanje živ- skem, Komenda, Mengeš, Trzin in Domžale. ljenja v bližnji reki vznemirljivo in včasih tudi zabavno. Obenem smo začeli graditi soustvarjalni proces med lo- kalnimi prebivalci. Povsem na začetku smo v vseh petih občinah, skozi katere teče Pšata, opravili 20 pogloblje- nih intervjujev z različnimi deležniki – od prebivalcev in učiteljev do stroke in oblasti. Ti so predstavili svoje Svet ptic 04, december 2025 53 Evropska zelena vez kot model za ohranjanje narave in čezmejno sodelovanje // besedilo: Bojana Lipej, foto: Sonia Pytkowska Evropska zelena vez, pomemben koridor biotske raznovrstnosti in model čezmejnega sodelovanja, je bila v središču zaključne konference projekta ReCo (Interreg Srednja Evropa), ki je potekala 5. novembra 2025 v Evropskem parlamentu v Bruslju. Dogodek je združil evropske poslance, predstavnike Evropske komisije, državne institu- cije, projektne partnerje in nevladne organizacije iz vse Evrope, ki so razpravljali o dosežkih projekta ter prihodnjih možnostih obnove naravnih habita- tov in trajnostnega razvoja. Konferenco je gostila prof. dr. Danuše Nerudová, članica Evropskega par- lamenta in odbora za okolje, podnebje in varnost hrane (ENVI), ob podpori Michala Servusa, name- stnika ministra na češkem Ministrstvu za okolje, ter dr. Liane Geidezis, vodje oddelka za Evropsko zeleno vez pri BUND Nemčija. V uvodnem nagovo- ru je prof. dr. Nerudová prikazala vizijo Evropske zelene vezi kot povezovalnega elementa za evrop- sko naravno in kulturno dediščino. »Zeleni pas ni le koridor za rastline in živali, marveč tudi simbol so- delovanja med državami in zaveza Evropske unije k obnovi in ohranjanju narave.« je poudarila. Sledila je predstavitev rezultatov projekta ReCo, Kreutz. Panelisti so obravnavali vlogo Evropske zelene vezi v evropski politiki ki je poudarila pomen čezmejnega sodelovanja, biotske raznovrstnosti, praktične izzive obnove narave ter možnosti nadaljnje- dosežke pri obnovi habitatov in ohranjanju vrst ga čezmejnega sodelovanja, izmenjali pa so tudi ideje za prihodnje projekte in ter dragocene izkušnje, pridobljene na šestih pi- strategije za trajnostni razvoj. Zaključna konferenca projekta ReCo je tako po- lotnih območjih projekta v Poljski, Češki, Nemčiji, nudila celosten pregled dosežkov, izmenjavo znanj in pogled naprej, kako naj bo Avstriji, Italiji in Sloveniji. Vrhunec konference Evropska zelena vez vzorčni model za obnovo narave, spodbujanje trajnostnega je bila panelna razprava na temo »EU Biodiversity razvoja, krepitev sodelovanja med državami in vključevanje lokalnih skupnosti Policy and the Role of the Green Belt«, v kateri so pri ohranjanju evropske biotske raznovrstnosti. sodelovali poslanci Evropskega parlamenta, stro- kovnjaki in predstavniki civilne družbe, med njimi dr. Jutta Paulus, Michal Wiezik, Viera Slavíková, Andrea Vettori, prof. dr. Thomas Wrbka in Melanie KODEKS slovenskih ornitologov Vsak slovenski ornitolog, opazovalec in proučevalec ptic naj: pred vsemi interesi zastopa interese narave in varstva ptic, pri svojem delu in tudi sicer ne vznemirja ptic po nepotrebnem in jim ne škoduje; prav tako naj ne ogroža drugih živih bitij in narave, ne jemlje ptic iz narave in jih ne zadržuje v ujetništvu, bo pri fotografiranju ptic in narave obziren; ogroženih vrst naj ne slika v gnezdu, vestno beleži vsa opažanja in skrbi, da se podatki po beležkah ne postarajo, sodeluje s kolegi, jim pomaga pri delu in skrbi za dobre odnose z njimi. 54 Svet ptic 04, december 2025 ffoottoo:: GGrreeggoorr DDoommaannjjkkoo Projekt LIFE FOR SEEDS (LIFE20 NAT/SI/000253) sofinancirajo Evropska unija iz programa LIFE, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo za javno upravo. Jesenske aktivnosti projekta LIFE FOR SEEDS // besedilo: Katarina Denac, foto: Tina Rojko in Monika Podgorelec Jesen je našo ekipo pozdravila ne le z obilico semen, temveč kami obnovili ali pa pomagali obnoviti več kot 81 ha travnikov na tudi z nekaterimi drugimi terenskimi in pisarniškimi nalogami. 11 območjih Natura 2000. V začetku oktobra smo KIS, DOPPS in V začetku septembra smo na Goričkem skupaj s Kmetijskim inšti- prostovoljci združili moči in pobrali semena pozno plodečih vrst s tutom Slovenije (KIS) in Javnim zavodom Krajinski park Goričko travnikov v Gorenji Brezovici na območju Natura 2000 Krimsko pripravili javni prikaz delovanja krtačnih strojev, na katerem smo hribovje – Menišija. Zbralo se nas je 15, v semensko banko, ki je primerjali delovanje bencinskega in električnega stroja. Kmalu sredi oktobra štela 11.250 nabirkov 622 različnih vrst rastlin, pa zatem nas je čakal dvodnevni obisk nadzornika projekta, dr. Mitje smo prispevali 56 vzorcev semen. Predvsem štajerski del ekipe je Kaligariča, in tudi oddaja poročila o poteku projekta Evropski bil zelo aktiven tudi na področju izobraževanja in ozaveščanja – komisiji. Opravili smo več akcij obnove travnikov s semeni in sadi- septembra in oktobra so se kar vrstili naravoslovni dnevi v Ormoš- kami, in sicer v Omoških lagunah, kjer smo dodatno zasejali nek- kih lagunah, vmes pa se je našel čas tudi za udeležbo na Prazniku danjo njivo z mešanicami, požetimi ob Dravi; na Goričkem, kjer kozjanskega jabolka, Dnevu za Boč in izvedbo terenskega ogleda smo posejali na gredah pridelano seme vrst suhih travnikov; na za kmete, kjer smo moči združili s projektom LIFE-IP NATURA. Iškem morostu, kjer smo posadili 272 sadik značilnih vrst vlažnih SI. Pri slednjem se moramo vsekakor zahvaliti predanim kmetij- travnikov (modra stožka Molinia caerulea, travniška izjevka Succisa skim svetovalkam in svetovalcem Kmetijsko gozdarskega zavoda pratensis in zdravilna strašnica Sanguisorba officinalis), ter na Pla- Ljubljana, ki so v okviru panožnega krožka zbrali večje število ninskem polju, kjer smo zasaditev 171 sadik šestih vrst združili s kmetov z afiniteto do varstva narave. Aktivnosti smo zaokrožili setvijo semenske mešanice, nabrane na roke na Dolenjskih blatih s fokusnimi skupinami za kmete, kjer smo z njimi in kmetijskimi na Cerkniškem jezeru. Do sedaj smo v projektu s semenskim ma- svetovalci pretresali vsebino ukrepov za obnovo travnikov in pri- terialom (semenske mešanice, zeleni mulč, seneni drobir) in sadi- delavo semenskega materiala, ki jih snujemo v projektu. Svet ptic 04, december 2025 55 Projekt CREA+BIRD leti proti bolj trajnostni prihodnosti – skupaj s pticami! // besedilo: Bojana Lipej, foto: Nina Jovčić V centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok je med 23. in 25. septembrom 2025 potekal prvi mednarodni seminar projekta CREA+BIRD, posvečen ustvarjalnim in partici- pativnim metodam izobraževanja za trajnost. Ptice so bile v središču dogajanja, kot simbol človekove povezanosti z naravo in kot navdih za razvoj novih, inovativnih pristopov k učenju o trajnostnem razvoju. Izbira Škocjanskega zatoka kot prizorišča ni bila naključna. Območje je živ primer uspešne preobrazbe nekdanje degradira- ne površine v bogat življenjski prostor za mnoge rastlinske in živalske vrste in hkrati učilnica na prostem. Zgodba, ki so jo soustvarili pogum, sodelovanje in predanost naravi, pooseblja te- meljna izhodišča projekta CREA+BIRD: spodbu- janje ustvarjalnosti v izobraževanju, povezovanje znanstvenega znanja s kulturno dediščino ter krepitev razumevanja trajnosti skozi praktične izkušnje. Škocjanski zatok tako ni zgolj kulisa srečanja, temveč navdihujoč primer prostora, kjer lahko nastajajo in se preizkušajo nove pedagoške metode, skladne z evropskim okvirom kompetenc nacionalni ravni ter prepleteni z znanstvenim in za trajnostni razvoj GreenComp. Na srečanju so kulturnim znanjem o pticah v okviru evropskega učitelji iz Finske, Italije, Romunije in Slovenije kompetenčnega modela GreenComp. V projektu predstavili svoje najboljše prakse izobraževanja so namreč ptice vir navdiha in učenja, saj omo- za trajnostni razvoj ter izmenjali ideje, kako gočajo globlji vpogled v dinamiko ekosistemov, naravoslovno znanje še tesneje povezati z ustvar- razkrivajo vplive podnebnih sprememb ter nas jalnimi pristopi. Vsi predstavljeni primeri dobrih spodbujajo k bolj odgovornem ravnanju z narav- praks bodo v nadaljevanju projekta nadgrajeni na nim okoljem. NE ZAMUDITE DECEMBRSKE AKCIJE V NAŠI SPLETNI TRGOVINI! Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja – €29,90 EUR Znižana cena €24,90 EUR Z izdelki pokažite, da vam je mar za ptice, z nakupom pa nam jih pomagajte ohranjati. Ponudbo izdelkov si lahko ogledate na: https://trgovina.ptice.si/ 56 Svet ptic 04, december 2025 V Škocjanskem zatoku je potekalo prvo usposabljanje za vzpostavitev čezmejnega lagunskega HUB-a // besedilo: Bojana Lipej, foto: Nina Jovčić V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok je oktobra 2025 poteka- Interreg VI-A Italija–Slovenija. Udeleženci iz različnih organiza- lo prvo usposabljanje za zbiranje, upravljanje in vnos podatkov cij so se seznanili s sodobnimi pristopi k ohranjanju lagunskih o biotski raznovrstnosti, namenjeno vzpostavitvi čezmejnega ekosistemov in pomenu odprte znanosti za učinkovito upravlja- lagunskega HUB-a. Dogodek je bil organiziran v okviru projek- nje biotske raznovrstnosti. Predavatelja dr. Marina Lipizer in dr. ta BioTiles »Varstvo lagunskih ekosistemov in njihova odpornost Nikola Holodkov z Nacionalnega inštituta za oceanografijo in ek- na podnebne spremembe z uporabo inovativnih in integriranih sperimentalno geofiziko (OGS) iz Italije sta predstavila smernice metodologij«, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru Programa za zbiranje in vnos podatkov ter deljenje informacij, ki bodo temelj za skupno upravljanje lagunskih območij. Poleg strokovnih vsebin so bili udeleženci seznanjeni tudi s pismom o nameri (MoU), ki je pomemben korak k vzpostavitvi sku- pnega okvira za sodelovanje pri varstvu in spremljanju lagunskih ekosistemov ter pri razvoju lagunskega HUB-a. Usposabljanje je okrepilo strokovno znanje, spodbudilo izmenjavo izkušenj in povezalo ključne de- ležnike s področja varstva narave. Dogodek je pomemben mejnik na poti k vzpostavitvi čezmejnega lagunskega HUB-a, ki bo olajšal skupno spremljanje, zaščito in trajnostno upravljanje dragocenih lagunskih ekosiste- mov na obeh straneh meje. Ista ekipa, nov zagon // besedilo: Urša Očko, foto: Nikola Vuksanović Novembra letos smo štirje udeleženci nadaljevali z izobraževanjem na WildLIFE Crime Academy v Španiji. Skupaj z Inšpekcijo za lovstvo in ribištvo ter Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo se tokrat odpravili v Beazo, idilično mesto z izjemno ohranjeno renesančno arhitekturo in bogatim zgodovinskim jedrom, kjer smo uspešno zaključili izobraževanja in praktično usposa- bljanje druge stopnje. Program postaja vse bolj specializiran, mi pa še bolj odločeni, da znanje in dobre prakse prenesemo v Slovenijo. Skozi izobra- ževanje se je znova izkazalo, kako pomembno je medsektorsko sodelovanje pri zaznavi in pregonu kaznivih dejanj nad prostoživečimi živalmi – in veseli nas, da smo na tem področju že naredili pomemben korak naprej. Svet ptic 04, december 2025 57 BOŽIČNO 1. PO POŠTI FINANČNEMU URADU: Izpolnite in natisnite obrazec ter ga pošljite na DARILO NARAVI naslov Finančni urad Ljubljana, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana ali na vam najbližji finančni urad. Povezava do navodil za Povezava izpolnjevanje do obrazca obrazca 2. PREK PORTALA E-DAVKI: Na kazalu na levi strani vašega uporabniškega računa na e-Davkih izberite rubrike: Vpogledi → Podatki o zavezancu → Namenitev dela doho- dnine. V razdelek ‘Ime oziroma naziv upravičenca’ vpišete: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. V razdelek ‘Davčna številka upra- vičenca’ vpišete: 68956029. V razdelek ‘Odstotek’ vpišete poljubno vrednost do 1. Izbor potrdite s pritiskom na gumb Oddaj vlogo. Če portala e-Davki še ne uporabljate, vam sporo- čamo, da je po novem prijava in uporaba povsem enostavna in zanjo več ne potrebujete veljavnega certifikata, saj je registracija na portalu e-Davki možna z vašo davčno številko in geslom, ki si ga nastavite sami. Pri registraciji z geslom poleg davčne številke potrebujete enega izmed informativnih izračunov foto: Jure Novak S te vedeli, da lahko povsem brezplačno prispe- dohodnine iz zadnjih let, s katerega prepišete ID vate k ohranjanju ptic in njihovih življenjskih številko. Če informativnih računov ne hranite, okolij v Sloveniji? Do 1 % odmerjene doho- pa to številko lahko tudi naročite v enem izmed dnine, torej zneska, ki ga sicer plačate državi, lahko korakov registracije z geslom in vam jo FURS pošlje kot donacijo namenite tudi DOPPS. na domači naslov v nekaj dneh. Vzelo vam bo le nekaj minut, ki vam jih bomo v nas- NAMENITEV DELA DOHODNINE lednjem letu ali letih zagotovo povrnili z novimi ZA DONACIJO DRUŠTVU uspehi pri varstvu ptic in narave. Hvala vsem, ki ste že v preteklih letih namenili do 1 % svoje dohodnine našemu društvu. S tem ste 3. U STNO NA ZAPISNIK pripomogli k ohranjanju ptic in njihovih življenj- PRI FINANČNEM ORGANU skih okolij in posledično k povečanju blaginje za Če ste nam že v prejšnjih letih namenili del doho- celotno družbo. Vsem, ki bi nas na ta način radi na dnine, vaša namenitev ostaja veljavna do preklica novo podprli, sporočamo, da lahko to storite: in vam tega postopka ni treba ponavljati. 58 Svet ptic 04, december 2025 LETNA ZAHVALA Dragi sodelavci revije Svet ptic! Brez vašega dragocenega prispevka revija ne bi bila takšna, kot je. Zato gre moja iskrena zahvala vsem, ki ste v letošnjem letu prispevali z besedili, fotografijami in ilustracijami, pa tudi z nasveti in predlogi izboljšav. Skupaj smo napisali 115 prispevkov, ki jih je bogatilo 479 fotografij in 17 ilustracij. Želim vam mirne praznike in v prihajajočem letu še mnogo prijetnih trenutkov v naravi. Domen Stanič, urednik Pisci letnika 31 Primož Kmecl Fulvio Genero Polona Božič (sodelovalo je 59 avtorjev, Rok Lobnik Gregor Bernard Polona Gorišek ki so napisali 115 prispevkov) Rok Mikuletič Gregor Domanjko Pomgrad VGP Aja Zamolo Rudi Kraševec Igor Brajnik René Pop Al Vrezec Ruj Mihelič Iva Špilak Richard T. Mills Aljaž Mulej Tanja Šumrada Ivan Petrič Rok Lobnik Andrej Fortunat Tilen Basle Iztok Zupan Rok Mikuletič Anja Cigan Tomaž Jančar Jaka Zlobko Rudi Kraševec/NRP Anja Novak Tomaž Mihelič Jakob Habicht Salvatore Perrone Barbara Zakšek Urša Očko Jan Fnouček Sandy Sancin Benjamin Dovečar Urška Koce Jan Gojznikar Sara Cernich Blaž Blažič Živa Bombek Jan Potočnik Sara Zupan Bojana Lipej Joaquin Lopez Sergej Maršnjak Boris Kozinc Fotografi letnika 31 Julija Jelatancev Simon Kovačič Borut Mozetič (sodelovalo je 119 avtorjev, Jure Novak Sonia Pytkowska Catalin-Razvan Stanciu ki so prispevali 474 fotografij) Kajetan Kravos Tea Kolarič Damijan Denac Aja Zamolo Katarina Denac Tibor Škalič Daniel Bosch Al Božič Katja Kirn Vodopivec Tilen Basle David Knez Al Vrezec Katja Konc Tilen Peterlin Davide Scridel Aleksander Kozina Katja Krivec Tina Klemenčič Dejan Bordjan Alen Ploj Killian Mullarney Tina Kocjančič Domen Stanič Alenka Mihorič Ksenija Pfeifer Tina Rojko Dušan Jesenšek Alex Kotnik Lana Klemenčič Tomaž Mihelič Franc Bračko Alvaro G. Santillan Leon L. Zamuda Urša Očko Franc Janžekovič Andrej Tavčar Lovro Pavlin Urška Bržan Gregor Kovačič Anja Cigan Luka Božič Val Milek Jan Gojznikar Ario Drioli Luka Poljanec Valerija Zakšek Katarina Denac Barbara Zakšek Madalen Goitia Urdiain Viktor Bombek Katja Črnec Blaž Blažič Maja Botolin Vaupotič Viorel Gavril Katja Kirn Vodopivec Boris Kozinc Maks Sešlar Wildlife Crime Academy Katja Konc Catalin-Razvan Stanciu Marin Svit Rubinić Zarja Platovšek Kim Leban Damijan Denac Matej Gamser Zoran Vidrih Klemen Eler Damjan Habe Matevž Škalič Žan Pečar Leon L. Zamuda Daniel Bosch Matic Prevec Žan Tertinek Luka Božič Daniela Schiavon Matija Mlakar Medved Živa Bombek Maja Botolin Vaupotič Danijela Ogrin Matjaž Premzl Maks Sešlar Danilo Kotnik Matteo Skodler Ilustratorji letnika 31 Martin Senič Dare Fekonja Max Petač (podarili so 17 ilustracij) Matej Gamser Darinka Mladenovič Miha Krofel Benjamin Dovečar Matevž Škalič David Knez Miran Krapež Katja Krivec Matija Mlakar Medved Davide Scridel Mitja Denac Killian Mullarney Metka Škornik Dejan Bordjan Monika Podgorelec Mike Langman (rspb-images.com) Miroslav Repar Dejan Pahole Nej Primožič Mitja Denac Domen Stanič Neža Kocjan Drugi sodelavci Monika Podgorelec Družina Sobot Nik Milek Boris Jurca (Nebia d. o. o.) Nej Primožič Duša Vadnjal Nikola Vuksanović Henrik Ciglič Nik Milek Enej Vrezec Ottenby Bird Observatory Uredniški odbor Nina Jovčić Franc Bračko Otto Samwald (Tilen Basle, Polona Božič Franc Janžekovič Pat Lonergan Mitja Denac, Polona Pagon Frank Ősterberg Peter Alfrey Urša Očko) Svet ptic 04, december 2025 59 trgovina.ptice.si