V £jubliani 1. marca 1944
Poštnina plačana v gotovini. — Dic Postgebuhr bar bezalilt.	PREIS —> CENA L 0.«
KolcS sfot inaCaSi
Božji sledovi
Puščavnik Anton si je v puščavi zgradil svojo kolibo, kjer je molil in premišljeval božjo ne« skončnost. Pridružil so mu je učenec Pavel, ki je pod puščavnikovim vodstvom zvesto prebiral Sveto pismo.
Takole je Anton ogovoril svojega učenca: >Čudil si se, da mi je oni dan cesar Konstantin pisnio pisal. Bolj bi se moral čuditi, da je Gospod Bog, Kralj vseh kraljev nain ljudem pisal svoje pismo, Sveto pismo. Polno spoštovanja naj bo tvoje srce: in tvoja duša naj moli, kadar zapišeš božje ime, ime tistega Boga, ki si ga preroki niso upali izgovoriti.«
In nato je puščavnik Anton svojemu učencu začel pripovedovati, kaj je Bog: ».le Neskončni, iVseinogočni, Vsevedni, ki je Njegov čas večnost in njegov prostor Neizmernost. Prej bi lahko pesek vse puščave prelil v majhno skodelico, kakor, pa bi s svojim umom mogel obseči Neskončnega Boga.«
»Zakaj pa Boga ne morem s svojimi očmi videti?« sprašuje učenec Pavel.
»Kako bi mogel Njegov svit s svojimi očmi prenesti? Poglej v sonce, pa boš oslepel. Tvojo oko Boga ne more videti, ker je duh. Boga samega ne moreš videli, vidiš pa lahko njegove sledove. Š svojim duhom lahko Boga spoznaš p<s Njegovih delih.«
>Zakaj pa Bog Svojega imena ni na nebo zapisal z žarečimi črkami, da bi ga človek vsaj lahko bral?«
»V katerem jeziku pa naj bi ga bil zapisal?, Saj ga je, pa v svojem jeziku, če kdo hoče brati. Ali ni božje ime zapisano v zvezdah na nebu, v veličastvu gora, v neizmernem morju in v globo« činah človekove duše? Ta jezik lahko razume vsak otrok, če le hoče,.. Vidiš, sonce že zahaja, Končajva svoje delo in misliva na večerjo. Pojdi k zelenici ter prinesi vrč sveže vode, da se pri večerji okrepčava.«
Pavel je stopil z vrčem po vodo, Anton pa ja pred svojim šotorom zrl v nočno nebo ter čakal, kdaj se Pavel vrne.
Ta je kmalu prisopihal nazaj ter ves razburjen klical: »Oče, tako hudo sem se prestrašil. Zapriva vrata, ker šakali in volkovi nama groze.«
»Kje si jih pa videl?«
»Živali nisem videl, pač pa njihove sledi v, vlažnem pesku.«
»Nikar se ne boj, sin moji Osiveli so moji lasje v tej divji puščavi. Pa naj bi me bila groza volčjih sledov? Bolj naj bi se v sveti grozi zgrozil vpričo sledov,, ki jih vidim na tem božjem svetu. Poglej na to čudovito nočno nebo!«
Ogromna nebesna streha se je razgrinjala nai Bvetom, z nje pa je milo svetila velika nebesna svetilka. Beli puščavski pesek se je lesketal kakor tisoč draguljev.
Puščavnik in učenec sta sklenila roki ter pobožno molila vpričo teh veličastnih božjih sledov.
Mesto Idrija
Volni dogodki preteklega tedna
Zmagoviti Nji v Italiji
Nemško uradno poročilo 21. svečana naznanja, la so na nettunskem bojišču budi in sprememb polni boji, v katerih so nemške Me odbile vse sovražne napade ter napravile več uspelih protinapadov. Južno od Aprilije so nemške čete obkolile sovražni oddelek, ki je zaman poskušal rešiti se. Nemško topništvo je obstreljevalo luki Anzio in Nettuno.
Kakor se glasi nemško uradno vojno poročilo 22. svečana, so nemške čete na nettunskem bojišču na več krajih izboljšale svoje postojanke ter odbile sovražne protinapade. Južno od Aprilije pa nemške čete uničujejo tamkaj obkoljeni sovražni oddelek. Nemška letala so uspešno napadala luko Anzio ter potopila in poškodovala tamkaj več sovražnih ladij ter uničila več skladišč streliva.
Dne 23. svečana naznanja nemško uradno poročilo, da je sovražnik pri Nettanu brezuspešno napadal. Pri čiščenju kotla južno od Aprilije so Nemci zajeli več ujetnikov. Luka Anzio je bila vnovič uspešno bombardirana.
Pri Nettunu so si nemške čete, kakor naglasa nemško uradno poročilo 24. II. spet izboljšale svoje postojanke. Južno od Aprilije obkoljeni sovražnik je skušal z vso silo predreti nemški obroč, kar pa se ir,u ni posrečilo, temveč je bil še bolj stisnjen, pri čemer je izgubil 400 ujetnikov. — Na južnem odseku bojišča je sovražnik zaman poskušal, da bi prekoračil reko Gari in da bi zavzel mesto Caslelforte.
Po nemškem uradnem poročilu 25. svečana, prejšnji dan v južni Italiji ni bilo večjih bojev, le nettunsko mostišče so Nemci hudo obstreljevali.
Nudi eferamlnf boji sta vzhodu
Na vzhodnem bojišču v Rusiji hudi obrambni :>oji Je trajajo ter so za Nemce močno uspešni, kakor dokazujejo nemška uradna poročila. Tako nemško uradno poročilo dne 21. svečana sporoča, da je sovražnik južno od Krivega roga, vzhodno od Zaškova in južno od Berezine zaman napadal ter je bil krvavo odbit. Izmed 25 oklepnikov, ki so tukaj napadali, jih je bilo 20 uničenih. — Na severnem delu so se nemške čete ločile od sovražnika, da so s tem skrajšale svojo fronto.
Kakor omenja nemško uradno poročilo dne 22. svečana, eo nemške čete zapletene v hude boje na ulicah mesta Krivi rog. Pač pa je bil 60-vražnik vržen nazaj pri Sveuigorodku, južno od
Berezine in severnovzhodno od Rogačeva. Severno od Velikih lukov je sovražnik izvedel brezpomemben napad. Tukaj so nemške čete izpraznile docela razdejano mesto Holm. Med [Imenskim jezerom in Pejpuškim jezerom je sovražnik brez uspehov napadal. Zahodno od Cerkasov je junaško padel topniški general Stemmermann, ki je poveljeval nemški skupini, ki je bila tamkaj obkoljena ter se je pod njegovim vodstvom junaško prebila skozi sovražni obroč. Padel je zadnji dan predornih bojev.
Južnovzhodno od Krivega roga so nemški gre-nadirji, kakor poroča nemško uradno poročilo 23. svečana, z vso silo prebili sovražne postojanke ier sovražniku zadali hude izgube. Po hudih bojih je bil izpraznjen Krivi rog, ko so bile uničene vse tamkajšnje vojaške naprave. Pri Svenigorodki in južno od 1'ripjeta so nemške čete uspešno napadale. Nemška letala so presenetljivo napadla sovražno letališče v Zilomirti ter uničila tamkaj 20 sovražnih letal. Južno od Berezine in južnovzhodno od mesta Vitebsk so nemške čete uspešno odbile vse sovražne napade, medlem ko pri Roga-čevu hudi boji z vdrlim sovražnikom še trajajo. Južno zahodno in zahodno od Ilmenskega jezera nemški odmikalni premiki po načrtu napredujejo.
Nemško uradno poročilo 24. svečana govori o manjših bojih pri Krivem rogu, kjer so bili vsi sovražni napadi odbiti. Vzhodno od Zaškova se je ponesrečilo več sovjetskih napadov. Pri Zasla-vu in južno od Pripjetskih močvirij so nemški napadi ugodno potekli. Južno od Berezine, severno od Rogačeva in južnovzhodno od Vitebska obrambni boji z nezmanjšano silo divjajo. Med Ilmenskim in Pejpuškim jezerom se je sovražnik zaman trudil, da bi prebil nemške premikalne črte. Pri Narvi so boji spet oživeli.
Kakor razglaša nemško uradno poročilo dne 25. svečana, so prejšnji dan propadli vsi sovražni napadi pri Krivem rogu. Zato pa so nemški napadi zahodno od Svenigorodke in južno od Pripjetskih močvirij še naprej ugodno napredovali. Južno od Berezine in pri Rogačevem se sovražnik ojačuje, ni pa se mu posrečilo, da bi prešel na severno stran reke Berezine. V noči na 24. svečana so nemške čete, ko so uničile vse važne vojaške naprave, zapustile mesta Kopačevo. Drugod povsod sovražnik sicer napada, vendar nima uspeha. Zato pa so nemške čete v hudem sunku zavzele otok Pirisar v Pejpuškem jezeru. Ob Narvi so stopili v boi estonski prostovoljci, ki se bore zoper boljševizem, da bi njihova domovina ne postala komunistična pokrajina.
Kmet in delavec —
zdravo jedro slovenskega naroda
Važen govsr predstdmka generala Rupnika slov, ddavesm
Na velikem delavskem protikomunističnem iborovanju dne 20. svečana v Ljubljani je spregovoril tudi pokrajinski predsednik gosp. general Tiiipnik, ki je prihitel pozdravit slovenske delavce, katerim je povedal te le misli:
Dragi moji prijatelji t
Vam vsem, ki prisostvujete današnjemu zborovanju, se zahvaljujem za pozornost, s katero ste spremljali izvajanja vseh govornikov.
Prav posebno pa se zahvaljujem vsem gospodom govornikom, ki so že prej začeli z uma svetlim mečem uspešen boj proti judovskemu razdira-nju in ga sedaj vedno krepkeje nadaljujejo.
Čutil sem srčno potrebo, da pridem med vas in se vam v imenu slovenskega naroda zahvalim za zavedno in hrabro vedenje, ki ga je pokazala velika večina delavstva med dve in polletno težko dobo trpljenja, kakor tudi za borbenost, ki 3te jo razodeli svojemu narodu in meni s svojimi 5745 podpisi na protikomunistični poslanici o božiču preteklega leta.
Zlasti se vam pa moram zahvaliti za današnje veličastno zborovanje. To zborovanje bo pokazalo vsemu našemu, zaradi judovskega besa trpečemu narodu, pa tudi našim sosedom, ki se bore proti Judom in njihovim satelitom, da se, prav tako kakor slovenski kmetje, tudi slovenski delavci ne puste podjarmiti od judovskih plačancev, pa naj
tiodo to tolovaji v gozdu, ali gangsterji v zraku, ali boljševiki po salonih, ali pa framasoni v meščanskih, ovčjih kožuhih.
Pokazalo bo pa tudi, da slovenski delavec ne bo nikdar dopustil, da bi ga ti njegovi sovražniki napravili za svojega robota brez lastne misli in volje.
V	današnjem, gotovo Se zeio težkem bojn za novi nacionalni in socialni red vseh evropskih narodov bo slovenski delavec dokazal, da je, kakor slovenski kmet, tudi on čvrsto povezan s slovenskim ljudstvom in njegovo zemljo in da tvori skupno s kmetom zdravo jedro našega naroda.
Zato bodo vsi sloji našega ljudstva dolžni prispevati, da postane delavec v polni meri deležen pravičnosti, ki mu jo je doslej kratil od judovskega kapitala Človeštvu vsiljeni, razkrajajoči svetovni nazor
V	tem pogledu bodo v najkrajšem času storjeni prvi koraki, ki bodo slovenski mladini vseh slojev in brez izjem praktično dokazali, da je dostojno in pošteno delo tudi res časti vredno, in da je delavec, ki se zaveda svojih dolžnosti, s svojim vrednim delom prav tako zaslužen za čast, dobro ime, obstoj in napredek ter blaginjo svojega naroda kakor vsi drugi člani naše slovenske narodne skupnosti.
Sedanja največja in najtežja vojna vseh časov ni — kratko rečeno — nič. drugega kakor boj svetovnega judovstva proti vsaki socialni In naeio-
KRATKE
Na vzhodnem bojišču 6o nastopili oddelki nemške konjenice in razbili več sovražnih čel.
Nad 70.000 ljudi, večinoma beguncev se je preselilo do začetka letošnjega leta v Švico.
Duee je ustanovil iibran vojaški zbor, vanj imajo dostop mladeniči od 18. do 25. leta, ki t-o pripravljeni boriti se ob strani Nemčije v prvih vrstah.
Celo 14 letni mladeniči morajo v Sovjetiji na vojsko, so povedali sovjetski ujetniki.
»Sovjetska otenzivn se je sprevrgla v uničevalno bitko za Sovjetec. piše čpanisko čaopisje.
Svoj stoti rojstni dan in obenem diamantno poroko je pred kratkim obhajala neka Franco-zinija v Abbevillen.
V	nekem boja teh dni je izgubila svoje življenje najznamenitejša novozelandska letalka Mjss Jane Winston.
Prebivalstvo in poljedelstvo v okraju Kimber-ley v Južni Afriki je v zadnjem času zelo trpelo zaradi velikih poplav.
Abesinske Setev bodo letos za svoje vojaštvo v Južni Evropi pobrali Anglija in Amerika.
»Ni nobenega upanja, da bi Japonsko izstradali« je povedal ameriškemu kongresu kmetijski minfeter Wickard.
>42.800 sovjetskih diplomatov bi preplavilo svet, ako bi se uresničili Stalinovi načrti o priznanju posameznih sovjetskih republik za avtonomne državne tvorbe,« pravijo v Španiji.
Vsak Četrti Aaglei je imel gripa od novembra do januarja.
Bombe angloameriških aeroplaaev so povzročile težka razdejanja v številnih manjših krajih lirenške pokrajine v Italiji.
V	Sofiji je wmrl hrvatski poslanik admiral Jurij vitez Jaikčin.
Zaradi nasilnih napadov ii sraka bodo izpraznili papeževo letno bivališče Castel Gandolfo.
Japonski ministrski predsednik Tojo je bil imenovan tudi za načelnika generalnega Štaba v svrh® strumnejše izvedbe vojnih nalog.
25 milijard sodov petroleja baje znašajo zalo- ( ge na Bližnjem vzhodu.
Finska vlada je zaprla šole v mestih Helsinki, Viborg, Hamma, Kotka in še drugod.
nalni pravičnosti. Ze s prvo svetovno voino je iu-dovstvo hotelo svojo tisočletno tajno borbo za dosego svoje svetovne samovlade zmagovito končati. Bilo bi se mu tudi posrečilo podvreči si z lažjo, prevaro, zlatom i» knuto ves svet, ako se ne bi delavci — nemški delavci-bojevniki — dvignili iz že na tleh ležečega naroda in začeli borbo, ne s sredstvi, kakršnih se poslužuje razdirajoče judov-stvo, ampak z orožjem kulture, eivilizacije, jasnega duha in resnice.
Razumljivo, da bi v takšnem boju zmagala po vsem svetu narodna in socialna pravičnost Da pa to preprečijo, so Judje nasnovali novo, sedanjo svetovno vojno. Ta vojna bo odločila o usodi naše zemlje. Ali bodo poedini narodi s svojimi od Boga jim danimi sposobnostmi v složnem sodelovanju spremenili zemljo v raj po božji volji, ali pa bo vse človeštvo postalo bedna, brezizrazna suženjska gmota judovskega vladarja sveta in nato poginila na svojem, v tem primeru v pekel in puščavo spremenjenem planetu.
V tej vojni gre torej resnično za vse. Zato je tako težka in tako- trda.
Je pa razlika med judovskim in našim proti-judovskim taborom. Dočim judovski tabor zgolj ruši in vedno ter vsepovsod samo ruši, kamor koli pride, pa naš evropski, pod vodstvom in zaščito Nemčije stoje« protijudovski tabor sredi vojne in kljub vojni vedno na novo gradi in obnavlja. In v tem j« ravno njegova moč in poroštvo za zmago.
Tako predstavlja tudi vaše delo in delo drugih vaših rojakov v naši mali pokrajini doprinos k izgradnji nove Evrope.
Pa naj se nam stavijo nasproti Se takšne ovire, moramo vendar — v neomajnem zaupanju v Boga — kljub vsem trdim preizkušnjam današnjega časa ohraniti čvrstega in zdravega duha ter v vsiljeni nam borbi vzdržati do zmage.
Samo tako si bomo mi — mali slovenski narod — izvojevali in priborili v novi Evropi doslej še nesluteni razmah našega svojstvenega narodnega življenja
Vsem Slovencem!
Delavstvo in mladina zoper komunizem
Velika zborovanja v Ljubljani
V	nedeljo dne 20. svečana sta bili v Ljubljani dve zborovanji, ki jih je vsekakor treba od bliže pogledati, da spoznamo, kaj o komunizmu sodi zdrav slovenski delavski rod in kaj nepokvarjena slovenska ženska dijaška mladina.
Mogočno delavsko zborovanje
V	dvorani Delavske zbornice so zborovali delavci, med katere je prihitel sam predsednik Pokrajinske uprave g. general Rupnik, ki so ga delavci viharno pozdravljali. Zborovanje je vodil g. Fr. žužek. Vsi govori so bili vredni, da bi jih sporočali našim bralcem, česar pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo. Omenimo le dva govora. Prvi je govoril tobačni delavec Iirnest Vr-hovec, ki je dokazal, kakšno
ogromno škod« je komunizem napravil slovenskemu narodu.
Skoda je ogromna in stala nas bo mnogo napora in časa, preden jo bomo popravili. Vsa škoda presega 3 milijarde lir in v ugodnih okolno-stili bomo potrebovali 20 let, da bomo vse porušeno pozidali. Skoda na poslopjih znaša 1 milijardo lir; pogorelo je okoli 200 slovenskih vasi. Vrednost uničenih poslopij zgodovinske in umetniške vrednosti znaša nad 300 milijonov lir; vrednost obveznih posekov gozda, do katerih ie prišlo zaradi nastopanja osvobodilne fronte, znaša pol milijarde. Škoda, ki smo jo utrpeli v živinoreji, znese najmanj 1,">0 milijonov lir. Z uničevanjem javnih naprav je OF povzročila nad pol milijarde škode. Zaradi ustavitve gospodarske delavnosti. zaradi pomorov in uničevanja pridelkov ie nastalo škode najmanj 400 milijonov lir. Komunisti so povzročali to škodo, da bi slovenski narod sproletarizirali in ga napravili bolj sprejemljivega za njihove krvave revolucionarne težnje. V takem uničevanju ni rešitve našemu narodu.
Kaj je komunizem napravil iz slovenske žene?
O tem je spregovorila delavka Marija Pikčeva, ki je med drugim dejala:
V	začetku so ofarji strigli badogljevska dekleta, kakor da jim je kaj za naše poštenje. Kinaiu pa so vsem vplivnejšim badogljevcem sami podtaknili in prodali svoje komunistke, svoje hčere, žene in obrabljene ljubice. Za dosego ciljev zverinske revolucije so brez studa tujcu prodali čast slovenskih žena in deklet.
V	hribe so zvabili mlada dekleta, najprej za priležnice komisarjev. Po obrabljenju in naveliča-ijju pa je šlo po lestvici komunističnih sarž vedno navzdol do brigadnih in četnih vlačug.
Dali so jim lilnče, puško in nož. Sebi so jih napravili enakovredne pri zločinskih delih, rop:h, požigih, trpinčenju in umorih. Hazdrli so v njih dušah vsako iepoto, zamorili v srcih vsako plemenitost. Kar naj bi se skušalo v milini približati angelom v nebesih, so obrizjali z lastno hudobijo in priličili hudobiji satana.
Ženo so oropali za vse njene vzore, za vse njene lepe sanje ali vsaj radi bi jo. Ničesar ni v komunističnem' krogu, kar bi ženo dvigalo, pleme-ii i ti lo, jo osrefavalo. Nič ni cvetja na njihovih potih, ni več dekliške pesmi na njihovih ustnicah, v srcih ni odmeva hečje ljubezni, v-očeh ni odseva netrohljive lepot«. Kakor počena struna, kakor pohojen cvet, kakor ugasla luč je komunistično dekle, je nesrečna slovenska koinunistka.
Glejte! Tis!:e rozvaline ženske dobrote, lepote, ljubezni in milir." ustvarja boljševizem iz naših slovenskih deklet. Vsi smo zato dolžni, da se borimo proti temu stn.?i<;<uiu z!u, posebna pa vse ženstvo, ki mu je kaj za svojo čast in neomade-ževano ime.
Me predobro vemo, da koftiunicem za nas pomeni hujše nego smrt. Me ga zalo odklanjamo z vsem srcem in z vso dužo.
Slovenske dijakinje napovedujejo boj komunizmu
. , Istočasno so v Unionu zborovale slovenske dijakinje. Dvorana je bila polna mladega ženskega sveta, ki se je zbral, da pove svojo obsodbo komunizma. Tega zborovanja se jo udeležila tudi gospa g, generala Bupnika, ki so jo mlade zboro-valke navdušeno pozdravljale. G. predsednika je
zastopal g. dr. Puš, ki je ob zaključku tudi govoril.
Izmed govorov omenjamo najprej besede g. Jf. Jeločnika, ki je med drugim takole povedal:
Vzor slovenske dijakinje ni komunistka v hlačah z okrvavljenimi rokami, z revolverjem in bombami za pasom! Vzor slovenske dijakinje je marveč slovenska profesorica, zdravnica, učiteljica, predvsem pa zdrava in v načelih utrjena slovenska mati. (Dol s komunističnimi vlačugami, živela poštena slovenska dekleta!)
Očistimo zadnje ostanke komunizma po naših razredih, porujmo plevel, zažgimo trnje, da bo naša mladina zdrava in močna,' da bo kos velikim nalogam pri delu za zgraditev lepše bodočnosti našega naroda. Sklenite svoje vrste, slovenske dijakinje. (»Jih bomo«). Odločno nadaljujte pot, ki sto jo začele, kajti z vami sta Bog in krvaveča domovina.
Pretresljivo je spregovorila dijakinja Marija Bastičeva iz Horjula, ki so ji komunisti ubili mater, očeta in brala. Takole je med drugim povedala:
Komunizem je porušil naše domove, razkroji! vse pozitivne ideje in namesto njih prince! upor, dvom in obup. Komunizem je razkrojil trdne slovenske značaje in nam dal namesto njih množico zločincev, ki se naslajajo ob trpljenju drugih in svoje zločine še povečujejo z lažjo, s katero jih zakrivajo. Komunistični svet, je pravi pekel, kajti vsak resničen komunist predstavlja poosebljeno zlo: laž, hinavščino, zločin, upor. Komunist mora sovražiti tudi lastni narod in ga uničevati, če lo zahtevajo koristi mednarodnega komunizma. Tudi komunistične dijakinje na naših šolah so vneto zagovarjale uničevanje slovenskih vasi in pobijanje nedolžnih Slovencev. Komunistično delo je rušiti, naše je graditi.
Slovenske dijakinje, zbrane na tem zborovanju z gnusom obsoiamo vse one, ki so se z orožjem v roki udeležili klanja slovenskega naroda in s svojim poživinjenjem toliko prispevale k splošni podivjanosti. Z odporonr odklanjamo tudi vse one dijakinje, ki še sedaj po razredih zagovarjajo komunistično zločine. Proti njim, ki jih že zdavnaj ne štejemo več v svojo skupnost, postavljamo ideal novi dijakinje, novega slovenskega dekleta in žene. Tudi v javno življenje, v katerega žena vedno bolj posega, hočemo prinesti resnično plem?nitost in dobroto, ki je danes tako manjka.
V	novo dobo i novo mladino. Ne bo novega, boljšega časa brez novih boljših ljudi. Za novi svet — novega človeka!
Iz boiet? Top®r bomunfste
Zaradi upora je dal Tito ustreliti komunističnega generala Savo Oreviča.
Komunisti so v Ajdovcu ubili te dni Zupančiča Antona in Jožeta iz Žužemberka in niso pustili, da bi ju domači pokopali.
Ker se dezerliranje izredno veča, je komunistično vodstvo sklenilo zamenjati bosanske in slovenske tolpe.
Pri osvoboditvi Koprivnice na Hrvatskem so bili komunisti hudo tepeni; predalo se je 1500 tolovajskih dezerterjev, 300 mož pa se je prijavilo v ustaške oddelke.
V Novem mestu se je radnji čas zopet zgla-silo k dombrancem večje število mladih fantov.
Ljubljanski komunisti so prejemali veliko živilskih nakaznic, sami pa so bili v gozdovih. To je ugotovila »Prevodovat revizija.
Do 40 lir je stala ena cigareta v »sovjetski« Metliki, ki se je komunistov pošteno naveličala.
V	boju s komunisti na ozemlju nad Trstom sta umrla junaške smrti akademika Kregar Grega in Brenčič Polde. Slava njihovemu spominu 1
4842 oseb je umrlo v 6 mesecih na Rabu po krivdi kraljevskih badoglijevcev in njih pomaga-čev komunistov, brezvestnih morilcev slovenskega naroda.
Komunisti so doslej pobili 50 do 00 tisoč Črnogorcev.
Komunistične tolpo so uničile po neštetih hrvatskih občinah zemljiške knjige, da bi si »zemljo lažje razdelile«.
Štiri vole, vredno 100 tisoč lir so odpeljali oni dan boljševiki z večjega posestva v Fari ob Soči.
Gotovo je najnevarnejša zmota, ki danes turo Slovence, brezbožni komunizem. V različnih krajih različno trpe pred to nevarnostjo, ki v svojih strašnih posledicah grozi slovenskemu narodu.
Ako so i pesameznih pokrajinah, zlasti v" Ljubljanski pokrajini, odklonili v veliki večini to zmoto, tedaj je k temu gotovo v obilni meri pripomogla zvestoba v veri do Boga. Marija mati nas je okrog sebe zbrane krepila, da smo obstali in da zmota brezbožnega komunizma ni vseh potegnila za seboj. Veliko hvaležnost smo zato dolžni Njej; hvaležnost, ki jo moremo najbolje izkazati s tem, da skušamo rcsnice božje tudi našim najbližnjim približati, zlasti pa prositi Vsemogočnega, da bi podaril milost spoznanja vsem zapeljanim Slovencem, da bi to najnevarnejšo zmoto modernega časa zavrgli, se od nje odvrnili ter šli trdno pn poti resnice, pravice in lepote božje, ki nas edina more voditi do pravih časnih iu večnih ciljev.
Dolžni smo torej z molitvijo d e -lati za naše brate, ki so bolj v nei varnosti pred zmotami brezbožne« ga komunizma kakor mi sami. Zato kličemo vse Slovence, da bi se i veseljem in a vnemo udeleževali	M
DEVETDNEVNICE ZA PRIMORCE IN VSE SLOVENCE, da ne bi podlegli navalu komu« n i z m a.
Devetdnevnica se bo pričela po vseh cerkvah ljubljanske škofije na prvi petek v marcu, to je 3. marca t. I. in bo trajala do soboto 11. marca. Devetdnevnice se bodo po posameznih cerkvah opravljale zjutraj ali zvečer, ob uri, ki jo določi posamezno cerkveno predstoj-ništvo.
Dnevni nameni devetdnevnice so sledeči:
1.	dan: Molimo za Primorce in vse Slovence, da brezbožni komunizem spoznajo in se od njega odvrnejo.
2.	dan: Molimo, da Marija primorske in vse slovenske otroke reši dušo in telo uni-čujočega komunizma.
3.	dan: Molimo, da primorska in slovenska mladina po bratomornem komunizmu ne postane rod ubijalcev in nečistnikov.
i. dan: Molimo za primorske družine« da ostanejo zdrave, "božje.
5.	dan: Molimo, naj Marija primorskega in sploh slovenskega kmeta iz brezbožnega vi« barja pripelje v veri utrjenega.
6.	dan: Molimo, nai Marija primorskega in slovenskega delavca varuje brezbožnega komunizma.
?. dan: Naj Marija primorske in vse slo« venske voditelje razsvetli, da nevarnost brezboštva spoznajo in ljudstvo od njega odtrgajo.
8.	dan: Molimo, naj Marija primorskim in vsem slovenskim duhovnikom izprosi če treba zvestobo do krvi in smrti.
9.	dan: Molimo, da Primorci in vsi Slovenci ostanemo Marijin narod in se k Mariji vr« nejo nesrečni, po komunizmu zapeljani bratje«
Red vsake devetdnevnice:
1.	Kratek devetdnevnemu namenu odgovarjajoči govor.
2.	Rožni venec in litanije z blagoslovom.
Prosimo vse Slovence, da bi se te pomembno
devetdnevnice — ki more po božji dobroti izprositi veliko pravih dobrot za naše rojake —< udeleževali povsod v največjem številu!
škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot v Ljubljani.
Pri komunističnem napadu na Vrbovsko ob' Kolpi na Hrvatskem, kjer sta sodelovali Ljubljanska in IX. »brigada«, je padla polovica Slovencev.
Komunistične tolpe so v Kopanju pri Grosupljem zažgale cerkev in okoli stoječa poslopja.
Kilo masti za kilo soli mora dati v zamenjavoi kmečka družina v dolenjskem komunističnem »raju«.
Družinska pratika
so Se dob! po vseh kn j i:nrnf h in boljših trgovinah. Selile po nji. dokler je Se čas! Žrebanj« zn lepe knjižne nufjrade bo 15. marca. Prijatelji lepe knjige ne zamudite lepe prilike!
Papež želi Slovencem samo dobre
Goriški nadškof dr. Margotti je za letošnji post izdal pastirski list >0 papežu«, v katerem razlaga vernikom nadškofije bistvo papeštva. Zlasti pa proslavlja zasluge sedanjega papeža 1 i-]a XII. za Cerkev in za ves svet. Posebno poudarja, da sv. oče dela tudi za Slovence. Mons. Mar-gotii pravi takolp: sKer ste tako blizu njegove stolice, vas ima večkrat v mislih, vas ljubi. Večkrat je izrazil sočutje do vas, posebno do tistih, ki so meti vami največ trpeli. On ve, kaj vse se je dogajalo in se dogaja med vami ker smo mu vse vedno pravočasno poročali. Pozna vaše hrepenenje, vaše želje in vaše upe. ve pa tudi za vse grozote, ki so vas zadele in bile med vami. Ve za zahrbtne ui>oje, požare, prisiljeno odsotnost vaših sinov in očetov, ve za revščino, ki se vedno bolj širi med vami; ve za bratske sjiore, ki jih nekateri sejejo in vzdržujejo med vami, sam Bog ve čemu; pozna grožnje proti tistim, ki ne soglašajo z idejami in gibanji, ki jih Bog ne more odobravati. Ve, kak je položaj škofov in duhovnikov, ki zvesti svojemu vzvišenemu poslanstvu ne morejo zapustiti svojih mest, ne morejo molčati ne odobravati ne vdati se nasilju nekaterih, ki si prisvajajo pravico, da sejejo zmote in hočejo potegniti za svojimi miselnostmi naše dobro ljudstvo. Papež trpi zaradi tega in prosi Boga. da bi ganil srca onih, ki so v zmoti, da bi se spreobrnili in zveličali. Bodite prepričani, da papež ljubi Slovence in vam želi samo dobro.
d Sedemdesetletnik je postal v Ljubljana železniški višji revident in postajenačelnik v p. Valentin Stroj. Na1 mnoga lela!
d V a i n a aovica. Kakor javlia državno ministrstvo ia prehrano, bodo odslej tudi osebe, ki žive v nemškem iiiijenjskem prostor >, in to posebno »losedanii Poljaki in Slovenci enako kol priznanj narodni Nemci izenačeni v pogleda preskrbo v.-.ni.i t živilskimi nakaznicami v »nifiji ter sprejmanjem posebnih dodelitev vseli vrst z Kemri v Nemčiji.
d Kmečki ljudje, ki žive sedaj kot begunci v Ljubljani, bodo poleni, !:o se bodo vrnili na svoje domove, ustvarjati v ssvoji okolici javilo mnenje o našem meščanu. Če se bodo vračali razočarani in zagrenjeni, se bo prepad med meslom in vasjo le še povečal. Vsak Ljubljančan mora zato po Bvojih močeh pripomoči, da se betruncem omili ne le njihovo telesno, temveč tudi niihovo duševno trpljenje. Prijazna beseda je lahko za marsikaterega begunca osvežujoč lek, za katerega bo ostal Še dolgo hvaležen.
d Pa bi obnovitvena dela čimbolj pospešile, so uvedle oblasti za Novomeščane omenjeno obvezno delovno shižlio. Sleherni meščan mora štiri dni pomagati pri obnovitvenih delih. Pri pospravljanju ruševin jn popravljanju cest najdeš prav pestro družbo: z lopatami in krampi poleg pravih delavcev, poleg čevljarjev, krojačev, brivcev, poštarjev in železničarjev pridno odstranjujejo ruševine in posipajo ceste tudi gospodje odvetniki, zdravniki, inženirji, profesorji itd. Združilo jih je koristno delo, ne pa uničevanje.
d Prehrana v Trstn. Tržačani bodo prejeli za drugo tromesečje v februarju 1 del olja na osebo. V tržaški, tržiški in miljski občini dobe lahko prebivalci namesto 1 del olja 100 gr svinjske masti. V Trstu dobe na osebo še 1 kg mezge in 100 gramov sira.
d Delu časti V tržaškem arzenalu ie bila te dni prisrčna proslavitev 25 letnice neprekinjenega dela Ivana Velikonje.
d Zastopnike delavstva je sprejel v Trstu der Oberste Kommiesar dr. Hainer. Ž zastooniki je dobrohotno razpravljal o vseh perečih socialnih vprašanjih. Posebej je poudaril, da mora žrlve vojne nositi vse prebivalstvo in da je najvišji zakon, da ne sme biti nobenega sloja, ki bi imel prednosti m ki bi živel na račun drugih V Jadranskem primorju bo skrbel, da bo uveljavljeno lo načelo in da se bodo dobrine nepristransko delile med vse, da se bodo uredile cene življenjskim potrebščinam in da se bo črnoborzijanstvo / •atrlo.
d Smrtno se je ponesrečil pri premikanju tovornih vagonov na postaji v Slovenjgradcu zavi-rač Alojzij Kranšum.
d Sodišče v Mariboru je obsodilo na smrl
33 letnega Jožela Rihtaršiča iz Št. llja v Slov. goricah, ker ie lani v avgustu iz maščevalnih nagonov zažgal gospodarsko poslopje svojega delodajalca.
d Tnili Goricam so rsttreseni. V Gorici lma-io na občini poseben urad za najdene predmete. Tja se stekajo zlasti predmeti, pozabljeni v vlakih, kot klobuki, dežniki. kovče?i itd. Na leto se jih nabere vedno po več sto. Najlepše je pa to, da lastniki le redko kdaj pridejo po izgubljene predmete.
d Ljubljanski trgovci so te dni razglasili, da ne morejo več blaga dajati na upanje in naj zato odjemalci takoj plačajo racionirana živila.
d Ho 300 lir slane sedaj dobro naložen voz gnoja. Pa ga še težko dobiš.
d Davčna uprava Ljiibljania-mcst« opozarja vse davkoplačevalce, da |>od nobenim pogojem ne bo sprejemala poškodovanih bankovcev, ker j«>-šta dosledno odklanja sprejem takih bankovcev od davčne uprave. Kot poškodovan se sma.tra vsak bankovec, ki mu manjka najmanjši košček paiprja. Občinstvo naj se kljub temu opozorilu ne ustraši sprejemati bankovcev, ki imajo zaradi upogibanja malo nazobčan belj rob. Za velike bankovce v splošnem velja, da mora biti tiskani del bankovca neiztrgau. torej cel. Pri papirnatem drobižu pa itak nihče ni preveč natančen.
d Najvišje rene za trboveljski premog. Odobrene so bile sledeče najvišje cene za uvoženi trboveljski premog: Cena franko Zalog za 1 tono: kosovec 252.30 lir, korkovec 234.25 lir. orehovec 197.20 lir, grahovec 178.15 lir. zdrob 150.00 lir. — Cena franko skladišče trgovca: kosovec 341.80 lir, kockovec 321 lir, orehovec. 278.40. grahovec 2.V>.")0 lir, zdrob 224.85 lir. — 'Pri prodaji premoga franko vagon postaja Ljubljana se gornje cene znižajo za 25 lir pri toni. Tehtarina ter državne takse pri dobavah javnim ustanovam se računajo posebej. Tu navedene cene 6e morajo obračunati za vse dobave, izvzemši od 1. oktobra 194.3 dalje.
d Prošuje, ki se vlagajo pri pokrajinski socialni ustanovi »Zimska pomoč« za podpore v denarju ali blagu, so lakse proste.
d Na Primorskem piha ostra burja, ki onemogoča ribji lov. Zato je Ljubljana te dni pogrešala morske ribe.
d Ker je dajal komunistom lavetje. Zakonca Jakcli in Marija Vrečko iz Mariliora sta v ednina in v sporazumu s tako imenovano J osvobodilno fronlot sprejela štiri komunistične bandite v svoje stanovanje, jih hranila in jim odstopila celo sobo. Bandiii so tam uredili komunistično tiskarno in so v dveh in [Kil dnevih natiskali znatno količino komunističnih brošur in letakov. Oba zakonca sta vedela za to početje in tudi prejela nekaj natiskanega gradiva. 17 letna hčerka Sonja, učenka gospodinjske šole v Maribora pa je bandj-tom pri njihovem delu celo pomagala. Železničar Jakob Vrečko je bil zaradi tako kričečega prestopka proti varnosti države po hitrem postopku obsojen na smrt in 14. februarja usmrčen. Njegovo ženo in hčer so odvedli v koncentracijsko taborišče, premoženje družine pa je bilo zaplenjeno v korist države.
d Ustanovitev pravosodnega oddelka pri Pokrajinski upravi. Z izbruhom vojne je slovensko pravosodstvo Ljubljanske pokrajine ostalo brez svojega osrednjega upravnega oblastva, ki ga je imelo dotlej v Belgradu. Zato se je pri Šefu jx>-krajinske uprave v Ljubljani pred nedavnim časom ustanovil pravosodni (IX.) oddelek pokrajinske uprave kot njen samostojen oddelek. Pravosodni oddelek je že pričel poslovati in ie nameščen v prostorih bivšega Vrhovnega sodišča v palači Mestne hranilnice v Ljubljani. Tako je odslej slovensko pravosodstvo z ustanovitvijo svojega sa-
H 0 V { GROBOVI
Na Ivanjskem vrhu je za vedno zatisnil oči mizarski mojster Slehovec Josip. — V Divači je umrl vzoren duhovnik zlatoma.šnjk g. Svetič Josip. _ V Konjicah je zapustil s*>lzno dolino inž. Josip Zidanšek, vpokojen načelnik kmetijskega ministrstva. — V Gorici je odšel v večnost 07 letni Josjp Sfiligoj, posestnik in gostilničar spri dobrem Furlanu.. — Umrl je v Ljubljani Polak Josip, brivski mojster z Rakeka. — V srbskem Valjevu je pred kratkim zapustil solzno dolino Vidmar Jožef, trgovec iz Tržiča na Gorenjskem. — V Ljubljani so odšli v večnost: tiskarniški pomožni delavec v pok. Jože fttefe, šolski upravitelj v jx>k. Ivan Slupica, zase lini ca Jena Perko, posestnik v Begunjah pri Cerknici Janez Otoničar, Vidmar Marija, vseučiliški profesor dr. Janez Zore, žena inšpektorja finančne kontrole Terezija Crepinko. vpokojena učiteljica Malči Sediak. mlinar na Fužinah Alojzij Terši-lič, posestnik iz Vi-došičev pri Metliki Anton Obernian, železniški uradnik v p. Ivani Ilassl, žena uglednega t lekarniškega ravnatelja Ana Hrovatin roj. Jugovar, računski inšpektor v p. Anton Intiliar in solastnica >Dajdama« Justi Osel roi. Gaber, — Naj počivajo v miru I Preostale tolaži Bogi
-f\ Smrtna kosa na Gorenjskem
V šentviški [ari so z:-iuji čas zapustili solzno dolino: Aua Kaiser, roj. Locliak iz Viiinarjev, Jakob lllebš iz Podgore, Janez Magister iz Zgornjih Ganieljnov, Jožefa Marinko roj. Zaletel iz Šmartna pod šmarno goro. Stanislava Cedilnik iz Guncelj. Heinz Slreek iz št. Vida, Franc Podgoršek iz Zgornjih Pirnič, Jožef Logar iz Mednega, Olga Sajovjc iz Dvora, Gabrijela Koj»oj iz Spodnjih Ganieljnov. — V Medvodah so v januarju umrli: Marija Dobnikar iz Rakovnika, Alojzij .\lo-rič iz Sore, Ku.rt Felker iz Sore, Pavel Orožnik iz Svetij, Janez Križaj iz Topola, Jožef Močnik iz Preske. — V občini šeiičur pri Kranju so odMi v večnost: Andrej Zupan v Praprečnein, Jožef šlirn v Srednji vasi, Katarina Brajc v Velesovem Franc Juhant v Praprečnein, Kristina Zupane v Vogljem. Antonija Ajdovec v Šenčurju, Mihael Šenk v Oljševku, Jožef Rozman v Oljševku, Jožef Kočnik v Šenčurju, Jožef Gappmaier v Šenčurju, Evgeu Tritscliler v Šenčurju, Jernej Cesenj v Vogljem. Janez Gorenje v Šenčurju, Marjeta Ce-lar v Vogljem, Janez Celar v Vogljem, Ivana Maček na Trati, Marija Vrcček na Visokem in Janez Luskovec iz Šenčurja.
mostojnega pravosodnega oddelka pri Pokrajinski upravi tudi v upravnem pogledu zopet ločeno od obče politične uprave.
d Pošti Škofljica in Grosnplie vršita od 21. februarja 1944 dalje tudi blagajniško in paketno služIlo.
d Kmečka poverjenišlvo ia Ljubljansko pokrajino. V uradnem listu Verordnungs- und Amis-blafct des Obersten Konimissars iti der Operati-onszone »Adriatisches Kiistenland« je izšla naredita o organizaciji kmetov v Ljubljanski pokrajini. To naredbo prinaša tudi Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Po tej naredbi se organizacija imenuje >Kmeoko poverjenišlvo za Ljubljansko pokrajino.«
d Pomanjkanje prostora t časopisju. Tržaški dnevnik »Piccolo« je povzel po genovskem dnevniku Lavoro« nekatere v časniški stroki zelo pereče misli. V omenjenem člančiču opozarja razne javne in politične tiskovne urade na pomanjkanje prostora v časopisju, česar pa gotovi ljudje ne uvidevajo in se na široko razpisujejo o raznih objavah, ne da bi se pri tem spomnili, da izhajajo časniki zaradi nujnih razlogov vojnega varčevanja v skrčenem obsegu.
MEJAŠI
bodo visoka pesem domovinske Ijiieml
Knjiga bo prikazovala Indijance v njihovi najčistejši ljubezni do domovine, do Bvojesra »od«, do svobode, ki sojo cenili nad vse. Skoraj 300 slik bo krasdo Mejafe. Naj ne bo Slovenca, ki ne bi prebral te edinstvene knjige, kakršne dozdaj Slovenci še nimamo. Poaegaito po Svetovih kHjiKai>. Pe-_etantte Svetov naročnik. Za majhen denar dobivate koristne knjig*
»Mi samo svet ravnamo. Tistim vzamemo, ki krivično imajo, tistim pa damo, ki nimajo.c
»Ali božje zapovedi nas drugače uče: Ne kradi!«
»Kaj je kraja? Krade po naše tisti, ki revežu vzame. Božja volja ni, da bi nekateri ljudje mrli od lakote.. .<
»Delati in ubogati je treba, pa ne krasti.« odliočno odvrne perica.
»Delamo vsak po svoje. Uboga mo naj tudi, kakor nas uči četrta božja zapoved. Ali koga naj uho' gamo? Kdor zapoveduje kaj grešnega, ga ni treba ubogali. Greh jc, krivico delati, greli je, zatirati uboge, krivično je. če mora kdo vse življenje cesarja služiti, drugi pa nikoli. Pravica mora vladati in pravico hočemo mi.«
»Delamo vsak po svoje.«
Deklica ob studencu molči. Zdi se ji, da ima Vranjek nekaj prav,
a vendar se boji njegovega nauka.
»Kako pa, da ropate, požiga te, •ubijate? Tega vehdar ne l>oS zagovarjal,« odvrne spet zumišljena perica.
»Na5 Grega je harambaša, je poglavar, je naš papež in kar nam on zapove, moramo ubogati.«
»Papež je samo eden in ta je v Rimu.«
»Marjanica, ti ne veš, da je ruski cesar tudi papež, angleški kralj tudi, nemški prav tako.«
Deklica sptet umolkne.
»No, Marjanica, ali juolčiš?«
»Andrejec, jaz se te bojim. Kaj poreko ljudje, če i»e vidijo?«
»Marjanica, ti «i boječa, ti ne-češ; ti ne maraš zame, ti hočeš Ma-tijca, tistega Dolenjca. Ali meniš, da se boš kdo ve kako prebrala? Begun je kakor jaz.«
»Pa je poštenjak«
'In jaz sem ropar, kajneda!«
»Bojim se te, Andrejec! Ti si moder, pa se bojim tvoje modrosti. Povsod te bom zagovarjala, koder bom hodila. Ali bojim se te, da nimaš vere.«
v Mesec je »veti! svetlo, zvezde so žarele in večernica se je pomikala dalje...
»Daj mi roko, Marjanica!« »Bojim se te,« odgovori deklica, popusti škaf in perilo, steče skozi cestna vrata na dvorišče in zapah-ne vrata za sabo.
Vranjek pa je slonel še nekaj časa na debeli jelki. Otožno je zrl po dolini in notranja bol je razjedala njegovo dušo. Spoznal je, da nima več zaupanja, nikar še veljave med vaščani in da tudi ni upanja, da bi Boltarjeva Marjana njemu kdaj pomagala prenašati bridkosti življenja. Duša njegova je bila razdejana, duh njegov se je vedno bolj ločil od upanja, da i)i nekoč spet postal pošten človek. Že se ga je časih polaščala misel, da bi pretrgal zvezo, da bi dal slovo rokovnjaškemu življenju. Pa kako? Ali naj gre najprvo do župana in mu pove, da je pripravljen odslužiti vojake? !n kdaj bo konec vojaškega stanu? Ko mu že vse moči opešajo, ko ga pošljejo domov čez leta in leta, vsega izmozgane-ga, pohabljenega, ko ne bo več za nobeno rabo kakor tisti Primož iz Žiganje vasi? Morda pa ga zadene krosla v vojski in bo moral umreti v daljni deželi? Leta mladosii že minevajo, moška doba je začrtana v potezah njegovega obraza, in kaj naj mu Se ostane, ako zapusti sedanje življenje?
Pa se ga spet poloti misel, da bi nenadno pretrgal dosedanjo družl>o. da bi odpovedal pokorščino svojemu gospodarju — in kaj potlej? Saj ne lio niti za hip več varen svojega življenja in stroga disciplina njegovega poglavarja mu zadrgne čez noč vrv na vrat!
"Nova misel zagrne svoje peroti čez razdvojeno dušo. Ljubezen do domovine ga nese čez zračne višave, vojaška smrt mu plete v duhu lavorike Itojne slave, njegova pesniško navdahnjena duša se spušča v sanjavo noč. Njegov znanec, njegov dobrotnik Andrej Smole, čigar rodovina je imela nekoč diipljan-ski grad, njegovo rojstno hišo — mu je prihajal v spomin. Ko je pred petnajstimi leti nekaj časa zahajal z Boltarjevim Francetom v ljubljanske šole, je bil njegov dobrotnik graščak Andrej Smole, prijatelj pesnika Prešerna in marljiv nabiratelj narodnega blasa. Narodne pesmi Smoletove zbirke je znal Vranjek skoraj na izust. Ni čuda, da se je tudi njega poprijel časih pesniški sen in znana je njegova pesem med ljudstvom:
Danes je sveta nedeija. je v cerkvi božja čast — jaz pa po gmajnei tavam, sem žalosten ta čas.
Grmovje in goščava, to je men' za en cer, bridkosti in težave od jutra do večer.
Ob vsega sem se naveličal, ne bom se skrival več,
zdaj pojdem pa v kasarno, če pridem koj pod meč.
Zamišljen je Vranjek stopal dalje. Skoraj ni vedel, ali gre po stezi ali po gošči. Dračje se mu je zapletalo med noge in večkrat se je spotaknil. Niti zapazil ni, da gre v nasprotno stran, kakor je mislil...
Zvezde so žarele, mraz, jesenski mraz je potegnil čez plan ...
IV.
Ko Vranjek prikoraka do kraja Pungrada, se domisli, da gre napačno pot. Ni slišal mehkih korakov, ki so šumeli za njegovimi stopinjami. Obrne se, da bi krenil proti dolu Kamnajaku. Kar zagleda pri farovški ograjenki žensko, ki je sedela na trati s škafom perila poleg sebe. Predrzno je zrla na bližajočega se fanta in zaničljiv posmeh je šinil čez njene ustnice. Desno koleno je objemala s svojimi rokami, leva noga pa je izzivajoče ležala čez kolovoz. Bila je mladenka še v zorni mladosti, črne oči so gledale kakor dva žareča utrinka izpod črnih obrvi in črni lasje so se brez reda usipali po čelu, po vratu m po plečih. Lepi obraz je žare! ob mesečnem svitu, ustnice in oči pa so kazale silovito predrznost, ki je mejila na premetenost.
»Vrana vrani oči ne izkolje,« počasi izusti čudno oblečena deklica.
»Micika, kaj si ti?« zine prihajajoči begun in kar zazeblo ga je v srcu.
»Andrejec, ti si prava mila Jerica! Tako sem bila že jezna nate, da bi te bila najraje nabila že pri Boltarjevem studencu.«
Vranjek je prišel skoraj ob sapo. Vendar se premaga, za tre mahoma srčna čutila in deje:
»Micika, ti si od zlodja!«
»Sedi semkaj!« oblastno zakliče deklica. Vranjek se ne obotavlja in prisede. Deklica pa nadaljuje:
»Vse je vrelo v meni in mislila sem te že pri studencu potegniti za uho. Ali premagala sem se, ker sem bila radovedna, kaj boš spravil na dan? Kečem ti samo toliko, da sem napravila v tistem trenutku trden sklep, da te jutri pri kurjavišču za-tožira za šorlMina (= begunai in že pojutrišnjem bi visel za pete sredi
d — »Micika, kaj d ti?«
Udnega boršta. Sama hvala gre o tebi, moj o.'e te hoče imeti za svojega naslednika — ti |»a se liže? okrog dupljanskih deklet, da bi —«
»Stoj, Micika! Napačno me sodiš! Ni tako, kakor misliš! Počakaj, da ti jx>vem!«
»Nič ne bom čakala. Pozno je že in takaj primi za škafovo uho, da greva hitro proti lemniku. Ali ne veš. kai bo jutri večer na kurjavišču? Ali ne veš, da jutri moj oče praznuje petinsedemdesetletni-co svojega življenja? Ti pa cijaziš ok rog dupljanskih deklet in pozabljaš, da I hi jutri najina zaroka, najina poroka? O Andrejec, ti igraš žalostno igro in zahvali Boga, da samo jaz za to vem!«
Vranjek molči in sram ga je, da ga je hči velikega Grocre tako ozmerjala. Sramoval se je, da ga je Boltarjeva dekla tako begala, zadnji čut poštenja je zatrl v svojem srcu. Pohlevno prime škaf in ga nese poleg svoje spremljevalke po jarku navzdol.
Molče sta korakala po temnem Kamnjaku. Ko pa prideta do Bršli-narjevega dela, se mesec skrije za oblake.
»Prav imaš, Micika! Zame ni več prostora v vasi. Moj oče me je preklel, še preden je legel v grob, vaščani se me izogibajo, me presra-njajo... Naš dom je tukaj med borovci in jelkami...«
»Ne sanjaj!«
»Ali pa veš, da bo tvoj oče zadovoljen, ako se midva pajdašiva?«
Takrat deklica postoji in pogleda svojega spremiievalca tako sre-po in živo v oči, da je ta skorajda izpustil škaf iz roke.
»To se razume, Andrejec! Saj veš, da brez očeta nič ne ukrenem... Oče je bil vojak in je kratkih besedi. Daj sem, da ii pomagam.«
Deklica prime za škafovo uho, Vranjek za drugo in tako stopala dalje po odprtem Temniku.
Ko se pomikata po pobrnnčanem klancu, že začiiieta vrišč in lirušč. Petje se je razlegalo po dolini in velik ogenj je razsvetljeval okolico.
Rokovnjači so imeli ondi svoj shod, 6voje »kurjavišee«. Od daleč so se zapazile posamične stave, videla se je v nočni svetlobi kriva jelka v Bollarjevem drvišču, od vseli strani po rolvovih in plazovih, po jarkih in stezah pa co prihajali rokovnjači in rokovn iačke.
V.
Na zaraščenem griču Tatincu na bukovem parobku je sede! rokovnjač veliki Groga in gledal na belo okičeni Storžec. Jezil se ni, da je ni. katero je pričakoval. Bil je velik nad seženj, vzneScue postave, le hrbet mu je bil nekoliko opog-nen. Lica so kazala zgubane poteze, sive brke so mu visele navzdol, iz oči je sijala še mladeniška 6ila. Dasi je imel že petin=edemdeset-krat obhajati svoj pod. bi mu vendar ne prisodili nad šestdeset let. Okrog ledja je bil prepasan z usnjatim pasom, na katerem se je lesketalo polno zlatnikov. Samokres mu je molel izza pasa. v roki pa je držal dolgo palico — štefclja-čarico. Klobuk iz zajčevine mu jo čepel na ;lavi, širokokrajen in vi-
sokogtavnat, na roki se je svetil zlat prstan, v katerega so bili' vdelani bliščeči dragi kamni, čez ple-
ča p« mu je visel vezen, dragocen
plašč.
(flnUe prifcotftijiiV )
Razvaline (stare) cerkve v štivanu ob Timavi
Pogled na Krn iz Kobarida, kjer je slavni nemški maršal Romme! v prvi svetovni vojni kraljevsko badoglijevsko armado pošteno nabrisal.
IBiliemberk na Vipavskem, kjer je kaplanoval pesnik Simon Gregorčič; tu je zložil prelepo pesem:
>P»d trto bivam idaj«.
Oltar božjepotne cerkve v Logu pri Vipavi
8»
Podgora, znano Industrijske središče na Goriškem.
Grad grofov Koroninijcv t Kroinbergu
Ko sem prišel na ladjo, sem naj-prej zagledal dve trupli, ki sta objeti ležali na krovu, Bržkone sta se nesrečneža ob bližajoči se nevarnosti objela, da bi se lažje ubranila. Toda val ju je podrl in ostala sta tamkaj brez življenja, Nobenega drugega trupla nisem našel, a tudi nobenega ži vega človeka ... Vse stvari na krovu so bile pokvarjene od vode. Ob oseki sem zapazil v trupu ladje nekaj velikih sodov, ki pa so bili preveliki, da bi jih vzel s seboj. Tudi nisem mogel ugotoviti, kaj je v njih. Našel sem več zabojev. Ne da bi pogledal, kaj je j njih, sem spravil dva v čol-n.
Dvignil sem psa o čoln
Če bi se bila ladja zarila med čeri * sprednjim koncem, bi bilo zame mnogo bolje, kajti bržkone so bili na njej precejšnji tovori, toliko bolj, ker ge po moji sodbi prihajala iz Južne Amerike. Vendar pa sem le našel sodček žganja, nekaj pušk, smodnik, nekaj kuhinjske posode in še več drugih stvari. Vzel sem vse, kar se mi je zdelo koristno, naložil v čoln ter skupaj i psom, ki naj bi mi nadomestil ubogega Prijatelja, odveslal na breg, kar mi s pomočjo plime ni bilo težko.
Komaj sem čakal, da odprem zaboje in pokusim kapljico v sodčku. Žganje je bilo sicer dobro, a ne prvovrstno. V zabojih pa sem našel več stvari, ki sem jih zelo potreboval.
V prvi sem našel poleg steklenic prvovrstnega likerja, dve srajci, ducat belih žepnih robcev in nekaj ovratnih rut. Na dnu zaboja sem odkril več zlatnikov. Perila sem bil zelo Vesel, ob pogledu na denar pa sem Jalostno zmajal z glavo. Čemu naj mi bo?
"boju jc bila navadna obleka in nekaj perila, ki pa je zame »"o zelo dragoceno. Načel sem tudi ov« stekl enici, polni najfinejšega ■sodnika, kakršnega uporabljajo lov-C1 *» ptice.
Je 1'en ni bil bogve kako bogat, v . sploh morem imenovati plen, n,sem ničesar ukradel. Saj last-*"K» ni bilo več med živimi. Prav prav tem pa le kradel. Namreč
obema mrtvima mornarjema čevlje, ki sem jih tako zelo potreboval. Res sem se navadil hoditi bos in mi je koža na stopalih postala trda kot podplat, vendar pa mi. je bilo zelo neprijetno hoditi po trnju in po ostrem kamenju. Nemalokrat sem si močno ranil noge.
Našel sem še par čevljev, ki pa so mi bili premajhni. Vzel sem jih vseeno s seboj, češ, saj mi bodo že prišli prav. Ni mi treba še posebej povedati, da sem vsebino zabojev pregledal že na obali. Ko sem končal s pregledom, sem najprej spravil čoln na varno.
Ko sem se vrnil k 6vojemu plenu, sem začel razmišljati, kako ga spravim domov. Naredil sem iz močnih vei vlako, kot že večkrat in nanjo naložil ves tovor.
Sanje.
Doma sem našel vse v najlepšem redu. Bil sem zelo potreben počitka. Začel sem zopet prejšnje mirno življenje. Vendar pa sem bil vedno pozoren. Skoraj nič več nisem krožil po otoku. Če pa sem le še naredil kak izlet, sem šel proti vzhodu, kjer jc bilo najbolj varno. Tako sta zopet minili dve leti.
Neke deževne noči v mesecu marcu sem ležal v svoji viseči postelji; čeprav se nisem slabo počutil, nisem mogel zaspati, Tisoč različnih misli mi je rojilo po glavi, tako da sem bil več ur zelo razburjen in se mi je zdelo, da sem postal celo vročičen. Misel na samoto me j« mučila bolj kot kdajkoli. Posebno mučno mi je bilo ob zavesti, da bom umrl tukaj popolnoma zapuščen, kot pes brez gospodarja, da bodo morda prišli divjaki, me raztrgali in požrli. Ves izmučen od teh strašnih misli sem končno trdilo zaspal in sanjal.
Sanjal sem, da sem šel zjutraj od doma in ko sem prišel na obalo, sem zagledal dva čolna. Na obali pa je bilo enajst divjakov, ki so se prav pripravljali, da zckoljejo tovariša, da bi ga požrli. Nenadoma pa se jim je žrtev izvila iz rok in zbežala, kar so jo nesle noge. Stekla je proti moji utrdbi in se skrila.
Ker sem videl, da je divjak sam in da ga ostali zasledujejo, sem mu prijateljsko namignil, naj se mi približa. Zagledal me je, a nekaj časa se je še obotavljal. Ker sem se mu še vedno prijazno smehljal, se mi je približal, pokleknil predme in se sklonil do tal. Dvignil sem ga, ga odvedel domov in postal je moj služabnik. Ker sem imel pomočnika, sem si dejal: »Zdaj lahko poskusim odpluti na morje in doseči celino. Divjak mi bo krmaril, ker je brez dvoma vajen čolna. Pokazal mi bo, kje med potjo najdem živci, kake naj se izognem nevarnostim in kako bom najbolj varno pristal «
Zbudil sem se pod vtisom teh sani. Z lahkoto sem se spomnil vseh podrobnosti. Kar potolaženega sem se čutil, ker se mi je zdelo, da mi te sanje naznanjajo skorajšnjo rešitev.
Rekli boste, da sem praznoveren. Morda je res. Kakor pograbi človek, ki se potaplja, za vsako bilko v nadi
da se bo rešil. Tako ubog samotar, kakršen sem bil jaz, varuje z lahkoto celo neverjetne stvari, prav tako kot bolnik, ki je že blizu smrti, verjame tudi mazaču, da bo ozdravel, čeprav dobro ve, da je zdravnik v resnici ma-zač. Sicer pa nikakor ni rečeno, da se prav nobene sanje ne uresničijo. ■Jaj najdemo primere za to celo v svetem pismu. Seveda s tem nikakor ni rečeno, da bi morali verjeti vsakim sanjam.
Pripomniti pa moram, da so le v glavnem moje sanje bile take, kakor sem pravkar povedal. Nikakor pa ne izključujem možnosti, da sem jih nezavestno pozneje izpopolnil, ker je od takrat minilo že precej časa.
Uresničene sanje.
Dolgo časa sem hodil vsaki dan gledat, ali se morda moje sanje ne bodo uresničile. Toda minili so dnevi in meseci, ne da bi se zgodilo kaj novega. Končno sem pozabil tudi na sanje. Če sem se kdaj spomnil nanje, sem žalostno zamahni! z roko in vzkliknil: »Bile so samo sanje!«
Po preteku skoraj pol leta sem nekega jutra, ko niseru niti od daleč mislil na divjake, nenadoma zagledal na obali tostran skalovja pet čolnov. Nikogar več ni bilo v njih. Brez dvo-
ma so se divjaki že izkrcali, a videl jih nisem nikjer. Kam so šli in koliko jih je? Sodil sem, da je bilo v vsakem čolnu prostora za pet ali šest mož. Vseh je torej bilo od petan dvajset do trideset. Preveč jih je oilo, da bi jih sam napadel. Nameraval sem jih namreč pobiti vse, razen enega, ki naj bi postal moj služabnik. Toda pri tako velikem številu jc bila nevarnost, da mi prekrižajo račune. Kaj naj 6torim?
Najbolj pametno je bilo, da sa umaknem v svojo trdnjavo in tiho čakam na dogodke ali bolje na divjake, ki so brez dvoma bili zelo blizu. Čudnol Nič več nisem občutil tistega strahu, kakor že toliko časa prej in zaradi katerega sem skoraj izgubil glavo.
Dolgo sem prisluškoval... Niči Vladala je grobna tišina. Tedaj sem postavil lestve in z veliko opreznostjo splezal na vrh griča, kjer sem, skrit' za grmom, opazoval okolico. Vzel sem daljnogled in gledal proti morju. Res sem zagledal v majhni dolinici kakih trideset divjakov, ki so ravno jedli. Nisem sicer mogel videti, kaj' so jedli, toda... ni bilo težko uganiti. Toliko bolj, ker sem jih videl divje plesati okrog ognja.
Čez nekaj časa sem opazil, da so privedli k ognju dva zvezana divjaka ter enega od njih pobili. Vsi so planili nanj, da ga raztrgajo. Drugi jetnik je ostal nekoliko ob strani in čakal, da pride vrsta nanj. Nenadoma pa se je zravnal in začel bežati, kar so ga nesle noge. Krenil je prav pro* ti meni.
Ob tem pogledu me je prevzela; groza, ker sem opazil, da so ga drugi divjaki začeli zasledovati. Spomnil sem se sanj in čakal, da se uresniči tudi drugi del.
Videl tem jih divje plesali okrog ognja

J&nečki dojtt/ t-I-vId
Inž. Franjo 2upeo
Izdelava beloaikih zidakov, votlakov in strešnikov
(Konec.)
Bobrove«.
(Glej si. 4.)
Iz prve skupine so najbolj običajni in uporabni bobrovci, ki jim dajejo na spodnjem koncu različne oblike, bodisi okroglo (romansko, si. 4a), ši-Ijasto (gotsko, si. 4b), popolnoma špifiaslo (si. 4c), ali pa segmentno (gl. si. 4 d). Na zgornjem koncu (spodnje ploskve je nos za obešanje na letve. Zgornja ploskev strešnika pa je gladka, ali ji pa napravimo tudi žlebove, da voda bolje odteka.
Velikost bobrovcev je različna, in sicer znaša .dolžina 30 do 40 cm, širina 12 do 20cm, debelina pa 1 do 2 cm. Zabetonske bobrovce so običajne sledeče izmere: dolžina 35 do 37.5 cm, širina 14 do 22 cm, debelina pa 1 do 2 cm.
Z bobrovci krita streha ni posebno gosta, zalo jo močan veter lahko dviga. Če hočemo doseči pravilno gostoto, jih moramo polagati pri kritju tako, da močno krijejo drug drugega, za kar pa porabimo veliko strešnikov in veliko letev. Na 1 m2 je potrebnih približno 5 letev, medlem ko potrebujemo za kritje z zarezano opeko le 3 letve. Da ta nedostatek odpravimo, lahko naredimo tudi pri bobrovcih ob straneh enostavne ali pa celo dvojne vklade za lesnejše krilje, s čimer dosežemo prednosti zarezane opeke. Iz arhitektonskega stališča je krilje z bobrovci eno izmed najlepših.
Itombasti strešniki.
To je prav za prav najstarejša oblika betonskih slrešnikov. Itombasti aH tudi kvadratni strešniki imenovani imajo eden do dva stranska vklada in ee zarati tega gosto in dobro zapirajo. Ker so majhne velikosti, je olajšano z njimi kritje in ee jih lahko natovarja brez nevarnosti, da bi jih polomili. Arhitektonsko so pa brez učinka, zato pride kritje z rombastimi strešniki v pošlev le pri stavbah v 6trnjenem sistemu, pri zelo visokih stavbah in pri stavbah podrejenega pomena. V tehničnem in produkcijskem pogledu so rombasti strešniki brezhibni.
SI. 8. Priključek obeh vkladov zgoraj.
Priključek obeh vkladov ob strani — boljši način.
Holandska sirešna ponev.
Ta strešnik ima obliko črke S iti ga v betonu lahko izdelujemo s stranskimi in čelnimi vkladi ali pa tudi brez. Kot betonski strešnik pride boli malo v pošlev. Arhitektonski učinek je sicer velik in prikupen, toda krilje, zlasti brez vkladov, ni dovolj gosto in veter zanaša dež in sneg na podstrešje. Za ta model je učinkovita sivkasto modra barva. Običajne izmere dolžin znašajo 39 do 40.-in
™Ta™Pvo2,° d0 26 cm' V Holandiii izdelujejo format 30 X 21, pri nas pa 42 X 24.
Valoviti ali kotanjasti strešniki (SI. 5.)
Prikupna ponvasta oblika je dala povod za Izdelavo valovitih strešnikov, ki izkazujejo več valovnih crt. Sirešna površina izgleda enolno strnjena, ker posamezni slrašniki ne izstopajo. Valovile Btresnike izdelujemo običajno s stranskimi vkladi SVradanio talTV prednosti zarezanih strešnikov! Ajiti odlika je tudi, da voda lahko hitro odteka
Zarezani strešniki.
(SI. 1, 7, 9.)
To so strešniki na veho in utor ali 6trešniki z vkladi (nemško Falzziegel, glej si. 8) in so v splošnem danes najbolj tipičen model betonskih strešnih izdelkov. Glede tehnične lastnosti strehe tvorijo v strokovni izvedbi najpopolnejše strešno kritje. Pri izdelavi teh strešnikov v beionu imamo vrhu tega še to prednost, da se ne zvežijo, kot se to rado zgodi pri strešni opeki, ko jo žgemo. Zalo se pri teh strešnikih v betonski izdelavi vkladi točno prilegajo drug v drugega in je nemogoče, da bi jih veter dvigal ali celo zanašal skozi špranje dež, sneg, prah in saje na podstrešje.
SI. 9. Zaklopnikr
Karakteristična pri teh strešnikih je, kot rečeno, naprava enega do dveh stranskih vkladov in včasih tudi čelnih vkladov (glej si. 8, 11), v katerih se krijeta dva sosedna strešnika in se medsebojno lesno zapirata. Posamezni vkladi ne smejo biti preozki. Vzdolžno prekritje dveh sosednjih strešnikov naj znaša vsaj 7 cm.
Da se voda s strehe hitro odteka, imajo na zgornji ploskvi več ali manj žleliov oziroma reber, katera naj imajo zaokrožene robove, da se pri izdelavi in transportu ne poškodujejo oziroma tako Ilitro lie odkrušijo.
Zarezane strešnike, ki imajo samo stranske vklade, imenujemo vožaste vkladnike (glej si. 7). Če pa imajo vklade na vseh štirih robovih, in sicer običajno po dva, jih pa imenujemo zaklopnike (glej si. 9). In ti vprav veljajo za najpopolnejše krovno sredstvo. Skozi krito streho s temi strežniki ne morejo niti v najhujši burji prodreti mokrota, sneg, saje ali prah na podstrešje. Tudi padavine odvajajo zelo hitro. Velikost naj se voli tako, da pride približno 15 komadov na 1 m» strešne površine in da leža na 1 m' ploskve ne znaša cez 50 kg. Pripomniti pa je treba, da morajo biti za kritje s temi strešniki letve pribite v pravilnih razdaljah, da se vkladi točno prilegajo drug v drugega (glej. si. 10 in 11).
Izdelava zaklopnikov je nekoliko dražja kot izdelava običajnih strešnikov, ker morajo biti vkladi skrbno in pravilno izdelani (glej si. 9). Izstopajoči deli kot n. pr. nosovi, rebra in vehe za vklade pa morajo biti dovolj močni, da se pri odstranitvi strešnika s podložne ploščice, kakor tudi potem pri transportu ne odlomijo. Razen tega naj bo prerez Strešnika po možnosti tak, da se izstopajoči deli pn skladanju prilegajo v utore oziroma v žlebove, s čimer se prištedi na prostoru in izogne nevarnosti preloma.
s Vsi prispevki t marcu za »Pomočc. Hrvatski državni vodja za telesno vzgojo Miško ZebiS je izdal odredbo, po kateri je določen čisti dobiček vseh športnih prireditev in nastopov na hrvatskem državnem področju v mesecu marcu za dobrodelno ustanovo »Pomočc.
s Pregled premoženja. Srbski ministrski svet je sprejel uredbo o pregledu premoženja javnih uradnikov. Onemu, ki si je protizakonito pridobil imovino, jo bodo zaplenili v korist države.
s Ministrski predsednik srbske vlade NcdiG se je s svojimi uradi preselil v poslopje bivšo skupščine. Doslej so bile v teh prostorih nastanjene oblasti nemš'ke oborožene sile.
s Posnemanja vredna zamisel. Hrvatska vlada je nedavno izdala zakonsko odredbo, po kateri lahko hrvatski kmetje za državne oblasti oddani višek živil dobivajo v zameno razne mono-polske izdelke ju usnje. Zamenjavo blaga za živila so sedaj na Hrvatskem še razširili ter bodo s«laj posamezna industrijska podjetja oddajala podeželju svojo izdelke za zameno za živila za svoje uslužbence in delavce.
Slemenjaki.
Kot posebna oblika strešnikov so važni še slemenjaki, ki jih izdelujemo v enostavnih železnih kalupih. Po možnosti naj bodo popolnoma gladki in stozčaste (konične) oblike, da jih pri kritju lahko delno prekrijemo enega čez drugega.
Splošne pripombe.
Nosilna trdnost strešnikov naj znaša 200 do 250 kg tako, da lahko po strehi hodimo, ne da bi se nam bilo treba bati, da bomo strešnike polomili. Za njih izdelavo so poleg cene važne njih izmere, njih šlevilo in teža na t m* površine. Za kritje samo pa je poleg tega še važna potrebna medsebojna razdalja lelev in strešni naklon, ki naj ne bo strmejši od 1:2.
"O tO
I
o
SI. 10. Izvedba kritja s strešniki.
SI. 11. Pritrditev: strešnikov za slučaj viharja.
Uporabljena liiefaiura.
1. Erich Probst: Ilandbuch der Betonstedn* inaustrie (vierte Auflage) 1936.
2 Betonkalender, Taschenbuch fiir den Betoa und Eisenbetonbau 1931. (XXV. Jahrgang, II. TeiL, Seite 225—232.)
Lepa knjigi tam mm 11 m Iti
Ob vsaki priliki jo lahko vzamete v roke, vedno boste nekaj novega odkrili v njej. Ali že imate zadnjo knjigo »S L O V B N C
EVE K N J I 2
N I C E«
Jan Plestenfak: ^HEEODEŽ"
D. M ioni — V. Lovšin
Zgodovinski roman iz časov sv. Pavla
24
17. POGLAVJE. Beg.
Ananija je zapustil veliki zbor zelo nezadovoljen z zborovanjem; njegovi nasprotniki ce ga bod« posluževali kot močno orožje proti njemu. Rekli bodo:
»Saj ne zna voditi zborovanja v velikem zboru in izpostavlja naš najvišji sodni dvor j zasmeh tribunu in neobrezancem.«
Ni povabil niti starega Izmaela, Fabijevega eina, svojega bodočega zeta, da ga spremlja domov, da bi razpravljala še zadnje možnosti o jutrišnji zaroki. Zaroka mora na vsak način biti; odločil se je, da je ne bo odložil, četudi bi moral Rahelo za lase vleči k zaročencu. Moral je podkrepiti svojo oblast, ki je omalio-va la. Hotel je vsem pokazati, da se je glavar duhovniške stranke, ki mu je bil sovražen, pomiril z njim na ta način, da bo imel delež v njegovi družini.
Ko je prišel domov, reče služabniku:
»Pokliči Rahelo.«
»Se še ni vrnila.«
»Odsotna?« godrnja veliki duhovnik.
Kako minuto na to pride služabnik povedat, da je miza pripravljena.
Ananija odide v obednico, kjer je bilo pogrnjeno za dva- 2enske pri Judih navadno niso jedle z moškimi pri isti mizi, toda veliki duhovnik je bil oproščen tega običaja od tedaj, ko je rekel svoji hčeri, da jo bo dal za ženo Izinaelu. Hotel se je pokazati do nje ljubezniv.
Rahela ga ni pričakovala, kakor je bila navajena.
»Kje je moja hči,« vpraša služabnika, ki je atregel pri mizi.
Ta ni ničesar vedel.
»Grem pogledat.«
Služabnik odide, veliki duhovnik pa se oslabljen »pusti na divan. Bil je tako nezadovoljen zakaj je sklical veliki zbor.
»Ni je v sobi,« sporoči služabnik.
Veliki duhovnik nagrbanči čelo.
»Gotovo se je zadržala, da klepeta s prijateljicami, lahkomiselnica,« brunda veliki duhovnik in naroči služabniku:
»Pošlji mi Saro.«
■Služabnik se vrne in sporoči, da tudi Sare ni doma.
»Sara je odšla z njo. Sara se je postarala; treba jo bo odpustiti. Še danes bo. odpuščena.
Rahel a mora dobiti služabnico, ki ji bom jaz zaupal, zlasti za čas njene zaroke. Iz.mael jo bo gotovo nadzoroval in ne bi...« nadaljuje evoj samogovor.
Začel je obedovati sobotni obed, pripravljen posebno skrbno od spretne kuharice. Farizeji so prepovedovali kuhati sobotni dan in »o uživali jedi, skuhane v petek; dovoljevali »o jih pogrevati. On se je požvižgal na to prepoved in sobotni dan se je kuhalo v njegovi hiši še boljše kot druge dni.
Nabadal je jed. Bil je zelo vznemirjen. Polom v velikem zboru... In Rahela se še ni vrnila. Stopi! je k vratarju.
»Kdaj je odšla moja hči,«
»Pred tretjo.«
»Sama?«
»S Saro.«
»Ni ničesar rekla?«
»Ničesar.«
Veliki duhovnik se je vrnil#v obednico, kamor so mu prinesli sadje. Ni se ga dotaknil. Izpraznil je nekaj kozarcev vina- Vino je bilo plemenito in letošnje. Pa vino ga ni razvedrilo, marveč še povečalo ne voljo.
čas je ježal, Rahele pa še ni bilo od ni-"K>der. še nikoli se ni tako dolgo zadržala. Kam neki je šla? Ali se je zgodila kakšna nesreča?
Vrnil se je ponovno zelo razburjen k vratarju:
>Pa ni prav nič rekla?«
»Prav nič.«
Menda je ni zadela kakšna nesreča, saj je "IVI	* Saro, ki bi takoj pritekla povedal
Njegova hči je hodila vsako soboto v sinagogo pri Rožah, kjer so se »hajale nekatere njene prijateljice. To sinagogo je obiskovala boljša družba. Veliki duhovnik ni bil preveč naklonjen sinagogam, ker so večkrat zavzemale sovražno stališče do templja; toda bile so v modi tudi v Jeruzalemu, kjer so bile zelo številne in si jih ni upal ovirati; bi ne bilo pametno. Raje jih je trpel in celo ni branil, da je tja zahajala njegova hči.
Rekel je služabniku, ki je lenaril na dvorišču :
»Mihej, teci v sinagogo pri Rožah in povprašaj, ali je gospa Rahela še tam.«
Služabnik je odšel. Ananija je postajal vedno bolj nemiren. Ni si znal razložiti te zamude svoje hčere. Spomnil se je skrivnostnih groženj, za katere pa se ni brigal.
»Preden me zaročiš z Izmaelom, Fabijevim sinom, zhežim,« mu je nekoč grozila, drugikrat pa mu je rekla: »Glej, raje skočim s tempeljske strehe, kakor da vzamem tega krutega starca.«
Ali je Rahela uresničila grožnjo in zares ubežala, ali napravila samomor? Ni mogel verjeti. Njegova hči se ne bo tako ponižata. Vendar... Ah, ne! ni mogoče! Sara bi ji tega ne pustila. O ta Sara! Zakaj odlaša? Divjo jezo je začutil proti njej.
Služabnik se je končno vrnil. Govoril je s predstojnikom sinagoge. Niti Sare niti Rahele ni bilo to jutro na spregled v sinagogo. Rabin ju je zastonj iskal z očmi.
Ta novica je potrdila Ananijev strah. Njegove hčere ni bilo v sinagogi; torej je storila samomor ali je zbežala. V samomor ni mogel verjeti. Bolj je verjel, da je zbežala. Toda mlada deklica, ljubka in ljubljena, ne zbeži sama. Rahela je zbežala z mladeničem, ki ga ljubi. Ozej je zagotovo zvedel pri njej, da njen oče ne bo držal besede in mu jo dal za ženo in jo je pregovoril, da zbeži.
Odslovil je služabnika in je ostal dolgo sam v svoji sobi ves iz sebe od razburjenosti.
Rahelin beg je prekrižal njegove načrte; ne bo je več mogel dati za ženo Izmaelu in ta bo izrabil priliko, da bo vedno bolj nastopal proti njemu.
Izmaelov položaj je postajal zelo dvoumen. Izročil je ločitveni liet zvesti Tamari, kar so mu zamerili vsi dobro misleči in vsi njegovi verski in politični nasprotniki, toda opravičeval se je s tem, da vzame drugo ženo.
Vsi so bili radovedni, katera je, on jih je pa odslavljal s tem, da bo prihodnjo nedeljo njegova javna zaroka. S tem jim je dal razumeti, da bo vzel za ženo zelo ljubko deklico iz Jeruzalema; hčer po rodu od najvišje osebe in da bo ta zakon pod takim pogojeni, da bo imel največje koristi. Ako 6e zdaj ne bo zaročil, ga bodo zasmehovali in gotovo ne bo tega odpustil velikemu duhovniku; skušal se bo maščevati za sramoto in ga zrušiti; postal bo njegov neuteien sovražnik in bo pritegnil k sebi vse, ki so neprijatelji velikemu duhovniku, na položaju, katerih ni bilo malo.
Kaj storiti? Kako naj se vede? Ali naj začne iskati hčer? Ako hoče, da bo dosegel uspeh, ne sme dati v javnost tega bega. Kaj poreko njegovi nasprotniki? Izpostavil se bo njihove-, mu zasraehu in roganju. Že zdaj vidi, kako blodi po njihovih ustnicah porogljiv nasmeh. Veliki duhovnik, čigar družina bi morala biti vsem vzor, je izgubil svojo hčer. Zbežala mn je z ljubljencem, on pa je bi! tako slep in neumen, da ni ničesar zapazil.
Ali naj razodene resničen vzrok pobega? Ali naj pove, da je hči zato zbežala, da se izogne nameravani zaroki s starim Fabijevim sinom? Ne bi bilo pametno. S tem bi še bolj raz-kačil svojega nasprotnika. Izmael bi podivjal; on se je smatral za mladostnega in prikupnega, sedaj je pa zbežala deklica, da ga ne bo treba poročiti.
Ako bi ne bil prevzel te obveznosti z Izmaelom, bi bil pustil hčerki, naj gre svoji usodi naproti. Bila bi zanj kot mrtva. Pa je bila ta blažena zaroka na potu.
. (»aH« nrihorhilM.)
37.
Kralj mu je mignil in Benjamin je v»t»I. Pričel mu je živo razlagati, čemu jc prišel in da hoče rešiti njegovo kraljevo milost. Prosil je kralja, naj mu da tri dni odloga in medtem časom bo pripravil zdravilo, ki bo zanesljivo pomagalo; drugače mu je na razpolago njegova glava.
38.
Kralj je pristal in Benjamina odslovil. Mladec je odšel in ni opazil skrivnostne sence, ki ga ja spremljala vso pot po mesta
39.
Benjamin se je nastanil nazadnje prt dobro-dnini itarki in dobil čedno sobo z »ogrinjalom pri postelji. Benjamin je bil kar vesel. Samo za tri dni In poteml...
Stran 12.
Hri£anlcei št. 7
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11		12					13	
14						15		
16					j 17			
18				19				20
21			22				•23	
24		25				26		
27	28				29			
30				31				
32		|		I				
Vodoravno: 1. maloazijska dišava, 4. grenka zdravilna sel. 8. naselje. 9. zadrga pri vrvici, 11. dve tretjini besede >jaz<, 12. švicarska planota v kantonu \Vsadt, 13. »?ebm zaimek, 14. svojilni zaimek, 15. glasbeni pojem. 16. tovorna žival, 17. žensko ime, 18. pribežališče, 19. spleteni lasje, 21. apetit, 22. brhks. čedna. 2a osebni zaimek, 24. veznik, 25. gozdna žival, 26. bolestno skrčenje mišic, 27. prebivalec Afrike, 29. zbežati, 30. ma-lik, 31. maslen, z oljem namazan, 32. čebuljček.
Narpično: !. ime in priimek slov. pisatelja (prejemnik Prešernove nagrade 1. 1944), 2. razsr-jen, 3. igralna karta, 4. ironija, 5. svetopisemska oseba, 6. gibanje v zraku, 7. romanski stpoluik, 9. gora nad Bohinjskim jezerom, 10. moč, 12. mišica v ustih, 13. nas tlači v spanju, 15. dišeča zel, 17. majhna gosposka hiša, 19. znana drogerija v Ljubljani, 30. čer, 22. goden, dozorel, 23. nasad okrog hiše (pomanjševalnica), 25. nadutež, ki po-
Moli oplaisnllc
Pristojbina za maSe oglase se plažuja naprej.
Semena
za polje in vrt
nudi
I9MINIK BEZENSEK
Ljubljana, Miklošičeva štev. 6, palača Idtidske posojilnice
.imsii mstls
držaje za lopate, mo~ tike in ometa dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova 29.
Posois is nuslitn
mess iz mehkega in trdega iesa dobite pri Gospodarski zvezi — Bteiweisova 29.
P®¥mk® brane
prvovrstne, v železnici
Fran Stupica Ljubljana, Goposvet-ska cešta št, 1 — poleg .Figovca*.
SSRO, slama
Prosimo, da se interesenti za va^onske količine govejega kot konjskega sena ter slame zglase pri Gospodarski zvezi, Blei-weiaova 29
Trn sita
rešeta ia rete prodaja Gospodarska zveza, — Bleiweisova 29.
If isske škafe
in putrihe razne velikosti dobi t pri Gospodarski zvezi, Blei-weisova 29.
Križem sveta
Karitas zagrebške nadškofije
Zaradi divjanja, ropanja in požigov komunističnih oddelkov v Bosni je zelo prizadeto ta-mošnje prebivalstvo, ki si je v večini primerov moglo rešiti samo golo življenje. Za te nesrečnike in sirote skrbi hrvatska vlada preko svoje uradne dobrodelne ustanove J Pomore. Zanje se pa briga in jim lajša gorje sedanjih dni ter jih podpira s prehrano in podporami tudi haritativna družba zagrebške nadškofije, ki ma v vseh večjih krajih in mestih svoje podružnice.
Rimu bi morali prizanesti
Papež Pij XII. je sprejel postne pridigarje mesta Rima. V svojem nagovoru je papež glede na posebni položaj mesta Rima podčrtal, da sta obe vojskujoči se stranki prizanesli Atenam in Kairu Toliko bolj bi zaslužil prizanašanje Rim. Ostala bo neizbrisljiva sramota v zgodovini, če bo Rim žrtvovan vojaškim zahtevani, kakor so bila žrtvovana druga središča krščanske vere, kot n. pr. Monte Cassino, ki je bil popolnoma razdejan.
Ameriške kupčije s delavstvom
Cela vnsta ameriških tvrdk, ki imajo več iz-vežbanih delavcev, kakor pa jih potrebujejo, je začela te delavce posojati drugim tvrdkam, katerim takih delavcev manjka. Za te delavce mora plačati tuja tvrdka tudi do 50 dolarjev dnevno. Od tega zneska dobi delavec 60 odstotkov, tvrdka, ki delavce posodi, pa 40 odstotkov.
Tolovaji v Srbiji zopet tepeni
V pričetku druge polovice februarja je nemško vodstvo zvedelo za prihod večje komunistične
snema veliko gospodo, 26. koli z debelejšim koncem, 28. rdijo, 29. panj, 31. staroslovanska pijača.
Rešitev križanke iS. 6
Vodoravno: rak, 4. uho, 6. vod, 9. Rus, 11. ris, 13. on, 15. Moder, 16. za, 17. vat, 19. dom, 20. pas,
21.	obok, 23. kolo, 24. MOL, 25 oer, 26. rov, 27. erar, 28. teža, 29. ser, 30. pst, 32. zel, 33. tk, 34. Peter. 36. ne, 37. lok, 38. Kek, 40. Nil, 41. Rok, 42. kol.
Navpično: 2. ar, 3. Kum, 5. hudodelstvo, 6. vir, 7. os, 8. Novo mesto, 10. sod, 11. Rem, 12. vasovalec, 14, naborek, 16. založen, 18. tolar, 20. porez,
22.	kor, 23. krt, 30. pek, 31. tek, 34. pol, 35. rek, 37. li, 39. ko.
tolovajske skupine na področje Mladenovac^, Arandjelovac. Se preden se je banditom posreči, lo razvili svoje delovanje ter vzbuditi med prel,i-valstvom večje nemire, je uspelo to teroristično skupino s sodelovanjem srbskih prostovoljskih oddelkov že v jedru zadušiti. Že pri prvem blisko-vitem in za sovražnika popolnoma presenetljivem napadu je uspelo nekemu srbskemu prostovoljskemu oddelku, da je napadel kakih 600 mož močno tolovajsko skupino. Vkljub teinu, da je imel zelo majhne izgube, je ujel 173 tolovajev, med njimi tudi bataljonskega poveljnika. Nadalje je izgubil sovražnik 25 mrtvih. S tem je bila že s prvim udarcem mrtva ali ujeta tretjina te tolovajsko skupine, ostanek pa je bil razbit ter ga sedaj zasledujejo po globoko zasneženem ozemlju.
PRAVNI NASVETI
Pokojnina polnoletne hčere državnega iislui« benca. S. N. Po postavah, ki veljajo sedaj, imajo tudi polnoletne hčere pravico do pokojnine j>a očetu — državnem uslužbencu (vpokojeneu), ako je oče najmanj pet let vplačeval v uradniški |>o, kojninski 6klad in uinrl kot vplačevalec sklada. Izgube pa pokojnino z oinožitvijo, kakor tudi s sprejemom v državno služIjo, dokler služba traja, dalje z izgubo državljanstva in z obsodbo za kaznivo dejanje, za katero bi tudi vpokojenec izgubil osebno pokojnino.
Provizija ia prodano zemljišče. V. 8. Posredovali ste pri prodaji nekega zemljišča, kjer vam je prodajalec obljubil provizijo. Čeprav je zemljišče prodal, vam noče ničesar dati. Prič nimate. Vprašate, ali kaže tožiti. — Ker pri dogovoru ni bilo prič, bo v primeru tožbe sodišče zaslišalo stranki o tem, ali je bila dogovorjena provizija, ali ne. (e boite še dokazali, da st3 res posredo. vali 1 r■ kunčji, vam bo sodišče morda ter elo,, da je bila provizija dogovorjena. Kakšen bo pa izid pravde, ni mogoče v naprej vedeti.
Pred prisilno izselitvijo. V. S. 0. Stanovanj« vam jo od|>ovedano in je vaše ugovore sodišča zavrnilo. Grozi vam prisilna izselitev. Ali je s« možna kakšna rešitev, posebno ker ima gospodar obširno stanovanje in bi tudi sin, za katerega pravi, da rabi moje stanovanje, lako stanoval pri njemu. — Ne poznamo podrobneje _ vaših in gospodarjevih razmer. Če mislite, da bi prisilna, izpraznitev res bila v obraz vsaki pravičnosti, pojdite na izvršilno sodišče in prosite, da se iz-1 vršilno postopanje, to je prisilna izpraznitev stanovanja, odloži ali ustavi. Seveda boste morali svojo prošnjo podpreti z resničnimi raztopi.
LJUDSKA
Posojilnica je bik ustanovljena leta i895,
fOSOIILNICA V LJUBLJANI
zadruga k neomejenim jamstvom T lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6
nasproti bolela Union *
sprejema hranilne vloge v vsaki višini Ia jih najugodneje obrestuje, daje posojilni na vknjižbo ie proti poroštv«
Ileransgeber - Izdajatelj: dr Gregom Pečjak Prof i. R., profesor v pok. ~ Sckriftleiter - Urednik: France Kremžar, joarnalist, časnikar. n 1. 1. . J .. 15 ,na; - U iLJudsko tiskarno: Jože Kraiuanč, Direktor, ravnate i. — Alle in Laibarh — Vsi v J inbliani »Domoljub« .t.a.24 »rJ* celo leto, s. Inozemstvo 30 lir. - Dopise 1. .pi*. .prejema uredništvo »Domoljub.^ ^ Jt	P "P""™ »Doraoljub««. - Oglasi u iirsčonafo po posebnem ceniku, - Telefon uredništva |a«p r«Te»le™ 40 04.