r Prva seja koordinacijskega odbora sindikata sozda Prazniku dela na rob Center za obveščanje Delovni 1-^.2 /'■ 1 obdelano podlago za uveljavitev načela delitve po delu. Ta še ni izdelana. Primerneje je, če se osredotočimo na en problem V nadaljevanju svoje razprave je predsednik občinske konference omenil več nalog, ki jih ima koordinacijski odbor na področju so- človek | V časniku -v" : . - ' V ■ | : t Vzporedno s premiki v družbi v zadnjem obdobju se je družbena pozornost, kot je znano, močno usmerila k tako imenovanemu delovnemu človeku. To se je potem zelo avtomatično Prenašalo k tisku, da popularizira itn. delovnega človeka, češ da so v časopisu pretirano prisotne strukture, forumi, da pa je premalo prisoten delovni človek kot tak. Osebno sem to področje zelo skrbno spremljal, ker me je tudi samega silno zanimalo, saj smo v vsem jugoslovanskem tisku, v vseh komunikacijskih sredstvih tukaj stvari najbolj vulga-rizirali. Morda v vizualnih še bolj kot v pisnih. Pozitivna potreba, da bi bili interesi, pozicija, konkretne in zgodovinske potrebe delovnih ljudi močneje prisotne v javnem obveščanju kot faktor javnega in družbenega odločanja, ta pozitivna misel je postala neke vrste folkloren atribut. Zelo pogosto. Mi vsi smo začenjali hitro dajati mikrofone tako imenovanim delovnim ljudem, slikati tako imenovane delovne ljudi, jih vabiti na pogovore, ko nam je bilo že bolj ali manj pogosto vseeno, kaj se bo tam zgodilo, kaj bodo rekli. Na določen način smo opravili svojo dolžnost s tem, da smo delovnega človeka imeli. Nekoliko karikiram, ker mislim, da je bilo objektivno pogosto karikirano. To nam ni ustvarilo dobrega vtisa niti pri teh ljudeh niti v politiki niti v družbenih Premikih. Ne verjamem, da hi lahko rekli, da je vse, kar nekdo, ki fizično dela, kot Se je večkrat vulgariziralo, £oče in misli,a priori pozi-hvno. Drugič: s tem ko to Ponatisnemo, objavimo, še ne pomeni, da smo v polo-2aju tega človeka, v njego-vem resničnem družbenem Položaju tudi kaj resnega sPremenili. Zato smo se, ko smo se s temi stvarmi uk-Varjali, vedno zavedali ne-varnosti ekstremov. Meni-mo. da bi morali biti neposredni proizvajalec, da ne Porabljam besede delovni oiovek, tudi prisotnejši v redstvih obveščanja. Toda >tka za spremembo njego-ega položaja mora biti aksne vsebine in takšne arave, da mora biti vode-vs ^oz* vsak tekst, skozi ako pozicijo časopisa, °zi vask časopisov ko-n» * ar’ ne &le^e na t°> ali stopa neposredni proi-jajalec s svojo fotografijo Vvne-V vseh naših tekstih, PoKfc1 na^h uredniških na-ni i ®eveda to ne pome-»v,’ni pri nas v vsem ko-pp^^acijskem sistemu funt6? forumov, preveč aar. C1°narstva in funkcio- v ;°rma,nega no u 13 klasičnem pome- fenrnT?6'Toda to dru£a staviiJ.e?a ni mogoče po-v,Jati kot antitezo. rave Mitja Gorjupa ST^Sf4ku OOZK v Delu, V ponedeljek, 12. aprila 1982, so se v sejni dvorani M-Embe v Ljubljani sestali člani koordinacijskega odbora sindikata sozda Mercator, v dosedanjem in v novem sestavu, in opravili volilno programsko konferenco. Seji so prisostvovali vsi, ki so tudi sicer doslej spremljali delo tega odbora: sekretarka RO sindikata delavcev v trgovini, Mira Frolov, predsednik ObK Z S Ljubljana Vič-Rudnik, Janez Čebulj, in namestnik generalnega direktorja sozda, Vukadin Nedeljkovič. Sejo je vodil dosedanji predsednik odbora, Franc Škof. Po pregledu uresničevanja sklepov prejšnjih sej je predsednik KO sindikata podal poročilo z oceno dela koordinacijskega odbora v preteklem mandatnem obdobju. V njem je posebej poudaril udeležbo tega odbora v utrjevanju sestavljene organizacije združenega dela Mercator in pri usklajevanju skladnega razvoja vseh njenih OZD. Poročilo tovariša Škofa objavljamo na 2. strani te številke. K temu je tovariš Škof pristavil, da bi z vidika obveščanja morali bolj gojiti stalno povezanost med osnovnimi organizacijami in koordinacijskim odborom sindikata, vsaj po obveščanju z zapisniki o delu osnovnih organizacij. Ocenil je, da so akcije koordinacijskega odbora vendarle segle do osnovnih organizacij sindikata. Marjan Gardišar povedal, da je njihov delavec v trgovini razočaran nad neučinkovitim dogovarjanjem na področju dohodkovnih odnosov, zaradi česar trgovina nima sredstev za svoj nadaljnji razvoj, kar pa od nje terjajo družbeno politične skupnosti. Tako so maloprodajne trgovske organizacije nenehno med kladivom in nakovalom - med administriranjem družbenih organov in med potrošniki. Tovariš Gradišar je terjal, da je treba vse tiste osnovne organizacije v sozdu, ki se izmikajo obveznostim, javno imenovati v časopisu Mercator, kar so podprli tudi drugi razpravljalci. V prisotnosti predsednika občinske konference in sekretarke republiškega odbora sindikata delavcev v trgovini, na katera je apeliral, da se organi sindikata bolj zavzamejo za položaj trgovine, je sklenil razpravo z ugo- Vsebinsko poročilo je dopolnila članica KO sindikata, Vera Valant, s finančnim poročilom. Ugotovljeno je bilo, da je zelo veliko temeljnih in delovnih organizacij opustilo svojo dolžnost, ki sledi iz pripadnosti sindikalni organizaciji v istem sozdu, da namreč poravnajo prispevek za delo koordinacijskega odbora, to je en dinar na vsakega člana. Namestnica predsednika, Suzana Modrijan, je podala programsko usmeritev za delo koordinacijskega odbora sindikata v novem mandatnem obdobju. Tudi to objavljamo na strani 2 te ševilke. Po poročilih je predsednik KO Franc Škof povabil navzoče k razpravi. Za obvladovanje obveščanja ■■i Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV Leto XIX Ljubljana, april 1982 št.-. 4 Vodja centra za obveščanje v sozdu, Jaro Novak, je seznanil člane KO sindikata s pripravami oziroma predlogi, po katerih naj bi koordinacijski odbor prevzel večji vpliv in odgovornost za celovit sistem obveščanja v sozdu, v skladu z vlogo sindikata pri podružblja-nju te dejavnosti posebnega družbenega pomena. S spremembami samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator naj bi bil namreč ustanovljen svet za obveščanje, v katerem naj bi bil širši interes zastopan preko koordinacijskega odbora sindikata kot enega dela sveta za obveščanje na ravni sozda. Drugi del novega družbenega organa pa naj bi predstavljali delavci, ki po delovnih nalogah skrbijo za obveščanje. To so ne le predstavnik tajništva organov samoupravljanja in uredništva časopisa, ampak tudi predstavnik centrov za AOP, razvojno-planske službe in kolegija Delovne skupnosti sozda. O zapostavljenem delavcu v maloprodajnih tozdih Marjan Gradišar, dosedanji delegat iz tozda Preskrba v Tržiču je na začetku svoje razprave ugotovil, da se vloga osnovnih organizacij v OZD v zadnjem času krepi, to pa zaradi položaja, ki ga dobiva sindikat v težkih gospodarskih razmerah. Tudi do ravni delovne organizacije odnosno sindikalne konference ta problematika seže kot zelo živa, manj učinkovita pa je komunikacija med tem nivojem organiziranosti in koordinacijskim odborom na ravni sozda. Tudi vsi delegati iz delovnih organizacij v KO niso bili enako delavni. V drugem delu svoje razprave je tovitvijo: dokler ne bo rešeno vprašanje položaja trgovskega delavca, bomo govorili o diskriminaciji trgovine kot panoge. V razpravo je posegel predsednik občinske konference ZS v domicilni občini sozda Mercator, na Viču-Rudniku. S širšega družbenega konteksta je opredelil položaj in naloge sindikalne organizacije in drugih družbeno političnih organizacij, nakar se je lotil obravnave vprašanj, ki jih je odprl pred njim Marjan Gradišar. Tovariš Čebulj je ugotovil, da so v nezavidljivem družbeno ekonomskem položaju tudi delavci v več drugih panogah, pa tudi znotraj posameznih trgovskih dejavnosti niso razmere enake. Tu še čakamo strokovno Jože Knavs, novi predsednik KOS. Foto Jože Rozman cialne politike, pri čemer pa je primerneje, da se koordinacijski odbori v posameznih panogah osredotočijo na obdelavo ene same, zanje ključne problematike, in ob njej poenotijo akcije vseh svojih osnovnih organizacij. Za to so problemske konference zelo primerna oblika in naj bi bile osnovna programska usmeritev koordinacijskega odbora. Tovariš Čebulj je opozoril tudi na zaščitno vlogo sindikata na področju samoupravljanja, ki naj bi se v prihodnjem mandatu bolj učinkovito uveljavila. Naloge sindikata v sestavljeni organizaciji Namestnik generalnega direktorja sozda Mercator, Vukadin Nedeljkovič, je v prvem delu svojega prispevka k razpravi navedel več najbolj vidnih deležev koordinacijskega odbora sindikata pri kreiranju politike sozda v preteklem srednjeročnem planskem obdobju in nekaj najbolj vidnih uspehov tega sodelovanja na področju samoupravne organiziranosti, na področju investicij, na področju združevanja sredstev, na področju uveljavljanja v mednarodni menjavi in na področju preskrbe občanov. Dobre izkušnje narekujejo, da koordinacijski odbor sodeluje pri že trasirani praksi. Pri tem naj bi v prihodnje dal več poudarka poslovni disciplini, finančni disciplini in splošni delovni disciplini. Spremljal naj bi izvajanje obveznosti, ki jih organizacije prevzamejo s sprejemom internih sporazumov in samoupravno sprejetih sklepov. KO naj bi spodbudil izdelavo enotnih meril pri ugotavljanju dohodka in meril za delitev Nadaljevanje na strani 3 V tej številki Gradivo s 1. seje koordinacij skegaodbora sindikata novega sklica str. 2 in 3 O problemski konferenci OOZK v M-Tehni po letu in pol njenega obstoja str. 4 Kako smo izvajali načela politike pri razporejanju dohodka str. 4 Naš tržiški tozd in težave maloprodaje str. 5 Ročno delo grouspeljskih pekov pod ceno str. 6 Odprli veleblagovnico v Čupriji str. 7 Pred letošnjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti str. 7 Nanosove vesti str. 8 do 10 Mercator v Posavju -Prizadevanja v kmetijstvu str. 11 Mercator v severovzhodni Sloveniji str. 12 V mozaiku dogajanj str. 13 in 14 Iz dela organov sozda Poročilo predsednika koordinacijskega odbora sindikata Z volilne seje v Ljubljani, 12. aprila 1982 Trajna navzočnost pri oblikovanju razvoja sozda Programska izhodišča za delo koordinacijskega odbora sindikata SOZD Mercator so bila sprejeta na 15. seji odbora, 8. aprila 1980. Na podlagi teh izhodišč je bilo delo koordiancijskega odbora sindikata usmerjeno v delovanje predvsem na štirih frontah. KO je spremljal in dajal svoje predloge na naslednjih področjih: • uveljavljanje družbenoekonomskega položaja delavca. • samoupravno sporazumevanje, dogovarjanje in usklajevanje razvoja vseh OZD in urejanje odnosov pri uresničevanju skupno dogovorjenih nalog in interesov, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator, • uresničevanje stališč 7. kongresa ZSJ o nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov preko doslednega uveljavljanja delegatskega sistema in delovanja sindikalnih skupin, • izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev z izvajanjem socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, kulturnih in drugih akcij, katerih nosilec je lahko sindikat. Ob tako zastavljenih izhodiščih moramo ugotoviti še dejstvo, da je koordinacijski odbor sindikata deloval v obdobju, ko so se začele intenzivneje uveljavljati zahteve po gospodarnejšem, racionalnejšem in bolj ekonomičnem obnašanju, to je dosledni uveljavitvi stabilizacijskih načrtov, in obdobju, ko se je politično delovanje sindikata usmerilo na področje politike usmerjanja dohodka in sredstev za osebne dohodke, predvsem pa na vlogo in vpliv delavca na delitev in razporejanje dohodka. Temu dogajanju je s svojo aktivnostjo sledil tudi koordinacijski odbor sindikata, kar dokazujejo podatki o obravnavanih temah. Predvsem moramo tu poudariti vlogo in pomen sindikata v postopkih ob sprejemanju planskih aktov in drugih samoupravnih aktov s področja urejanja medsebojnih odnosov v sestavljeni organizaciji. Koordinacijski odbor sindikata je v obravnavi planskih aktov sestavljene organizacije - od smernic, srednjeročnega plana, samoupravnega sporazuma o temeljih plana do letnih planskih aktov -aktivno sodeloval pri njihovem oblikovanju in jih obravnaval ne samo kot razvojno oziroma ekonomsko zavezujoče dokumente, temveč predvsem kot dokumente, katerih uresničevanje zahteva tudi politično odgovornost. Normativna dejavnost sestavljene organizacije je bila v tem mandatnem obdobju usmerjena predvsem na urejanje medsebojnih odnosov in razmerij, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Posebna pozornost v teh odnosih je bila namenjena urejanju razmerij med delavci TOZD in DO, združenih v SOZD, in delavci Delovne skupnosti SOZD. S tem sporazumom je dana podlaga za uresničevanja načela zakona o svobodni menjavi dela. Kljub prizadevanjem, da bi ta razmerja dobila ne samo obliko in vsebino, kot je predvideva ustrezen samoupravni sporazum, lahko ugotovimo, da je izvedba teh načel v praksi še stvar nadaljnjega oblikovanja, predvsem pa usklajevanja interesov TOZD in DO znotraj sestavljene organizacije. Samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo Mercator v načelih določa, da se delavci združujejo z namenom zagotavljanja enakega družbenoekonomskega položaja. Tematska konferenca na temo Skrb za delavca je pokazala, da so pristopi k zagotavljanju tega različni, da v sestavljeni organizaciji ni izdelanih enotnih izhodišč za posamezne zadeve, preko katerih bi se uve-Ijavjal enak družbenoekonomski položaj delavcev sestavljene organizacije. Na tej tematski konferenci sprejeti zaključki so solidna osnova za uveljavljanje in izvaja- nje načela o družbenoekonomsko enakem položaju. Pri tem moramo poudariti, da je družbenoekonomski položaj delavca še vedno in predvsem odvisen od položaja temeljne oziroma delovne organizacije v konkretnih gospodarskih razmerah. Odraz tega je tudi vpliv delavca na pogoje gospodarjenja in s tem tudi na razporejanje ustvarjenega dohodka. S prej navedeno ugotovitvijo koordinacijski odbor sindikata nima namena opravičevati nedejavnosti na področju uveljavljanja enakega družbenoekonomskega položaja delavca, temveč želi le opozoriti na izvajanje resolucije 7. kongres zveze sindikatov Jugoslavije, ki ne zavezuje samo sindikata kot družbenopolitične organizacije, temveč vse dejavnike oziroma nosilce politike urejanja družbenoekonomskih in političnih odnosov. Kot družbenopolitična organizacija SOZD je sindikat oziroma njegov koordinacijski odbor pooblaščen za presojo primernosti kandidatov za opravljanje del in nalog poslovodnih organov članic SOZD. Koordinacijski odbor sindikata ugotavlja, da so v preteklem mandatnem obdobju nekatere članice bodisi zavestno bodisi iz malomarnosti pri postopkih za izbiro in imenovanje direktorjev obšle določbo 104. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in imenovale poslovodne organe brez soglasja oziroma mnenja koordinacijskega odbora sindikata SOZD. Izboljšanje delovnih, življenjskih in drugih razmer delavce je koordinacijski odbor sindikata obravnaval kot osrednjo temo v času, ko so postale zahteve po stabilizacijskem obnašanju najostrejše v izredno zaostrenih gospodarskih razmerah. Padanje realnega osebnega dohodka je razširilo kategorijo delavcev, katerih življenjski standard je bil že tako nizek. V zvezi s tem naj opozorimo na stališče sindikata, da na račun poslabšanja delovnih razmer (varstva pri delu, higiene dela, tehnične in druge izboljšave), ne moremo in ne smemo graditi stabilizacijskih prizadevanj. Osnova za to so lahko le večja produktivnost, boljša organizacija dela in predvsem dejstvo, da moramo z vzgojo in izobraževanjem delavcev pri njih samih doseči zavzetost, da to, kar ustvarjajo, ustvarjajo zase in za vso družbo. Le na tak način bo tudi vlogaTn pomen sindikalnih organizacij oziroma sindikalnih skupin utemeljena in upravičena. Predsednik v preteklem mandatu: Franc Škof Delegati na volilni seji KOS, 12. aprila 1982. Foto Jože Rozman Programska zasnova dela koordinacijskega odbora sindikata za naslednje mandatno obdobje Novost:, odbor za bumanizacijo dela Izhodišče programa dela KOS SOZD Mercator naj bi bil akcijski program za uresničevanje stališč in usmeritev 3. konference ZSS o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev. Pri sprejemanju svojega akcijskega programa moramo upoštevati, da je uresničevanje stališč in usmeritev 3. konference ZSS neločljivo povezano z uresničevanjem stališč in sklepov 1. konference, ki obravnava vlogo in naloge sindikatov pri uveljavljanju družbenega planiranja, in 2. konference, ki je obravnavala uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela. Potemtakem bomo programsko zasnovo in način dela prilagodili potrebi, da zagotovimo širšo razpravo o strokovnih podlagah, ki so predvidene z družbenim dogovorom o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Posvetiti moramo posebno pozornost vsebinski in organizacijski krepitvi aktivnosti pri obravnavanju periodičnih in zaključnih računov. delu in vplivov pogojev dela na zdravstveno stanje delavcev kompleksno vprašanje, ki ga je treba obravnavati in reševati z delovanjem v posameznih okoljih. Doseči bi morali znatno večjo stopnjo sodelovanja zdravstva in delovnih organizacij. To bi omogočilo boljši stik med zdravniki in bolniki, saj bi tudi s tem ustvarjali pogoje za strokovni medicinski nadzor nad bolnimi. V prid večji produktivnosti je tudi prizadevanje za prožnejši delovni čas v trgovini, kar bi omogočilo boljšo izrabo delovnega časa. Nujno bo treba poiskati ustrezno rešitev ekonomskega položaja delavcev v trgovini na drobno pri prehodu na deljen delovni čas. Potrebno je zagotoviti take razmere, da npr. nihče ne bi izgubil delovnega mesta pri čemer bi pokrivali naravno fluktuacijo, zagotovili varstvo otrok in ostale življenjske pogoje, ki so tesno povezani s spremembo delovnega časa. Dobro vemo, da so v trgovini na drobno zaposlene pretežno ženske. Zaradi izmeničnega delovnega časa imajo veliko težav z varstvom otrok. Otroško varstvo mo- ra postati skupna družbena skrb, kar pomeni deljeni delovni čas eno najtežjih oblik delovnega časa za ženske. To tudi zaradi tega, ker so številna dela v gospodinjstvu samo delovna domena ženske, kot tudi zaradi tega, kar se še vedno soočamo z resnično neenakostjo ženske in moškega v gospodarstvu in družbi. Tako ženska kot moški se lahko osvobajata samo z enakopravno udeležbo v procesu dela. Organizacije združenega dela morajo ta vprašanja vnesti v svojo poslovno politiko, to pa pomeni, da hkrati z obravnavanjem doseženih poslovnih rezultatov izoblikujemo jasne opredelitve in ukrepe, ob periodičnih in ob zaključnih računih. Osrednja usmeritev in cilj pa morata biti nenehno spremljanje življenjskega standarda kot dejavnika ekonomskega in socialnega napredka. To je ena od osnovnih nalog zveze sindikatov. Na različnih ravneh organiziranosti združenega dela naj sindikati takoj ustanovijo odbore za humanizacijo dela, v katerih pristojnosti naj bo tekoče sprejemanje rešitev in predlaganje ukrepov / Na področju humanizacije dela sprejemamo naslednje usmeritve: Upoštevati moramo, da je zdravje bistvena življenjska dobrina slehernega človeka, za združeno delo pa eno najpomembnejših pogojev za produktivnost. Zato se moremo zavzemati, da v samoupravnih splošnih aktih opredelimo temeljna izhodišča in usmeritve s področja zdravstvenega varstva in invalidske problematike ter da v srednjeročnih oziroma letnih planskih dokumentih določimo konkretne usmeritve in naloge. Ugotavljamo, da je področje zdravstvenega varstva, varstva pri Sindikat v mandatnem obdobju 1982/84 Člani koordinacijskega odbora sindikata (KOS) sozda Mercator Panoga Področje Delegat iz DO oziroma TOZD Priimek in ime kmetijstvo Posavje industrija trgovina na drobno trgovina na debelo zunanja trgovina gostinstvo-turizem storitve druge republike Delovna skupnost SOZD Notranjska Notranjska - Kras Ljubljanska regija Ljubljanska regija severovzh. Slovenija Dolenjska, Kočevje Zasavje Gorenjska Dolenjska Primorska Ljubljanska regija vsa področja vsa področja vsa področja Beograd M-Agrokombinat Krško M-Kmetijski kombinat Sevnica M-Kmetijska zadruga Logatec M-Nanos, TOZD TMI Postojna M-Konditor M-Rožnik, TOZD Golovec M-Izbira Panonija Ptuj M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet M-STP Hrastnik M-Rožnik, TOZD Preskrba Tržič M-Velepreskrba, TOZD Standard M-Trgoavto Koper M-Veiepreskrba, TOZD Grosist M-Mednarodna trg., TOZD Slov. s. M-Hoteli gostinstvo, TOZD Ilirija M-Tehna, TOZD Spectrum M-Rožnik, TOZD Veleblagovnica Delovna skupnost SOZD Marki Metka Bizjak Jožica Puppis Zvone Šoljič Mato Savanovič Boško Knavs Jože Antolič Kristina Šega Stane Ferlič Jože Srečnik Zofka Javoršek Jože Vodovnik Danica Rihtar Nada Lahajner Branko Brus Draga Kovačič Josip Dudič Radivoje Dolenc Miljko drugim pristojnim samoupravnim organom. Odbor za humanizacijo dela deluje po programu dela, ki ga sprejme hkrati z letnim gospodarskim planom organizacije združenega dela. Nekatere temeljne naloge odbora so obravnava vzrokov bolezni in nesreč v zvezi z delom ter določanje ukrepov za njihovo odpravo-Nadzoruje naložbe z vidika zagotavljanja kar najboljših pogojev dela (tehnično, tehnološko, prostorsko, ekološko itd); sprejema varovalne ukrepe za varstvo pri delu in nadzoruje razmere na področju varstva pri delu; sprejema program izobraževanja delavcev; ugotavlja in rešuje probleme posebnega varstva žensk, mladine in invalidov v skladu z določili pravilnika o delovnih razmerjih; spremlja, organizira in ugotavlja poslovanje družbene prehrane delavcev med delom; spremlja in rešuje probleme delovnih in življenjskih pogojev delavcev, ki so posledica delovnega ali obratovalnega časa. Preprečuje posledice alkoholizma. Temeljrji cilj socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti je> da delavci sami zagotavljajo svoj0 socialno varnost na podlagi pravi0 iz dela in po delu. Gre zato, da je širjenfe socialnih pravic, ne privilegijev, lahko osnovano le na p°' večevanju družbenega proizvoda-torej na učinkovitejšem, bolj g°' spodamem in smotrnem delu. Or' ganizacija dela je bistvena prvina-preko katere uresničujemo skup' ne cilje. Cilji določajo organizacij0 in ne narobe. To je največji problem v naših OZD, posebno p°' slovnih organov, ki so dolžni predlagati poslovno politiko. Le jasn° opredeljeni in delovni cilji prip^ morejo k motivaciji delavcev učinkovitemu delu. • Upoštevati moramo, da je hla^ nja privlačna sila socializma. P° -0 jevati se mora v praksi ne le z id^ o humanosti in demokraciji, več tudi z ustreznim gmotni00 .ja gastvom in s sposobnostjo, da ® ^ narave uporabi za človeka ki socializem in mu tudi nudi, kar socializma pričakuje. namestnica predsed0 - - 1 v preteklem man0 'jj SUZANA MODBij Iz dela organov sozda Prva seja koordinacijskega odbora sindikata sozda Center za obveščanje Kulturna dejavnost v OZD in naloge sindikatov Izročilo, ki zavezuje Nadaljevanje s l.strani ?sebnih dohodkov. Na področju ^vesticij smo resda v obdobju zastoja, vendar pa je prav to čas, da Se pripravimo za obdobje ponov-nega vzpona. . Ob zaključku razprave se je v J°ienu generalnega direktorja in udi osebno zahvalil članom koordinacijskega odbora za to, kar so Prispevali, posebej pa še obema Pianoma, ki sta bila gonilni sili od-dra, to sta Franc Škof in Suzana Modrijan. Kaj ukreniti, kadar ni sankcij? . Sekretarka republiškega odbora sindikata delavcev v trgovini, Mi-[a Frolov, se je v razpravi dotakni-ia domala vseh področij, ki so pomembna v delu sindikalne organi-mcije v sozdu, osrednjo pozornost Pa je namenila področju povezo-vanja trgovine in proizvodnje. Gospodarska zbornica, ki verificira sporazume te vrste, ugotavlja, da jm je še zelo malo sklenjenih. Kaj Ukreniti v teh primerih, če pa ni sankcij? Kako spodbuditi sklepale takih odnosov? Sindikati mo-ajo razpoloženje za to spodbujati v samih OZD. na dnevnem redu. Tudi obveščanje med osnovnimi organizacijami in konferenco ter njimi in koordinacijskim odborom ni zadovoljivo. Ugotovljeno je bilo, da nekateri delavci niti svojih delegatov ne poznajo. V ptujski organizaciji bodo v ta namen, da bi premostili vrzeli v komuniciranju, organizirali področne posvete. Tovarišica Antoličeva je opozorila tudi na to, da je mladina na splošno dokaj neaktivna, da pa je na ravni sozda sploh ni čutiti, čeravno smo imeli na tej ravni organiziranosti organ ZSMS. Nekdo v novem KO bo moral skrbeti tudi za pomoč mladini. Prva naloga: ovrednotiti načrt dela in aktivirati sredstva Franc Škof je opomnil, da so v razpravi predvsem govorili o zbiranju sredstev, nič pa o tem, kako ta sredstva aktivirati za puo-membne skupne akcije sindikata v sozdu. Prva naloga novega KO bo, da ovrednoti svoj program dela in da temu prilagodi višino prispevka iz osnovnih organizacij, je poudaril pozneje v razpravi Jože Knavs. Novi predsednik iz tozda Golovec, Jože Knavs, namestnica iz MIP Ptuj, Kristina Antolič Na dnevnem redu je bilo še konstituiranje novega koordinacijskega odbora sindikata. Franc Škof je pojasnil postopek, po katerem so bili delegati za člane KO izvoljeni v osnovnih organizacijah, po mešanem panožno-področnem načelu zastopanosti. Sestav novega koordinacijskega odbora sindikata objavljamo v tej številki. Na predlog dosedanjega predsednika, Franca Škofa, so delegati soglasno in z javnim glasovanjem izvolili za novega predsednika delegata iz trgovine na drobno, Jožeta Knavsa iz ljubljanskega tozda Golovec, za namesntico pa Kristino Antolič, delegatko iz severovzhodne Slovenije, Kristino Antolič iz MIP Ptuj. Pod zadnjo točko so delegati sprejeli še poslovnik o delu koordinacijskega odbora; na nekatera določila v njem je posebej opozorila Suzana Modrijan. Ob zaključku so člani KO soglasno sprejeli sklep, da ostane prispevek, ki ga dajo za delo KO osnovne organizacije, še vedno en dinar na člana. Iz informacij RO ZSS Koliko se lahko primerjamo? Kulturna dejavnost v organizacijah združenega dela se je v zadnjem letu in pol okrepila in razmahnila predvsem zaradi večje kulturne tvornosti delavcev samih. Zmanjšalo pa se je število gostovanj poklicnih kulturnih delavcev v ozdih. To je ena izmed ugotovitev v poročilu o uresničevanju sindikalnih stališč o kulturi, ki ga je v začetku marca letos obravnavalo predsedstvo slovenskih sindikatov. Kar zadeva organizacije zveze sindikatov, poročilo ugotavlja očiten napredek pri načrtovanju kulturnih programov v ozdih, saj je le malo osnovnih organizacij zveze sindikatov, k ne bi v letnem programu dela imele vsaj osnovnega programa kulturne dejavnosti. Po drugi strani pa je lani manj kot polovica osnovnih organizacij zveze sindikatov razpravljala o kulturnih potrebah zaposlenih in sprejela kulturne programe. Le v redkih ozdih je program kulturnega razvoja postal enakovredna sestavina razvojnih načrtov ozda (Železarna Ravne, Krka Novo mesto, Mura Murska Sobota). Povečalo se je število društev, skupin in posameznikov, ki se ustvarjalno in poustvarjalno ukvarjajo s kultumo-umetniško dejavnostjo (največ je pevskih zborov. Vsem pa primanjkuje usposobljenih vodij. Tu lahko veliko pomaga Zveza kulturnih organizacij, saj so sindikati na vseh ravneh organiziranosti v preteklem obdobju bolj sodelovali s to organizacijo. Še ena spodbudna ugotovitev: v ozdih je vse več dogodkov (športnih srečanj, tekmovanj, izletov, proslav, slavnostnih sej), ki jih spremlja kulturni program. Klasičnih »sindikalnih« proslav je znatno manj, družabna srečanja, praznovanja in proslave pa so skromnejše in bolj kultivirane. Med delavci se povečuje zanimanje za dobro knjigo, vendarle se nakup knjig ne povečuje. Zanimanje za dobre knjige so spodbujala tudi glasila z objavljanjem seznamov novih knjig in s prikazi nekaterih. Ustanavljanje vzajemnih knjižnic je v poročilu ocenjeno kot pomemben prispevek sindikatov v širši družbeni akciji za uveljavitev dobre knjige. Premalo pa so sindikalne organizacije napravile pri akciji »Slovenščina v javnosti«. Tu je še veli- ko nereda: od kakovosti jezika in stila v glasilih, biltenih in drugih sredstvih obveščanja ter v uradnih dokumentih, do odpiranja rubrik v glasilih in biltenih, ki bi na primer razčlenjevale slabosti in ponujale boljše in pravilnejše možnoti rabe jezika. Sindikalne organizacije lahko mnogo več napravijo pri poimenovanju organizacij združenega dela, imenih izdelkov in navodilih za njihovo uporabo, pri reklamnih napisih itd. V ozdih, kjer dela veliko delavcev iz drugih republik, bo treba še bolj spodbujati njihovo ustvarjalnost in udeležbo pri kulturnih dogodkih. Prav tako so še neizkoriščene možnosti pri spodbujanju in popestritvi kulturnega življenja delavcev na deloviščih naših ozdov v tujini (»detaširani obrati«). Ob že uveljavljenem rednem pošiljanju knjižnih zbirk, revij in časopisov pa so večje zagate obiski kultumoumetniških skupin, s pošiljanjem filmov, radijskih in televizijskih kaset z domačim kultur-no-zabavnim programom zaradi omejenih sredstev. Število organizatorjev kulturnega življenja v ozdih se povečuje, vendar pa jih od 2500 do 2800 organizatorjev dela le deset profesionalno. Za uresničevanje vsebinske zasnove sredstev obveščanja v ozdih s področlja kulture je zato smotrno, da organizatorji obveščanja navežejo čim tesnejše stike z organizatorji kulture, pa tudi s številnimi, mogoče še anonimnimi kulturnimi (po) ustvarjalci, tudi z začetniki z vseh področij kultumo-umetniškega udejstvovanja. Na tak ali drugačen način jim velja v sredstvih obveščanja v ozdu nameniti vso pozornost in jih ustrezno predstaviti. Matjaž Kek k informaciji RS ZSS za obveščanje v združenem delu Jv , nadaljevanju se je tovarišica so?r)°u zavzela za t°> da bi morali v p0 Priti do nekih standardov, UStJiaterih bi mogli ugotavljati OZl) n°S^ udeležbe posamezne vSebi^V*La se ie tuc^ °b vprašanju bovan 6 dela in namena tako ime-jo, u: e®a odbora za humanizaci-^elo ri® Predlagan v smernicah za U ln katerega področje ni le a Politika, ampak marsikaj 119 dpf^e ie sekretarka opozorila in °Vanie delegatskega siste-k* Pogoje, po katerih edino- da bj h1blti učinkovit. Menila je, tethu Primemo, ko bi prav brob]p,JP^ašaniu posvetili eno od emskih konferenc. nL uresničevanje srednjeroč-sProti n°V b* morali spremljati k°vič »sindikalni dinar« ie 12 M-Izbire - Panoni- ja, dg retina Antolič, se je zav-n°st 91Qrnorali uveljaviti obvez-?sr»ovnP ' čie.na poslovnika, da rt imenmfganizaciie Plačujejo ta-am sindikalni dinar in 'brati z pKSClplino morali sankcio-Nad , bjavo kršiteljev. wjiva ® je opozorila na to, da so tjila a sei° KO prerevna, ker * biforj opremljena z osnovni-acijami o temah, ki so ■‘sati . , ' ;; j/ ' -r/" 1 L,“ • -af -.—- -- -... ara V aprilu je vsa Slovenija, še posebej pa Ljubljana, živela z 9. kongresom ZKS. Naše mesto je bilo praznično odeto. To je bilo videti na vsakem koraku. Ni je bilo izložbe, ki ne bi opozarjala na veliki dogodek. Tudi v Mercatorju so se aranžerji potrudili in prispevali svoje. Posebno uspela je bila izložba na Titovi 89, v Ljubljani, pripravil pa jo je aranžer tozda Grmada, Andrej Kamnar. Besedilo in foto Mile Bitenc Mercator v Ljubljani S problemske konference OOZK v M-Tehni Matjaž Marinček Delovna organizacija opravičila nastanek Problemska konferenca osnovnih organizacij ZK tozdov Cibes, Investa in Spectrum, združenih v Mer-cator-Tehni, je z vseh zornih kotov osvetlila rezultate združevanja, ki je pred 15 meseci tri tozde povezalo v novo delovno organizacijo. Skupna ugotovitev: rezu-lati so pozitivni, razširilo se je predvsem sodelovanje med temi tremi tozdi, vseeno pa bo treba s širjenjem dejavnosti zmanjševati stroške razmeroma drage delovne skupnosti skupnih služb. Tozd Spectrum je v času od združitve že prej dobre poslovne stike z Investo še izboljšal in podvojil medsebojni promet. S tozdom Cibes je pričel montirati avtomatska vrata in v slabem letu dni so dela že tako utečena, da bodo imeli od njih montirana avtomatska vrata ne le po Sloveniji in drugih republikah, temveč celo v Bagdadu. Bistveno slabša je poslovna povezava Spectruma z ostalimi tozdi in delovnimi organizacijami v Mercatorju, kar bo treba v bodoče izboljšati. Tozda Spectrum in Cibes sta podpisala pogodbo za montažo osmih avtomatskih vrat zahodno-nemške firme GEZE za hotel Me-ridiene v Bagdadu. Vrednost del je sicer samo 300 tisoč dinarjev, vendar naj bi bil ta posel v Iraku le uvodni, spoznavni, saj jim utegne (z malo sreče) že naslednji navreči kar pol milijona dolarjev. Cibes, ki je specializiran za servisiranje pisarniške opreme, ima svoje servise v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu in Zagrebu. Med proizvajalci, katerih izdelke servisirajo, sta le dva domača, pa še ta le sestavljata uvožene stroje. Domači proizvajalci večinoma že imajo razvite svoje servise mreže, uvoza pa je vse manj, zato je tudi dela za Cibes in njegove delavce vse manj; od leta 1975 se je število zaposlenih zmanjšalo za polovico. Zanimivo pa je, da je velika in neizkoriščena »notranja rezerva«: mnoge Mercatorjeve organizacije združenega dela svoje aparate servisirajo drugje, predvsem pri zasebnikih. Vsekakor bo treba v najkrajšem času organizacijam sozda Mercator predstaviti Cibesovo dejavnost, saj je očitno ne poznajo. V posmeh povezavam znotraj sozda je ljubljanski tozd, ki za tri od svojih računskih strojev pokliče serviserja iz Zagreba, pri čemer ima Cibes tudi to znamko v svojem programu... Smola tozda Investa je v tem, da vse njegovo delo sodi med investicije in se mu tako obseg poslovanja zaradi zastoja pri naložbah krči. Sodelovanje s tozdoma v delovni organizaciji je dobro - bistveno boljše kot pred združitvijo v M-Tehno. Očitne so tudi prednosti vključitve skupine delavcev nekdanjega tozda Conimex: odpade dosedanje naročanje projektov za notranjo opremo pri zunanjih projektantskih firmah, prav tako pa tudi podvajanje tehnično komercialnega poslovanja. Tozd Investa se vse bolj uveljavlja tudi v drugih republikah. Omeniti velja naročila projektov za trgovski center v Puli, projektov in investicijske opreme za hotel in ekonomski center v Hercegno-vem, projektov trgovskega objekta za Lošinj sko plovbo, projektov butika in manjšega centra osnovne preskrbe za PIK Vrbovec, projektov za trgovino Sljeme, med domačimi pogodbami pa izstopata naročili investicijske opreme za Moravske toplice in samski dom v Šiški. Vsi trije tozdi se pritožujejo nad visokimi stroški delovne skupnosti skupnih služb M-Tehne in se sprašujejo, ali stroški za zdaj ne presegajo koristi, obenem pa se ganizacij ZK treh tozdov je neugodna, saj ves čas od ustanovitve delovne organizacije med njimi ni bilo stikov in sodelovanja. Konference, kakršna je bila tokratna, bodo odslej bolj pogoste, hkrati pa bodo tudi spodbuda za sodelovanje na vseh področjih. S problemske konference osnovnih organizacij ZK Mercator-Tehne, katere gosta sta bila generalni direktor in njegov namestnik, Miran Goslar in Vukadin Nedeljkovič. Foto Matjaž Marinček Na dnevnem redu zasedanja delavskega sveta v maju duktivnosti, štev itd.): učinkovitosti sred- Gradivo komisije za spremljanje razporejanja dohodka in OD Izvajanje načel politike pri razporejanju dohodka - izvoznih prizadevanj OZD; - že doseženih odnosov v razporejanju dohodka; - upoštevanja problemov pri uvajanju novih zmogljivosti itd. Usmeritve, podane v Dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, smo delavci SOZD Mercator upoštevali v letnem planskem aktu. Delavci v temeljnih in delovnih organizacijah morajo ustvarjeni dohodek razdeliti tako, da se bo v doseženem dohodku večal delež sredstev za razširitev materialnih osnov dela, rast splošne in skupne porabe pa mora biti manjši od rasti dohodka. delavcev - izplačana na zaposlenega, za 31,9 odstotka višja od teh izplačil v letu 1980 (po dogovoru dovoljeno le 18-odstotno). Razporeditev dohodka in njegova sestava za leto 1981 in leto 1980 Predvideno povprečno gibanje rasti dohodka je 30 do 40 odstotkov. V dogovor so vpletene tudi prvine socialne politike in solidarnosti. V 4. členu dogovora je npr-predvideno, da organizacije, ki ne bodo dosegle ravni dohodka iz leta 1980 ali njihova rast dohodka ne bo večja od 20 odstotkov (po spremembi dogovora v Ur. listu SRS št. 20/81), lahko povečajo sredstva za osebne dohodke do 20 odstotkov, če to dovoljuje doseženi dohodek. Zavzemati se moramo za razvijanje spodbudnejše delitve osebnih dohodkov v temeljnih in delovnih organizacijah. Pogoji za uspešno uresničevanje stabilizacijskih nalog so ustvarjanje večjega dohodka na podlagi večje produktivnosti dela in boljšega gospodarjenja, usklajevanja vseh vrst porabe z možnostmi in tako skladnejša razmerja med blagovnimi in kupnimi skladi. vir dohodek, v letu 1980 pa osebni dohodek in graditve stanovanj (prispevku za solidarnostno graditev stanovanj je v letu 1981 vir dohodek, v preteklem letu pa čisti dohodek). Razen tega so OZD materialne proizvodnje v letu 1981 krile izdatke za prehrano v breme materialnih stroškov, leto poprej pa iz že oblikovanega sklada skupne porabe. Akumulacija v SOZD Mercator se je sicer zvišala za 10 odstotkov, vendar je sorazmerno znatno nižja od dosežene v letu 1980. Po dogovoru morajo OZD spremljati in nadzirati usmeritev razporejanja dohodka med letom in seveda ob zaključku leta. Na podlagi poslovnih rezultatov za leto 1981 smo za posamezne OZD v SOZD Mercator ugotovili sestavo delitve dohodka na akumulacijo in potrošnjo, rast sredstev za namene skupne porabe na zaposlenega in rast sredstev za osebne dohodke. .Uresničitev določil dogovora je postala vprašljiva že ob razčlembi devetmesečnih poslovnih rezultatov in tako tudi ob zaključku leta 1981. Po dokončni razporeditvi dohodka je bila za Slovenijo izra- čunana 29,5-odstotna dovoljena V SRS se je v zadnjem četrtletju preteklega leta bistveno poslabšalo razmerje pri razporeditvi dohodka v škodo akumulacije. Nizek delež akumulacije je v največji meri posledica povečanja deleža čistih osebnih dohodkov, splošne in skupne porabe. Rast deleža osebnih dohodkov lahko opravičimo s preprečevanjem upadanja realnih osebnih dohodkov, česar pa pri skupni porabi ne moremo trditi, ker je bilo v Sloveniji v poprečju oblikovanje sklada skupne porabe preveč širokogrudno. rast sredstev za osebne dohodke. Ob 32,5-odstotni rasti dohodka so se razporejena sredstva za osebne dohodke povečala za 32,6 odstotka, kar pomeni, da je rast sredstev za osebne dohodke za 0,3 odstotka presegla rast dohodka, razhka med doseženim in dogovorjenim odstotkom rasti sredstev za osebne dohodke pa se je povečala od 8,1 odstotka ob devetmesečju na 10,5 odstotkov na koncu leta. Tako se je delež akumulacije v razporejenem dohodku zmanjšal od 15,6 odstotka v letu 1980 na 13,6 odstotka v letu 1981. Na zmanjšanje akumulacije v razporeditvi dohodka v veliki meri vpliva vse večja zadolženost temeljnih in delovnih organizacij in s tem vse večje obveznosti za plačilo obresti od posojil. Povečale so se obveznosti za splošno in skupno porabo, čeprav te obveznosti niso povsem primerljive - iz razlogov, ki smo jih že navedli. Deleža osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev pa sta se zmanjšala, vendar poudarjamo, da ta podatek ni povsem primerljiv, nedvomno pa kaže, da se obremenitev gospodarstva povečuje. Pri izračunu dovoljene stopnj6 v rasti sredstev za osebne dohodk6 za SOZD Mercator smo pri temelj; nih in delovnih organizacijah, k1 so posredovale zanje značilne ka' zalce, te pri izračunu upoštevali’ sicer pa smo upoštevali le dejan' sko rast dohodka. Pri delovnik skupnostih DO in SOZD smo dO' voljeno stopnjo rasti sredstev za osebne dohodke določili po lT' členu dogovora, ki določa, da sme' jo delavci v delovnih skupnostih povečati osebne dohodke le do v*' šine, ki je sorazmerna z rastj0 sredstev za osebne dohodke temeljnih organizacij. Dovoljena rast sredstev za osebne dohodke Primerjava z letom 1980 je otežko-čena, ker je prišlo v letu 1981 v celotnem gospodarstvu do bistvenih sprememb pri razporeditvi dohodka. Tako je bil spremenjen si -stem financiranja zdravstva (prispevku za zdravstvo je v letu 1981 Vse informacije, ki se nanašajo na rezultate poslovanja za Slovenijo, smo črpali iz poslovnih rezultatov OZD s področja gospodarstva v letu 1981, ki ga je pripravila Služba družbenega knjigovodstva za SRS. Tako ni bilo uresničeno dogovorjeno 5-odstotno oziroma 10-odstotno zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke. V globalu predvideno zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka znaša 5 odstotkov za OZD materialne proizvodnje oziroma 10 odstotkov za OZD v trgovini na debelo in zunanji trgovini. Usmeritve dogovora o razporejanju dohodka v letu 1981 uveljavljajo tudi selektiven pristop, tako da je zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka odvisno od: V SOZD Mercator smo sredstva za osebne dohodke v letu 1981 p0/ večali za 29,88 odstotka, dosežeflj dohodek pa nam dopušča 28, odstotno povečanje. V primerjav1 z devetmesečjem se je konec leta zmanjšala razlika med doseženih/ in dovoljenim odstotkom rast1 sredstev za osebne dohodke; oh devetmesečju je znašalo 4,10 odstotka, ob koncu leta pa le l,‘b odstotka. Lahko sklepamo, da Se je uresničevanje dogovora v povprečju za SOZD izboljšalo, venda/ pa moramo opozoriti, da smo P/"! izračunu za leto 1981 upošteval' nekaj posebnih kazalcev za OZV’ ki so nam te kazalce posredoval®’ česar pa pri izračunu za prvih d®' vet mesecev nismo mogli upošt®' vati. V Sloveniji so bila v povprečju presežena tudi izplačila sredstev za namene skupne porabe na zaposlenega. Tako so bila sredstva skupne porabe - brez sredstev za stanovanjsko graditev in prehrano - rasti dohodka, s tem da sorazmerno manj zaostajajo osebni dohodki v OZD, kjer je rast dohodka nizka, bolj pa tam, kjer je dohodek nadpovprečno naraščal; Na realnost izračuna dovoljeh stopnje rasti osebnih dohodk® vpliva tudi ugotovitev, da tri OZv niso dosegle ravni dohodka iz Prf teklega leta, pri 22 OZD pa stophi? rasti dohodka ni presegla 20 o - prispevka delavcev z njihovim živim in minulim delom k ustvarjanju dohodka (kazalci pro- stotkov. Za te organizacije dog ^ vor določa, da smejo poveča^ sredstva za osebne dohodke za odstotkov, seveda če jim to dop šča doseženi dohodek. strinjajo, da je del rešitve v racio- nalizaciji računovodstva, njeno jedro pa vsekakor v širjenju in predvsem kompletiranju dejavnosti ter v težnji, da bi se čim več del opravljalo pod domačo streho, morda pa tudi v bolj elastičnem prilagajanju potrebam Mercatorjevih organizacij. Ocena o delavnosti osnovnih or- Razporeditev dohodka in njegov a sestava za leto 1981 in leto 1980 000 Aif> DO TOZD Razpor. dohodek Indeks Akumulac. Indeks Struktura 80 81 Cisti OD in SP Indeks Struktura 80 81 Spl. in skup. poraba in drug. obv. iz dohodka Indeks Strukturi1 80 OZD Mercator 4,001.968 126 546.151 110 15,6 13,6 1,675.993 121 43,6 41,9 1,779.824 137 Mercator na Gorenjskem Čeprav nobena trgovina tržiške Preskrbe ne posluje z izgubo, lahko za edini Mercatorjev tozd na Gorenjskem na kratko rečemo, da ni v nič kaj zavidlji-yem položaju, kar pa je danes že skoraj praviloma živilska maloprodajna trgovina. Padanje razlike v ceni na eni strani in stalno rastoči stroški na drugi strani, to je seveda nezdružljivo, mošnja za akumulacijo zato ostaja prazna, da ne omenjamo posebej dragih kreditov za obratna sredstva. Marjan Gradišar, direktor Pre-skrbe, ponazori to takole: »Ker nihamo lastnih obratnih sredstev, ^ajemamo kredite pri M-Interni banki in Ljubljanski banki. Lani nam samo obresti od teh kredi-t°v pobrale 452 starih milijonov, p k temu dodamo 160 milijonov Janškega neplačanega prometa in tlsto, kar smo izgubili zaradi padala razlike v ceni s 13,08 v letu 1980 na 11,88 lani, dobimo okroglo ?taro milijardo. S toliko več denar-)a Pa bi tozd lahko bistveno druga-»e gospodaril.« Kje je potemtakem rešitev? ‘“Naša družba bo morala urediti razmere v trgovini. Za to je že ^krajni čas, saj smo na robu. To so ?e sprevideli v občini, to bodo mo-rali tudi v republiki in federaciji,« Pravi Marjan Gradišar. V mislih JJna tudi druge ukrepe, kot deljen delovni čas v trgovinah, vendar je Potem treba poskrbeti tudi za dru-Sačno otroško varstvo. Več priza-pvnosti v trgovini, čeprav trdi, da ,e. njihovi ljudje že sedaj bolj trudijo kot marsikje drugje, več vlju-. dosti in pozornosti do kupcev, pa im hitrejše obračanje zalog ob dim nižjih stroških, kjer se to pač Skozi vse te besede pa se vleče ek podton zaskrbljenosti, pove-»n z občutkom odrinjenosti in »jhnosti, kar ne daje pravih oznosti za tak razvoj in napre-^ek, kot si ga sami Tržičani želijo, mz zadržkov nato povedo, da ni-? mdovoljni z ljubljanskim Gro-stom, ki jim dostavlja blago en-at tedensko. Če takrat nečesa ni, otem tega nimajo štirinajst dni, i r le navzdržno zlasti zato, ker »nkurenti to blago imajo, sami r . ne morejo ponj vsakdan v ; jbljano, tako kot to lahko stori-Sq ddbljanski tozdi. Zadovoljni ni-jy. ^ dostavo sadja in zelenjave iz Pp a<^ie zelenjava, ki je včasih ^dPozna ali preskromna, saj je °be, če v soboto nimajo solate. ° 2adovoljni niti z dostavo bele jo 01 iz M-Nanosa, ker ne dobi-i^jdmmčenih količin, zato jo več S02 iVai° od dobaviteljev izven ^ da, čeprav sozdovski sporazu-če t° ^rugače določajo. Toda kaj, iam nimajo blaga! »Vse plaču- jemo v zakonitih rokih, želimo dobro poslovno sodelovati, vendar čutimo, da smo zapostavljeni in zato večkrat prikrajšani,« pritrjuje Marjan Gradišar in dodaja: »Saj ne tarnamo zaradi blaga, ki ga tako ali tako ni dobiti, tu pač nihče ne more nič narediti, lani pa smo si vseeno morali sami priskrbeti premog, ki bi ga prodali še več, če bi ga imeli.« Potem je stekla beseda še o gorenjskih sejmih v Kranju, na katerih tržiški Mercatorjevci sodelujejo že vrsto let, saj so si prav tu Marjan Gradišar pridobili sloves dobro založenih in umih trgovcev, ki so vedno znali ponuditi kaj novega ali tisto, česar-drugje ni bilo dobiti. Danes je to že precej drugače in od pestre ponudbe hi ostalo skoraj nič, saj se zanimivo blago le težko dobi na trgu, zato tudi promet iz leta v leto pada. To se dogaja tudi zaradi slabših kreditnih pogojev in seveda padanja kupne moči. Prav sloves s sejmov je pripomogel k temu, da so hodili v Tržič nakupovat celo iz Kranja, pa Jesenic, Škofje Loke in celo Ljubljane. Danes se je to v marsičem obrnilo, zakaj smo že rekli, sama prizadevnost pa je v takih razmerah gotovo premalo, če je ne bodo podprli primerni družbeni ukrepi. Osebna izkaznica tozda Preskrba • Tozd Preskrba Tržič iz delovne organizacije M-Rož-nik je nosilec razvoja trgovine v tržiški občini in pokriva približno polovico potreb 13.000 prebivalcev občine. Ima 3 samopostrežnice, 12 klasičnih prehrambenih trgovin, Železnino, Salon pohištva, športno trgovino, prodajalno za kurivo, diskont, Blagovnico s samopostrežnico, bifejem, mesnico in oddelkom za tekstil in opremo, vse to v občini Tržič, ter živilsko trgovino v Kranju; • v tozdu je zaposlenih 154 ljudi, imajo še 9 učencev in 11 štipendistov. Večino predstavljajo ženske, več kot tri četrtine delavcev je mlajših od 35 let. Primanjkuje jim delavcev s poslovodsko šolo. Rabili bi tudi tajnika samoupravnih organov in analitika, vendar jih zaradi pomanjkanja prostora nimajo kam dati. Poprečni osebni dohodek lani je bil 9.620 din in je nekaj nižji kot poprečni dohodek v občini (okoli 10.000 din), ta pa je spet nižji kot v republiki. Lanski promet je znašal 38 starih milijard; • v minulem srednjeročnem obdobju niso imeli večjih naložb zaradi obveznosti iz bistriške samopostrežnice in tržiške Blagovnice, odkupili pa so prostore v Tržiču in jih preurediti v Železnino in Salon pohištva; • večji so zato načrti v tem srednjeročnem obdobju, saj nameravajo zgraditi manjše samopostrežnice (150 m2) v Brezjah, Lomu in Seničnem, samopostrežnico Visoko v Kranju, iz prejšnjih let pa prenašajo COP Planina-Kranj, ki zaradi nepredvidenih zapletov ni mogel biti zgrajen takrat, ko so bili kreditni pogoji boljši. Vsi ti načrti pa so danes pod vprašajem, saj tozd nima tolikšnih lastnih sredstev, banke pa zaenkrat ne morejo dajati kreditov za nove trgovine. Z lastnim denarjem so lani preuredili klasični trgovini v Križah in Pristavi v samopostrežnici, slednjo povečali za polovico, z občino pa se dogovarjajo za gradnjo zakloT nišča in skladišča blagovnih rezerv pri SP Bistrica, ki bi jo hkrati povečali za 200 m2. Notranjost preurejene in povečane trgovine na Pristavi pri Tržiču, kjer se je tudi promet povečal za polovico. V tozdu zaenkrat nimajo kadrovskih težav, primanjkljaj zaradi porodniških in bolniških dopustov pa pokrivajo s premeščanjem prodajalcev iz industrijskih v živilske trgovine. Vse foto: Jože Rozman Ce bi imeli na upravi dovolj prostora, bi zaposlili dva delavca, ki ju potrebujejo, pa ju nimajo kam dati. Trije prostori so taki, kot ta na sliki, v katerih se drenja 6 do 7 ljudi različnih strok in zadolžitev. Že leta imajo načrte za preureditev podstrešja v upravni stavbi, kar bi veljalo okoli 150 starih milijonov, vendar jim prepoved negospodarskih naložb to onemogoča. Potrti Tržičani Center za obveščanje Na gorenjskem sejmu — žalobno Na zunanjem razstaviščnem prostoru so naši ponujali še športno opremo, v razstaviščni dvorani pa, kakor vedno, pohištvo in belo Mercatorjevci na gorenjskem sejmu. Foto Jaro Novak tehniko. Ker je bil sejem namenjen predvse ponudbi orodja, sva se pogovarjala z namestnikom poslovodje tržiške Železnine, Jožetom Hribarjem, s katerim smo znanci že od prejšnjih sejmov, a Tržičani so lahko ponudili kosih niče, cirkularje, mešalce za beton, samokolnice, peči Feroterm, kot zanimivost pa Braunov bojler, kombiniran za ogrevanje z drvmi in z elektriko. Od gradbenega materiala so imeli na sejmu dimnik chiedel, od športnih rekvizitov pa kolesa. /<•[ »Promet je zelo slab, kar opažamo zadnji dve leti, posebej pa letos«, je povedal Jože Hribar. »Mislim, da to ni toliko posledica upadanja kupne moči, ampak pomanjkanja robe. Ljudje bi kupovali, vendar nimamo artiklov, za katere se zanimajo. To velja tako za gradbeni material kakor za nekatere stroje, recimo traktorje, pri kolesih pa navadna kolesa, pri strojih rezervni deli. Najbolj primanjkuje motornih žag, ki bi jih lahko veliko prodali. Primanjkuje vsega, kar je kakorkoli vezano na uvoz. Edinih pet traktorjev, 3 grebene in 3 pogone, ki smo jih priskrbeli za ta sejem, smo prodali v prvih dneh. Želeli smo ponuditi posipal-ne pluge in obračanike, vendar jih bomo dobili šele konec maja. Veliko je zanimanja tudi za peči Braun, ki jih uvaža Mercator - Nanos iz Italije, vendar smo jih dobili premalo,« je povedal Jože Hribar. Kadar obiščemo Tržičane na tem sejmu, vsakič so bolj potrti. Na sejmu v Kranju pa vztrajajo zaradi prepričanja, da s tem opozorijo na svojo ponudbo v domačem kraju. Vse pa kaže, da bodo morali svoj prostor na sejmu v prihodnje skrčiti, ker z iztržkom ne upravičijo visoke najemnine. Občutek imajo tudi, da s strani sozda ni dovolj pomoči, čeravno ne moremo trditi, da se Mercatorjeva komerciala za ta tozd ne zanima. JN. Tako kot v starih obrtnih delavnicah Jože Rozman Ročno delo grosupeljskih pekov pod ceno Kdo v Grosupljem, Ljubljani in okolici ne pozna dišečih dvokilogramskih hlebcev domačega kmečkega kruha, ki ga je za vse željne kupce še toplega premalo? Prepečena sredica in zapečena skorja, ki daje kruhu nasploh aromo in okus, sta na hitro rečeno tisti poglavitni lastnosti, ki naredita kruh dober oziroma boljši. Kako to naredijo grosupeljski peki, bomo skušali povedati v naslednjih vrsticah. logram osnovnega kruha prinese pekami, tako računajo v grosupeljski, skoraj tri dinarje izgube. Poglejmo računico! Kilogram moke (tip 500) stane okoli 18 din. Za belo štruco, ki stane 16,20 din, je potrebnih 75 dkg moke, pa še ostalo in drugi stroški? Račun se ustavi pri minus 3 din, pri tem pa ni šlo nič za akumulacijo. Pekarne pečejo danes osnovne vrste kruha, to so kilogramske in 80-dekagramske štruce, večinoma v polavtomatskih in avtomatskih pečeh. Vse delo je strojno, od priprave testa do peke. Tudi v grosupeljski pekami imajo polavtomatsko peč, v kateri pečejo kilogramske štruce, vendar te le po naročilu. Znan domači kmečki kmh pa pečejo v dveh parnih pečeh. Testo sicer zamesijo stroji, vse ostalo delo pa je ročno, od deljenja testa in oblikovanja hlebcev do polaganja morala biti cena domačega kruha za nekaj din višja, saj pri stalno rastočih stroških komaj pokrivamo vse obveznosti, za akumulacijo pa ostane le malenkost. Od januarja naprej smo nelikvidni in ne pridemo na zeleno vejo, čeprav za narejen kruh dobimo denar takoj. Cas bi že bil, da bi tudi v pekarstvu enkrat rekli bobu bob.« Kaj to pomeni? Najprej in predvsem: urejene cene, oziroma, ravnati se po tem, da tudi pri kruhu veljajo zakoni ekonomike. Pekar- Od leta 1978 naprej delajo grosupeljski peki v novi pekarni. Prostori v stari so bili popolnoma neustrezni, zato se se odločili za novogradnjo in priključitev k Mercatorju. Na sliki: čiščenje parne peči za peko domačega kruha, ki jo kurijo z lahkim kurilnim oljem, lahko pa tudi s premogom, ker so tako zahtevali vojaški organi. le teh v peč z loparji. To je tehnologija starih obrtnih delavnic. »Povsod stroj pač ne more nadomestiti roke, zlasti če hočemo kakovosten izdelek,« pravi Borut Čibej, direktor M-Pekame Grosuplje in nadaljuje: »Pri nas je veliko ročnega dela, ki pa ni pravilno vrednoteno, to je, preslabo je plačano. Za 300 kg kruha dela pri nas 7 ljudi eno uro, nekoliko manjšo količino kruha spečejo na samodejni liniji v drugih pekarnah v istem času le štirje ljudje. Zato bi Borut Čibej stvo glede na ostale dejavnosti ni pravilno cenjeno, pravijo v Grosupljem. Če je tako zaradi skrbi za življenjski standard ljudi, potem je treba stvari reševati z nadomestili, če se jih ne more ah ne sme z višjimi cenami. Poglejmo primer! Kruh je v Vojvodini dražji za 1,30 do 1,60 din pri kilogramu, čeprav je moka tam cenejša za 1,60 do 1,80 din pri kilogramu, oziroma je pri nas toliko dražja zaradi stroškov prevoza iz Vojvodine. In v zvezi s tem se spomnimo lanskega poletja in jeseni, ko ljubljanske pekarne niso in niso hotele izpolnjevati zahteve, da je treba dnevno speči 35 odstotkov osnovnih vrst kruha. Zakaj je prišlo do tega? Preprosto zato, keT' vsak ki- Zahteva po rentabilni proizvodnji in zahteva po tolikšni peki osnovnih vrst kruha ne moreta skupaj. »Mi sicer lahko pečemo samo osnovne vrste kruha, toda kdo bo potem kril izgubo in kdo bo potem še delal v pekami, saj osebni dohodki že danes niso visoki, delovne razmere pa težke,« pravi Borut Čibej in pove še, da so lani na zahtevo inšpekcije dajali v trgovine tudi ta kruh, pa so ga kupci odklanjali. To pa je druga plat te medalje, če je prva ta, da se niti danes pekarne ne držijo po- Šteian Plankar, vodja proizvodnje vsem sklenjenega dogovora o peki določenih količin osnovnega kruha. Povsem razumljivo je zato, da iščejo dohodek v pecivu in posebnih vrstah kruha, ki imajo prosto ceno, saj je na primer kilogram žemelj dvakrat dražji kot kilogram kruha. Prav zato so se v grosupeljski pekami tudi odločili, da postopoma večajo proizvodnjo pekovskega peciva in da začnejo peči dve vrsti trajnega kruha, ki bosta že letos na voljo kupcem. Skladišče v pekami so zato preuredili v prostor za peko peciva, poleg pekarne pa postavih nove silose, v katere bodo lahko spravili približno 250 ton moke, to je mesečna potreba pekarne. Kaj za dober kruh? V grosupeljski pekarni pečejo dve vrsti domačega kmečkega kruha, dvokilogramski polbeli in dvokilogramski beli kruh; prvega iz moke tipa 800, drugega iz moke tipa 500. Tip moke se določa po količini pepela, ki ostane po zažigu moke; več pepela ostane pri temnejši moki. Kakovost moke je odvisna od vrste pšenice, ki je mehka ali trda oziroma mokasta ali steklasta, pač glede na količino škroba v zrnu, nanjo pa vplivajo tudi beljakovine, ki so v pšenici. Najvažnejši sta gliadin in glutamin in pravo razmerje med njima daje, preprosto rečeno, moki elastičnost, kar pomeni, da se pri vzhajanju testa beljakovinske nitke ne strgajo. Peki in gospodinje temu drugače pravijo, da testo pri vzhajanju ne pade skupaj. Beljakovine so pomembne tudi zato, ker pri peki zakrknejo in dajo pravo sestavu kruhu. Na kakovost moke seveda vpliva tudi način ali vrsta mletja. V Sloveniji meljemo tako, da iz enote pšenice dobimo 4% pšeničnega zdroba, 45% bele moke, 11% polbele in 16% črne moke; to je 76-odstotna izmeljava, pri kateri ostane še 12% otrobov, 10% krmilne moke ter 2% razprška. V Vojvodini je na primer izmeljava le 72-odstotna, zato je moka boljša. Grosupeljski kruh pečejo iz moke, ki jo dobavlja Žitopromet iz Sremske Mitroviče. Kakovost kruha je odvisna tudi od časa peke. Kruh se mora peči počasi in dovolj dolgo, da je pečena sredica. Za dvokilogramski hlebec je v parni peči pri temperaturi od 220 do 240°C potrebnih najmanj 60 minut, potem se kruh ohlaja še najmanj dve uri, da odda tudi odvečno vlago in se »ustali«. Različnim vrstam kruha se dodajajo različni dodatki, ki jih lahko razvrstimo v tele osnovne skupine: dodatki, ki preprečujejo nastanek plesni; dodatki proti nitavosti kruha; encimatski dodatki za boljšo razgradnjo škroba (za lažje vzhajanje); minerali in vitamini za izboljšanje nekaterih lastnosti kruha ter maščobe (emulgatorji) za ohranjanje svežine kruha. To lahko dosežemo tudi z zavijanjem kruha v posebne ovoje, ki podaljšajo trajnost kruha na teden, mesec ali celo leto dni, vendar so ti postopki dragi in zaenkrat ne pridejo v poštev, obstaja pa tudi tehnologija zamrznjenega testa, ki gre samo skozi peč, torej pred konicami odpade priprava testa. Vse to so načini, kako bi se lahko peki izognili konicam in nočnemu delu, vendar cena kruha danes še ne vzdrži teh stroškov. Mercator - Pekarna Grosuplje - Osnovna dejavnost Mercator-Pekarne Grosuplje je peka kruha in pekovskega peciva, stranska dejavnost je uslužnostno mletje v mlinu v Stični. Od skupne proizvodnje napečejo večino (98%) kruha, to je dvokilogramski domači kmečki kruh, ostalo so žemlje, rogljiči, makovke in maslene štručke, ali z eno besedo, pekovsko pecivo. Po naročilu pečejo tudi osnovne vrste kruha, to je kilogramska štruca. Lanska proizvodnja je bila nekaj čez 4000 ton, predlani 3600 ton, letos predvidevajo 3900 ton, s tem da bodo zvišali delež pekovskega peciva na 5% in začeli izdelovati dve vrsti trajnejšega kruha; - prva naloga pekarne je oskrba grosupeljske občine s kruhom, v Ljubljani prodajajo le viške, s katerimi pokrivajo 5% njenih potreb, povpraševanje po grosupeljskem kruhu pa je takšno, da bi bilo dela še za eno izmeno, to je za 6 do 7 ton kruha dnevno več. Srednjeročni dogovor določa, da morajo do leta 1985 prodati 60% proizvodnje v Marcatorjevi maloprodajni mreži; sedanji delež je 45%, največji odjemalci so tozdi Golovec, Grmada in Dolomiti; - v enoviti delovni organizaciji M-Pekarna Grosuplje je zaposlenih 52 delavcev, od tega le 5 v upravi. V proizvodnji delajo le moški in sicer v dveh izmenah, v popoldanski in nočni. Značilnost pekarstva so proizvodne konice, saj je treba ob koncu tedna ali pred prazniki narediti tudi 30 do 100% več kruha in peciva kot običajno. Delavci takrat delajo tudi do 12 ur v izmeni; - poprečni netto osebni dohodki so lani v Pekarni za redno delo znašali 8.297 din, poprečje slovenskih pekov je višje in znaša 10.972 din. Skupaj z nočnim delom in nadurami je bil osebni dohodek grosupeljskih pekov za 26% višji in znaša tako 11.313 din; - nova izdelka, ki ju nameravajo letos ponuditi kupcem, sta dve vrsti trajnega kruha: prvi bo ročno delan, kilogramski mešan kruh iz pšenične, ržene in krompirjeve moke s trajnostjo tedna dni, drugi bo kruh iz črnih mok, že razrezan na rezine in tako kot prvi zavit v poseben ovoj. ---------—-------- - ' ^ 1 ' n, h.m......------------------------------------------- ----------------------------- Kruh razvažajo zgodaj zjutraj z lastnimi tovornjaki, saj kupci pravijo, da če kruh ni topel, ni dober, kar pa ne drži. Zaradi tega nujno nočno delo, čeprav ga ponekod (na Štajerskem in v Novem mestu) ukinjajo in dostavljajo kruh trgovinam dopoldne in P°^n^ Foto: Štefan Plankar in Jože 1* Aktivnosti štabov in enot CZ v akciji NNNP-82 in ob dnevu civilne zaščite Milan Tatalovič — Delovna skupnost SOZD NNNP-82 — potrdilo dosedanjih uspehov Akcije NNNP so v preteklih letih temeljile na vlogi in nalogah človeka in občana kot tvorca in nosilca samoupravnih odnosov, samoupravnega odločanja o zadevah splošne ljudske obrambe (SLO) in družbene samozaščite (DS). Aktivnost na področju civilne zaščite (CZ) se je odvijala na vseh ravneh, zlasti pa v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Posebna pozornost je bila usmerjena na področja samozaščitnih aktivnosti delovnih ljudi in občanov ter enotam in štabom civilne zaščite in organizacijam, ki se s svojo dejavnostjo vključujejo v civilno zaščito. Uresničitev te nalog pomeni, da fnorajo štabi in poveljniki splošnih enot civilne zaščite redno spremljati in preučevati vprašanja organiziranja, pripravljanja in delovanja civilne zaščite ter pristojnim organom in organizacijam dajati pobude in predloge za čim boljšo pripravljenost in uspešno delovanje v izrednih razmerah. Posebno skrb za organizacijo SLO In DS morajo v organizacijah združenega dela imeti komiteji za LO in DS. V okviru akcije NNNP v letu 1982 je treba izhajati iz obstoječe-§a stanja organiziranosti in pripravljenosti civilne zaščite v vsakem okolju - delovnem in bivalnem, usklajeno z usmeritvami in strokovnimi navodili pristojnih organov ter ob najširši podpori in aktivnosti organizacij ZK in sindikata v tozdih in DO. V akciji NNNP morajo biti povezane tudi aktivnosti ob dnevu civilne zaščite, ki naj imajo predvsem delovni karakter. Težišče akcije mora biti v krajevni skupnosti, za nas v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih DO in SOZD, ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. V skladu z osnovnimi izhodišči Pri načrtovanju aktivnosti je treba uPoštevati namen in cilje skupne akcije, in sicer: - uresničevanje načrtne in smotrne kadrovske politike v civilni zaščiti; ~ doseči čim višjo raven uspo- sobljenosti enot in štabov civilne zaščite; - zagotoviti je treba, da bo civilna zaščita organizirana v vsakem tozdu in delovni skupnosti ter večji poslovni enoti, bodisi lastna ali v sklopu krajevne skupnosti in hišnih svetov; - usposobljanje in opremljanje delovnih ljudi in občanov za osebno in kolektivno zaščito pred RBK bojnimi sredstvi ter za učinkovito samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč; - preveriti in ažurirati je treba načrte CZ, posebej v tozdu Grosist, jih usklajevati in dograjevati v poslovnih objektih, ter uskladiti s krajevnimi skupnostmi; - oceniti nevarnost naravnih in drugih nesreč ter možne posledice teh nesreč v delovnem in bivalnem okolju in s tem seznaniti delovne ljudi in občane; - izvajati skupne vaje in vključevati čim več delovnih ljudi. Priprave na aktivnost naj bodo pravočasne in organizirane, da bodo zagotovljeni pogoji za množično sodelovanje delovnih ljudi ter delovanje enot in štabov civilne zaščite. Slabo pripravljena in organizirana vaja prej škoduje kot pa koristi in je bolje, da je sploh ni. Vaja mora biti vzgojna in delotvoma. Da bi se civilna zaščita čim bolj uspešno in organizirano vključila v aktivnosti akcije NNNP-82 in da bi bila njena predstavitev ob dnevu CZ popolnejša, je treba planirati in dograditi naslednje naloge. 1. V tozdih in delovnih skupno- stih je treba podati ocene ogroženosti in poškodljivosti s stališča civilne zaščite, dodelati načrte civilne zaščite (posebej v tozdu Grosist zaradi nove lokacije) in jih usklajevati med tozdi in drugimi organizacijami z načrti civilne zaščite krajevne skupnosti. Nosilci naloge: štabi za CZ tozdov, poveljniki splošnih enot CZ. Rok: 15. junij 1982, nadalje stalna naloga. 2. Preveriti je treba usposobljenost in opremljenost enot in štabov civilne zaščite in pospešiti usposobljanje enot za vzdrževanje zaklonišč (tam, kjer obstajajo), tehnično reševalnih enot ter splošnih in drugih enot, katerih usposobljenost še ni primerna za uspešno delovanje v CZ. Nosilci naloge: štabi CZ, komiteji za LO in DS. Rok: 20. junij 1982, nadalje stalna naloga. 3. Enote za civilno zaščito je treba ustanoviti tam, kjer še niso ustanovljene, pa komite oceni, da so potrebne, v skladu z osebno in materialno formacijo CZ. Nosilci naloge: komiteji za LO in DS ter štabi za CZ. Rok: junij 1082. 4. Obstoječe enote civilne zaščite v tozdih in delovnih skupnostih je treba pomladiti ter bolj kot doslej vključevati žene in mladino. Nosilci naloge: štabi za CZ in poveljniki splošnih enot. Rok: junij 1982. 5. Zagotoviti je treba, da bodo v vseh praktičnih vajah množično sodelovali delovni ljudje ter vsi dejavniki CZ v tozdih in delovnih skupnostih. Nosilci naloge: komiteji za LO in DS v tozdih ter štabi CZ in poveljniki splošnih enot. Rok: stalna naloga. 6. Ažurirati je treba evidenco materialnih sredstev in sil, ki lahko sodelujejo pri zaščiti in reševanju v primeru naravnih in drugih hudih nesreč. Nosilci nalog: štabi CZ in poveljniki splošnih enot. Rok: 1982. 7. V okviru dopolnilnega uspo-sobljanja enot je treba posebno pozornost posvetiti reševanju iz ruševin, gašenju požarov, prvi medicinski pomoči in vsem, ki v primeru rušilnega potresa sodelujejo v reševanju. Nosilci naloge: štabi CZ in poveljniki splošnih enot. Rok: september 1982, nadalje stalna naloga. 8. Preveriti je treba stanje in uporabnost zaklonišč (tam kjer obstajajo) in izdelati oziroma dopolniti načrte bivanja v njih. Nosilci naloge: štebi za CZ in poveljniki splošnih enot. 9. V štabih za civilno zaščito in komitejih za LO in DS je treba analizirati stanje organiziranosti, pripravljenost in opremljenosti ter usposobljenosti civilne zaščite in sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Nosilci nalog: komiteji za LO in DS ter štabi za CZ. Rok: september 1982, nadalje stalna naloga. 10. Sodelovati je treba na tekmovanjih enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih, po zahtevah in načrtih KS. Nosilci naloge: štabi za CZ in poveljniki splošnih enot. Rok: september 1982. 11. Preveriti je treba mobilizacijsko pripravljenost enot civilne zaščite, aktivirati in preveriti ku- rirsko mrežo in izpeljati vajo, ki mora biti prilagojena krajevnim razmeram za primer rušilnega potresa. Nosilci naloge: štabi za CZ in poveljniki splošnih enot. Rok: junij 1982. 12. 20.junija je treba v okviru aktivnosti NNNP-82 izvesti vajo civilne zaščite. Na vajah je treba predvsem preizkusiti razporejenost in vzpostavitev režima v zaklonišču, reševanje iz višjih nadstropij in ruševin itd. Nosilci naloge: štabi za CZ, poveljniki splošnih enot in komiteji za LO in DS v tozdih. Rok: 20. junij 1982. 13. Evidentirati je treba vsa materialna sredstva in sile, ki lahko sodelujejo pri zaščiti in reševanju v primeru naravnih in drugih hudih nesreč. Nosilci naloge: komiteji za LO n DS v tozdih. Rok: do konca 1982. 14. Zagotoviti je treba usposobljenost članov štabov za CZ in poveljnikov splošnih ent CZ za operativno vodenje in izvajanje ukrepov civilne zaščite ter za vodenje reševalnih akcij. Nosilci naloge: komiteji za LO in DS ter štabi za CZ. Rok: v letu 1982, nadalje stalna naloga. 15. Zagotoviti je treba načrtno opremljanje enot civilne zaščite s sredstvi za osebno zaščito in reševalnimi pripomočki. Nosilci naloge: štabi za CZ in poveljniki splošnih enot. Rok: stalna naloga. 16. Oceniti je treba nevarnosti naravnih in drugih nesreč v konkretnem delovnem in bivalnem Okolju ter predvideti ukrepe za ublažitev in odpravo možnih posledic. Nosilci naloge: komiteji za LO in DS v tozdih in delovnih skupnostih. Pri načrtovanju delovanja civilne zaščite v letu 1982 naj bi ta zapis služil za pripomoček, ker je v tako veliki organizaciji, kot je SOZD Mercator, nemogoče določiti konkretne naloge za vsak posamezen primer. Konkretizacija nalog in ukrepov je mogoča v komitejih za LO in DS, štabih za civilno zaščito in drugih samoupravnih organizacijah, zato jo je treba zavestno razčleniti in izvrševati. Mostovi med republikami ■£ otvoritve 19. aprila 1982 lagfovnico v Cupriji Uresničila se je želja mnogih - Mercator-Velebla-Sovniča je začela delati pred prvomajskimi prazniki. aprila letos smo odprli vrata kupcem v Mercator-Veleblagovnici Cuprija. V nadaljevanju je prisotnim predstavil sestavljeno organizacijo Mercator. Ko je nagovoril nove sodelavce v Veleblagovnici pa je dejal: ^ izbrani množici, prišlo je ka ■O00 ljudi je ob odpiranju Vele _jagovnice spregovoril direkto J^fcatorja v Novem Beogradu °ran Popovič. Udeležence je sez anil s postopkom gradnje in raz ežnosti Veleblagovnice. projekt je izdelalo podjetji Smederevska Palanka, ?a^"° kooperantov. Gradnja se ji cela decembra 1981 leta. Pro J-crnina Veleblagovnice je 8.341 , brutto in 5.000 m2 čiste pro iRJn® Površine. Razdeljena je n; . oddelkov in je v sestavu Vele sl Sovnice Gril bar. V njej je zapo j,. ni.b 160 delavcev. V tem leti Prihodk;0 milijonov dinarjei tek^blagovnica v Cupriji, arhi cj-. Pn?ka lepotica se je pridružil; g0Tr.ni že obstoječih 34 Velebla n0_t.lc Mercatorja. Njene poseb _ -1 So še naslednje: ve]ia? naš najcenejši objekt, saj ji jonr,,3 ,celotna investicija 238 mili l°v dinarjev, Mercati^eSti^0r ^e^eblaS°vn^C£ ^ohn v Novem Beogradu, j -zri0 ,Lj-'banke 100% kredit, spevai1^00 delo iz Cuprije je pr: strukt° Za celotne stroške inftc gradnjo^ in ureian)a zemljišča z hačin 'f ga za. tako organizacijo i stom., lnanciranja gre protagon Siniši’ Predsedniku SO Cupriji Upji j Pču in podpredsedniki Piisli PVan°viču, ki sta nosilca zž ščetka Vsega> kar je narejeno d V i^. S^dnje Veleblagovnice. s°tni^enu SOZD Mercator, je pr: spregovoril namestnik ge neralnega direktorja Vukadin Ne-deljkovič, ki je začel z naslednjimi mislimi: »Danas smo se skupili, da predamo kupcima na koriščenje i ra-dnom kolektivu u upravljanje rob-nu kuču Mercator u Cupriji. Ideja za njenu gradnju je stara više godi-na. Upomošču pojedinaca, u prvom redu funkcionara društveno političke zajednice Cuprija i predstavnika Ljubanke je mnogo pomoglo, da je Mercatorova Veleblagovnica u Novom Beogradu preuzela investitorstvo ove robne kuče uz svakaku pomoč udruže-nog rada iz Cuprije. Misao je prišla u stvarnost in na temeljima postavljenim krajem 1980 godine, evo, stoji taj velelepni objekat.« »Želim, da se ovom prilikom i sa ovoga mesta obratim sa nekoliko reči našim novim saradnicima i ra-dnicima u ovoj robnoj kuči. Istu-renost ove robne kuče u odnosu na sedište OOUR Veleblagovnica Novi Beograd, u čijem sastavu ste iz organizacionog vidika, a naroči-to udaljenost od sedišta SOUR-a Mercator, ima za posledicu veču pažnju 15-hiljada radnika kolektiva SOUR Mercator do robne kuče u Cupriji - ne iz vidika radoznalo-sti nego iz želje, da je ta robna kuča ponos svih nas in da je ona potstrek novog širjenja prodajne mreže u užem i širem prostoru naše zajednice. Vama, drugarice i drugovi, novim članovima Mercatora, povere-na je u upravljanje visoko vredna Siniša Ilič, predsednik skupščine občine Čuprija, na otvoritvi; desno od njega, v ozadju, je Vukadin Nedeljkovič, namestnik generalnega direktorja sozda Mercator. imovina i od vas naši kupci očeku-ju svestransko saradnju. Prihvati-te dobre radne navike, odbacite sve ono što deluje negativno i zadržite u ovoj sredini onaj renome ko j e su nam kao firmi Mercator priznali več do sada kupci i poslovne stranke širom po Jugoslaviji. Niti u dobru niti u zlu nečete biti usamljeni. Uz vas je kolektiv Mercatora, a za svima nama stoji društveno politička zajednica Čuprija, samo ako svi zajedno oprav-damo poverenje kojeg nam je dala baš ta zajednica.« Ob sklepu govora je vsem prisotnim zaželel: »Želim, da je ona most za zbliža-nje privrede dve republike. Želimo, da je njen prodajni prostor izložbeni prostor — sajam proizvoda mnogih radnih organizacija iz Jugoslavije. Živimo u trenutku, u kome beležimo različite štetne pojave u privredi. U mislima imam protekcionizam, zatvaranje trga vlastitim plotovima, pa čak i pojave privrednog nacionalizma. Oduprimo se tim slabim pojava-ma i u ovoj godini, u godini kongresa, kada imamo dovoljno pravih kažiputa i moralne snage, da se suprostavimo tim pojavima. Zahvaljujem se svima, koji su na bilo koji način pomagali i sara-djivali, da smo dobili ovo što danas imamo. Zahvaljujem se struč- njacima koji su sa svojom kreativ-nošču gradbeno obogatili ovaj objekt, kao i stručnjacima, koji su pratili gradnju, rešavali tekuča pitanja i pomogli, da kreacija postaje stvarnost. Zahvaljujem se svima, koji ste danas tu, koji ste svojom prisotnošču obogatili ovu na-šu skromnu svečanost.« Prisotne je še pozdravil predsednik skupščine občine Čuprija, Siniša Ilič i izrazil priznanje vsem, ki so pomagali pri gradnji Veleblagovnice. Ko so se odprla vrata Veleblagovnice, se je množica kupcev iz Cuprije vsula v prodajne prostore. Redarji so vestno opravili svojo nalogo, da kljub veliki gneči ni bilo težav ali poškodb. Na obrazih velike večine je sijalo zadovoljstvo, saj je tudi center Cuprije dobil novo fiziognomijo. V posebno veselje jim je bilo, da so v Cupriji stekle prve premične stopnice v poslovnih prostorih in da na enem samem mestu morejo dobiti vse blago, od prehrambenih izdelkov do oblačil in pohištva. Od danes dalje bodo občani Cuprije spremenili tudi nekaj v svojih dnevnih navadah. Ploščad ob Veleblagovnici bo kraj za sprehajališče, priljubljen kraj za zmenke in srečanja mladine, kakor tudi mesto za klepet starejših. 35 let Mercator Nanosa S trajnejšimi dohodkovnimi povezavami do nepretrganih blagovnih tokov Letos praznuje postojnska delovna organizacija Nanos že 35-letnico obstoja. To je nedvomno čestitljiv jubilej. V teh letih se je M-Nanos razvil v srednje veliko delovno organizacijo blagovnega prometa z nepretrgane blagovne tokove grosistično in maloprodajno dejavnostjo in s proiz- venfii proizvodn]e in treovme vodnjo suhomesnih izdelkov. vključi v stabilizacijska prizadevanja in da v obliki trajnejših dohodkovnih povezav dograjuje reproduktivno celoto, ki bi zagotavljala Razvojna pot današnjega M-Na-nosa se je začela v letu 1947, ko je Okrajni ljudski odbor Postojna ustanovil Okrajni magazin Postojna, katerega naloga je bila nakup in prodaja na drobno vseh poljedelskih, prehrambenih in ostalih industrijskih proizvodov široke potrošnje. V začetku je v novi organizaciji delalo 26 ljudi, poleg skladišč v Prestranku pa je obstajalo še osem trgovin na drobno na območju Postojne in Pivke. Kljub skromnim sredstvom in možnostim se je takratni kolektiv zagrizel v delo in dosegel iz leta v leto boljše rezultate. Leta 1949 je imelo podjetje že 35 trgovin in eno celo v Prezidu; to, da je neko de-tajlistično podjetje imelo svojo poslovalnico zunaj republike, je bil takrat edinstven primer. Po integraciji vojnih trgovskih podjetij Nova vas, Postojna in Pivka se je 1952. leta podjetje preimenovalo v Državno trgovsko podjetje Nanos Postojna in od takrat dalje obdržalo ime Nanos kot glavni del imena firme. Že leta 1950 je bil izvoljen prvi samoupravni organ podjetja, s čimer so bile dane še večje možnosti uspešnega gospodarskega razvoja. Podjetje je od 1954. do 1962. leta opravljalo pretežno grosistično dejavnost. Po tem letu pa se je k podjetju pripojilo tudi več maloprodajnih trgovskih podjetij z območja obale in Notranjske. Prodajni predmet se je tako razširil tudi na maloprodajo, zato se je podjetje preimenovalo v Trgovsko podjetje na veliko in malo Nanos Postojna. Ob integracijskih procesih sta obseg poslovanja in število zaposlenih neprestano rasla, hitro pa so se večala tudi osnovna sredstva. V letu 1978 se je zaradi zadovoljitve širših interesov ter specializacije in delitve dela Nanos vključil v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator Ljubljana. Danes opravlja M-Nanos svojo dejavnost v več občinah v SR Sloveniji in SR Hrvatski, pretežno pa je dejavnost osredotočena v južno-primorski in notranjski regiji. V skoraj 200 prodajalnah vseh tipov - od blagovnic, marketov in specializiranih trgovin do podeželskih trgovin z mešanim blagom -združuje svoje delo skoraj 1700 delavcev raznih profilov in kvalifikacij, v večini pa so delavci trgovske in gostinske stroke. Danes so v M-Nanosu združenih naslednji tozdi: • TOZD grosistični promet Grosist Postojna, • TOZD maloprodaja Izbira Postojna, • TOZD Tovarna mesnih izdelkov Postojna, • TOZD maloprodaja Preskrba Portorož, • TOZD maloprodaja Indus Koper, • TOZD grosistični promet Sadje Koper Dekani, • TOZD maloprodaja Trgovina Rakek, • TOZD maloprodaja Opskr-ba Čabar in • Delovna skupnost skupnih služb v Postojni. Za poslovno leto 1982 je kolektiv M-Nanos prevzel nalogo, da realizira 6.441.837.500,00 dinarjev celotnega prometa, kar bo zahtevalo velike napore vseh zaposlenih, posebno še, ker je znano, da je ponudba blaga proizvajalcev na nekaterih področjih pomanjkljiva, po drugi strani pa tudi kupna moč prebivalstva slabi, zato je pri nakupih predvsem trajnejših dobrin opaziti veliko premišljenost. Pri vsem tem pričakuje trgovina kot pa panoga od širše družbe pravičnejši odnos, saj so pogoji gospodarjenja v notranji maloprodajni in grosistični trgovini trenutno izredno zaostreni in težki, predvsem zaradi tega, ker trgovina že dve leti posluje z zamrznjenimi cenami lastnega dela (maržami), kar je ob prisotnosti tako visoke inflacije skorajda nevzdržno. Naloge, ki jih sedanji trenutek našega družbenega razvoja postavlja pred kolektiv M-Nanosa, so predvsem .v tem, da se kot organizacija blagovnega prometa verigi proizvodnje in trgovine do samega potrošnika. Priznati pa je treba, da je ravno na tem področju precej težav in problemov, ker se proizvodnja, posebno tista, ki je trenutno v konjuktumem položaju, neodgovorno obnaša do kakrš-nihkoli dolgoročnih povezav, kar je vzrok, da se stvari tako počasi premikajo na bolje. Kljub vsemu je M-Nanos v pre- teklem obdobju pokazal veliko pripravljenosti tudi za probleme v proizvodnji, sa je, da bi zagotovil trajno oskrbo, združil preko 3.000.000,00 dinarjev sredstev, ki pri posameznih blagovnih skupinah bolj ali manj zagotavljajo nemoteno oskrbo. Celotno združeno delo naše skupnosti se mora zavedati, da je uspeh stabilizacije v dobršni meri odvisen od ustrezne dohodkovne povezanosti po načelu interesov in tega se zavedajo tudi združene temeljne organizacije Mercator-Nanosa. Nanosove vesti Delavci M-Nanosa so lahko upravičeno ponosni na vse, kar so v petintridesetih letih ustvarili. I* majhne, improvizirane poslovne celice v Postojni je nastala močna trgovska delovna organizacija z razvito grosistično dejavnostjo, velikimi skladiščnimi zmogljivostmi in z dobro organizirano maloprodajno mrežo s preko 200 trgovinami, blagovnicami in marketi. Ob jubileju se delavci M-Nanosa še trdneje odločajo za zagotovitev nadaljnje rasti materialnega, samoupravnega in socialnega razvoja tega kolektiva. Fotoarhiv M-Nanosa Komercialni teden tozda Grosist Tomaž Vrhovec — TOZD Grosist Uspešno prilagajanje maloprodaji 35 let M-Nanosa 35 let V tozdu Grosist smo že pred tremi leti pričeli z urejanjem »kolekcijske« oziroma vzorčne sobe, da bi tako na enem mestu razstavili blago, ki ga imamo v naših skladiščih. K temu nas je vodila tudi zavest, da se je treba z novimi oblikami dela približati kupcu, hkrati pa se (kot grosist) uspešno prilagajati maloprodaji, tudi v okviru uresničevanja dogovorjene politike znotraj sozda. Komercialni teden je kot oblika prodaje, ki jo zahteva sedanji zapleten položaj na tržišču, pokazal svoje prednosti in potrdil pravilno odločitev tistih, ki so ga organizirali. Poleg neposrednega prodajnega učinka velja omeniti tudi uspešno urejanje poslovnih spoznanj, celovito predstavitev blagovnega asorti-mana in ureditev poslovnih odnosov za naprej in za nazaj. Zamisli, kakršna je komercialni teden, bodo pomagale iz začaranega kroga.Na posnetku: strokovno vodenje in nazorna predstavitev blaga. Fotoarhiv M-Nanosa V zadnjih letih smo dvakrat na leto organizirali komercialne tedne in na osnovi vsakokratnih izkušenj ter v skladu z našimi mož -nostmi prilagajali obliko in metodo tega dela, upoštevajoč hkrati pobude, ki smo jih vsakokrat dobivali od naših partnerjev. »Kolekcijska« soba ni namenjena le komercialnim tednom, tem -več se v njej odvijajo poslovni sestanki in dogovori ter obiski kup -cev. Za ažurnost razstavljenega blaga skrbijo komercialna služba in vodje skladišč. Letošnji komercialni teden je bil v času med 5. in 9. aprilom. Lahko rečemo, da smo se nanj skrbno in odgovorno pripravili in prej uredili vse potrebno. Ko ocenjujemo dosežene rezultate komercialnega tedna, lahko ugotovimo, da je bil odziv vseh vabljenih zelo velik (preko 700 gostov), vendar pa vseeno nismo v celoti zadovoljni in to predvsem z obiskom predstavnikov iz nekaterih Nanosovih tozdov ter iz nekaterih tozdov in DO iz sestava sozda Mercator. Dobra je bila udeležba iz tozdov Dolomiti, Jelka Ribnica, Trgopromet, Standard in Golovec ter iz M-STP Hrastnik. Izbira blaga je bila, glede na položaj na tržišču, dokaj zadovoljiva. S poslovnimi partnerji smo se še bolje spoznali in se dogovorili o konkretnih oblikah za sodelova- nje v bodoče. V določenih poslovnih enotah tozdov smo s to obliko prodaje v teh dneh dosegli celotni mesečni plan prodaje. Prispevali smo tudi k učinkovitejšemu uresničevanju dogovorjene poslovne politike v sozdu. Ko ugotavljamo uspehe in pomanjkljivosti te naše akcije ne moremo mimo dejstva, da je bil opravljen le del naloge in da je drugi del še pred nami. To se nanaša predvsem na hitro in kakovostno odpremo blaga, ki so ga naši kupci naročili, kar bomo dosegli le z učinkovitejšimi organizacijskimi postopki, na primer z uvedbo druge izmene v nekaterih naših skladiščih, s čimer bi dosegli večjo izkoriščenost vozil, delovnega časa itd. Ista ugotovitev velja za naše delo pri organizaciji podobnih akcij v bodoče. Upoštevati bo treba dosedanje izkušnje in predloge P°' slovnih partnerjev ter doseči boljšo organiziranost in tesnejšo povezavo komercialnih služb na ravnj DO in tudi sozda. Le s takšnin^ konkretnimi oblikami sodelov^ nja bomo dosegli zastavljene ciU in še v večji meri uresničevali vi ^ go, ki jo ima grosist v odnosu ^ maloprodajo. To pa ni odvisno od naše dobre volje in prižig vanj, temveč tudi od v okviru ^ in sozda dogovorjenih in saU1^. pravno sprejetih medsebojnih Nanosove vesti Delo v skladišču prehrane v postojnskem tozdu Grosist je nedvomno eno najnapornejših, saj doseže dnevni promet do 50 ton in več, Pri čemer se je vse doslej opravljalo to delo ročno. Večletna prizadevanja skladiščnih delavcev, da bi vendarle mehanizirali pretovarjanje, so rodila uspeh in kupljen je bil ustrezen viličar. Na sliki vidimo Viktorja Sojerja, dolgoletnega skladiščnega »mačka«, ko demon-strira uporabnost in tehniko dela z viličarjem. Seveda pa Viktor ni mogel obljubiti delavcem tega, kar so nekateri mogoče pričakovali -jim s prihodom mehanizacije ne bo treba več delati. Obratno, Uvedba strojnega razkladanja in nakladanja zahteva bistveno večjo urejenost in ustrezno predpripravo, seveda pa se bistveno zmanjša '■žični napor in doseže večjo učinkovitost dela, kar je danes poglavitni cilj. Sprejeli delovni načrt Franc Čuk - DS S S Delavski svet DO v novem sestavu Na seji delavskega sveta Mercator-Nanosa so se 19. iDarca sestali delegati prejšnjega sklica in delegati, ki so bili izvoljeni na volitvah 11. marca. Delegati prejšnjega sklica so Pregledali realizacijo sklepov zad-Pje seje in obravnavali rezultate Poslovanja v preteklem letu, o če-^er je bila v tem glasilu podana obširna informacija. Novoizvoljeni delegati so potr-oili poročilo centralne volilne komisije in verificirali mandat kandidatov. Za predsednico delavske-sveta je bila izvoljena Adelija Glavaš iz tozda Sadje Koper, za Ojenega namestnika pa Anton Ar-Ko iz tozda Trgovina. Izvoljen je bil nov izvršilni od-,°r delavskega sveta, ki se je že oristituiral. Za predsednika je bil ^Voljen Aleksander Maver iz toz-U Grosist, za njegovega namest-a pa Jakov Žagar iz tozda Op-^krba. j prednja točka dnevnega reda bil sprejem akcijskega progra-a za gospodarjenje in vodenje °slovne politike, ki ga je podal °dpredsednik PO za komercial-, e zadeve, Franc Koščak, dopolni-Pa so ga delegati. M nabavno prodajni politiki je reba posebej spremljati rast obseda prodaje in utrjevanje povezav ed grosistično in maloprodajno režo. Delegati so bili enotnega z Ferija, da ni več mogoče odlašati ^ogovorom o specializaciji grosi- stične dejavnosti v sozdu Mercator, ker je to eden od bistvenih pogojev za povečanje plasmajev blaga tozda Grosist v maloprodajno mrežo Mercatorja. Za izvajanje nabavno prodajne politike so bile dane konkretne zadolžitve in določena odgovornost posameznih nosilcev komercialnega poslovanja. Akcijski program bo objavljen in bo imel veljavo samoupravnega splošnega akta. Organizacijski predpis št. 4, ki so ga sprejeli delegati na tej seji, določa organiziranost in izvajanje komercialne funkcije v delovni organizaciji in bo prav tako objavljen kot samoupravni splošni akt. Delavski svet je določil predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za počitniški dom. S tem sporazumom bi zagotovili sredstva za prvo fazo sa -nacije počitniškega doma v Savudriji, ko bi le uredili nadomestno stanovanje za stranko V nadaljevanju seje so člani delavskega sveta izvolili še delegata v zbor podpisnikov samoupravnega sporazuma za ekonomske odnose s tujino v okviru sozda in določili predlog višine regresa za letni dopust, nagrad ob delovnih jubilejih in ob upokojitvi ter višino regresa za prehrano v breme materialnih stroškov. Z učenci in štipendisti Irena Jurca - TOZD Izbira Prvi vtisi z delovne prakse Postojnski tozd Izbira je bil določen za organiziranje in izvajanje delovne prakse učencev srednje druž-benoslovne ekonomske šole iz Nove Gorice. Iz vrst poslovodskega kadra se je z dopolnilnim izobraževanjem usposobilo šest mentorjev, tistih delavcev tozda, ki s svojo poklicno in družbeno aktivnostjo uveljavljajo humane odnose in imajo smisel za delo z mladimi. Na osnovi izvedbenega programa je bil najprej organiziran uvajalni seminar za vse učence, med katerimi so tudi štipendisti tozda. Strokovni delavci tozda oziroma delovne organizacije so jih seznanili z namenom, časom in načinom izvajanja delovne prakse, s povezavo teorije s prakso ter z zahtevami poklica, za katerega se bodo usposobili. Seznanili so jih tudi z dejavnostjo, organizacijsko obliko tozda, DO in sozda, samoupravno organiziranostjo, uresničevanjem samoupravljanja ter delovanjem družbenopolitičnih organizacij in varstvom pri delu. Naslednjega dne se je prva skupina šestih učencev vključila v delovni proces v prodajalni in se med delovno prakso udeležila sestankov samoupravnih organov tozda, kot je to v programu predvideno. Njihovi prvi vtisi ob zaključku delovne prakse Marija Tomažič: »Delovna praksa je bila prijetno in koristno doživetje, le prehitro je minila.« Vera Barič: »Primerjala sem delo v trgovini s tekstilnim in tehničnim blagom z delom v trgovini z živili. Ugotovila sem, da mi je bolj všeč delo z živili, ker je bolj dinamično, prihaja več kupcev, skratka - več dela in zadovoljstva.« Matjaž Petkovšek: »Brez dela ni prijetno, zato sem si žele! z delovno prakso spoznati čim več novosti, ki so mi potrebne za bodoči poklic. Delovna praksa mi pomeni tudi potrebno in koristno sprostitev. Mentorji so se zelo potrudili.« Suzana Koritnik: »Uvajalni seminar je bil pretežak in na nekaterih področjih težje razumljiv. V prodajalni bi lahko bilo še več konkretnega dela. Menjavanje mentorjev je negativno, ker bi z enim ali največ dvema mentorjema učenci dobili boljši stik, se med seboj bolje spoznali in bolje sodelovali.« Mirjam Simčič: »Po razlagi profesorjev iz šole nisem imela prave predstave, kako naj bi delovna praksa sploh potekala. Ugotavljam, da nisem razočarana in da je bilo prakse še premalo.« Ema Bito: »Bolj me je zanimala prodajalna, kjer je dela več in nam je čas hitro potekal. Spoznali smo za nas precej novih stvari, o katerih smo imeli čisto drugačno predstavo. Ta spoznanja so za naš poklic nujno potrebna.« Vsi, ki smo pri izvajanju proizvodne oziroma delovne prakse kakorkoli sodelovali, lahko ugotovi-' mo, da mladi radi delajo, da so vestni in zavzeti, čeprav se s prakso prvič srečujejo, njihovi vtisi in mnenja pa nam bodo v prihodnje v pomoč pri iskanju boljših rešitev. Učenci na delovni praksi so prvega dne spoznali naše organizacijsko, gospodarsko,samoupravno in tudi družbenopolitično življenje in delo. Njihovi zvedavi pogledi so pričali o tem, da je ta prvi stik s samoupravno gospodarskim mehanizmom težko razumeti in dojeti. Iz njihovih vprašanj se jasno odraža spoznanje, da se bodo morali še veliko učiti in marljivo slediti tistemu, kar dajeta šolsko usposabljanje in delovna praksa. Spoznavanje posebnosti znanj, ki jih zahteva prodajalna kozmetike, načina strežbe in odnosa do strank ter njihovih želja in potreb je bilo za učence tisto, česar knjiga ne more dati. Pozornost, s katero učenki spremljata razlago naše sodelavke, Milke Frank, je dokaz o njuni ukaželjnosti. Fotoarhiv M-Nanosa ta*ličn naše gradbene skupine je raznoliko, saj so vanjo vključer naloep ®troke - zidarji, pleskarji, mizarji in električaji. Delovr ■hOfa* h?. . ^eyaj° svoje posebnosti pri vseh profilih in urejenost del ^ovn * prilaS°jena tem zahtevam. Verjetno je še najlažje uredi skorai e P°goje pleskarjem, ki razen orodja in barv ne potrebujej SvojeJd,esar.drugega, povsem drugače pa je npr. z mizarji, ki z ?tr°je P®*0 nujno potrebujejo veliko delavnico, sodobne mizarsk ie vi,}«!1. Ustrezno skladišče za les. Na zapoznelem zimskem posnetk ^■"ažiie *’ **a. z.a m*zarje tega še nismo uredili. Njihovo delo teče ae ustr„m Prizidku, kjer delovni, sanitarni in varnostni pogoji splo te zaJ°- Ker so naši mizarji sposobni in prizadevni, je škoda, d UPati iv3 Predpogoja še nismo uredili. Začeli smo z investicijo i !la b0^0 v tem letu že pod novo streho. Ko smo sestavlja j a.na^e gradbene skupine za leto 1982, smo bili soočeni >os J*1’ aa i* sicer nujno treba dvigniti produktivnost in izboljšal ^0Vne° |n delovnega časa, vendar pa je treba tudi uredil P°goje in zagotoviti primernejše osebne dohodke. Akcija NNfrTP 82 Dordevič Dušan — DS Manj krvavega davka in ognjenih zubljev Letošnja akcija NNNP bo v znaku preventive v cestnem prometu in požarne varnosti. Vsi vemo, kolikšen je davek prometnih nezgod in kolikšna je gmotna škoda, ki jo povzročijo požari. Zamisliti se moramo, kako se sami preventivno vključujemo v varnostno kulturo na tem področju. V večini primerov je za nesrečo kriv človek - njegova malomarnost, neodgovornost in nepoznavanje varnostnih predpisov, zato mora biti slehernemu delavcu skrb za večjo požarno varnost in zaščito družbenega premoženja stalna naloga. Neposredni nosilec načrtovanja so delavski sveti, komiteji za splošni ljudski odpor (SLO) in družbena samozaščita (DS) ter drugi organi upravljanja. Posvetiti se bo treba seznanjanju, vzgoji in izobraževanju delavcev na tem področju. Zavedati se moramo, da smo dolžni posvetiti enako skrb premoženju, ki ga imamo in s katerim upravljamo na delovnem mestu, kot jo posvečamo svojemu premoženju doma. Manj krvavega davka, ki ga povzročajo cestne nezgode in čim manj ognjenih zubljev - to mora biti vodilo nas vseh. Akcija NNNP ne sme ostati na papirju. Vse družbenopolitične or- ganizacije, samoupravni organi, komiteji za SLO in DS ter sleherni delavec morajo dati prispevek k uspešnosti te vsakoletne množične akcije. Ce smo pomen in odgovornost za varnost naših življenj, za varnost našega dela in za varnost naše celotne samoupravne družbene skupnosti pravilno dojeli, potem moramo vedeti, da se je za takšno nalogo potrebno najprej usposobiti in nato z dograjevanjem znanja in prizadevanj doseči uresničitev zastavljenih ciljev. Nanosove vesti Nanosove vesti M-Nanos bo gostitelj Tomaž Vrhovec - TOZD Grosist Peta mercatoriada je pred vrati V prejšnji številki našega glasila je bil objavljen razpis za V. letno mercatoriado. Tokrat objavljamo fotografije športnega parka v Postojni, kjer bo osrednje tekmovanje. Športni park Postojna je zagotovo eden najlepših in najsodobnejših v Sloveniji. Leži sredi mesta, v neposredni bližini gostinskih objektov in Postojnske jame. Obsega 5 hektarjev tekmovalnih in rekreacijskih površin. Namenjen je telesnokultumim aktivnostim občanov, posebej pa še osnovnošolski in srednješolski mladini ter športnim društvom. Urejenost objektov omogoča izvedbo vseh vrst aktivnosti in drugih športnih tekmovanj ter večje kulturne in druge manifestacije. Športni park je bil zgrajen s prostovoljnim delom občanov, posebej pa velja poudariti delež mladine in JLA. Sredstva so bila zagotovljena z namensko prispevno stopnjo in ob veliki podpori družbenega dela občine Postojna. Pokrovitelj letne mercatoriade, Mercator-Nanos, je prepričan, da bodo na takšnem objektu naše športne igre zadovoljivo in uspešno izvedene. Želimo, da bi se mercatoriade udeležili vsi kolektivi Mercatorja in da na ta dan pridejo v Postojno ne le tekmovalci, ampak tudi drugi sodelavci. Ogled mercatoriade, združen z ogledom Postojnske jame, bo nedvomno zanimiv tudi za širše kolektive. S tem bo naša mercatoriada postala res množična. Športni park v Postojni je eden najlepših v Sloveniji. Foto: Igor Kafol Trgovec Jaka Pravnik svetuje Kakšni so zakoniti pogoji za odpoved stanovanjske pogodbe za stanovanje, ki ga je delavec dobil od organizacije združenega dela? Za stanovanja, ki jih delavci dobijo od organizacije združenega dela, kjer so v delovnem razmerju, velja določena vezanost stanovanjske pravice na opravljena dela v organizaciji združenega dela. Delavcu je moč odpovedati stanovanjsko pogodbo le iz tako imenovanih »krivdnih razlogov«, ti pa so: - če delavcu preneha delovno razmerje po lastni izjavi oziroma po odpovedi; - če delavcu preneha delovno razmerje zaradi obsodbe za kaznivo dejanje za dalj kot šest mesecev; - če delavcu preneha delovno razmerje zaradi hujše kršitve delovne obveznosti po disciplinski odločbi. Nadaljnji pogoj, ki mora biti izpolnjen, je ta, da lahko stanodajalec odpove stanovanjsko pogodbo le v treh mesecih po prenehanju lastnosti delavca v združenem delu. Če organizacija združenega dela ta rok zamudi, s tem izgubi možnost odpovedi. Poudariti je treba, da kljub prej naštetim krivdnim razlogom delavcu ni moč odpovedati stanovanjske pogodbe, če je dopolnil deset let delovne dobe, od tega neprekinjenih pet let pri stanodajalcu. Stanovanjsko pogodbo je moč odpovedati le po sodni poti. Kdaj delavec pridobi pravico do letnega dopusta? Delavec ima pravico do letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ga delavci določijo v pravilniku o delovnih razmerjih. Ta čas pa nikakor ne more biti daljši kot šest mesecev, lahko pa je krajši. Delavec, ki v koledarskem letu ne izpolni pogoj nepretrganega dela 6 mesecev ima pravico do letnega dopusta v sorazmerju s časom, prebitim na delu. V tem primeru se število dni dopusta, ki bi jih delavec imel, če bi izpolnil pogoj šestih mesecev nepretrganega dela, deli z 12 in pomnoži s številom mesecev, ki jih je delavec prebil na delu. Letni dopust traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni v koledarskem letu. Dolžina dopusta je odvisna od pogojev, ki jih predpisuje pravilnik o delovnih razmerjih. Ti pogoji so delovna doba, teža in zahtevnost dela, socialne in zdravstvene razmere in drugo. Izjemoma lahko dopust traja največ 35 delovnih dni in to za tiste delavce, ki so v tekočem letu dopolnili 50 let starosti in za delavce, ki imajo priznan status invalidne osebe in najmanj 60-odstotne telesne okvare. Delavec mora letni dopust izrabiti nepretrgano, lahko pa se v pravilniku določi, da se dopust izrabi v dveh ali več delih, s tem, da mora en del dopusta trajati nepretrgoma najmanj 12 delovnih dni. Letni dopust je treba izrabiti do konca koledarskega leta. Če delavec nastopi dopust ob koncu leta, ga lahko nepretrgoma nadaljuje v naslednjem koledarskem letu. Kori in Venci Kori: Kaj pa tuhtaš Vene? Nekam zaskrbljen se mi zdiš? Venci: Ne vem ali naj dam plačo na knjižico ali naj odprem tekoči račun? Kori: Pri čem pa je več denarja? Venci: Denarja je enako - gre samo za finte, ki so lahko zelo uporabne. Kori: Ne bodi skrivnosten in mi povej, za kakšne finte gre in kaj je to tekoči račun? Venci: Pri knjižici lahko dvigneš toliko, kolikor imaš denarja, pri tekočem računu pa je drugače. Določene ugodnosti ti nudi banka, nekaj ugodnosti ti nudi prodajalec, nekaj pa si jih moraš vzeti sam - brez tega ne gre. Kori: Zdaj vem pa toliko kot prej! Venci: Če imaš čekovno knjižico, si kot Amerikanec: banka ti plačuje račune; če kupiš pri »pravem« prodajalcu, pride račun šele čez nekaj mesecev; če ti zmanjka denarja, ti tudi banka dovoli, da greš lahko malce v minus, če pa si odločen mož, boš kupil kar potrebuješ, tudi če nimaš več denarja na računu. Seveda tisti iz Sarajeva pretiravajo. Ne smeš kupiti avta, če nimaš denarja, saj ga ne boš mogel voziti, ko boš v zaporu. Kori: In kaj moraš narediti, da ti banka vse to verjame? Venci: Najprej moraš nekaj vložiti in določeno vsoto privarčevati. Kori: Mi je že jasno! Zame to torej ne pride v poštev! Nanosove vesti Nanosov vestnik, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik priloge Franc Glažar (telefon: (067) 21-441) - Tisk ČGP Delo - Naklada 12.000 izvodov Nekoliko zapoznelo sta bila na slovesnosti v Strunjanu izročen* priznanje in zahvala za 30-letno delo v kolektivu M-Nanosa Gabrijelu Hreščaku, poslovodji pri tozdu Indus. Navdušeno ploskanje, ki j« spremljalo podelitev, je pričalo, da se vsi zavedamo velikih uspehov v teh 30 letih in da so slavljenci kot pionirji razvoja M-Nanosa k tem*1 največ prispevali. Fotoarhiv M-Nanosa Kako in koliko smo res gospodarni nam kaže tudi slika našega okolja. Urejenost skladišča in rampe, videz kamin* nov, urejenost parkiranja in podobno, daje sliko uspešnosti našega dela. Da bi tudi na zunaj popravili, kar se popraviti da, smo organizirali urejevalno akcijo. Toda, kot vedno: eni da, drugi zelo težko, tretji pa sploh ne! Izkazali so se sodelavci iz skladišča prehrane, bistveno manj naši mehaniki, naši delavci iz tehničnega skladišča pa kot da niso člani tega kolektiva. Na sliki: nakladalna rampa je dobila bistveno drugačen videz, pri čemer je v tem okolju zagotovljena tudi bistveno večja tehnična in požarna varnost. Fotoarhiv M Nanosa. Mercator v Posavju Obvezno združevanje denarja za razvoj in pospeševanje kmetijstva Jožica Bizjak — M-Kmetijski kombinat Sevnica Krški mladi zadružniki organizirali tekmovanje Marija Zivič — M-Agrokombinat Krško Če želimo pridelati Tudi znanje je orodje več hrane doma mladih kmetovalcev Živimo v času, ko moramo sami pridelati čimveč hrane, tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji. Zato morajo kmetijske organizacije skupaj z občinami izpolniti dogovorjene naloge, določene v letnih in srednjeročnih planih. To pa se bo dalo narediti le z dovolj sredstvi, vračljivimi in nevračljivimi. Občina Sevnica in M-Kmetijski kombinat Sevnica sta se razmero • fna zgodaj odločila, da začneta sistematično reševati težave v kmetijstvu in leta 1979 je bila zato ustanovljen SIS za pospeševanje kmetijstva v občini Sevnica. Samoupravni sporazum o ustanovitvi si-sa je podpisalo 21 proizvodnih in neproizvodnih tozdov. Podpisniki sporazuma so prispevali v sklad 0,3 odstotka od čistega dohodka, družbeno politične skupnosti pa niso imele te pristojnosti, da bi sprejele odlok, ki bi zavezoval vse delovne organizacije, da prispeva -sredstva v sklad za pospeševanje kmetijstva. Zbrani denar je šel ^ pospeševanje živinoreje z doma Pridelano krmo, za družbeno organizirano poljedeljsko proizvodnjo, za kmetijsko pospeševalno službo, za pospeševanje ribogojstva in ribolova, za nadomestila dela obresti pri kreditih hranilno kreditne službe, za pospeševanje kmetijske proizvodnje na hribovitih področjih itd. Zbrana sredstva niso bila visoka, finančni plan pa ni zagotavljal rednega dohodka, zato ni bilo mogoče na taki podlagi primemo na -drtovati in izpolnjevati nalog. Nov zakon o zagotavljanju in Usmerjanju sredstev za intervenci-je v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985, ki je bil sprejet v Sloveniji januarja 1982, prinaša možnost in hkrati tudi obveznost, da riovensko kmetijstvo pridobi novih 18.000 ha zemljišč. Zakon daje občinam možnost, da z odloki odločajo o zbiranju sredstev za izpolnitev dogovorjenih nalog na svojem območju. Skupščina občine Sevnica je na Seji zbora združenega dela februarja letos sprejela odlok o za- Foto Kanci jan Hvastija gotavljanju in usmerjanju sredstev in intervencij v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985. Na podlagi tega odloka se zbirajo sredstva iz brutto osebnih dohodkov (0,3 %) vseh zaposlenih v ob či -ni, kar naj bi v letošnjem letu zneslo 3.883.000 din. V sis za pospeševanje kmetijstva pritekajo sredstva tudi od katastrskega dohodka kmetov po 1-odstotni stopnji in iz republike. Skupaj se bo tako letos nabralo 4.513.000 din za izdelavo razvojno naložbenih programov kmetij, za sofinanciranje načrtov za ureditev preusmerjenih kmetij, za regresiranje obrestne mere, za regrese kmetom za nakup repromateriala, plemenske živine itd. Za uresničitev teh načrtov bo skrbela pospeševalna služba M-Kmetijskega kombinata Sevnica pri TOK Kooperacija. Aktiv mladih zadružnikov TOK Kmetij stvo-trgo-vina-storitve pri M-Agrokombinatu Krško je bil pod pokroviteljstvom IS skupščine občine Krško organizator devetega tekmovanja »Mladi in kmetijstvo« za mlade zadružnike kmetijskih organizacij z Dolenjske. Tekmovanje je bilo v soboto, 20. marca 1982 v veliki dvorani delavskega doma Edvard Kardelj v Krškem. Izbirnega tekmovanja, na katerem si je najboljša ekipa pridobila pravico udeležbe na republiškem tekmovanju, so se udeležili mladi zadružniki iz Trebnjega, Novega mesta tekmovalci KZ Krka in Kmetijskega šolskega centra), Metlike, Črnomlja, Sevnica, Krškega in Brežic. Program je bil zahteven, saj so morali mladi kmetje-tekmovalci odgovarjati na vprašanja iz vseh kmetijskih panog, dodatno pa še iz kmetijske zakonodaje in družbenopolitične prakse. Na velikem odru smo videli osem moštev, veliko ploščo, na kateri so sproti označevali pravilne in nepravilne odgovore, ter tekmovalno komisijo. Dogajanje je popestrila domača kmečka tam- buraška skupina iz Libne pri Krškem s pevcem Vasjo Matjanom. Največ pravilnih odgovorov je imelo tričlansko moštvo mladih zadružnikov iz kmetijske zadruge Krka Novo mesto, drugo mesto si je priborila domača ekipa mladih zadružnikov M-Agrokombinata Krško, TOK Kooperacija, tretji so bili mladi iz KZ Metlika. Visoko lahko ocenimo znanje, ki so ga mladi pokazali s pravilnimi odgovori o kmetijstvu, predvsem o poljedeljstvu in živinoreji. Najboljši so dobili spominska priznanja, vsi pa še praktična darila. Zaključek prireditve z večerjo in družabnim programom je bil v sosednjem Mercatorjevem hotelu Sremič. Kmečke ženske spet na dveh prireditvah barija Zivič — M-Agrokombinat Krško Štiri pomembna priznanja za domače jedi Aktiv kmečkih žena pri TOK M-Agrokombinat f^rško, v katerega je včlanjenih blizu 500 žensk, je bil ^di v prvih mesecih letos precej delaven. Kmečke 2:erie smo dosedaj organizirale že tri strokovna in ?Plošno izobraževalna predavanja, ki so bila zelo do-^ro obiskana. Dan žena smo proslavile s kulturno družabno prireditvijo, sodelovale pa smo tudi na kulinarični razstavi ob prazniku dolenjskih vin v Čatežu Pri Brežicah. vile mesne jedi, vino, gore peciva, potic in dobrega domačega kruha. Večinoma same, brez moških in mož, smo kramljale in se brezskrbno vrtele pozno v noč. Krški aktiv kmečkih žena je sodeloval tudi na kulinarični razstavi ob prazniku in razstavi vina 12. marca v Čatežu pri Brežicah, ki ga prirejajo vsako leto, enkrat na Bizeljskem, drugič v Brežicah oziro- ma Čatežu, potem pa v krški občini, običajno v Kostanjevici. Pridobile smo si že precej izkušenj, zato ni naključje, da nam je ocenjevalna komisija kljub precejšnjemu številu sodelujočih prisodila dve zlati in dve srebrni priznanji. Za tovrstno kulinariko so značilna pristna, kmečka, večinoma že pozabljena, toda dobra jedila. da zapored smo prazn Q ^ žena. Pod streho velike ovne šole v Leskovci kivfk?m se ie zbralo veliko 1 ori Zena- Ob tej priložnost krv?^avile razstavo sta ^ očkih ročnih del, ki smo; sl^0vale »Iz starih skrinj« 450 različnimi izdelki do /^neižih materialov, od ] tud eSa’ S° °kisk:ovatei obču dir/u66 nac* st° lot starih časa .°trebno je bilo mnogo stali taVPOtipežljivosti, da s m podobni izdelki. Pr PričeTn°Vanie clneva žena smo kafer1 S kulturnim programom, v Vali 30 mecl ostalimi sodelo-'ktivav' osnovnošolci in članice Pa jP krnečkih žena, večerne ure Tvidi Popestrila glasbena skupina. s° se Za P°d zob ni manjkalo, saj zenske dogovorile in pripra- Foto Kancijan Hvastija Načrti letošnje kooperacij ske proizvodnje Alojz Pirc — M-Agrokombinat Krško Drage naložbe in visoka posojila Plan delovne enote Kooperacija v sestavi povečane temeljne organizacije Kmetij stvo-trgovi-na-storitve za leto 1982 predvideva velike naložbe, v vrednosti preko 47 milijonov dinarjev. V tem znesku naj bi bilo 24,5 milijonov kreditnega denarja. Delovno in organizacijsko so naložbe velika in zahtevna naloga, glede na potrebe pa nujne in še vedno majhne, saj je v zasebni lasti več kot 90 odstotkov kmetijskih zemljišč, za katera je značilna zaostala tehnika proizvodnje. V govedoreji načrtujemo povečanje in posodobitev proizvodnje na 20 kmetijah, z novo prašičerej-sko proizvodnjo se bodo ukvarjali na 16 kmetijah, na treh pa so se odločili rediti ovce. Tako bomo pridobili 286 stojišč za govedo, 480 za ovce in blizu 2500 stojišč za različne kategorije prašičev. Na sed -mih kmetijah nameravajo zasaditi novih sedem hektarov jablan s po -vsem sodobno in naj intenzivnejšo tehnologijo. Naprava novih vinogradov je močno nazadovala zaradi več zaporednih slabih letin, ki so jih povzročile neugodne vremenske razmere. Za vse je prema • lo zasebnega in bančnega denarja zaradi visokih podražitev. Za primer naj omenimo, da so bili stroški naprave enega hektara nasada jablan leta 1979 260.000 din, po planu za leto 1982 pa je za tako delo potrebnih že 800.000 din. Poleg naložb ima Temeljna organizacija kooperantov tudi zahtevne naloge pri organiziranju pogodbene poljedelske, živinorejske in druge proizvodnje, ki dajejo malo zaslužka za plačilo dela strokovnjakov in organizatorjev. Poleg visokih cen so pogoste težave in problemi tudi pri nabavljanju različnega materiala, zato bo tudi v bodoče nujna in potrebna skrb ^se družbe. Ne sme nam namreč biti vseeno, kako in v kakšnih ra -zmerah pridobivamo meso in vsakdanji kruh. Mercator v Posavju Mercator v SV Sloveniji Pogovor s predsednico konference OO ZS MIP Kristina Antolič — M — Izbira Panonija Pred velikimi nalogami Vodstva osnovnih organizacij ZS tozdov in konference so izvoljena in programske usmeritve sprejete, zato je treba začeti z njihovo realizacijo. Izvrševanje v osnovnih organizacijah zadanih nalog koordinira in usklajuje konferenca. Prav zato sem poprosila novo izvoljeno predsednico konference, Alenko Kolarič, za kratek razgovor. Ob sprejemu funkcije predsednice konference OOZS M - Izbire Panonije si prevzela odgovorno nalogo. Kaj pri tem čutiš? Zavedam se velike odgovornosti; obsežnemu delu in aktivnosti ne bom kos, če ne bo pomoči vodstvenih delavcev in vseh članov sindikata naše delovne organizacije. Kako načrtuješ delo, da ne bo čutiti neaktivnosti oziroma nesodelovanja? - Načrtujem tesnejše sodelovanje s predsedniki OO ZS, uresničitev sklepa o izvedbi rednih mesečnih posvetov s predsedniki ter sprotno reševanje nastajajočih problemov in nalog iz sprejetih programov. Kako se bodo osnovne organizacije in konference vključile v predkongresne razprave sindikatov? Po istem načelu, kot je bilo pripravljeno za 3. konferenco slovenskih sindikatov, s tem, da bo gradivo poslano v vse poslovne enote, poverjeniki sindikalnih skupin pa bodo prevzeli nalogo za izvedbo razprav. Kako načrtuješ sodelovanje z drugimi OOZS v delovnih organizacijah severovzhodne Slovenije? Alenka Kolarič, predsednica konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Mercator-Izbire Panonije. V mesecu maju načrtujemo srečanje vseh predsednikov OO ZS in ZSMS delovnih organizacij severovzhodne Slovenije, ki bi naj bilo v Ptuju, torej pri nas. Na tem srečanju bi izmenjali izkušnje o delu v sindikalnih in mladinskih organizacijah, pa tudi o težavah, ki jih nikjer ne manjka. Vsekakor je prav, da sodelujemo tudi na družbenopolitičnem področju in ne samo na poslovnem. Letos je desetletnica sodelovanja z OO ZS Elektroporcelana iz Arandželovca. Kdaj predvidevaš srečanje? Pobrateni kolektiv bomo obiskali v mesecu maju, o poteku obiska pa ne morem reči ničesar, ker po dogovoru iz prejšnjih let gostitelj poskrbi za vse. Simultanka svetovnega prvaka Anatolija Karpova v Narodnem domu v Ptuju. Šahovsko društvo MIP Kristina Antolič — M — Izbira Panonija Na belih in črnih poljih Šahovsko društvo MIP šteje 65 članov, od tega 32 članov, 10 mladincev, 15 pionirjev, 2 članici, 2 mladinki in 4 pionirke. To so šahisti iz različnih delovnih organizacij in ustanov. Z delovno organizacijo MIP ima društvo sklenjeno dolgoročno pogodbo. Šahovsko društvo ob izteku vsakega tekočega leta pošlje naši delovni organizaciji poročilo o opravljenem delu. Dotacija, ki jo dobiva, ni velika - glede na uspe- he, ki jih društvo dosega, bi lahko celo rekli, da je skromna. Izredne uspehe so dosegli posamezniki na individualnih turnirjih. Polajžer je osvojil naslov mojstra, ekipa pa je osvojila 5. mesto v H. zvezni ligi. K temu sodi tudi izreden uspeh dopisne šahovske ekipe z osvojitvijo 1. in 2. mesta. Člani društva so v preteklem letu sodelovali na občinskih, regijskih, republiških, državnih in mednarodnih turnirjih, mladinci pa celo na svetovnem mladinskem prvenstvu v Gradcu, kjer je Polajžer na 4. deski odsegel v šestih partijah 4 in pol točke. Ženska ekipa je na 25. republiškem prvenstvu za Titov pokal v šahu zasedla drugo mesto. V tri četrtfinalu svetovnega prvenstva v dopisnem šahu za posameznike zelo uspešno nastopa Bohar, ki ima velike možnosti za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Trije člani društva so že novi republiški sodniki. Na vseh prvenstvih dobro nastopa tudi pionirska ekipa. Delavci delovne organizacije, katere ime nosi šahovsko društvo, želimo šahistom obilo sreče in uspehov pri njihovem delu. Boris Žohar: Ob svitu (olje na platnu, 1981) Samostojna razstava samorastnika Borisa Žoharja ------------- Kristina Antolič - M-Izbira Panonija Utrip vasi na platnih V razstavnem prostoru Dušana Kvedra v Ptuju je svoja dela razstavljal slikar samouk, delavec M-Izbire Panonije, Boris Žohar. Razstava je bila odprta v času od 25. marca do 4. aprila. To je bila že njegova peta samostojna razstava in četrta v Ptuju. Boris razstavlja svoja dela že od 1974 leta. Udeležil se je likovnih taborov v Trebnjem leta 1979, 80 in 81. Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem ima v svoji zbirki tudi njegova dela. Sodeloval je še na razstavah v Lendavi, Beliščih, Velenju, Celju, Kranju, Domžalah, Zagrebu in Ljubljani. Največ slik je ustvaril leta 1981 in sicer 15, leto pred tem pa eno manj. To pot je Boris predstavil 54 svojih del, ki so nastala v zadnjih sedmih letih, predvsem kurente s svojo demonsko pojavo, njegov najbolj priljubljen motiv. V okolici Ptuja je ohranjenih veliko običajev iz preteklosti in prav kurent mu daje velike izrazne možnosti, obenem pa je tudi moč opaziti, kako je slikarja prevzela kurentova nadresničnost. Borisove slike nastajajo počasi, nam je zaupal. Upodobil je mnoge dogodke, ki ponazarjajo življenje na vasi: veselice, požar, sedmino, koline itd. Liki njegovih slik so ujeti v trenutku gibanja, v prikazu izrazite ustavitve časa. Po obisku razstave smo še za hip postali pred knjigo obiskov. Dovolili smo si jo prelistati. Pohvalam in željam smo se pridružili tudi mi. »Še veliko uspeha, Boris!« Aktivneje v mladinski organizaciji? Alenka Kolarič — M - IP, TOZD Veleprodaja Večni problem — nezanimanje Na pobudo predsedstva OK ZSMS Ptuj so se 2. aprila zbrali mladi tozda Veleprodaja, da spregovorijo o svojem delovanju, nalogah in problemih. V tozdu Veleprodaja združuje delo in sredstva 301 delavec, kar 60 pa je mladincev, zato bi morali čutiti aktivnost mladih, vendar žal ni tako. Ob ugotovitvah, da imajo vse pogoje - od strokovne pomoči vo -dilnih in vodstvenih delavcev do ustrezne literature in prostora - se srečujemo s problemom nezani- manja mladih za delo v organizaci -ji. Udeležba na sestankih je slaba mnogokrat zaradi nesklepčnosti sestanka sploh ni moč opraviti. Ocena vključevanja mladih v sa- moupravne organe je povsem drugačna. Udeležba je zadovoljiva, delovanje v delavskih svetih tozda in delovne organizacije ter v komi -sijah in organih pa je aktivno in plodno. Na sestanke in seje prihajajo z oblikovanimi mnenji in predlogi baze, v kateri delujejo. Ocenili smo aktivnost in vlogo mladih komunistov, saj je v OO ZK tozda od 32 članov kar 11 mladincev, katerih delo bi se moralo zrcaliti prav v mladinski organizaciji. Mladi so spregovorih tudi o aktivnostih na področju športa, kulture in mladinskega prostovoljnega dela. Tarejo jih tudi problemi, zato so se na sestanku dogovorili, da bodo v bodoče izpopolnili metode delovanja, izvrševali naloge, ki so si jih zadali v prorgramu dela in k uresničevanju pritegnili kar največ mladincev. »Ena lastovka še ne naredi pomladi,« so rekli, »le združeni in organizirani jo bomo! Dogovor mladih v Gornji Radgoni Jože Makovec — M — Sloga Potreba po povezovanju mladib znotraj Mercatorja V začetku tega meseca se je v naši delovni organizaciji sestala osnovna organizacija ZSMS. Na sestanku smo več časa posvetili problematiki gospodarjenja in izvajanja sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Ocenili smo, da smo mladi v preteklosti tej problematiki posvečali premalo pozornosti. Precej več bi lahko naredili za zmanjševanje stroškov poslovanja in boljšo ponudbo blaga. Naše delo, ki je bilo doslej bolj operativno naravnano, moramo v bodoče dopolniti z vsebinskim delom; bolj odločno moramo poseči v razreševanje družbenoekonomskih problemov. Zelo ugodno smo ocenili priprave in izvedbo volitev v mesecu marcu. Vsi volilni upravičenci so opravili svojo dolžnost. V okviru OK ZSMS Gornja Radgona so že stekle priprave na mladinsko prostovoljno delo. Dogovorili smo se, da bomo tudi mi izbrali nekaj brigadirjev, ki se bodo udeležili mladinskih delovnih akcij na občinski, republiški in zvezni ravni, pred tem pa bomo organizirali lokalno mladinsko delovno akcijo. V prostoru stare uprave je več osnovnih sredstev, ki so bila odpisana že pred leti in danes nimajo uporabne vrednosti, zaradi česar so samo v napoto. Odpadle kovinske dele bomo na domači delovni akciji zbrali in jih prodali Dinosu-Denar bomo namenili za delo osnovne organizacije ZSMS. Hkrati smo se dogovorili, da bomo bolj skrbno zbirali papirnat0 embalažo in jo prodajali. Za štafeto mladosti, ki bo v naših krajih ob koncu meseca aprila, bomo pri; pravili svečan sprejem in kulturni spored. V mesecu mladosti bomo v okviru delovne organizacije pri' redili športna srečanja, ki bodo hkrati priprava na bližajočo s® mercatoriado. Na sestanku je bi sprejet predlog, da moramo bo! sodelovati z osnovnimi organiza' cijami ZSM iz ostalih delovnih o ganizacij Mercatorja. To bi bi posebej koristno za izmenjavo i kušenj, mnenj in oblik dela m dih v združenem delu. Upamo, ^ bomo v prihodnje na tem podr0 ^ ju uspešni. Poleg načrtov, — : v, imamo sami, se bomo vključil1 programe dela ostalih družb®0 političnih organizacij v naši d®1 ni organizaciji. Parmska kuhinja i giorni deiia ( urina parmi"iana dnevi parmske kuhinje jedilni list H m ■ ■ MorCBtor Hot0lt - Gostinstvo n sub o L/ublpna SlObtniin-jtlglKrtODUtl Turistična poslovna skupnost >n delovna organizacija M-Hoteli gostinstvo sta v počastitev 9. kongresa ZKS in tedna mednaro-^oega sodelovanja Alpe-Adria Pripravili poizkušnjo izbranih jedi iz prijateljskega italijanske- ga mesta Parme. Od 22. marca pa vse do 17. aprila je priznani kulinarični strokovnjak Giancarlo večer za večerom pripravljal nadvse okusne sortelle, anoline, lasagne in še kup drugih slastnih specialitet iz Parme in okolice, ki je predvsem znana po v kuhinji nepogrešljivem siru parzmezanu. Na posnetku sta Sašo Žabjek, direktor delovne organizacije M-Hoteli gostinstvo, in Giancarlo v prisrčnem razgovoru.Besedilo in foto Matjaž Marinček Na minulem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani je imel svoj razstavni prostor tudi naš Contal. Gneča okrog glasbenih centrov in stolpov je bila nepopisna. Seveda: vabila je kakovostna elektronika z dobro reprodukcijo in - nizka cena. Težko bi bilo reči, koliko zanimanja je bilo zanjo, vendar vsekakor več kot veliko in prodaja je stekla... Da, stekla je v enajstem na-stropju stolpnice v Plavi laguni, kjer ima Contal svoje prostore. Prodajalno? Ne, le utesnjeno pisarno, ki je, hočeš nočeš, morala postati »zasilna prodajalna«. Gneče je vsak dan več in tako je neznosno delati. Lastne prodajal- ne pa nimajo. Pravijo, da že od lani zaman trkajo na različna vrata, se pogovarjajo o lokalu, ki naj bi bil namenjen prodaji zabavne elektronike, pa nič iz tega. Kupci čakajo pred vrati pisarne, informacije jim daje celo vratarica, deli prospekte... Medtem zvonijo tudi telefoni, prihajajo naročila, radovedneži bi si radi vse skupaj tudi ogledali. Kje in kdaj? V Mercatorju zaenkrat še ne. Treba bo najti drugo rešitev: zabavno elektroniko naj bi prodajal v »ta pravi štacuni« nekdo tretji. Škoda! Besedilo M. Bitenc, foto M. Marinček Tekmovanje v kegljanju v okviru TPS Janez Meglen - M-HG, TOZD Ilirija Ekipno odlični Turistična poslovna skupnost Ljubljana je 23. nrarca na kegljišču Slovana na Kodeljevem organizirala tekmovanje v kegljanju, ki se ga je udeležilo 21 boških in 9 ženskih ekip. Iz Mercatorja sta se tekmovanja Udeležili ekipi dveh hotelov in sicer moška in ženska ekipa iz hotela Ilirija ter ženska ekipa iz hotela Sremič Krško. Ekipe so dosegle zelo dobre rezultate, saj je bila ženska ekipa iz hotela Sremič prva, iz Ilirije pa druga. Tudi mo- ška ekipa iz Ilirije je dosegla izreden uspeh, saj je zasedla drugo mesto. Med posameznicami je bila Alojzija Škafar (Sremič Krško) prva, Nafa Avdič (Ilirija) pa druga. Pri moških sta se med najboljših deset uvrstila Janez Meglen (5. mesto) in Franc Škripec (7. mesto). Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano. Iz števila nastopajočih ekip je moč sklepati, da se tudi gostinci (kljub napornemu delu stoje, obilici hoje, neurejenemu delovnemu času ipd.) radi ukvarjajo s športom. Za doseganje dobrih rezultatov pa je treba žrtvovati nekoliko prostega časa za redne treninge. Teh se nas iz tozda Ilirije vsak torek udeleži preko 20. Poleg šaha in nogometa je v našem tozdu kegljanje najbolj priljubljeno. Dvakrat drugo mesto: moška in ženska kegljaška ekipa tozda Ilirija. Foto Matjaž Marinček Celotni prihodek, porabljena sredstva, dohodek, bruto OD, sklad skupne porabe in akumulacija v letih 1979, 1980 in 1981 v SOZD Mercator v mio din 24000 22000 20000 18000 16000 14000 12000 10000 8000 6000 4000 2000 LEGENDA Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Bruto OD Sklad skupne porabe -' | Akumulacija v mio din 28000 26000 24000 22000 20000 18000 16000 14000 12000 10000 8000 6000 4000 2000 LEGENDA il Celotni 1 prihode prihodek Porabljena sredstva Dohodek Bruto OD Sklad skupne porabe £:a:^:v:: Akumulacija i ■ L f 1 L*. v mio din 26000 24000 22000 20000 18000 16000 14000 12000 10000- 8000 6000 4000 2000 + LEGENDA Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Bruto OD Sklad skupne porabe Akumulacija •; ^elah _ Podatkov v grafičnih ta-*• kot hit>8’1In VPoraI,n'k°m slu-^rjavn PriP°inoček za pri-|0|'odnim??^,kov z enakimi ali »?• obooi,JD- Nekateri delavci f^bihVJ^u na številke v ra- garderobni in sanitarni prosto » meri 63 m3, veljal pa je 3 milijo^ dinarjev. Prebivalcem mladeg naselja so na voljo sadje, zelebJ -va, mlečni in delikatesni izd®. „ ter kruh in pijača. O tem, težko so to prodajalno pri®aK j, vali, priča vrsta, ki celo otvo tveno dopoldne ni pojenjala- Besedilo in foto Matjaž Marib^6 Mile Bitenc AVTOM. StM&OL UPANJE] bfjAVZ MESTO OREL C/C OTOM Mercator Turist Mercator Turist Mercator Turist Mercator Turist •3LNAM*/-r PLEMIČ ETUI fUM.ENA oe> — CUNJA CLOVEk. /OO Al' k.niXAblK.O SB.S -TAVILA IM ftJSALAi MAIA UOC.LvAR. n n ••••• ••••• ••••• • •••••• ••• •• vet • • •• • •••• •• •••••••••• • • ••• • •• ••••• •••••••••• •• •••• •• •• •• • • • ••• ••••• • Ogledalo stanovanja: čiste sanitarije Dostikrat pravimo, da so čiste sanitarije ogledalo stanovanja. V tem prostoru je higiena še kako pomembna in samo voda in krpa gotovo nista dovolj. Tudi dišeča tableta, ki zrak dezinficira in odi- šavi je premalo. Več naredi Čisto -sredstvo za čiščenje sanitarij. Tudi to čistilo »je doma« v pisani in vsestranski uporabni družini čistil Čisto. Čisti in dezinficira, odstranjuje vodni in sečni kamen ter rjaste madeže in drugo umazanijo. Če sanitarij ne čistimo temeljito in sproti, potem se trdovratni madeži kaj radi upirajo našemu delu. Toda tudi te je moč odstraniti, kot tudi kamen in rjo, saj imamo Čisto. Kakšen je postopek za takšno čiščenje? Krpo, ki ste jo prepojili s čistilom, položite na madež jo tako pustite vsaj deset minut. Nato madež očistite, da izgine in seveda izperete. Morda sta prav vodni in sečni kamen najbolj trdovratna. Najlažje jih odstranite z nerazredčenim Čisto za sanitarije. Ta nasvet prihaja spet kajpak iz Ilirije-Vedrog. Ta mu tokrat dodaja še novost, ki je pred kratkim prišla v prodajalne. To je Adrija brez napora — izjemno učinkovito CISTO univerzalno čistilno sredstvo WC dezinfektor, ki avtomatsko čisti in dezinficira. Novost je prav ta, da Adrija WC dezinfektor namestimo oziroma obesimo ob rob kotlička za spriranje straniščne školjke. Obesimo ga tako, da je brez napora — izjemno učinkovito CISTO univerzalno čistilno sredstvo potopljen v vodo. V vodi se seveda topi in s potegom vode priteče v školjko voda rahlo modre barve, z bogato peno, očisti školjko in hkrati dezinficira. Se nekaj priporoča Ilirija-Ve-drog: V stranišču školjko lahko namestite tudi GO-KO vložek, ki skupaj z vodo čisti in dezinfecira. Za čiste sanitarije ČISTO in ADRIJA! Mile Bitenc •»IURUA-VEDROG LJUBLJANA, n. solo. Nagradna križanka Mercator Turist naše delo vaše potovanje Prvomajski prazniki so pred nami in prostega časa bo vsaj nekaj dni na pretek. Reševalci križank bodo prav gotovo prišli na svoj račun. Mi smo jim tokrat Popravili križanko v sodelovanju z našo turistično poslovalnico Mercator Turist. . eŽka ni in izplača se je lotiti, kajti nagrada je vabljiva: tridnevno potovanje. Kam Jj1 kdaj bo nagrajenec šel, zaenkrat še ne vemo. Pri Mercator Turist so obljubili, cla bodo nagrajenca pravočasno obvestili o potovanju, ki bo v jeseni. ^Lotite se torej križanke, izpolnite priloženi kupon in jo s pripisom »Križanka ercator Turist« pošljite najkasneje do 12. maja na naslov: SOZD Mercator, Stud io za ekonomsko propagando, Breg 22, 61000 Ljubljana. Predstavljamo vam iz programa 1 "J PREHRAMBENA INDUSTRIJA n »ot PORTORO Sor ie začimba, ki se v kuhinji izVr„/nerno malo uporablja, a se Hggj, n° Poda k številnim jedem. Ha ; ki ie zelo odporna in traj-koren u013 v iug°zahodni Evropi, draži 3rena ima oster vonj, ki oster-; ln izziva solze, okus pa je ^ m Pekoč. Ija sJruhiuji se hren lahko uporab-ga nar^K’ na c*roi:>no ali na debelo ip p0r.1kamo oziroma nastrgamo hanerriUcilrno k pečenemu ali ku-Larn j Jr* mesu> klobasam, hrenov-tudi niuSUke.m mesu. Dodaja se virrio čutnim omakam. Pripra-z hlajen ^Lo še na druge načine: aahirn iaK°’ sla(lko smetano, narisi trd r,, , kom, pa s sesekljani-Phanimi jajci. tra^L erena ni več treba iskasti kge 'kih in njivah ali pa na Saka nV^ja nam ga malodane °dajalna. Za to je poskr- bela hp Droga, ki nam pripravlja okusen, oster, prav v vsakem hipu »svež« hren v kozarčku. Osnovne sestavine so hren, jedilno olje, kis, sol, vinska kislina in začimbe. Drogin hren je okusen in pri roki ob vsakem času; odpade nam zamudno tekanje po trgu, ribanje in prenekatera solza ob strganju. Morda tega niste vedeli, pa je čisto res: v ljudski medicini se prav hren dosti uporablja pri zdravljenju bolezni jeter in žolča ter vnetja debelega črevesa. Nastrgan v obliki kaše se uporablja tudi kot obkladek bolnih mest, pri zdravljenju revme in putike. Pa še tole: hren vsebuje veliko količino vitamina C. Nikar torej ne pozabite na Drogin hren v kozarčku! Mile Bitenc Izid žrebanja nagradne križanke Tokrat ste nas z rešitvami križanke o Radenski dobesedno zasuli. Poštar je dan za dnem prinašal zajetne šope kuvert in tako se jih je do žrebanja nabralo kar 1368. Nagrade, ki jih tokrat prispeva Radenska, bodo dobili: • Zdravko Kogoj, Spodnja Idrija 45, 65281 Sp. Idrija; • Marija Hodžar, Ormož, Ptujska 2a in • Hilda Jakomini, MIP, TOZD Maloprodaja Ptuj. Nagrajencem čestitamo, nagrade pa lahko dvignejo v Studiu za ekonomsko propagando, Breg 22, Ljubljana. Pravilna rešitev KUPON KRIŽANKA Ime in priimek Naslov iz delovnega mesta____ DO ali TOZD Izpolnjeni kupon priložite reši-J tvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna I križanka, sicer rešitve, čeprav I bo pravilna, pri žrebanju ne I bomo upoštevali. g A R N.ol jfpfjgs Marija Malus — M-Mednarodna trgovina, TOZD Contal Pravljica Nekoč je bilo mesto. Za devetimi gorami in devetimi vodami je ležalo. Bilo je mirno, vedno počiščeno, brez prometnih zastojev na cestah, tudi popoldne, ko so ljudje odhajali z dela. Pred vrati visokih belih hiš ni bilo nikoli videti prenapolnjenih posod za smeti, po pločnikih nikakršnih papirčkov in jabolčnih olupkov, kadar pa je pozimi zapadel sneg, so bile ceste sproti lepo očiščene in splužene, da bi se lahko sprehajal v zlatih čeveljcih. In moralo je biti tako, zakaj ljudje v tem mestu so se veliko sprehajali. Na cestiščih v mestu samem skorajda ni bilo osebnih avtomobilov in kamionov, kajti obvoznice in vse, kar spada zraven, je bilo krasno urejeno. Meščani so se vozili na delo v udobnih, napol praznih mestnih avtobusih, katerih vozniki so bili sila prijazni in vedno nasmejani. Zadovoljni in veseli so bili tudi meščani. Kako tudi ne! Zjutraj so redno in točno prihajali na delovna mesta, vse dopoldne marljivo opravljali svoj posel, iz službe grede so po mestu nakupovali vse potrebno. In tudi to je bil užitek, zakaj prodajalne so bile prepolne najboljšega blaga po smešno nizkih cenah. Prijazni trgovci so kar na vhodu v trgovine ponujali v pokušnjo nove mešanice kave, sladke, zrele banane in drugo uvoženo blago, ki ga kupci še niso poznali, zakaj ponudba je bila iz dneva v dan bogatejša: malo iz domače proizvodnje, ki je cvetela kot regrat spomladi, več iz uvoza, kajti prebivalci tega mesta so na veliko trgovali z vsem svetom. Popoldneve in večere so meščani preživljali na vse mogoče načine. Prirejali so prireditve v kulturnih domovih, ki jih je kar mrgolelo po mestu, ogledovali so si najboljše filme svetovne filmske proizvodnje že kak teden po filmskih festivalih, tisti - bolj športni-ški, so se razgibavali po preštevilnih športnih objektih, bolj mirni pa so preživljali prosti čas pred televizijskimi sprejemniki. In kar težko je bilo izbirati med dvajsetimi programi, ki so po kakovosti tekmovali med sabo. Skratka, bilo je to mesto srečnih ljudi. En sam samcat nesrečnež je ždel v svojem skromnem stanovanju na koncu mesta. Bil je to obrtnik-poštenjak, ki je s svojimi delavci od jutra do večera štancal nekakšne plastične predmete. Celo mrežo takih delavnic je imel po bližnjem okolišu, malce izven mesta pa tu in tam še kak lokalček. Skupaj z delavci je marljivo polnil v vrečke plastično blago, popoldne pa, ko bi si lahko malce odpočil, je skočil s svojim starim fičkom okrog po svojih lokalčkih; kup opravil ga je čakalo tudi tam. Večere je preživljal s svojima dvema hčerama, ki sta bili že odrasli. Pridno sta študirali in pomagali kdaj pa kdaj očetu, kolikor jima je pač dopuščal čas. Tega ni bilo nikoli v izobilju. Obe sta hoteli čim prej do diplome, da bi mogli v katerem od podjetij koristili s svojim znanjem. In nocoj je ta obiinik-poštenjak - tuhtal in razmišljal. Prste si je bil zarinil v lase, ni mu bilo do jedi in pijače. Kdm pa kdaj je nesrečno vzdihnil in naprej razmišljal. Čas je. tekel, on pa je še vedno otožno zrl v mizo. Tri dni in tri noči tako. Hčeri sta ga spraševali in tolažili in končno jima je razkril, kaj ga teži. Novo leto se je bližalo, treba je bilo narediti davčno napoved. Bolj ko je revež računal in štel, bolj je imel občutek, da z računi nekaj ni v redu, da je preveč zaslužil. Bog ne daj, da bi oškodoval državo za kak drobiž! Ne, tega obrtnik-poštenjak ne bi prenesel. Počilo bi mu bilo pošteno srce od sramu in občutka krivde! V tem mestu so vsi do zadnjega pošteno prijavljali dohodke in s prstom bi kazali za njim, prijatelji bi mu obrnili hrbet! In skupaj s hčerama je še trikrat pregledal knjige: od delavnic do lokalčkov, toda napake ni našel. Kaj porečejo na občini, če jo najdejo? Kdo mi bo verjel, da ni imel nepoštenih namenov?! Četrti dan se mu je čelo razjasnilo. Sijajna misel se mu je utrnila. Brž je stekel v oglasni oddelek najresnejšega dnevnika in napisal vesoljnim bralcem: »Starejšo hčer dam za ženo tistemu, ki bo v mojih poslovnih knjigah našel napako. Povrhu bo dobil še pol delavnic in lokalčkov ter zajeten polog na devizni račun. Ponudbe pod »Z MIRNO VESTJO V NOVO LETO«. Od vseh strani so prihajali taki, ki bi mu radi pomagali. Tuhtali so, si belili glave, računali, toda rešitve ni našel nobeden. Novo leto pa se je bližalo z bliskovito naglico. Na drugem koncu mesta je skupaj z ostarelo materjo živel mladenič. Prebral je oglas v časopisu in v dno duše se mu je zasmilil nesrečni obrtnik. »Pojdem in pomagam mu,« je rekel materi in skočil v svojo katrco. Bil je to fant dobrega srca, prenekate-rim je že pomagal, ko je inštruiral matematiko, knjigovodstvo in statistiko za visoke šole. Ne iz pohlepa po denarju, tega so imeli v mestu vsi več kot dovolj. Iz čiste plemenitosti in sočutja do bližnjega. Obrtnik je že obupal in nič kaj navdušeno ni sprejel ponujene pomoči. Ker pa fant le ni odnehal, mu je izročil poslovne knjige. Čez sedem ur in sedem minut mu je mladenič pokazal seštevke in odštevke in presenečeni obrtnik kar ni mogel verjeti svojim očem. Vse se je lepo ujemalo. Fant je popravil in odštel nekaj poslovnih stroškov, materiala za vzdrževanje, vso reprezentanco in še tu in tam kaj. Spomnil ga je tudi na nagrado, ki jo je bil obrtnik prejel od občine - (v tem mestu je poseben občinski svet podeljeval nagrade najbolj prizadevnim obrtnikom). Obrtnik je objel mladeniča in solze sreče so mu orosile oči. »Rešil si mojo vest in moj ugled, dobri fant! Povej, kaj želiš še več od tistega, kar sem že obljubil?« Toda mledenič se mu je zahvalil za ponujeno plačilo: »Kaj bom z delavnicami in bifeji! Dobro državno službo imam, zaslužim več kot dovolj!« Hči pa mu je bila všeč in on njej tudi, in so se zmenili. Tri dni in tri noči so rajali in se veselili, da se je vse dobro izteklo. Celo oče obrtnik je zavil v disco z mladima, čeprav drugače ni maral takih zabav. P. s.: Zmaj v tej zgodbi ne nastopa, ker je bil obrtnik ločen, mladeničeva mati pa je postala najbolj razumevajoča tašča (op. pisca: glej naslov!) Poleg tozda Contal se je na letošnjem sejmu Alpe-Adria predstavil tudi tozd Slovenija sadje - zunanja trgovina (oba tozda v Mercator-Me-dnarodni trgovini) s svojim poslovnim partnerjem Pietrom Petruccom iz Trsta. Letošnji mednarodni sejem Aipe-Adria, ki je bil odprt od 22. do 28. marca, je bil že 21. po vrsti, na njem pa se je predstavilo 363 domačih in 157 tujih razstavljal-cev iz devetnajstih držav. Besedilo in foto Matjaž Marinček Letošnji dopust v Dajli Ob letošnjih spremembah v vodstvih občinskih skupščin in njihovih organov je odšel iz kolektiva Mercator-Nanosa - upamo, da samo začasno - dosedanji podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa, FRANC GLAŽAR. V nekaj manj kakor dveh letih sodelovanja smo s tovarišem Glažarjem spoznali izredno vestnega, prizadevnega in spretnega sourednika, ki je pomagal bogatiti vsebino časopisa Mercator s prispevki s področja, ki ga pokrivajo Nanosovi tozdi. Uredništvo Mercatorja se pridružuje številnim čestitkam, ki jih je bil deležen tovariš Glažar ob izvolitvi za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Postojna, |» pri čemer ga bomo kot sodelavca zelo pogrešali. Upajmo, da bo njegov vpliv na politiko obveščanja v njegovem dosedanjem kolektivu še trajal in njegov odhod ne bo osiromašil vsebine našega časopisa. Bogatejši pri izbiri blaga Kristina Antolič — MIP V Ribi rib na pretek 1 Tozd Maloprodaja je 17. marca v Ptuju odprl nov oddelek »Riba«, ki je v sestavi poslovne enote »Jelen«. Kupci so nadvse zadovoljni, saj je na voljo pestra izbira svežih sladkovodnih in zamrznjenih morskih rib. Bogato so založeni tudi z dalmatinskimi belimi in črnimi vini, za manj zahtevne kupce pa tudi z ribami v konzervah. Za sveže morske ribe, ki jih dobavljajo iz Plave Lagune v Poreču, Agrokombinata Maribor, je vse več povpraševanja. Poslovodja poslovne enote Jelen, Aleksander Podkrižnik, mi je zaupal, da je bil promet od otvoritve do prve polovice aprila izredno zadovoljiv, celo nad pričakovanji. Spletla se je šala na račun ribičev: če ne ulovi ribe ob potoku ali " reki, bo kupil ribo v ribarnici in tako opravičil izostanek od doma - če bo ženo s tem zadovoljil, je drugo vprašanje. Mastni krapi nenehno končujejo življenje pod kladivom prikupne prodajalke v oddelku »Riba«. Foto Martin Ozmec Koordinacijski odbor za počitniški dom Dajla je pregledal poroči -lo o koriščenju doma ter bilanco uspeha za leto 1981 in ugotovil, da je dom v lanskem letu dobro posloval, saj so bili vsi stroški pošlo -vanja v celoti pokriti. Uspeh bi lahko bil še boljši, če bi bile pred sezono in po njej vse zmogljivosti doma izkoriščene. V primerjavi z letom poprej je bilo 834 nočnin manj. V letošnjem letu morajo imeti vsi delavci sozda Mercator možnost letovati pred sezono in tudi v sezoni, če dom ne bo polno zaseden z delavci tozdov-lastnikov doma. V letu 1982 so cene uslug nekoliko višje kot lani, to pa je nujno, saj so vsi stroški v stalnem porastu. Polni penzion pred sezono (od 1. VI. do 30. VI. in od 1. IX. dalje) - ležišče v dvoposteljni sobi 360,00 dinarjev - ležišče v triposteljni sobi 330,00 dinarjev - ležišče v štiriposteljni sobi 310.00 dinarjev Polni penzion v sezoni (od 1. VII. do 31. VIII.) - ležišče v dvoposteljni sobi 380.00 dinarjev - ležišče v triposteljni sobi 350,00 dinarjev - ležišče v štiriposteljni sobi 340,00 dinarjev V predsezoni stane tuje goste -sorodnike poln penzion 400 dinarjev, v sezoni pa naj bi v domu letovali le delavci, zaposleni v Mercatorjevih OZD, z najožjim ■družinskim članom (mož, žena, otroci), ostalim sorodnikom pa bi lahko nudili le hrano in sicer celodnevni obrok za 300 dinarjev. Otroci do 7. leta starosti plačajo 50% za polovični obrok hrane, posteljo pa v celoti. Kje se lahko prijavite? Delavci se morajo prijaviti v or- Veliko ] ti i m n TjM C* irsil Ki o Vabilo kadrovske službe Merca-tor-Mednarodne trgovine, ki je bilo objavljeno v glasilu Marcator meseca februarja in namenjeno vsem delavcem iz sozda, da se prijavijo za potrebna dela v Iraku, je naletelo na nepričakovano velik odmev, saj je prijav trenutno veliko več, kot je prostih delovnih mest. Očitno je mnoge zamikalo zanimivo in razmeroma visoko plačilo v ameriških dolarjih, to je od 800 do 1500 dolarjev glede na vrsto dela, vendar povejmo, da so delovne razmere težke. Razpis seveda še velja, čeprav se je na primer za šoferja javilo kar 70 prosilcev, potrebujejo pa enega ali dva. Podobno je tudi z ostalirni poklici, natakarji, peki, slaščičarji, pomivalci posode, pralci, čistilci, skladiščniki, prodajalci itd, zdaj primanjkuje le kuharjev. Prijave prihajajo tudi od delavcev iz organizacij, ki niso članice sozda, vendar imajo sedaj glede na veliko ponudb prednost delavci Mercatorja, čeprav se prošnje drugih tudi zbirajo. Delavci, ki odidejo v Irak, podpišejo pogodbo za najmanj šest mesecev, ki pa se na obojestransko željo lahko podaljša. Skupina Mercatorjevih delavcev, ki skrbijo za prehrano, nastanitev, družbeni standard in trgovino za približno 2000 delavcev gradbenega podjetja Slovenija ceste-Tehnika, šteje od 80 do 90 ljudi, ki se postopoma zamenjujejo. Prva skupina, ki ji je poteklo šest mesecev, se je vrnila te dni, vsak mesec pa se zamenja do deset delavcev. Po poteh partizanske Ljubljane Koordinacijski odbor sindikata in koordinacijski odbor za rekreacijo in šport vabita v soboto, 8. maja na 26. manifestativni pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«. • Zbor vseh Mercator jevih udeležencev bo ob 6.30 pred upravno stavbo na Aškerčevi 3 v Ljubljani. • Proga pohoda je dolga 11.400 metrov, s Startom iz Fužin (enako kot v letu 1981). • Odhodi avtobusov na štartna mesta bodo organizirani od 5.30 do 7.30 s Trga osvoboditve. • Start odhoda bo iz Fužin od 7.do 8. ure. • Na startnem mestu bo vsak udeleženec prejel pohodni karton. • Vsi udeleženci bodo ob predaji odrezka pohodnega kartona prejeli spominske značke. • Cilj vseh prog bo ob 11. uri na Trgu osvoboditve. • Prijave pošljite vključno do 5. maja 1982 na naslov Sonja Bastar, sozd Mercator, Delovna skupnost, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana. ganizaciji, kjer delajo in to do *• maja. Upokojenci, ki so bili zaposle^1 . pri Mercatorju, naj se prijavijo P1' smeno na naslov Mercator-Vele-preskrba, TOZD Grosist, Za počit' niški dom Dajla, tov. Arhar, Ljub' Ijana, Slovenčeva ul. 25. Upokoje; ni delavci bodo lahko letoval' pred sezono (od 1. 6. do 30. 6.) ib po sezoni (od 1. 9. dalje). Prijav6 pošljite do 10. maja. Ko bomo zaključili s prijavam ’ bomo vse delavce pismeno °bje stili o razporeditvi koriščenja d ma in o tem, kje bodo akontacijo in končni znesek Pre nastopom dopusta. Dom bo odprt že od 1. iul1^ dalje, če bo vsaj minimalno štev prijav. f Za koordinacijski °^^r Drago Ar11^ rm Mercator Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3, - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor-Kristina Antolič, Jože Černoša, Sonja Dolinšek, Franc Glažar, Anton Kočevar, Nada Rihtar in Mirko Vaupotič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 221-044)- Novinar Jože Rozman (telefon-218-522) - Lektor Matjaž Marinček (telefon 221-010) - Tajnica redakcije Katja Jesenovec (telefon: 221-010) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk ČGP Del0.7 Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 12.00“ izvodov.