UtU/M
nedelj
prAtnikov.
PEO
VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Jssued dMih
ejccept Sundsys mdHolldev

f LETO—YEAR XI.
Oa
=====
B»Un« m HNMilu. m.tt.r Januar? f«. 1»1». * U» p-l-off*.
•t LhUmmo. llliaoia, uud.r th« Act «1 Lon.r... uf March I. Uit.
_________	CHICAGO, 1LL,, SOBOTA 29. JUNIJA (JUNE) 1911 STEV.—NUMBER 182.
***** 4UU+mUi wm4m* ptmk (N«. 14S)	Wy tk« Act «f Octobr 6. 1017, o« fU« ,t tU P-t OffU. »f Chk»,», IUU«U. Py or<Ur «> lk»	A l Burl.»»«, P-f»«.fr C»n»r»l.
^trti |uli medna rodni praznik.
praznovalo ga bodi
NARODOV.
22
gkrvenoi, udeležit« m vaepovaod prodava ProglaJenja neodvisnosti.
I Chicago, 111. — Proslava 4. julija bo to leto aijajnejša, kot ke-daj poprej. Let ožil j i 4. julij bo »to dvainfctiridesetletnica progla-ienja ameriške neodvisnosti.
Dne 21. maja so zastopniki 22 tarodnosti izdali apel na predsednika WiIsona, v katerem žele, naj predsednik izda apel na tu rojene Američane, naj letošnji 4. julij praznujejo skupno z ljudmi, ki »o rojeni v inozemstvu, tako tla bo ta dan praznovan ne satno kot dan ameriške nego tudi dan svetovne svobode.
46 zastopnikov armenskih, rimskih, belgijskih, kitajskih, Če-ho-slovaških, danskih, nizozemskih, finskih, francoskih, nem-ikih, grftkih, ogrskih, italijanskih, japonskih, litvmskih, norveških, poljskih, portugalskih, ruskih, ru-munakih, jugoslovanskih, švedskih in švicarskih organizacij je podalo sledeči apel predsedniku WiUonu:
Predsedniku Združenih držav.:
Dne 4. julija, leta 1776 so pričeli ustanovitelji te republike gibanje za ljudsko svobodo, za pravice narodov da se sami vladajo.
Sto dvainfttirideset let pozneje najdemo svetovno demokracijo, kateri je ameriški narod pionir, napadeno po silah reakcije in av-tok racije.
| Mi reprezentiramo tista ljudstvo, ki so prišla v to deželo po-rue je, kot pa ustanovitelji te ro
Senatni odsek se zedinil glede prohibicije.
PREDLOG JE BIL SPREJET Z OSMIMI PROTI PETIM , GLASOVOM.
Varenje piva ustavljeno tri mo aece po sprejetem zakonu.
Washington, D. 0. — Senatni poljedelski odsek se je zedinil glede prohibicionižkega odstavka v poljedelskem proračunu.
Predlog določa, da je izdelovanje in prodajanje žganja in vina prepovedano po 30. juniju 1918, varenje in prodajanje piva pa tri mesece kasneje, ko je predsednik podpisal postavo.
Predlog j« izdelal senator Nor-ris kot nadomeatilni predlog zs predlog senatorja Jonesa iz Wa-«hingtona. Odsek je sprejel pred log z osmimi proti trem vom
Glasovi o splošnem vojaškem vež-banju.
MLADINA SE IZVEfcBA VOJA-
ŠKO PRED NABORNO STA-
R08TJ0.
Načrt sa razširjenje armada izdeluje generalni Štab.
Waahinfton, D. 0. — U avto«
rativnega vira prihaja vest, da j« predsednik za splošno vojaško veibanje kot vojno napravo.
Uprava namerava predložiti kongresu načrt, da se ameriška mladina pod naborno starostjo vojaško izveiba. Vprašanje, če so mladina izveŽba vojaško po končani vojni, bo rešeno po sklenjenem miru. Znano je, da je predsednik zagovornik idealnega miru, to se pravi, da se odpravijo velike stalile armade in se obdrži glaso-|le toliko vojaštva, kolikor ga svet potrebuje za vzdrževanje miru.
I Predlog pravi, da se po dolo- če prodro njegovi nazori, posta-čeni dobi ne sme rabiti živil za ne splošno vojaško vežbaiije po varenje piva in izdelovanja dru- sklenjenem miru nepotrebno. We-gih opojnih pijač, dokler traja veda nekaj drugega je, če se zgo-vojnn. Osebe, ki kršijo zakon, ae di nasprotno. V tem slučaju po-kaznujejo s $5,000 denarne g} obe stane splošno vojaško veibanje «li dvema letoma zapora, ali obe-1živa potreba, da velika ameri-ma kaznima. *	I *ka republika odbije vsak sovn-
Senatorji v odseku so glasovali žen naval, takole:	-	Vojni tajnik Baker je priporo-
Za predlog, demokr&tje: Shep- j <*il senatu, da naj odloži predlog pard iz Texasa; Thimpeon iz Kan- za razširjenje splošne vojaške Hftsn; Kendricks iz Wyominga in dolžnosti, dokler vojni depart-Johnson iz South Dakote. Repu- meot ne pregleda vojaških meči blikanci: Norris iz Nebrsskej Pa- in izdela potrebnega načrta za ge iz Vermonta; Orona iz North razširjenje armade. Dakote in Kenyon i/y Iowe. Proti Delo bo seveda Izvifil general-so glasovali republikanei: Sena- L| fcah in izdelani načrt predlo-tor France iz Marjrlanda, ki je m v detajlih vojnemu tajniku imel pooblastila od senatorjev likerju in' predsedniku Wilsonu. Warrena iz Wyominga in Wads-| £e bo razširjeno vojaško vel
tmla nri&li uiuidz ieti- wortha iz New Yorka. Senator k^]« nft mladino pod naborno .• Šilu plemena, OtirtTrhTtidrteIH glasovanj®. "|*.riwlk* ifvar rtrtMt tako,
Velika rudniška llpor v ogrski
nezgoda
DEVET IN DVAJSET RUDAR JEV ZASUTIH
Strela je zanetila smodnik povsročila raastrelbo.
in
Virginia, Mina. — V rudniku Sliver se je vsled prezgodnje raz-strelbe dinamita in črnega smod-j.iks dogodila velika nesgoda. Vakoj po eksploziji se je vdrl j<trop In zasul izhod is rudnika. Rudniška uprava je pričela takojj
L rešilnim delom. Po napornem lu so rešilci prinesli tri rudarje ia rudnika, ki «o bili šivi, to-da nezavestni. Na nekem drugem fuestu so rešilel odkrili pet rudarjev, ko so zabili eevi v rov. Ponesrečeni rudarji so sporočili, da so živi in ranjeni.
Ituduiški uradniki pravijo, dr je v rudniku ostalo devet in dvajset rudarjev In da je nemogoče dognati, koliko rudarjev je nirt-rib, dokler ne bo očiščen ves rov. po sedaj so rešilci prinesli k rudnika enega mrtvega rudarja, Resici delajo noč in dan, da pridalo do pouesrečciiMi tovarišev.
Pa izjavi rudniških uradnikov je strela povzročila nezgodo. V rudniku je bilo nsgromadenlh trideset tou dinamita in smodniku, da napravijo v nedeljo veliko ran-vtrolko. Električne* Žice so bilo razprežene na mnogih krajih, ki pa niso bile zvečane. Vsled tega sodijo, da je strela, ki je udari lš v električne Žice, povzročila, da ac je ukresnila iskra na koncu ne-Izolirane Žice in vžgala smodnik.
Takoj po nesreči so prihiteli svojci ponesrečenih rudarjev k rudniku, ki nestrpno čakajo tu uspehe rešilnega dela.
katera zastopamo, igrajo svoje
vloge v tej borbi, bodisi na en ali drngi način. Nekateri narodi, ki
uživajo politično neodvisnost, se bore odprto e orožjem v roki proti sovražniku napredka. Drugi, utirani nudijo le pasivno pomoč. Drugi so bili proti njihovi volji prisiljeni v armado našega skupnega sovražnika. Kni so Še ostali izven armad naših sovražnikov, zatirani, potiskani k tlom z železno pestjo. Toda oni so vstrajni v svojem trpljenju in se bore i i-«to amer kot mi, za pravice narodov, da se vladajo kot si sami žele in za pravičen in trajen mir.
Ljudska zavest v deželah, katere smo zapustili, je indentična z ljudsko zavestjo naroda v Združenih državah.
Mi se smatramo ne samo kot člani ameriške skupnosti, eno in nerazdružljivo, nego Člani svetovne skupnosti, strmeče po demokraciji, ki smo nerazdružljivl. fodinjeni za principe demokratič ne*a «v«ta, ki se danes bori na bojnih Evrope, nameravamo 4. julija manifestirati a posebnimi •Uvnostmi našo lojalnost ti repu bliki, /.a cilje, za kaitere se borimo.
Mi opo/.arjnmo predsednika na t« fakt, da opozori državljane te dežHc na naše slavnosti, da lahko »kupno r nami praznujejo oblet-iieo ne »a m o narodne nego «ve-[tovne svobode.
Dne 4. julija bo 142. obletnica >rnznika Proglašenjs neodvisno «i Po vseh Združenih državah se M.i vršile tega dne velike alav-iHti v proslavo Proglašenjn ne •ivinnostL ftlsvnoeti ne bodo le ^Hjali domačini, ampak vsi Vu inaki narodi, k! so naseljeni * fclniženih drŽavah. Hemopoae-^ t h zu me, da ga bodo prazno tudi Slovenci. . I »'^dnednik W!kon Je dejali ' Kot je napočila dne 4. julija Iftfi zarja demokracije za U na r"d. tedaj praznujemo dne 4. iulijs 10IR rojstvo novega — »*>ga duha demokracije — od Mfttreg« vpliva upamo in priča->'^010, kar ao sanjali oni. ki «o ►"Ipissli Izjavo neodvisnosti« zs in svejf rojake, da ae Im-® «« vat Človeštvo."
'•'"bok in dalekoselen pomen ^•jo besede predsednika Wileo-
Kako koifča glasovanje v sena- da bo mladina že precej vojaško tu in če bo zbornica sprejela se- jZVeŽbana, ko bo poklicana v ar-natni predlog, ne more nihče ee- mad0, tako da bo vežbanje novin-
nami preuiug,	ra»uo, imu u« ^	___lt , . .. ,
daj povedsti. V političnih krogih L^ v »cdanjem smislu popolno."*«1 , , i V, " T f*
narodna prohibicija, da bo pri j«-1 vežbanje zelo okrajšan, tteivikih volitvah igralo vprašanje g tai<il|l vežbanjein pridobimo prohibicije veliko vlogo.	v tej v0jui dvoje s Mladina osta-
-— _ Lic v industriji in se vojsško vež-
PREDSEDNIK WILS0N SE JE k dok,er ne pride ^ da je po-
* .----T . V . „„ podal, vvansan ga je zvezal in mi
v irnudo, odp.de	»o-	u>u 0(ltljl ,, pr(|11 bu
- - , . I vi lire v in mltdin* j« pripr« vHJ«'-	.	J	Ui_|
Wuhiactom D. 0. -_ Prrf-d- L, u Moi „. fr„llt0. „» WiUon « Je.rtVfclU il-tta L .„,„„„, d. hid^rij. v tej Hirideeetlni druitvom, ki »"t®" vojni r»vnoit«ko v«lno »lofo kot J	, '
p«j<( dv. in dv»j«t narodov In L ^ ^^ ,„„„ pri , d. «U I ^^luS
delajo velike priprave za praz-\{{m[n prodw.|rati vso vojaško o »vanje 4. julija.	premo jn pomanjkanje izurjenih i	n^u -u
Izdal je	v Utdulrtrijl lahkoj^dl | ^„bQmoyi ulldl
v kateri pravi da je z veliW« ^ ^ po,lediCe,« deželo. r |>trt>ektiva Zink______
nimanjeni čltal nanj amesirano () ^rtu Mlucm M aplošno vo- L^Hh kn.alu Wassalla pod na-
peticijo in	vežbanje je sedaj težko ra*- kUu avtomobilom, ki je stat bil-
rano lojalnost in dobro voljo.	Mm0f ker k tlj pred L0 o^.^g.^ne pueUje.
___ _ ložen in olijsvljen, kajti slišijo "Zlsai vsn, če ne, ts ustrelim,"
PROFESOR PUPIN TOZI.	g4tJ|0v|f ikakAeii bo ta ^ d<ljtl detektiv Zink.
------- pravijo,j nNe ^ lrf4,g| kajti ustrelil se
bom sam," Je odgovoril mladi
OhiMfO, HI. — 16-letul Ker-
gleda-
ZAHVALIL 22 NARODOM ZA OBLJUBO LOJALNOSTI
zvana v armado. Ko je poklicana
•o
ljudje zapustili gledališče. Knu-lu so ugasnile luči v gledališču in izpod klopi je zlezel Wasaell, da oropa gledališko blagajno. H samokresom v roki je prisilil čuvaja VVilliam Avanfta, da se je podal. Wassall ga je zvezal in iuu
topovi. Industrija mora priprav.-, w	j« »Užal
ti in prodtu-irati vso vojaško L ^ ^ ^ j(j pridruiU t0. premo in pomanjkanje Uurjenlh	^^ -u y NmM H||||,r
armadi
USTREU1NIH REVOLTE
Splošna starka ? ■■■ Zahteve egTskih sooialbtov
Pariz, 28. jun. - ,,M«tiuM je prejel braojavko, da so M uprl« ogrska četo t Oyoru in Peeau. Dva-Umš rebalnlh vojakov Je bilo obsojenih na unrt ia ustreljenih
Revoluoionamo gibanje ae ne-znaako hitro širi v avitro-ogTsld armadi te breg malega vsa šele eo prežete a revolucionarnim duhom.
(Pees je uteuda l>\ienfklrchen, ki ae nahaja 105 milj južnozapad-no od Budlmptfce In Imi 4A.000 prebivalcev. (Jyor, ki se lnuMiuje tudi Raab, k (iT milj severnoza-pailno od liudlmpcštf in ims 2H.. (K)0 prebi\al> < \ )
Amsterdam, 2H. jun. Vse delo v Budimpešti počiva in na tisoče delaveev se zgrinja na trgih lit ulicah.
Socialisti v budita Ješ ti so organizirali delavnkl svet lu sprejeli resolueije a sledečimi zahtevanih 1) Več |iveža, 2) takojšnji mir, 3) odprava policije in temeljita sprememba policijskega alatema in 4) razpustitev državnega zbnra.
Kuehlmann je resigniral, ostre be. sede aaadvlnlh sooiallitov t rsjhstagu
Pariz, 88. Jun. ~ "Journal" \» ma poročilo iz Curicha. da je nemški zunanji minister dr, Rlchard von Kuehlmann pndsl ostavko.
liondou, 28. jun. — Po vesteh Iz Amsterdama je dr. Kuehlmauu padel v veliko uemtluNt pri jun-kerjlh in mlUtarlstlh vsled svoje-gs govora v državnem sburu zadnji pondsl jek, ko Je dejal, da Ktn*. čija nI v slauu Jzvojevad cHločlIn«-zuiage i iružjnii. Kajzer ae Je ne* ki aelo razsrdil, ko so mu brzojavno aporočill tekst govora v glavni Mau armade. Dalje Javljajo, da jg kaueelar llertllng, ki je drugI dan govoraučll v zbornici, storil to na izrecno kajzerjevo zahtevo z namenom, da popravi vtia Kuehl-mannovih besed, ki so ga uaredile na poslance In nemško javnost.
Debata, ki Je sledila v rajhsta-gu, je bila zelo vroča. Poslanec Neutuaiin Je povzročil veliko seu-zaoijo, ko Je rekel i
'Temu Je treba luidaljevatl vojno, ako Je zmaga nemogoča! Zakaj lil napenjali vsa nsše sile za zmago, *e pa ne d<»»ešemo dmzega kakor to, da pridemo na pol mit vi Iz bojaf" Vodja neodvisnih (manjšinskih) in O'Hare »U | socialistov llaaae Je dejsl trkom debate, eklicevaje se ua poročilo
Kontrarevolucija | v Rušili.
BOLSEVIKI SO STRMOGLAV-MM.
Veliki knaa Nikolaj proglašen oar-jem.
London, 28. jun. —»Ia Htockhol-ma je danes prišla hrczftlčua brzojavk«, da so monarhih! i v Husijl ovrgli bolšt«vlško vlado In veliki knei NVkolnj Nlkolajevič je proglašen novim earjem. Lenin in Trocklj sta pobegnila In kozaška armada pod v(dstvoiu Koruilova lu Kaledina ter v družbi nemških čet je okupirala kloakvo.
(Omenjena vest, ki seveda še nI potrjena, je nedvomno priletela iz nemškega gncxda. fte pred par meseci so poročali lz Stockholuia, Kjer je veliko gnezdo nemških a-gentov iu lutrlgantov, tU so tno> narhiati porazili sovjet in postavili velikega kneza Mihaela na carjev iron; vest se Je pozneje izkazala aa izmišljeno, t) velikem knezu Nikolaju NikolajevlČu, atricu bivšega carja la vrhovnemu poveljniku make armade v začetku vojne, so nedolgo tega poročali, da ao gA Nemci vjell na Krliuu iu odvedli v Ukrajino. Ako je gornja brzojavka reaaidna, tedaj je kontrarerb lucljn us|)ela ti pomočjo Nemčije, kajti znano je, da Ima nemška vlada vsepolno hujskačeV v Rusiji, ki delujejo v zvezi s strmoglsvljeni-ml Komanovcl in njihovimi pristaši za obnovitev monarhije In ea-rlzmattv tem alučaju bi ne bilo nič čudnega, da so nemške čete pomagale zasesti Moskvo. Najbolj smešno pa Je poročilo, da vodita kosake generala Korullov in Ka< ledin, ki ata bila še nefcotokrat razglašena mrtvima).'
_______ PUPIN TOŽI n (	..... _
Pittsburgh, Pa. — Miohael	Tako na primer . _ „
Pupin, častni splošni srbski kon- M bodo JA vojsftko službo nsj ,
nom uui, jr ' »»
zul, ki ima svojo pisarno v Ne* gp0-0bneJM mladeniči učili voja-j bandlt Nastavil si Je ssmokri«
Yorku, profesor na univerzi Ca-	mia<leniči, od ^zterih ^ prip |„ »profil. Prepeljali so
umbis, član narodnega posveto- L^g^ujejo uspehe v industriji, Lt v okrajno bolnišnleo iu tsin
varnega odbora za zrakoplovih I bod()	tehnike in mehani- J<f ,IHI„u, „aprsvll i/poved jMrli
itd., je vložil tožbo za $50,000 od- L R je industrijs velik faktor I t.^1gk<>mll jgjtaai.tu Luke Oarrl-__/UmmIZIZII ' T.'	1 . »,.11. J- i-
škodnine proti Milan Glumičlču, Arnuel Mam«ll, NtkoU JL Kneze-viču in Budimir Orahovacu, n-rednikom in izdajateljem erbske-tta lista 'AmerSkega Hrbobrana. Pravijo, da Je list grdo nspadcl
vojni.
v M Vorwsertsu", ds je kancelar llertllng prldifjal (Jrugl dan po Kuehlmannovent govoru v ^bornl-eo, ko Je v prejšnji noči prejel mlstcrijozen telegrsm lx glavuega stana armsds. Telegram Ja bil ue dvomim od kajserjs in vsebovsl Je jmvelje, da rnors Hertllng Izročiti Kimsujemu ministru "»vlliSo
V||MI''»
Nato Je Jiaase • rekel, da so
Payer
PANAMA PRIČELA HlSO,
SNAŽITI
eku. Tijll je, da Ja imel tovari-1 llertllng, Kuehlmsnn M
"figovi listi, ki lil »adl pokrili na-V bsnditovcm žepu «o uašli s - goto nemlks mllitarfcrtlčne vlaile", lektrično svetilko in ♦I I«. Ko Js I In vprašal Je, aakaj nI nspadeJ nočnega čuvsjs, je imel |de.,dorff, prsvi vladar Nemčije, i
misije, sr. »	'^
očitki navadna obrekovanja.
namskem prekopnem pasu prepo-vedele vojskoro hoditi v Panamo] in Colon Povlšsls je oblastveno
js I >n vvwa< i u.mib #- -	.
rodov in predsednik želi, da tud. l lnvol}fnjt učenje opojnih p
SČE lOJlAOZ V EVROPI
mfm __vsled vojns zadela svet.
Itashmaiaa. DO— Deset	"Admiral ('apelle Je pri^l sub-
kongTZXTobišše bojišče v Kv-	msrinsko k.mpenje z valikla. ba
dan svobode. Prednik gre v , d-j Drufl| odredba p. u- «lki so	), nsdeljevsl
svojih željsh še dalje te ^|-tVnovi kliniko za gotove b4ae.|A*WW, Klslon te KaUfomlJe,|prmu m m, ^ ^r ^
da se uresniči zs vse človeštvo, K
ZZZZZ^^^rc**. p^ivalatvo bo boJko.jr	K
U velike ameriške republike. |tlrglo ,,.naril0 in r«lon, dokler |Hweet U. Dotrell Iz I«we.
IkhIo odredbe izvedene

Setev n«spametwoa ravnanja s T0PICWM
TRUSTOVCI OBSOJENI
fhiladelpbla, Pa. — Z večno sa-
Dne 4. Julij t L vsi Blovenri na plan in proslavite p«znlk Proglašen ja neodvlanertll V na-selbinah, v katerih niso slovenska društva poskrbela, da »loven rt ze«e proslavijo Proglešenje neodvisnosti, naj se pridružijo
^oTne	mlktU*** Heear-
Slovenci - »olje. f-tje. Sm U -	t C .M. Dve nedaljna člsna ^a
Krenriji 700/NJO Američanov In snbmsrinke JHi niae najmanj evl. rele na potu čer morja".
Junkeeskt listi silovite nnpsds jo Kuehlmsnns " Dentsrhe Tages seltung" ga Imenuje "»trahopet
WI<UM|	—---r
dlšče Je obsodilo o*m «eoov ^	In aavesnika medna-
Pblladelphla TU le, Mantel In | ^^
Tukajšnje melOrete družba rsdl w»«—a—,	kršenja Hhermanovega protltm-
........ p™„^	sr,	i i^)- -m. —
'ulsenu pslee aa reki.
Danes oblačno te m^g^če lokal ne nevlbu a gr*m»m te tresk*«; večinoma Julnl vetrovi
Kfflnčnl vsb-id o». ftilTe. m.i solnčal seked ob « 21 p. m.
\
JA POTUlfA.
Bolteviška vlada potrjuje, d« Jo bU Nikolaj obsojen aa rani te u-streljan. Njegov lin tudi mrtev,
Uudon, 28. jun, Hrzejavka iz Kodenja se glasi, da Je bolše-viški komisar lunaujih aadev ^IČe-rln brzojavll v Darmatadt uradno potrdilo prejšnje vesti o eksekuel. ji bivšega carja Nikolaja Uomauo-va.
London ,28. jun, — Poročevalec "Dsll/ Ksurems" v ženevi Ja jhisIsI pot idilo vesti o usmrčenju Nikolaja lt<inisnova v Kkaterluo-gradu. Hodna razprava proti Nikolaju Je bila kratka In nekdanji car vseli Rusov je bil takoj nato ustreljen. Podrobnoeti Še niso znane.
Obenem poročajo Iz Petrogreda čez KodanJ, da ss tamkaj razširja
govorica, ds Je AleksIJ Komrnov, slu bivšega carja te prestnlona-tednik, tudi umrl pred nekaj dne-vi. hali je umrl naravne emrtl ali jr I »i I umorjen, se še ne vs.
Daljs Js vi ja jo 1* podattja, da Je veliki k ne k Mihael Alekssudrovl^, brat ustnrčetiegs Nlkoisja, na čelu prot(revolucionarnega gibanja v Ousilni, Hibirija.
(Včeraj ao porošali l« nemških virov, ds vodi Mlhsel protirevolu-eloiismo gibanje v Tuikestsuu, eentralna Azija, kar Je zopst v konfliktu z omeujeno vestjo), Nikolaj Romanov Je doživel lra> ni konec po petnsjatih meseetb, ko j« padla njegova dinastija v veliki ruski revoluciji v marcu lil T. Prestolu se Je odpovedal 16 marca in potem Je bival nekajt čaaa rs prt v m vejem gradu Carsko Helo bliro Petrogradaj tri mesee« poaneje gs Je KerenskiJ p«ialal v Hlbirljo, kjer Je okusil vanj nakih liko trpljenja pregnsuesv, ki ga Je on prej po^zroJfl tlaočerima ruskim reveloelenerjem Pred (•«• kaj meaerl eo poročali Is Maskve, tla ao teliševikl premeaiili Nikolaja a njegovo družino vred v Kka terifiogrsd. ker se Je bilo l»atl, da pride v roke raznim prelirevoln .•ionerntoi elementom v HiMriJi Kaj se Js potem godilo z nJim, Je U daoe. mlsterij/^dokler ni pred nekij dnevi počile ve*, da •» ga bolševlkl oUodlll aa amrt te a-■irellll Revno tako Je še neznano, kje Je edaj njecova lena a hčera-aH te elnom.
PROSVET Al
GLASILO SLOVENSKE NAttODffE fOPfOKKE JEPNOTE
______am	m_—
; A0TKINA «U>V»lflEE~N7ttO»SE PODFOEMB JKVHOTB
ptk ae drfi krtevito načela, da mna ljudstvo v centralnih državah guvoriti pri *tefftnju mira.
Von Kuehlman ni podal najmanjše garancije, ki bi jamčila, da je demokratičen »vet varen pred napadom miiiliiili avtokratov, Id lahko zopet vaak &» napadejo v« ctvilisiran svet, če ae bo uničena njih militarirtična
Z.
•f Jf f		1 :	
DOPISI.			
			
rilo deševcev kajti
ds «

NEMŠKA OFICUELNA KOMEDIJA.
- Tudi
tu se je priMo »rfjf zanimanje Slov. repuUifaako kajti Mil rojaki ae prileti in bolj ^mcnavati vašaaat te or prfmlji aa naš narod.
Pred
u paspravo •o velika fitaape-v osrednje« ia delu države Mapg.t poljskih delavcev ae je la podate ta Wiehiti in draga ve. Njihova pla*a je leto« od 4 do 5 dolarjev na dan ia hrane. Dela imajo na farmah dovolj do posne jeseni, ker ca delavci lahko selijo v farmartka okrožja prod ae-
d„ veru, kjer pridelki pozneje dozo-
BjHBjij6m er i^-da ud ______ ___
k** MS tukim* hi-K Ko j!h ^rv'** ^^
teran mm poUcal vašaoet+atr*I* P««*1»J« ▼ Nebrasko. potem v
SRZ. ofcj Nortfc Dakoto in tako naprej, dalje proti severu v Kanado
be delovanja nae tej priliki aem dobil to organizacije. Heveda aem nakr
tel tadi na mlafneir. ki ao v avoji ■sdapljann«1 nekako zaljubfleni v kajzerjeve in Karlove
ue
na
T do
nU jim obupna borim movini, da ae otresejo a vtok racije Tudi ti ljudje bi klinjati Avstrije in njeno vlada, ** bi ne bili v Ameriki nego v A* atriji, kjer bi jih mutila lakoti io policijska vlada. Mika pa ai so sposobni misliti, da bi ae ^aj v m udih poalavili w staro dom.» vino, ter ai v duh« predstavili tiste občutke, ki jih imajo ljudje sedaj na Slovenskem. Niso v sta-nu misliti, da aa po krivdi vlade ogromne mnofine ISloveueev, z oziram na nai malofttevilni narod, v inoiemskih drtavah, kjer si mo rajo alufHi svoj vaakdanji kruh ki ga jim ni mogla preskrbeti av strijska vladajoča kamsrils
A ko bi kdo reke) tem ljudem: Glejte, jaz vam dam priHko, da odpotujete ie jutri lahko iz Amerike v Avstrija. Dam vam volne listke in ie nekaj denarja povr hu."
Kaj mislite, koliko obolevalcev kajzerjeve in Karlove armade bi
Von Kuehlman, nemški minister za zunanje zadeve, je po brzojavnih poročilih, ki jih je prejel "Petit Journal" v Parizu iz Švice, stopil pred nemški parlament in povedal, da Nemčija ne more zmagati v tej vojni z dražjem. Parlament je sprejel izjavo z molkom in med poslanci na delnici je zavladala poparjenost	&
Kedar nemški diplomatje stopajo pred parlament in govore za ves svet, tedaj ne govore tega, kar mislijo, ampak porabijo jezik, da prikrijejo svoje misli in namene. Ce je von Kuehlman res tako govoril, kot je sporočil brzo-jav iz Švice, je to storil namenoma, da doseže in izvede 'namene kajzerja in junkerjev. Njegova govoranca je - imela namen pred vsem omehčati zaveznike in napraviti . pri njih vtis, da se hoče oficijelna Nemčija pogajati za l mir, na drugi strani f»a podkuriti vsenemške elemente, junkerje in druge nazadnjake se k večjemu odporu. Kadar so v tej vojni nemški ali avstrijski diplomatje govorili o miru, so se centralne sile pripravljale za novo ofenziva ae posiuiiio ta prilike t Jat iim
Ce von Kuehlman javno trdi, da ni glavni cilj Nemčije v tej vojni, da podjarmi svet, tedaj ta izjava hč potrdi, cia se je Nemčija odpovedala svojemu cilju. Von Kuehlman je hotel s svojo dobro premišljeno izjavo preslepiti h v c t, da pozabi na dokaze, ki dokazujejo jasno kot beli dan, da je Nemčija izzvala in povzročila sedanjo svetovno vojno, da z mečem izvojuje svetovno gospodarstvo. Devet mesecev pred izbruhom svetovne vojne je nemški kajzer nagovarjal belgijskega kralja, da se na j Belgija pridruži Nemčiji, ker pride zanesljivo do vojne s Francija Dne 9. junija 19X4, torej 19 dni pred dogodkem v Sarajevu, je nemška vlada razposlala tovarnarjem okrožnico, v kateri jim ukazuje, da naj odpra pisma za mobilizacijo. Leta 1913 je nemški prestolonaslednik dejal: "Le z našim dobrim mečem lahko upamo, da si priborimo prostor na solncu, ki nam gre po pravici." In dve leti kasneje je rekel Tbeodor Springman: "S pomočjo Turčije lahko usvojimo Indijo in Kitaj, Nemčija naj civilizira in ger-manizifa svet ia nemški jezik bo potem postal svetovni jezik." 22. doc. 1917 je pa nemški kajzer še bolj jttno povedal, kakšni to vojni cilji Nemčije: "Ce sovražnik noče	ki m v nogUaju a prin-
mini, potem moramo svetu prinesti mir, na ta način, da ^T^^^TTaT^ i^m z železno pestjo in sviUim mečem razbijemo vrata 49pm. | J^^Sšm » ^^v^mi ki nočejo miru." To se menda jasni dokazi, da je Nemčija (;reenahow. Na ta smtanek ao vab-izzvala in pomočila vojno in da je njen vojni cilj h <»- ijeni vsi tukajšnji in okoliški sio-tovno gospodarstvo. Nemčija se je v zvezi s čmožolto ^ « todi "L^l1^ monarhijo prtpfErtJala za ftemo ro^koje bil ves	y " w m
prepričan, da nobeden, nego bi se upirali odpotovati w frno žolt« monarhijo t vsemi štirimi, kar je popolnoma razumljivo, da ae ljudje In«je povratka v državo, iz katere so takOrekot večinoma ubežati, eni pred bedo, drugi pred militarizmom, tretji pred velikimi davki, vse pa je druHla želja fm boljših življenjih razmerah. To ao v Ameriki tudi naill, poleg tega pa uživajo tu tudi več svobode. Vali ljudje bi kljub majhnemu številu v primeri z drugimi narodi lahko igrali v raznih uaael-liinah veliko vlogo, če bi ae bolj zanimali u to dešelo in za izobrazbo, meato da ao r duhu Uveli ie vedno v nazadnjaški Avstriji.
Upam, da bodo ljudje poskuša-li popraviti to, kar ao v predvoj nrtn Času zamudili. V to jim priporočam ritaujc naših listov, Id zastopajo , prave dealokratične
enjens nt-Rsni/s-Anton Lipieh. ~
— Sedaj, ka ta
«i*et še v globokem myu, in je po predloženih dokaah ve- rijs. dela rkoraj z matematično natančnostjo, kedaj izbruhne vojna. In če kdo govori o pod jarmi jen ju Indije in Kita ju. o uvedbi nemščine kot svetovni jezik, ne more danes trditi,
da Nemčija nima v tej svetovni vojni svetovnega foepo- ^i^ iT^^ i^lLZ daniva za svoj cilj. Von Kuehtmanove besede ne morejo j le laat todnov Krompir je doaa-nikogar prepričatkdandanes^ ki je sledil dogodkom pred ^ in krompirjevka je ie mm au-svetovno vojno in v nji. da so kajier, junkerjl in nemški	CjT®;
militarisU čez noč postali krotki ljudje in so pokopali svojo! zahtevo po svetovnem gospodar*vu med staro in pozab- kn»mpir|ev pridelek, drugI tj«*no Šaro.	***** je fte polje, od test«
Najlepfte pa je,"da von Kuehlman zdaj dolži Rusijo.1 da je začela svetovno vojno, kajti do sedaj so nemški ofi-
ciozi \edno dolžili Anglijo kot pravzročiteljico vojne. Rreskve aa let« vse posebie, ko Tudi v tej von Kuehlmanovi obdolži t vi je metoda nemtte > pogatijati popje na njih
vladajoče kaste. Oficijelna Nemčija bi se rada zdaj pri- T* * Mk> kupila Angliji, da jo malo omehča, čeprav je skoiaj štiri
leU pridigala sovraštvo proti nji.	- ^ liane par amdlaprila. Pridetk^ih
Von Kuehlmanova govoranca je bila navaden apel ,w,k ^	Orwdjs
na nemški parlament, da (>odpira nemški militarizem, kajti bliža se j»eU zima v svetovi vojni, ki bo pomnožila JUhL in sedanje trpljenje In bedo. Ce bi von Kuehlman retoio w*Hia. Tndi letina k mislil na mir, bi centralne sile sprejele mirovpe pogoje pridelek, potrebuje <pa M-predsednika Združenih držav, ki so povedani v štirih prin-
ripih. Nemška vladajoča kasta fte nič storila, da je pri	--------- . ^
volji i prejeti mirovne pogoje predsednika Wllsona, am-lbod« ZmvZ£r£
J ' a' •
pa ne kale peav
največje let.
Okraja Cherokee in Crawford v K«"-«" vsebujeta bogate pUati premega, ki je povprečno od 3 do 3 in pol levljev debela. Seveda je v nekaterih krajih vitja in v drugih nitja. Plača je $1.01 od tone nakopanega premoga. Premogar-ji zaslužijo različno; odviano je od proatora r nnru in apoaobnoati premogarja. Dnevna plača je |5
Cherokee Countj ae nahaja vzhodnem delu države Kanaaa ter meji na državo iiissouri in Olda-hamo. Oklahoma vsebuje velike plasti premoga različne debelosti nT tudi velike plasti kovinske rude, v prvi vrati einka in svinca. Ta ruda se nahaja večinoma ob kanaatfki meji in njene plasti segajo tudi v okraj Cherokee v Kan-•asu. Cherokee County jo vsebuje precejšnje plasti ob oklahomski meji Cena te rude je sedaj $30 do $40 tona. njena cena lansko leto je bila pa $127, tona, kar je precejšna razlika med prejšnjo in sedanjo ceno. Nekateri "ubogi" lastniki rudnikov so rove zaprli in kot vzrok so navedli, da ne morejo izhajati, dokler bo imela ruda tako nizko ceno. Rudarjem t teh rudnikih plačajo od 7 do lOe od sodčka nakopane rude, ki tehta napolnjena do 12 sto funtov. Plačilni dan je vaako soboto.
Tu sem navedel nekaj podat« kov o letini in delavskih razmerah, ker tudi jaz rad čitam taka poročila iz drugih krajev nase U-nije.
J. Zakrsjšek
SLOVENSKIM DRUŠTVOM V CHIOAOI.
De 4. julija bomo obhajali ato dvainštirideeetletnieo proglasa a-ue ritke neodvisnosti.
Kot vsako lata, ae bodo tu li letos obhajale slavnosti na U dan po vseh krajih Zdrulenih držav. Razlika od praenovanj 4. julija v prejšnjih letih bo pa letoe v tem, da bodo imele alavnosti mednaroden značaj, kajU letošnji 4. julij je dan inoaemakih narodnosti. ki šive v Združenih državah. Sodelovale bodo vne narodnosti in razume aa, da tudi Slovenci r.3 bodo izostali.
Predsednik Wilson je v svojem proglasa dejal, da spada ta dan med najbolj znamenite v zgodovi ni ameriškega ljndatva. Med dni-ffiai tudi pravi: "Kot je bil 4. julij le|a 1776 zora demokracije s-meriškega ljudstva, tako naj bo 4. julij 1918 zora in prerojen jc nove ia večje 4emekraeije zs vso človečanatvo." 7 j ,,
- Po vaeh mestih Zdruieuih držav m delajo velike priprsve za ta alavnast. Tudi v babilonski Chicsgi m bo sijajno proalavil praznik 4. julija. Trideset različnih narodnosti, nevstevši Anteii-čaiufv, dela priprave za eno nsj-večjih manifestacij xp svobodo \u demokarrijo, kar jih je le kedaj videla Chieaga. Vsaka teh narod-nostl bo obdrfavala Javnost ni m-* moatajao pod skupnim centru, nlm vodstvom "Koreign Bom (*V tesen« Indenpendencs Daj (V »rstkrn CommHtee — 191« " Hlfvnoatl ae hoda Vrtite v rasli«, nih krajih Chieage.
članstvo društev 8NPJ., 8SPZ. ter |i nekaterih drugih društev in drugega slovenahega občJnalvs v Chieagi in okoliei m bo zbiralo pri poslopju HNPJ na So. Lawn-dsle A ve, In f7th Ht tskaj po
|S	rt firt nI I ■! U * -______ .. M	t
Ia. un pnpo Hm« > h]w>
pričel pomikati ad aMralitfa ta-^no 1.	^ImA^ po
t* cesti, saeerua po Csatral Park A ve. sapadao po M. eaatl da 4S. v
da Mtver Side v Ljronsu, kjer bo^ mo izvršili oauli del progigala na prostoru društva ?fhtod nih viteaov v Garden City O rove. čistega dobička bo dalo Narodni Viteza amen. Rdečemu križu. Ka pro-bodo tačke, ki j* je dolu centralni odbor in so bie le priobčene parkrat v naših listih. Nadalje bo pretkana laših druAtev ter ia di govori v slovenskem in angleške« jedku.
Druga slovenska driflUV ki v slovenski kalmiiji v aiorenske ceritve, aa bodo pred cerkvijo- na Lincoln 22nd Plane točno ob ^n! por poldne, nakar odkorakajo v Dvorak park, kjer bodo imeli alav nost 4. julija, tudi-Hrvati in Sr hL IVOgram njihove alavnosti in Sporeda parade je bil priobčen v 149, lUvilki Proavete.
Za društva in drago slovensko tliilsrtTnt ki aa aUra pred uradom 8NPJ. je važno, da je na sbiraiHM ob čaau, kfr valed hk! da I jene ga proatora be smemo ime ti zgdvikov vded posne udeležbe Agitirajte med rojaki in prijatelji. da ae gotovo udeleže pohoda, da bo naša parada in slavn ost kaj impozantnega. -Zato je dolžnost nea vaeh, da aodelujemo v sporedu, da bo naše število toliko večje, r Spored parade: L Policija. 2. Slovenska godba, a Zastave društev. 4. Deklice in dečki. 6. Društva in drugo občin* atvo.
Dolžnost članov društev SNPJ. SSPZ., Slovenija, štev. 44, C. S. B. P. J. in drugega slovenskem občinstva je, da se udeleži te si a vnos ti polnofttevilno. Tu ne veljajo nobeni izgovori, kajti treba je ameriški" javnosti pokazati, kdo smo in za kaj smo. Ali amo pristaši svetovne demokracije al', pa kajzerjeve avtokraeije, Edino dva pota ata, in p" enemu teh moramo korakati. Vnemo, di bo naše slovensko občinstvo razumelo, da ae gre za nkanifestscijo demokracije in bo prišlo polnoštevilno na glair ob tej priliki, da pokažejo, da amo tudi Slovenci v boju za dan, ko bomo lahko proglasili tudi naša narodno neodvisnost. -I Seja uradnikov raznih »loven skih društev 8NPJ., SSPZ. Slovenije in drugih rojakov, ki se je vršila 27. junija je sklenila sklicati izredno sejo vseh teh društev, ki ee. bo vršila v dvoran' SNPJ. na Leurndale Ave. in 27. cesti v torek 2. julija ob 8. zveče. Seja drtištva Slovenski Dom, št. 06, SNPJ. in društva štev 104, SSPZ. ae bo vršila na ravno ta dan r prostorih, kjer zboruj društvo Slovenski Dom, to je na 2171 Southport Ave. Ker je eej.. zelo važna r gre ae za atavnost <. julija, je potrebno, da ae je ude lešite polnoštevilno. i
Rojaki, na plan z agitacijo zn manifestacijo 4. julija!
Odbor aa prireditev alavnoati. ter predsedniki in tajniki dni štev.
inoaemakih »n^., do, za proglas ranih narodov. Za to as- 4 r
Delhi Str. Mm- ^
Slovenski dijaki na ™ 18 po -hašft.

JU008L0VAN0M V HOMEB OITTJU IN OKOLICI ,
mofek » - —	• AroimiIh
l ****** ^ i« bilo pr. vo šohko leto r Idrožcfiii,
* rbHo vetje fiteriio »loveneev na enem učeliin fV
memben in vaion je z. nz, do.
godek. Zbrali »o m tla, WIni ^ hrepenenja po ^iaobrstbi, v Pff: najvažnejši dobi zgodovin nr. rodnega gibanja Da, sedaj smo v dobi, ki ne ^ ■ Mane srednje aH nevtr." poti, kajti položaj j« Uk, ^ o v taboru borcev za .voIhkI« demokracijo in neodvisnost rodov, ali pa smo direktno ali ;„. direktno v taboru fevdalne t^K cije, militarizma ia impcrialir^ centralnih sil. Vsakdo ima na i* bero samo ti dve poti. po katerih želi hoditi in delovati. Pot dem,, krači je ima to prednost, da je potegnila za seboj v* ljudukf predne elemente, polne življen-ske sile, ki bodo pohodili'm utrli v prah vac sile nazadnjaitv«, ki hoče zadriavsti nspredek večanstva in ohraniti mo<- avto-k raci je.
Dijakom tovarišem nazaaajam, da je bil naš tovariš in dijak Frank Nagode pozvan v armad) Združenih držav dne 27. maja t. I. Mi slovenski »dijaki iz Dubu cfue učelisčs smo ponosni, da home sedaj zastopsni po naarm članu rojaku v armadi zs svobodo in dotbokraeijo. Tovariša Na godetu pa kličemo: Bodi ponosen, da si ti prvi slovenski dijak našega društva, ki si pozvau t armado. Imej zavest, da si s tem postal ud srmade, ki ae bori u vzvišene ideale, za osvsbojeuje podjarmljenih narodov, med katerimi je tudi naš slovenski narod. Trajen spomin na nas slovei. ske dijake tovariše nsj te sprem Ija po vseh tvojih potih junaške Francije. Naše trdno upsnje i« b-^takc želje so, ds ae povrne* nazaj z zmagoslavno amerttko armado, da ae potem zopet lahku povrneš v krog tovarišev sloirea-skih dijakov. Vedi, da mi kot ato-milijonski ameriški narod frledv mo s ponosom na svojo armad<», na naš branik pred avtokrarijo, tukaj in enkraj morja. Kar naa in dokler oatanemo tukaj se tudi dejansko udeležili boja ua strani naše armsde in v nje-nem boju rajše žrtvujemo me, kot pa da bi še kdsj «a»o tre notno pripoziiali kako avtokraf-čn(f militaristično silo.
Na bojnem polju je dal avojf življenje prvi dijak aakza uee-lišča Kari H»rry Shasr, ki je p-jjel dne 27. maja. Časten mu min dijakov tovarBev I>ubui|ue učelišfa.
Kari H. Poglodiek
VELIKA LADJA DOVB^A V
OSEM HT SEDEMDESETIH DNEH.
Homer Oity, Pa. v— Dne 4. ju lija bodo imeli tukajšnji Poljski in Slovaki veliko slsvnost v pro-slavo praznika Proglašenja sme riŠke neodvisnosti
Na sporedu imsjo parado hi. po končani paradi in iavtiitvi drugega programa pa plesno vceell-Uca. Na aodelovanje xa to slar-nost so povabili tudi Slovenec in Hrvata, sploh vse Jugoslovane brez razlike. Kar nas je bdo skr. psi na sestsnku, smo le obljubili, da se udeležimo slavnoati 4. julija Druge pa povsblmo potoM tega lista, da ae je gotovo udclr-že In to ne aamr Slovenci, temveč val Jugoslovan! Homer (*»-tyja. Lucerne Mine* In okoHee.
Zbiramo ae 4. jnlija ob S. zjutraj v Homer Clt+jo na Bell cesti. Tu ao uvrstimo skupno pod zveednsto sestavo,' nakar odkora-kamo a gractonsko godbo na ^e-la parade v (Iracton, Pa.
Rojaki Slovenci Hi Hrvati: Tu ne dela nobene razlike, kakšnega
i ■ {»"IttIPnega pr« f> čaaja str, kijri dolžn.^t nas vseh. ki živimo v m republiki je, dn •poštujema in amo voljni praznovati din, kf nas spominja na roj rtva magnčna republike Zdrušr-nih drlsv. Tudi ni m
in žeiiSHK As ho
pilot,
0. 0. — Skinn<v A VAdj ktanpanija v Sesttlu j zgradila ladjo44 W«t Apam T dneh. Imdja nosi M00 ton.
Huriey, pradaednik pk>rlmr<» odbora, jc kompaniji krajJ^J čsstitsl na hitrem delu m ure*w upanje v brzojavki, ds bo v juliju dosegla še lepše uspH*
PILOT UBIT
u O. — Archie Fr***"' je ubil in Roben
Sten r ,r4k"
poškodoval, ko sta padi« »
minskem pelj« »	**
i " " "" -V AJENEC 0EIT
Worth. Tml -vajenec Thomaa Okft^d » * dri a Utaloni ki +*»J5l
čevljev na tla in se na
8 PESTNI
_ B. 0. -nih. man«, m wap—««235:
julij tudi
■Mi naj bo
■■u *
da "."u hotela
m loda hMžal K
alTS-fiJjl
minut imanc^
— pois
ven h vet t Vi, uu<1 upniki staiejših demokracij, imate odlomiti, ali naj ttt»rja i« dttje živi v tedanjih razmerah. IMna&tm \uu itnfortns-vij^ n vernost iz tttzrfje, da rusko ljudstvo ne bo nikdar prlpozneto brest-litovske mirovne pogodbe, ki lene Hnsijo v prepad unMenjt".
Pri teh beaedah je delegacija nevdfišeno aplavdirala.
"Dasiravno se Hiiaija zvija iu krvavi iz sleherne žile pod uemft kim tirauatvora", je nadaljeval K črnuški j, ,#ae kljub Umu He" upi i a nemški invaziji. Včeraj je gek-do izmed vaa vprašal, po kak&ni pravici smem tukaj govoriti. Odgovoriti hočem aam na to vpraša* nje. Niaem prišel med vas po nobeni pravli-i, temveč privedla me je dolšnout. Moja dolžnost je, da povem vao resnico, ki le toliko časa ni dosegla ušes zapadne Ev-rope in Amerike. Rusko I judstvo i-ma že mnogo izkušenj, zelo bridkih, a Vselej je prišlo iz ognja po jafano in prerojeno. Velika revo-lucija je dala velik pogum trudne mtt duhu, ampak Rusija ne more takoj imeti nove vojake iz ratmrc varjenih teles. Svarili smo in a-peiiralt za pomoč, toda tisoškrut je obžalovati, da zapadna Evropa m Hiiiala naSili glasov. Isdajaltke mirovne ponudbe iz Nemčije niso bile razkrinkane iu masa nadet armade, zavedena po fanatikih, te je dala zapeljati v mir. Zdaj' vedo, kakšen je nemiki mir. Ukrajinski kmet danes razume, kako Nemfija spoštuje neodvisnost malih narodov, ko ga nemški bajonet je pode nazaj v stari režim.
Vsi razredi v Rusiji so proti sedanjemu položaju. Bolševiki so u-nlčili svobodo govora in življenje posameznika zavisi o milosti rdeče garde. Ako je to demokracija, tedaj vprašam, kaj je reakeiju. Bolševiki pravijo, da je njihova vlada diktatorstvo proletarijata, medtem pa so kruto preganjane vse demokratične in socialistične stranke. Hplševizem temelji in disorganizaoiji mase in Nemčij«. je lahko napadla paralizirano Budijo. Rusko ljudstvo morda samo ne bo moglo premagati Nemcev. Ako je vsi zapuste, Rusija morda pogine vsled izgube krvi, ali nikdAr ne bo pripoznala ponižanja v Brest Litovaku.M
dt>>»w	-J--- •*> 'i» »i« i«	"f #>»i ■ M---*
ANGLEŠKO DELAVSTVO ZAHTEVA SOCIALNE INDUSTRIJE.
London, 28. jun. — Delegatje delavske stranke ao včeraj na letnem* zborovanju soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva soclalizira-nje industrije na Angleškem.
Lakota na Finskem.
Stottkholm, 28. jun. — Iz Hel-singforsa javljajo o tužnem stanju finukega prebivalstva vsled razsajajoče lakote. 1,600.000 oseb živi le ob tem, kar dobi od vlade in to ao le drobtinice.
400 DO	4«»
•M 488 ....114*447 ... »44 4UA7MM4 .... 4Mi44* ... 4«H
mW ....	5* ...417f
ITVitt ....	t4t4«o ... .IS*
•»Musil....	mM/m .... mm
mm ....	4M»|4ti .... 4U
1141! 48] ....	iUHfl .... 4rt
1072 4.1B ....	»Bij ..., lAt
^488 ....	44&4AŠ .... ti«
184 484 ....	starte .... 4M
50T 4.13 ....	481» 437 .... t44
1173 43« ....	S7t48S .... U»at
OMeago, m. — P0 poročilih vojnega deparUnenta bo treba vse registrlrance letnik« 1918 uvrstiti v razrede, preden bodo pozvani v armado.
Ha se stvar boljle razume, prinašamo sledečo primero: V lokalnem distriktu v Chicagu štev. 2. je ua prlrnv ostalo še detet mož v razredu A 1. Registriranee, ki je dobil štev. 246, prvo Vlečeno fttevilko, nima svojcev, za katere mu je akrtieti. Takega regiatri-ranea uvrstijo v razred A 1. in je enajsti mol, ki bo pozvan v armado tz tega distrikta.
V Washingtonu je bilo vlečenih* 12,000 Številk iz velike Žare, toda mi prinašamo le prvih 4f>8 številk, ker ima malo lokal-uih dlstriktov višje Številke, v katerih žive »lorceiel.
Potošaj v Italiji aatprtaignjen
Kim, 28- j«"- — V°ini tttcu ra*t danes, da je zavladala ha fronti "normalna bojevna efetav-u^t" Ker Plava še ni spUTmlla,
itatiiluil "prodrli na- vzWd.il ■ )rfo le v toliki meri, kolikor se jiuj /di potrebno in kolikor so mo-jj spraviti čet in topništva Čez nko V okolišu mostUvA Capo Sije no Italijani razširili -*oje pozicije in vjeli nadaljnih 500 mož.
Ix>»dou, 28. jan. -- Avstrijski vojni stan je,poročal cunoči, da so bili odbiti italijanski napadi na gcio Rosao, zapadno od gore Grap j,d. Italijani so imeli vsčjt izgube.
NVashington, 28. jun. — Vojni iajnik Baker je včeraj izjavil, da je Jr.bil general Pershing nalogo, izi,t-ttti poHc AmŠt&Aurv, ki se tdsj vežbajo v Franciji, in ga takoj poslati na italijansko fronio.
,..> ... a*> - '1' '	1 ' ■ v '
Topniški boji in lokalno praske na sapadni fronti
London, 28. jun. — Uradno poročajo o topniških bojih v Flan-driji. Nemška artilerija ju bila včeraj aktivna severno od fco/.d* Nieppc. Angleži so okupirali ltioč-no postojanko zapadno od Vieux Berquida. Po naraščajočih torni-ftkih bojih na črti od Amieuta do Ypresa je soditi, da se tam pojavi prihodnja večja bitka.
Psriz, 28. jun. — Vojni stan poroča, da so francoske čete sinoči izboljšale svoje postojanke sver-nor-apadno od Montdidierja. Med rekama Marno in Ourcq so bili manjši spopadi, pri katerih je bilo vjetih nekaj Nemcev.
Z ameriške fronte.
Z ameriško armado ob Mami, 28. jun. — Število nemških vjelui-kov, ki so prišli v roke Američanov pri čiščenju gozda Belleau, je že naraslo na 311 mol. Vsak ča« dobe kakšno skupino Nemcev, ki ho se skrili v votlinah. Sinoči so jih dobili 29.
Drugih posebnih vesti ni.
Dnevni seznam izgub. %
Washington, 28. jun. — Današnji seznam vsebuje 56 imen. Iz-«iil»e so porazdeljene: 24 mož ubi-
lih v boju, štirje .so umrli za ranami in trij^ vsled bolezni, 22 mož je težko in d vas ta lahko ranjena, e-
den je pa vjet. >
Skupne izgube v armadi znana jo do danes 9020 mož, v mornar-ski pehoti pa 1112 mož.
ao« 4 <to 711 4«! 881 4*1 1073 4«a -'<Ui 4«4 H3t 4«3 U37|4|t 17 4«a 1*1 4«0 37
Denver, Golo. — Znana inrs A-lice Adains Kult on, tajnica driav-nega odbora za ponriloAČenje, ima glede poboljšanja hudodelcev svoje nazore, ki ho danes last vseh pametnih ljudi. Ona pravi, da Je treba s hadodelceiu ravnati tako, da se ga poboljša in pgstane zopet znenee je t*;e1>a učiti iu vtgajtti. vreden Član človeške družlie. Ka« V dokaz, da se s podukom in lepim ravuaujem doaeie lepe uspehe, je navedla ravnanje z vojaškimi dezerterji v avezni ktanilnicl vllauenporthu, Kana. ^
Ona praviš da j deserterji vne ravnajo tako kot s kamenei, a m« pak jih vežbajo vojaško, da se po-tem vrnejo k svojim polkom. Že po dveh lednih se pokašejo lepi u-hpei takega ravnanja. ^
Ko pride dezerter v kazni! nieo, poizvedo za v«e njegove detajle v civilnem in vojaškem življenju. Preiščejo ga psihiatri. Potezulta-tu, ki ga dobe pri taki preiakavi, mu tudi odkažejo delo. Te njegovi možgani niso bolj razviti, kot da lahko ženje konja do bližnjega potoka, da se napije vode, tedaj mu odkašejo tako delo. Tako ga pogasi vzgajajo, da postaja vedno spo-sebuejši za vsako delo. tfe spoznajo, da ni za vojaka, ga uče rokodelstva ali drugega koristnega dela. Najsposobnejše iu najintelegent-nejše kaznence uvrstijo zopet v njih polke. Ne spremljajo Jih madeži, tako da lahko avanzirajo iu ae ne čutijo ponižanim. V zadnjih trak l. tih so vrnili 1,461 moš k polkom, od katerih so dezerllrall in 91 odstotkov od teh dezerterjev se je poboljšalo.
M rs. Fulton vprašuje, še je mogoče potmljšati deserterje, zakaj l>i ne l»ilo mogoče poboljšati ittil drugih kaznence v In Iz njih napraviti poštene Aane čkiveške družbe.
NOVO POSOJILO BILOUI Washlngton, D. 0. — Belgija
je zopet ddblla #9,000,000 poso-jUa. I>o sedaj sc» jI Zdrušene dr-žave posodile $131,800. Posojilo zaveznikom znaša $6,981,590,000.
185 BOLNIH IN KANJSNIK VOJAKOV SB JI VRNILO DOKOV.
London (vU OtUwa.) — T.
C. Norris, premier Manltolie, jo naznanil, da je še 400,000 Kanad-čanov odšlo v vojno, 100,000 moš je pa pripravljenih v rezervi.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
KALI 00LASI.
Pilttburfh, Pa.
Poirtbnjtmo dekleta, n«l se I-majo učiti likanja V čistilnici In liarvilniel. Delo stalno. Dobra plača, lep prostor. lJrl Kast Kud l)ye Works, 865 Paulson A ve., K. E Pltttburgh, Pa. 4z),
Potrebujemo dobro dekle za hišno delo, dobrt* plača, mora spati doma, nI pranja in ne dela ob nedeljah. Oglasite »e pri «210 VVuol-
lawn Plaet, Tel. 451», J. Bhenlcy.
«*)
Rizm Iz iiozenutva.
KEEEN8KIJ NA DELAVSKEM ZBORU V LONDONU.
BAD BI ISVBDBL
za mojo zreeto prijateljico Karo* lino fcofrtn in sleer vsled zelo vnžnili zadev. Cenjene« rojake it-ljudno prosim Če kdo ve za njen tedanji naslov naj ml g« naznani, ali pa če bode sama to Aitala naj st mi prijavi Širn preje mogoče. MoJ naslov je t
A. Marku 11 ii (1 rs ho v, MH7 K. Ferry A v t,, Detrolt, Mlch.
Pravi, da bo Rnsij* še v vojni in napada boiševike, Delegatje to bili presenečeni, ko to ga ugledali na odru.
BBITSKI PABNIK ttlTBV PO-TAPLJAČE
Zalivski pristan, 99. Jin. - Som to došla privatna poročila, da j« bil brittU parnik ' Atlantiaa" potopljen od potapljate. Porodilo o izgubi in o prostoru, kjt Je bil parnik napaden, J« iaoetato.
IHDIAlfA OSTANE SUHA.
Indianapolii, I»d., 91. Jtm U Najvišje todiMt J• priznalo prohi bidonUki zakotf «t drHHro IndiA
no nttavaiB t itirlmi proti entmu
NAPBBDEU
"Proeveta" pile ta blagoettnje ljudstva. Ako te ttrinjtl a njenimi Ida jami, podpiraj trgovce, ki oglašaj« v ProevetL — V talogl imam vet ta mkdanje potrebščine pa smerni eeii._'_
ZDRAVNIK — SPECIALIST ZA SLOVBNOB
411—4th Avenuc
(NA SPBOTI POiTB)
Pittsburgh, Pa.
IMIMMMMI......MIHI
POTREBUJEMO
»lamnikarce ra delo pri | i išMkik klobukih; do^i | dela, dobra plača.
MIDLAND HAT CO., $44 W. AiUota St, •
Chlcago, IU. I.................MM
s§7 MED NEMŠKIMI CEf JUB BBS-£	SAJA LEOA*
Amsterdaau 90. Jan. —• "Boba Belgo" pravi, da kro«Jo govorioa,
ttt da Jo i ^ verni 1 katero
IIW ae
_ v zadnji ofendvi in po-
vtroAeae po logarja M aajvo« pa-
vsročils, da al prhala nora ofoa-tlva.
■ EftABBL
au#t U Uksšsel eifaraife, fM
prUm. U*f\ si»«*s> ta Mue umi, ^UK MMm, sttoi, himK krfM ImUssI.	»s4l
4rsgs b«Usal SM*it Os4rsrt rak« ihiUms fcifere f*mm» f mjs t*. I>.rO»ljs saJMjs Its ts Mtsllh letev wiu elmvtts. U mm. K««rl4 fcnsplsli * Ts** FO. ^ut	«"a >si»ia. Prt sni ts
oisrl UmtiH a^iaisii. 0mšm ! UM H • a|«**e«| šrn • eveŠM, e*» i iisa mm s« ie as a
p0iriiE^iJ«JEM0 M -Iteol Molš • Uvsrss flper|r.
ttvtSe štlavee It "rmerle".
fc - ■ -T f T


t

LUTERANCI.
; Historičen roman. Spisal AaU» Kote.
(MJ«>
In pivec ni odgovarjal kršmarjevi molitvi. Pokrivalo je globoko potisnil na oči, l>obnal • pr-hii po mizi in zrl v pijačo, kakor da bi se moglo kdove kaj videti v nji.
Jezila je krčmarja ta lutrlka svojaglsvnost, da mu je kar po hrbtu mrgolel«, zlaati ker je bil pivec slaboten, majhen moti ček, katerega bi si bil , upal aam on kalcor mačko čez »treho zalučati, ko bi bilo potreba. Zaradi tega je prisedel za omizje h gostu rekoč;
"Kam si namenjen prijatelji Nocoj bo temno kakor v rogu. Za ped daleč ne bodel videl predse, če skozi vas kolovrati*; povrh je v zgornjem koncu zadnja po voden j od neula most."
Dobro je razumel pivec te besede; kajti hudo je pogledal izpod čela svojega tovariše, potem izpit polno kupo žganja ter rekel: "Piičeta se boje teme; zaradi tega ob solnčnem zahodu zlete na grede in potafcnejo glave poH peruti, nam je pa noč Jjubču kot dan, ker lisjaki, ki nas ob solncu oblami je jo, izgube tedaj vso moč in pogum."
Krčmar se je ugriznil v ustnico, kajti tudi on je vedel, kara merijo te nagajive besede, in jezno je pristavil t
"Kaj pa, ko bi lkjriri spali podnevu in sto-prav v noč hodili na lov in naposled ujeli dihurja v past, da bi se zvijal kakor kača, če ji na rep stopili"
Ta pogovor, ki bi se nedvomno izpreinenU v prepir, končal je v tistem trenotku tujec, ki je v krčmo stopil in molče prisedel k prejšnjemu pivcu.
Kakor da bi se bil krčmar preatralil »tihega, »lirokoplečega in rudedelaaega pritieca, ker je bal prej o liajaku govoril, vstsl je in odlel po pijačo.
"Kako si opravil, poksil srebrnjake!" rekel je prvi pivee sosedu, ko sta bila sama in pokazal z desnico, kako se iteje denar.
To varil je raztegnil v smeh svoja zijavs usta, da se j« pokazalo nekaj umazanih zob, položil prst na usta ter tiho rekel: "Molči, Goriček, stene ima jotišesa, in le muham, ki nam med pogovorom sedajo na nos, ni vselej zaupati!"
Medtem pa seže v žep svojih usnjatih hlač in položi pest svetlih srebrnjakov na mizo, rekoč:
"(ll<?j jih kebre srebrne I Komor taki iaaljo • pod srajco, tisti je pravi mož in njega ni o avečnicl ni o kresu več ne zebe v roke!".'
"In popraskajo ga povsod, naj ga v peto ali v grlo srbi,'\pristavl nal znanec Ooriček in sežo lakomno po denarju, čeI: "Daj, pusti, kaj umeš ti o denarju."
"Ne glej Jih tako, kakor Eva jabelko »poznanja I Vel, ti te ne zapeljejo, kakor so naio prvo mater ; kajti ti so moji, a polteno zasluženi," odgovori smeje tovaril Urban Kos, na pol postopač, na pol meletar, iz Kamnika ns Sutni doma in Go-ričkov stari prijatelj, ko spravlja zopet svetle ure-brnake v lep.
"Dihur te vzemi, griva liaičja! Kako sva ae zmenila o tej stvari! Kali, itsj, polovica je moja; obljubil ai mi Jo, če ne, te zadavim kakor polha," Jezi se Goriček in se siloms zaletuje v tovarilev lep in praska po njem kakor petelin, če v gnoju itče črva.
"Ne bodi siten 1 Ti bi le svojemu patronu, svetemu Matiji kaplje žganja ne ponudil, griva la-komua, ko bi prisedil k tebi, za en grol bi ga pa le a palico udaril," pristavi tovaril in meni nič tebi nič seže po kupi ter jo v enem dulku izprazni.
Smeh na stran in norčijo t Povej, kako si opravil t" vprala zopet GoriČOk in namelikuje oči " gole radovednosti.
"Ti si kakor smola in tisti naglavni grek, ki mu pravijo lakomnost. Čaksj in potrpi in ne bodi kakor ogenj I Vel, jaz sem bil pri Kramarju In sem mu naznanil kakor pri spovedi vse, kar si mi naročil. In kaj je rekel pajsdlakeo sivi! Jan • I no verjamem vsega, pravi in; kdo sna, če niii aam luterl, pravi, in me le sa nos vodil. Ce je tako, kakor poročtf, pravi, prepričam se aam In pošljem blrlče v Strmol. Potem pa se oglasi, ko ga zvežete In priženete k meni, in Izplačam ti, kar je obljubljenega.'
"Torej ti nI nič odltel na rokof Odkod imai pa srebrnjake!"
"Tega ne rečem, da bi ne bil dal ničesa. A t veliko silo vem mu isutolzcl te beliče, a ne na račun, le za moj trud mi jih je izplačal, da vol, in moji so kakor je ono žganje tvoje, akoravno K* plačal asimft in ga baje tudi ne bol, ker ni-inaft drugega okroglega kakor žejno grlo v svojem premoženju."
Jezilo jo to nepreveaelo poročilo GoriČks, da ne je za ulenom praaksl, vpralajoČ: 4'Tortj pridejo noeoj! Noč je primerna, lune nI in graj-leak je s doma. Kakor nalašč je tsk čas za lov."
"Meni nič inari, če jih tudi ni. Kdo ve, ali ni in kdo ovohal nal žled, in dobil napoaled ti jtam a polenom po buči, da ae ti ubije kakor pi-sker Znal, jaz ga ne grem lovit, ti stori, kar ho-češi"
"Vel, ker »i tako go«toltea*den iu učen ka-k«*r i« uiliiUkc bukve, pratal te-bodem nekaj, potem pa govori ti ntila It udira na! Povej, od kdi.j so rudečl lasje na ■vrtu!"
"Odkar jih je Rog atvaril," odreže se modro Koa.
"Poglej, da nič ne vei!" odgovori nsgaji vo Goriček in pristavi: "Od tr<Uj so, kar je IV-ter svojega mojstra judovukl dekli ix strahu zatajil, in ko ae je potem na dvorišču pri ognju grel, jeli so hipoma kazati vsi čmolaai hiriči nanj, rekoč: Tudi ta rudeč*la<Mv je iEtned njegovih prijateljev! In on se je ustraiil potem in razjokal akrivaje, in kamor so padale njegove *ol»e, »rn*tli» no gobe, takoivani "urhančki", in i« takih urhančkov rodil «i se baje ti, stari greŠ-m! 1'rban, krr si irdal svojegs go«po<U ra tiste kebre, »d«j ga pa tajil In se umikal!"
Zijal je od strmenja meletar Urban Kos, ko uiu ji zastsvil Goriček tako uganko, in molčal je kakor stena, h take zadrege ga je retil krčmar, ki je veliko mero pijače postavil na mizo; kajti videl je skozi razpočeuo stsno, da ima prišli pivce denar in da bode dal kaj zaslužka.
Stoprav precejšnja použita kapljica pobratila je zopet nala pivca. Kos je le enkrat pripo-vedoval vso dogodbo pri sodniku Kramarju in tudi naznanil, da bodo polteno izplačani obljubljeni srebmjaki, če se posreči napad.
Goriček pa je vso to tovariševo odkritosrčnost pripisoval le svoji modrosti, ki je Kosa tako spravila v klešče, da ga na noben način za "talijo" ogoljufati ne more.
Ko le potem pivca razpravljata, kako bi no najbolje porabili novci, da bi tudi kaj prid« zalegli, trdi Kos zopet svojeglavno, da bi bilo najbolje z njimi pričeti kupčijo z žganjem. Tedaj bi človek as j vedno imel najboljša zdravila v hiši, A ko nato Goriček nasprotuje m meni, da bi ae lahko ženil potem in bi Marjeto Šelebrinovo, ki je učena kskor sam Luter, k sebi vzel, čujejo se koraki zunaj in nekdo potrka na ojino.
"So že tukaj biriči!" vzklikne Kos, ko spozna Kramarjevega aodnijskega hlapca s helebar-do pod oknom.
\ Ta klic sede krčmar ju tako globoko v pete. da kakor pea, ki je pleče ukradel, skrivajo za durmi izgine in v veži prižgano tresko pohodi. Heaeda birič bila je namreč v istem času naj-kujla za krvnikom. Kjer je ta v svojem poslu prestopil prag, ondi je llo navadno za glavo. Iz tega vzroka jc morda biriško Ime le danadaues našemu kuietu nekaj, kar kolne kakor aamega ikra tu in kar bi narajii stri in pohodil kakor gada na cesti, — saj bil je trt, in hojen sam od veka do veka I • l " ''
TRINAJSTO POGLAVJE.
.-.<;<F, ', • '. 'J;\' J
V Gogalovi kovačnici na Klanci v Kranji bilo je isto popoldne živahno življenje. Že isto jutro na vse zgodaj je namreč ta uaš znanec Kam-nilki Čevljar JuVi KrMkar pritekel in je Gogolo, ki jo I svoji kolibi na rženem otepu smrčal, vz-dramil ter dejal: "Juri, če si prijatelj moj iu mož-beseda, kakor si vedno bil, kar te poznam, »ezi mi v roko in obljubi, da me spremil nocojšnji večer!"
"Ti kopito, ti lilo ti kamnilko, kaj so ti podgane snedle vse možgane in se mrčes notri ug-ne-zdil, da me dramil, ko bi bilo najlepše »panje in najboljše," jezi se sajasto kovač nad čevljarčkom, potem na natprotno stran leže in pristavi:
"Pa baš zdaj te sova prinese, »moleč, ko »e mi je sanjalo nekaj tako lepega, kakor da bi komu kdo vlekel med skozi usta in izraelsko mano I Veš, kaj se mi je sanjalo. Kriškar, ti ki umeš dret) vleči, kakor bi na las godci?" vprala potem tovarila, ko ne mu zapored več potov zaz-deha.
"Kaj bom vedel, ko aem vso noč skozi gozde hodil, da me dan ne prehiti in ne izda," cd« govori nevoljen črevljarček in sede na nakovalo, (Mdeč, da je danes Gogala sopet hudomušen in siten kakor kravji brencelj, ki najrajii tja sada, kamor se mu najmanj spodobi.
"Hodil si torej in čevljev si strgal od Kamnika do Kranja za poldrugi groš. Veš, jaz sem Ml pa bolj imeniten nocoj in še zdaj bi to ime-nltnost užival, ko bi me ne bil ti po nepotrebnem iz nebes na zemljo vrgel, kar ti vac žive dni no odpustim.
Znaš, v nebeaih sem bil, tako se mi jo sanjalo, in na stolci poleg Boga očeta aem sedel, ko jo sodil pravoverne in luterance. Zapored so stopali pred večnega sodnika naprej luteranci. Znano mi je zaradi tega tudi, Kriškar, kdo je moj prijatelj, kdo ne, in koliko je upati najboljšemu prijatelju!"
Vroče je prihajalo čevljarčku pri teh besedah; kajti verjel jo vse kovačevim aanjam, povrh ga Jc pa težka vest, da je tudi on semtertja kaj malega o Gogali rekel in ga vlokel čez zobe, zdaj pa on vse to vč iu vidi.
Gogala je dobro opazil to zadrego, a delal se je neumnega in nadaljeval je; "Najprvo je bil poklican k Bogu Martin Luter in dobro sta se umela a stvarnikom v začetku. A ko je nanesla govorica na nuno Katrico, razjezil se je sodnik In je zakričal: Hram vas bodi, največji možje se zapeljujete po slabih ženskah kakor otroci po belem kruhu.
Dolgo sta se prepirala potem zaradi žensk, M če sem prav raaumcl, v tretja nebesa nI bil Luter sprejet, a v peklo tudi ne; ker ondi bi bil zopet v družbi zapeljive Katriee!"
Kriškar si upa komaj dihati; tako resnične in verjetnt so se mu dozdevale kovačeve sanje. Boji se, da bi mnjal tovaril tudi o njem, da vidi prldtgarieo Htol>ojko nekoliko rajši kot druge ljudi; ker pa.bo ona brez dvoma izveličana, moral bi pa tedaj sam v peklo, da bi je več ne rao-gel gledati.
"In nal Knafelj je prišel potem na vrsto," nadaljeval je kovač svoje sanje. "Veš. pa hudo sta ropotala s sodnikom božjim."
"Tiata punina grajska, Strmolska me je zapeljala," Izgovarja se Knafelj in prosi mll.v iti
"Da bi vas dihur pokadili" jezi se stvarnik. "Molki ste dandsnea kakor tisti kamniški čev. Ijarček, Kriškar mu pravijo, ki ae, akoravno pre-eellnji kril na hrbtišču nosi, na stara leta v kljukasto bahnieo zaljubi, in is hvalešnostl zato pomaga njenemu prejšnjemu ljnbfeku k novi Iju-besni."
Smejal ae je prt tem pripovedovanju IsljM Gogala, Kriškar pa je jeae obledel, ker je kova* v sanjah vse tako fcil In videl, kakor je rea. Pa ker se dsndsne* niti akrivaje mlallU niti želeti ne more več, zakaj ga pa Is obirajo, da hodi sa Sto-bejko, a on je akulal semtertja ls vitrte nje ns esti sil ulicah hoditi, dragega pa si upal nI!
(Dalja sledi).
Milka Vogrin.
Novela. - Spifal dr. Stojan.
(Nadaljevanja.)
Baron Bemla ni nikakor slutil, da ga Olga ne mara, talko je bil v sebe zaslepljen. DoiuiSIjeval si je, da se njegovi dražesti, vojaški možatosti, lepoti in plemski visokosti ne more žensko srce ustavljati, iu tako je mfclil tudi o Olgi, svoji bodoči nevesti. Zatorej mu še ua um ui prihagsAo vprašati kdaj Olgo, ali ga ljubi, ali hoče biti •ijegova. Kaj še! To se je pri ba ronu Kobertu vse samo ob sebi razumevalo. Saj pa tudi op pra ve ljubezni ni poznal niti vedel, da le more kdo drugaiče ljubiti l<akor on. Njemu je bHa ljubezem kakor ogenj, ki se zažge db ško pu slame. Zdaj nastane visoik plamen, ognjeni slop, a hipoma uga sne ni svetlobe, ne goricote, niti ognja, da 'bi se grei o njem. Da Se večja te mota ti nastane, in kmalu ne vel več, kje sa j« bila slama zažgala.
Tako je bilo Robertovo srce, in on sa«» ni vedel prav, kje, kdaj h kolikokrat se mu je že bila vnela iskra ljulbezui. Samo to bi ti bil znal povedati, da je že marsikatero vojsko bil z Amorjem in bogi njo Venero, a v takih bitkah je podlegel, kakor boga bog Mars na trojanskem bojftču pred silno močjo deviške Atheaie. Le obrunki so ostali ter kazali zaceljetie srčne mu raue. Bil je torej zavarovan proti neinlm čutom, m kakor neranljiv vile/, v pravljistah korakal je sigurno med ostrfcni puščicami vso očarajočega ženstval
Prve dni je zahajal Robert po-gostoma k Skenovskim. Najbjub-ie niu je seveda bilo, n(ko jc naletel Olgo samo. Ali to se je k sreči malokdaj zgodilo. Kedar je imela izven hiše nujnih opravkov, ■ pazovala je pametna deklica vso dohode kakor vojak na straži, ali se nikdo ne približuje. Je 11 pa zapazila, da prihaja Robert, zbežala je k materi in ostala pri nji dokler se ni on poslovil. Na vrt ii v gozdič pa ni sicer aaina hodila, kakor kedar je vedela, da ne bode prilel uagloma k nji.
Vtfled tega se je |fil Robert hi tro prepričal, da se ga deklica bo ji. A to je le pripisoval njeni mladosti in plahotl sploh, kajti vedel je, da se mflade gospice možatega huzarsikega častnika talko boje kakor p iščeta trdo4djusiastega jastreba 1 "Mora se me pač le privaditi," mislil si je sam pri sebi. "Ona pač ni navajena občevati s častniki in visokima plemstvom Sramuje se, a ta sramežljivost jI bode že v kratkem izginila."
Zato pa, da se zadnji njegov izrek uresniči, znal je pa tudi Ro hert skrbeti. On ni poplaševal i ljubezni niti govoril, kakor je si cer navada, o srčnih ranah, o na gnenotiti, o udanosti do nje, tem več on jc udaril na enkrat s celo vojsko na tfvojega nasprotnika.
Ko so je bila enikrat mati slučajno, šo predno je Rihard z Dunaja došel, k Robertove in Olgi ne druščine za malo časa oddaljila, prijel je Robert deklico, kakor kragulj nedolžno piftče, z vso silo okoli pasu, pritisnil jo ua srce ter jo alloma krepko poljubil. A v ti bitki je bil premagan! Vsa srdita in razkačena k vi je se mu Olga s pomočjo svolje telesne sile iz njegovega objema ter zbeži joka-je in odmerjajoč ga k materi v Stransko sobo.
Od tega trenotka ni mogla Olga Roberta nikakor ne tipeti in se ga je aamaga strahu še bal j umikala. Ni si mogla tolmačiti njego-ve velike predrznosti v tuji M*t ter Si domišljala, da ji utegne na 'ihein še enikrat kaj takega storiti I To «t rastno Rdbertovo početje bilo pa je v Olgi še zadnji čut do ntfega zatrlo, in zdsj je začeta tudi njena že prej prialfjena prija-feff&ft pojemati.
Robert je slednjič vendar nvi-del, da se je v svoji sotfbi o lan skah varal in se povrh ie hudo o-pekel v svojem drsnem početju. A oh enem je pa tudi spoznal, da je Olga kjema, velita izjema v ženskom spolu, in da m ds igrati s seboj kskor druge, da sto drugih IshkoUvih deklic. To odločno Olgino postopanje prati njemu, zaničevanje, preziranje njegove osebe In njagovoga Imena jslo pa je v Robertovi duši pouMnj^U novo kal, in aW»*r kal spoštovanja do nje. Ppprtfal se je, da hrani Olga v sehi spre polno Čfctorti in nadol-Inoatl, kakor malo deklie, katere je on aposnaval in jih moral tudi ftapoaled zaničevati. Vso vero je
bH izgubil v letat vo, smatral je .t < spol eelo ničevku in slsliiiu, kot igrsčo moškemu svetu 1
A vse to ni dadanes več čudo onemu, ki pumia svet po mestih in tudi v višjih plemenitih krogo-ib. Uedke so kjeme, Id so U o-hranile prvotni kinč in kraa ženskemu spolu, a tem bolj se veselimo, ako vidimo, da je naša de-kliea zmagovito odbila napad silovitega somžnika. Odslej naprej se je pa Robert Olgi le v največji spoltljivosti približeval. Govoril ni več v njeni družbi tako pono-sito in zantčev&lno o ženskem svetu, kakor je bila njegova navada. Videlo se je, da se je premagoval, da bi ne žalil Olgine rahločutnosti. Zdaj bi bila mati lahko svojo hčer samo z Robertom pufetila, in on bi se ji ne bil drznil proti njeni volji le za roko prijeti. Tako se mu je doedevala Olga vzvišena, In čutil je vedno bolj in Mj, da hrani njeno srce v sebi ono žen sko krepotrt, ki vlada in gospoduje nald tnoUkim bitjem. Robert si
je jel v Olgi domišlja zor iu nehote hrepeneti po i In iz spoštovanja na*aia£ v nI govi duši tiha ljubezen, C^T • nje po svojem idealu I
Tak<^ so tekli dno vi, drugdm. gemu enaki, dokler ni bilo w harda v Poreče. Kakor se j,a u stokrat zgodi, da že ena satu« ^ ba, na novo došla, druftčin« ^ meni ter ji ali celo novo življ^ iidahne ali jo pa moti, da ne „1 hajaino več v nji poprejir»je bave, tako je bilo tudi z Kihar. dovim prihodom, kajti je ta don^ sel sestri novo živlgenje. Olga j« našla v svojem bratu steber, na katerega se je naslanjala v nji samoti. Blizu tri tedne je p,,. greŠaJa sestra Rihandu, ali ta te v bila je seatrino ljubezen tako povzdignila, da se je zdaj neloe. ljivo oklenila svojega brata, (Dalje.)
Kedar vam poteče naročnin* u "Pnosveto", jo obnovite praroča-»o, da se vam ns ustavi Uit.

CENJENIM SLOVENSKIM DRUŠTVOM V J0HN8T0WNU IN OKOLICI NA ZNANJE.
Vsa društva, katera se bodo udeležila korporativno parade dne 4. julija, naj se zbero ob osmi uri zjutraj v svojih prostorih, nakar odkorakajo z zastavo in eventaelnimi patriottenfmi uapisi pred glavni urad Slovanske delavske podporne zveze, (Main street, John-etown); na tem prostoru bo zbirališče za slovenska društva, katera pa morajo biti zbrana najkasneje do en četrt čez 9. uro zjutraj. Ko bodo vsa društva zbrana, potem vstopimo v parado kot Fifth Divi-siou. Na čelu bomo imeli novo slovenako trobojnlco in ameriiko u-stavo, nato slovenska Mazhom godba, za tem slede druKtva.
Odbor je sklenil nabaviti par sto malih zastavic, katere se bodo razdelilo med člane društev.	,
Naročena slovenska zastava za vsa društva je krasno delo; naročena je Wla pri našem rojaku gosp. Frank Keržetu, kateri nam jo je dal po jako nizki ceni. Plačali jo bomo tako, da bo vsako društvo, katero je v zvfczi, prispevalo enaki del. Stane 100.00.
Vsled izredno slabega vremena se ni skupni piknik tako ohnesel kot se je pričakovalo, ker je lil dež celi dan. Ljudstvo se ga po večini ui moglo udeležiti ali članatvo naših društev je kljubovalo z iz-redno silo ter vstrajalo na pikniku in tako pripomoglo, da se niso samo veliki strošfki pokrili, pač pa se je napravilo Se nad $300.00 stega prebitka.
Lahko se trdi, da nam je slabo vreme prikrajšalo najmanj $600 čistega prebitka, vsled tega so zastopniki društev in ostali mnenja, da naj se pozneje enkrat napravi še en piknik v enake svrhe.
V	imenu društev mi je naročeno, da se bratu Franku Keržetu zahvamn za njegov trud in uspeh. Lokalna organizacija Slovenskega republlčanskcga zdražeuja je bila ustanovljena s krasnim uspehom, katerega bode podrobnejše priobčil njen tajnik, brat Blaž Novak. Pristaši kraljev nimajo med nami prostora.
V	naslednjem podajem račun skupnega piknika.
Dohodki:
Darovi za Rdeči križ in Slov. Rep. Združ.-, nabiralci: Fr.
Podboj, M. Rovanšel: in Fr. Pavlovčič................$ 46.65
Mr. Robert C. Hoerle, daroval v isti namen................ 25.00
Plešišče, 105 vstopnic po 25 centov ...................... 26.25
SHcking Kachine (nabijalnik) .......................... 9.75
Kuponi (Trade Ticketa), prodanih, po:
A. Vidrich, za vsoto .................................... 4.150
Louis Krašna, za vsoto ................................. #5.90
M. Pečjak, za vsoto .................................... 78.75
Fr. Skbe, za vsoto .................................... 68.40
Andrew Dobnikar, za vsoto ......1..................... 100.00
Andrew Dobnikar ...................................... 1M.00
Ivan Zupančič.......................................... I9240
Klinčki (nageljni) ...................................... JMJ
Ivan Brezovec, vstopnice pri vhodu ..........\.......... 23.00
Alojzij Msrtkičič, vstopnice pri vhodu................... 7.50
Ivan Brezovec, vstopnieo...........................>'»/«» •'
Ivan Zupančič, vstopnice ...........................
lladary Feliks, vstopnice/ .........................
Frank Skufca, vstopnice .......*..................
Louis Krašna, vstopnice ............................
Fr. Podboj, vstopnice ........*.....................
Jager Martin, vstopnico ............................
Frank Gabrenja, »vstopnice .......................
Frank. Kuhovski, vstopnice ........................
Ignats Orožnik, vstopnice .........................
Matevž Strašišar, vstopnice (skupno) ...............
Frsnk Dremelj, vstopnice t........................
Matija Pečjak, vstopnice
6.50
9.00 7.00 3.00 5.50 2.50 23.50 2.50 19.00 4.00 13.50
Frank Slabe, vstopnice.................................. JJf!
Louis Martlnčlč, Stopnice .............................I
Andrew Dobnikar, vstopnice ..........................J
Ivan Turlič, vstopnice ................................
Štefan Zabrie, vstopnice ...............................
26.M
9.00 2J0
Skupaj dohodkov ...............................♦ 90,10
UdaUd:
<1. B. Co., za pijačo........................ ............I >M
Viktor Navinlek, godba ................................g4*
JeatvWie, sladoled ki drug« Fr. Oabrejnu ................
Frank Kerietu, potovalni stroški In zamuds..............
Rsab Printing Co., za kupone ...........................
Oonemaugh PrinUng Co., tiakovine, (vabila in vstopnice)^...
Victor Falthu za prostor....................|...........
Stroški poštnine in drugo......^JL..................
Glas 8vobods za oglas........
Josip Likar, za rasne napise .. Ivan Brezovec, za trakove ....
Dva zaboja likerja ...........
Gregor Hrelčak, za tvsntuelne neizplačane račune


••••••
IfHJI i1» 1* 1010 4^41 1* 1» 10* m
Skupaj ntroikor...................
Preostanek ........................
kateri so porazdeli in sicer sa Rdeči križ za Slov. Rep. Zdrul ..................
J 601.1« .....*
$ 150.00 160.00
Skupaj ........................•
Na rokah blagajnika ostane svota «2.0« sa pokritje le neur* čAnlh računov.	,*
Vaem ^aoplsom, kateri so brerplačao objavili vabila m I nI piknik, izrekam iskreno zahvalo. _ __________, taj*
t