Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman veljaj: Za celo leto predplaCan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a ti gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. vec na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja v ,,katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkik ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefon-štev. 74. ^tev. 60. V Ljubljani, v torek 15. marca 1898. I^etnil* XXVI Istrske stvari. (Izvirni dopis.) (Konec) Ker sem že pri tej točki, moram tudi omeniti odgovora vladnega zastopnika v isterski zbornici na posl. Kompareta interpelacijo glede novačenja zunaj Kopra. Vladni zastopnik je tu izrekel, da ni povoda, da bi se preneslo novačenje proč od Kopra. Vprašati moramo vlade zastopnika, kaj prav za prav ,on smatra za povod k takemu prenosu? Ah se mu ne zde dovolj povoda taki dogodki, kakor je bil oni lansko leto, ko je itali-janaška ciganska golazen napadla slovenske mladeniče, ki so prišli, da neso svoj tribut cesarju, in da bi bilo prišlo do najžalostnejih nastopov, da so niso vzdržali naši mladeniči ? Jako čuden se mi zdi tak vladni zastopnik in vprašam ga, ali on spoštuje svojega cesarja, čegar dober kruh je, tako malo, da sc mu ne zdi najsvetejša dolžnost, braniti vojaštvo tega cesarja pred dejanskimi napadi izdajalske sodrge? Ta čin vladnega zastopnika vzbuja sum o plitvi njegovi zvestobi! Nekaj posebnega mi je še poročati iz naše Istre. Neverjetno je, kako se po nekaterih krajih širi demoralizacij a, odkar je jela širiti svoje »nauke« brezverska »Lega Nazionale«. To društvo, podprto z židovskim denarjem, kakor istotako nemško - židovski »Schulverein«, ima je-dini namen, narod stlačiti v gnojnico vlačugarstva in demoralizacije, ker ima pri tem svoj posebni namen. »Lega« je namreč samo jedno od mnogih judovskih sredstev, da se pripravlja ljudstvo za židovske izmozgalne namene — »nacijonalnega« ima ta zalega pač malo v sebi. Po nekaterih krajih doseza svoj namen prav vrlo. V Narezinah namreč je že prišlo tako daleč, da otroci javno zasmehujejo duhovnike in jim kriče pod nos: »proč z vami, ne maramo vas! udri ga! udri ga!« Zgodi se celo, da se branijo stariši dati krstiti svoje otroke. Tudi se vidi pogrebov, pri katerih ni duhovnika, ne križa, prav, kakor bi pokopavali kako žival. Seveda to poslednje ne bi se mogoče zgodilo, ako bi imeli Narezinci — italijanskega duhovnika, ali duhovnika sploh, katerega mestece Narezine, dasi šteje 1400 duš, pogreša že leto in dan. Vse to so nasledki židovske »Lege Nazionale«. Ali tako je tudi v gospodarskem pogledu, kjer širi strup to »društvo«, se vidi ravno tako v omenjenem Narezinu. — To mesto je v tako vrlih »rokah«, da propada mate-rijelno od dne do dne. Vse javne naprave so tako rekoč razsute, dolga je v občini toliko, da bi jud lahko na boben pognal vse Narezine. Ob jednem pa se daje italijanskim učiteljem nagrada in se podpira »Lega« z zneski po 20—50 gld.! — Zdrave pitne vode, dobrih potov itd. ne privoščijo »merodajni krogi« temu kraju, čegar prebivalstvo je povprek slovansko, pač pa naj ljudstvo žrtvuje svoje krvave žulje — italija-naško židovski zaroti »Lega Nazionale« ! Toda vsake sile je jedenkrat konec in vedenje naših političnih nasprotnikov nas šele prav 1 podžiga do še čvrstejega napora k zmagi. Jeden tak napor bo veljal pri občinskih volitvah v Oprtlju v dneh od 14.—18. t. m. Ako bode šlo vse naravno, zmaga Slovan v vseh treh razredih, vkljub vsem zvijačam in prilizovanju od strani Italijanov. Veseljo je videti tiste italijanaške Judeže, kise z največjim zanimanjem sučejo okolu kmeta — zdaj, pred volitvami, potem pa bodo kričali: »fuora ščavi« in naj so iztečejo volitve za nje ali proti njim. Toda tako je po vsi Istri in mi jih poznamo že dovolj, da so jih vemo ogibati. Seveda stvar je v Oprtlju malo čudna. Pri prejšnjih volitvah bo ostali Italijani v tretjinski manjšini in iz mržnje se niti niso hoteli udeležiti sej, pri katerih naj bi se konštituiralo zastopstvo. Najlepše pak je, da ima v takih slučajih vedno svoj nos zraven politična oblast in skuša stvar zasukati v prilog italijanaškim ljubljencem. Tu jo kar jednostavno razpustila zastopstvo in razpisala nove volitve v nadi, da se ji posreči pri teh novih volitvah prodreti. Toda na žilavost hrvatskega naroda, onega naroda, ki jo prebil že po celih osem in po deset dni pod milim nebom in skoro brez hrane, ko se je šlo za narodno borbo ob volitvah, na žilavost tacega naroda se je zanesti, da bodo tudi te hude volitve iztekle najbolje za naš narod in naj se postavijo na glavo ali na prste uradniški centorji! — Ti ljudje tudi nikakor nočejo na dan v Oprtlju, koliko je prišlo za to občino državne podpore v pomoč stradajočim. čakajo, kako bodo iztekle volitve, da bodo potem — ali pa še morda pri volitvah! — razpolagali s tem denarjem. Kdo bode potem dobil za občino odmenjeno državno podporo, se samo ob sebi umeje. Oni, ki ne bodo trobili v italijanaški rog, gotovo ne. In vso to sme delati to uradništvo po svoji volji, kakor mu ljubo in drago. No, naj se nasitijo sami z državno podporo, naj si napravljajo za ta denar nastne pojedine in svojim somišljenikom, oni, katerim je podpora namenjena, bodo prav gotovo ostali brez nje in bodo stradali še dalje proti volji Onega, ki je podporo podelil, — vender pa radi tega ne bodo uklonili svojega tilnika pod izdajalski meč lahonskih rabeljnov, ne bodo oblatili svojih, kakor biser čistih narodnih idejalov in s praznimi želodci, a s čisto vestjo bodo stali na bojišču za svojo teptano narodno pravico. Jedenkrat že nastopi hip, ko bode tudi iz tužne Istre se odprla pot do prestola onega, ki neče samo vsem avstrijskim narodom jednako pravico, ampak ki bode to svojo voljo pokazal tudi — dejanji. Potrpi torej, tužni Istran, saj bliža se vender rešitve dan! Politični pregled. V Ljubljani, 15. marca. Štajersko liberalno veleposestvo. Volilni odbor štajerskega ustavovernega veleposestva se je sešel, kot se nam je že na kratko sporočilo, v nedeljo popoludne ob 5. uri h posvetovanju v graški deželni hiši. Posvetovalo se je o sedanjem položaju, oziroma o razmerju med veleposestvom te vrste in novo vlado, najbolj živahna pa je bila razprava o vstopu člana dr. Hiirnreithcrja v Thunov kabinet. Mnogi izmej navzočih so imeli proti temu resne pomisleke, vendar pa se je konečno zjedi-nilo vse za nastopno resolucijo : Volilni odbor štajerskega ustavovernega veleposestva v zvezi z več drugimi deželnimi poslanci te skupino izjavlja, da v obstoječih razmerah od vstopa posl. dr. B;irn-reitherja v Tlutnovo ministerstvo ne more pričakovati ugodnega u p 1 i v a na splošni politični položaj ter na stališče Nemcev v Avstriji. Z ozirom na bližnjo državnozborsko sesijo poživlja toraj volilni odbor poslance štajerskega ustavovernega veleposestva, naj ravno sedaj vztrajajo v obstoječem razmerju, da se obrani popolna »loboda in neodvisnost stranko nasproti vladi in v varstvo strankinih načel. Navzoči pa pričakujejo konečno od vseh svojih zastopnikov, da dajo takoj slovo dosedanji zvezi veleposestnikov v poslanski zbornici, ako v tem krogu ne bodo našli dovolj poroštva za popolno varstvo poprej označenih političnih načel. — Ta resolucija so je toraj vspre-jela po daljši, precej živahni razpravi. Z vlado toraj ne marajo hoditi, dokler se ne ho pokazala naklonjeno njih zahtevam. S svojimi tovariši, to je ožjimi somišljeniki novega trgovinskega ministra nameravajo iti le tako dolgo roko v roki, dokler se jim ne bode pripetila kaka krivica. Vidi se toraj, da se vsaj početkom ne bodo hoteli pridružiti kričaškim elementom. Drxavno*borskl klubi imajo v teku prihodnjih dnij svoja običajna posvetovanja pred pri-četkom 14. zasedanja državnega zbora. »Vater-land« poroča, da ima klub konservativnih veleposestnikov čeških svojo sejo dne 20. marca ob 2. uri popoludne, nemško-napredna stranka v soboto ob 10. uri dopoludne, katoliška ljudska stranka isti dan ob 3. uri popoludne in socijalni demokratje že v četrtek popoludne. — Klubi ostalih državnozborskih strank še niso sklicani k prvi seji. — Poslanca Pacak in Ilngel o položaju. Poslanec dr. Pacak objavlja v svojem glasilu daljši članek o zadnji spremembi v avstrijski vladi. Padca barona Gautscha zastopniki češkega naroda ne morejo obžalovati, ker se je umaknil grožnjam Nemcev in bi bil morda šel še dalje, da ni popreje zginil s pozorišča. Grof Thun je Čehom znana oseba. V spominu so jim njegovi govori v deželnem zboru češkem, poznajo tudi nazore njegove in čakajo sedaj le še, kako jih bo praktično izvrševal kot minister. Pozabili niso seveda tudi še ne njegovih slabih, Cehom ne posebno prijaznih lastnostij, toda ker mora biti na mestu tudi politika pozabljivosti, moramo pozabiti vse, kar se nam je za dobe njegovega bivanja mej nami neprijetnega pripetilo. Za sedaj je jedino dobro to, da sedi na ministerskem sedežu dr. Kaizl, ki ima za svoj novi posel vse potrebne zmožnosti, dobro voljo, poleg vsega pa veliko ljubezen do svojega naroda Od njega smejo pričakovati več dobrega. Skoro istodobno je govoril o novi vladi posl. dr. Engel svojim volilcem v Pribramu. Njemu se zdi zadnja sprememba še precej ugodna. Kakor baron Gautsch kot ministerski predsednik ni bil tak, kakor recimo kot naučni minister v Taaffejevem kabinetu, tako bo morda tudi grof Thun ves drugačen sedaj, kakor pa je bil kot praški namestnik, čehi mu bodo kazali prilično ravno toliko naklonjenosti, kakor so jo baronu Gautschu. Vstrajali bodo na strani večine in ne na strani vlade. Večina je trdna, kakor je bila poprej. Spremenjeno stališče liberalnega veleposestva je ne bode predrugačilo. Potovanje kardinala Koppa v Rim daje sedaj raznim listom povod, da spravljajo v dotiko Vatikan z vprašanjem glede pomnožitve nemške mornarice. — Povedali smo že na tem mestu, kako pišejo ti ali oni, posebno pa bero-linski, centrumu seveda neprijazni listi, najbolj neotesano pa je pisala »napredna« »Frankfurter Zeitung«. To sedaj odločno zavrača »Germania«, ko piše : Poročilo »Frankfur. Zeitg.« je, kakor so nam poroča iz najbolje informovanih virov, od konca do kraja popolno izmišljeno. — Potovanje kardinala Koppa nima z mornarico prav nič skupnega. Kardinal je odpotoval le na izrecno željo sv Očeta, ki se hoče s tako odličnim cerkvenim dostojanstvenikom razgovarjati o raznih cerkvenih zadevah. Sicer je bilo pa že dalje Časa poprej določeno, da odpotuje kardinal v Rim. Z gotovostjo se tudi poroča, da se kardinal o zgoraj omenjenem vprašanju ni dogovarjal z nobenim članom centruma. — S to izjavo je jasno dokazano, kako skušajo nasprotniki cerkve porabiti vsako priliko za obrekovanje in blatenje. Razmerje med Španijo in Severno Ameriko je sicer v poslednjih dneh nekoliko manj napeto, kakor je bilo kmalu po eksploziji na ladiji »Maine«. Akoravno izjavlja ameriška vlada, da dosedaj še ni prejela nikakega natanč-nejega popisa o tej nezgodi, vztrajajo vendar člani španske komisije pri prvotni izjavi, da jo eksplozija navstala v središču ladije in ne morda pod ladijo, kakor se je pričetkom trdilo. Ako se ta vest uresniči, potem vlada Zveznih držav nima pravega povoda za napoved vojske, katere se pa Španija ne boji, ako se ji vkljub temu napove. Po poročilu madrid listov ima vlada na Kubi še vedno kakih 82.000 mož, pred vsem oboroženih prostovoljcev, ki so voljni braniti špansko pokroviteljstvo do skrajne meje. Španija izjavlja, da sicer ne mara nikogar izzvati, toda ako jo bo kdo provo-ciral, ne bo je našel osamljene. Take so toraj razmere mej tema dvema državama, katere se toraj ne morejo smatrati ravno nevarnim. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. marca. (»Gospodarska zveza«.) Ustanovni občni zbor tega prepotrebnega in že davno zažeijenega društva se vrši v četrtek, dne 17. t. m. p o -poludne ob 4. uri v dvorani »Katoliškega doma«. — Isti dan ob '/s3. uri popoludne vrši se tudi redni občni zbor »zveze kranjskih posojilnic«. („NarodoV nialik Zola.) Celo »Slovanskemu Svetu« je preveč, kar piše »Narod« za Zolo in Žide. Imenovani list pravi: »Slov. Narod« v svojem navdušenju za Zolo uže sega daleč črez meje poštenega poročevalca. O Dunajskem shodu krščanskih žen pravi: »par tisoč spokorjenih grešnic, brumnih, v Luegerja zaljubljenih, predmestnih starih devic, nevidnih župnijskih kuharic in dekel ter cela armada slavnoznanih hišnic se je zbrala na rotovžu, da slovesno protestujejo, ker je poslalo 500 odličnih dunajskih dam in gospic Zoli priznalno pismo«. Bolj podlega poročila nismo čitali niti v najstrupenišem Dunajskem židovskem listu, nego je ta, v Ljubljanski uredniški sobi skovani članek. Dasi sem velik nasprotnik klerikalcev, vendar mi se istotako gabi tako zasramovanje poštenega Dunajskega ženstva, kakor poveličevanje onih »odličnih dam in gospic«, — ki so vse prek Židinje ter podpisale adreso vsled židovske agitacije in v židovske namene. — S takimi argumenti ne dokaže »SI. N.« nobenemu razumniku veljave svojega ljubljenca Zole. — Sploh je v zadnjem času »SI. N.« zelo naklonjen židovstvu in jako neprijazen antisemitizmu ; — in vendar moramo Slovenci biti tako iz socijalno gospodarskih, kakor iz narodnostih vzrokov odločni antisemiti! X+Y. (Bohinjska železnica.) G. posl. Zelenu so glede železnice Divača-Loka odgovarjali razni gg. poslanci, med njimi tudi poslanec Ažman, rekoč: Poslanec Zelen je priporočal železnico Divača-Loka in pri tem silno povzdigoval lepoto Notranjskih krajev, mičnost romantičnih dolin, po katerih bi tekla ta železnica i. t. d. Nasproti pa je popisoval kraje, skozi katere bi tekla Bohinjska železnica, kot malo obljudene, puste, žalostne in nevarne itd , slednjič je imenoval svet za Bohinjem naravnost konec sveta! Zavrnili so ga poslanci Murnik, Schafler in Ažman. Poslednji je navajal, da poslancu Zelenu ni zameriti, ako tako slabo govori o Gorenjskih krajih in o Bohinju, ker še teh krajev nikoli ni videl. Da bi jih bil videl, bi pač drugače govoril. Gotovo je pa, da bota Bohinj in Bled, če dobita železnico, več letovičarjev in obiskalcev imela, kot Notranjska. V tem, da je Gorenjska najlepši kraj dežele Kranjske, so edini tujci in domačini. In če poslanec Zelen tako prezirljivo govori o Gorenjski, potem ni bral našega Prešerna, ali pa je že pozabil, kaj ta pesnik poje o Bledu, ko pravi: Da dežela Kranjska lepšega nima kraja, kot je z okolico ta — podoba raja ! Ako g. Zelen imenuje Bohinj konec sveta, je to se le razlog za Bohinjsko železnico in ne proti njej. Ravno za to, ker je Bohinj konec sveta, treba ga je z železnico zvezati z drugim svetom, da bo deležen tudi dobrot, katere uživajo kraji ob železnicah. Sicer se pa govornik sklicuje na to, kar je lansko leto o teh dveh železnicah govoril. Katera da se bo gradila, o tem ne bodo odločevali lokalni interesi, ampak vojaški in trgovinski oziri. In če se gre za korist celo države, potem ni gledati na milijon razlike. Govornik je zato, da naj se ozira na prošnjo tržiškega trga in ra-doliškega mesta, to je, da se Tržič zveže z Rado-lico, ako pride do gradnje Bohinjske železnice. Za Gorenjsko stran je namreč zelo enako, ali so nameravana železnica iz Tržiča priklopi Gorenjski železnici v Žirovnici ali v Lescah ali pa v Rado-lici. Za zadnji kraj bi še najbolj kazalo, ker bi se s tem popravila krivica, storjena temu mestu, da namreč pri grajenju Gorenjske železnice ni dobilo svoje lastno postaje za tovorno blago. (('lani kluba slov. bieiklistov) se opozarjajo, da je redni občni zbor jutri, dne 16. t. m. ob osmih zvečer v spodnji kavarni »Narodnega doma«. I Izpred porotnega sodišča) Franc llopotar iz Zgornjega Bernika je dne 30. januvarija prerezal z nožem vratno žilo Jan. Jenku, da je ta čez pol ure umrl. Ropotar je sicer to priznal, a trdil, da se je le branil. Porotniki so ga oprostili. — Alojzij Zalar, posestnika sin z Iga, je dne 19. februvarija ponoči vstrelil svojega brata Jožefa. Hudodelec se je zagovarjal, da ni vedel, da je revolver nabasan, ter da se mu je le po nesreči sprožil, da pa ni imel namena brata usmrtiti. Sodišče pa je dognalo s pričami, da je obtoženec svojega brata vstrelil iz zavisti in sovraštva, ker je mati bratu njegovemu obljubila dom. Obtoženec Alojzij Zalar je bil vsled tega obsojen v smrt na vislice. (Spovednici) lepi, se malo rabljeni, jednake velikosti, jedna iz česnjevega lesa v gotičnem zlogu, druga iz mehkega lesa, ste na prodaj. Več je izvedeti pri č. oo. jezuitih v Ljubljani. (O razdelitvi občin v Istri.) Italijanaška večina v deželnem zboru isterskem je sprejela predloge svojih zastopnikov za razdelitev mestnih občin Pom-jan, Pazin in Kastav. S tem korakom je ta sleparska večina z nova dokazala, da hoče vse poskusiti, da se zatre slovanska narodnost Istre in da postani Istra italijanska pokrajina. Brutalnost, ki tiči v tej brezobzirni nameri, se da le še primerjati z brutalnostjo razbojnika, kateremu se ne smili žrtev, samo da on nasiti svoje krvoločno srce. Brez vse milosti naj se zatre slovanski rod v Istri, da se Istra prej ko prej prikroji Italiji. To in nič druzega, ako sodimo stvar z idejalno narodnostnega stališča, hočejo italijanaši in naj se podere za njimi svet. Slepi so v svoji strasti in ne otme jih te bolezni ničesar, kakor k večjemu — mrzlo presenečenje. In to presenečenje utegne še doleteti te — Sisife. Le malo let je tega, ko so bili ti ljudje za združenje teh občin, ker so se tako nadejali, da se jim posreči poitalijančiti kar čez noč vse kmetske občine. A ni šlo, — narod slovanski je žilav in trd ko kremen, in zdaj velja nov poskus : z razdelitvijo teh občin naj bi se z nova navalilo na slovansko trdnjavo. Dvomijo pa menda sami na uspehu, kajti baš nastopi slovanskih zastopnikov v zbornici puljski so priča, da so Slovani Istre še tako žilavi, še tako kre- meniti, kakor so bili in šo b o 1 j. In tako bode Sisif z nova valil v goro težek kamen v potu svojega obraza, da mu z nova zbeži po oni strani nizdol. (Izpod Nanosa) 13. marca. Gosp. Fran Suša načelnik okrajnega cestnega odbora Senožeškega prizna pomanjkljivosti Landolskega mostu, kakor sem ga popisal v »Slovencu« dne 19. februvarija, z dopisom 27. febr. v »Slov. Nar.« od 8. marca. Le nekatere opombo mojega dopisa mu niso po volji, toraj popravimo, kar se popraviti da. Ni rru po volji, da sem pisal, da je ta most »starinsko-zna-menit«, ker je most še le 1. 1864 zidan — rad to popravim in rečem, most je »razvalinsko - znamenit«. Tudi pravi, da je on sklical komisijo, katera je prišla 26. apr. 1897 pregledovat most, ne pa c. kr. okrajno glavarstvo. Naj velja tudi to. A da imamo prav vendar le s trditvijo, da se cestni odbor za ta most ne meni. vsaj toliko ne, kakor je njegova dolžnost, to potrdi gospod načelnik z natančnimi dati. On pravi, da cestar skrbi za vse nedostatke pri mostu. Most je bil prerukan od potresa 14. aprila 1895 — cestar skrbni je gotovo g. načelniku naznanil ta nedostatek, ker sam ga ni mogel popraviti, kakor se trohnela ograja s trto zveže. — Lejte skrb ! G. načelnik, sledim le njegovo lastno izjavo — je še le čez več kakor 18 mesecev — 30. okt. 1896 prišel pogledat, kaj je z mostom, kojega je zima 1895. — 1896. in pa neprestano deževje leta 1896 še bolj poškodovalo. 1. dec. 1896 je imel cestni odbor sejo in ta most — poprava njegova se je vzela v pretres — a v proračun za 1. 1897 ni se še vzela nikakorsna svota, 26. aprila 1897 je bila pri mostu komisija, državni tehnik je napravil načrt in proračun stroškov — in za 1898 še le se je vzelo v proračun odborov 300 gld., za 350 gld. pa se naprosi deželni odbor, ako ta da — potem se most 1898 nopfavi. Kaj pa če vis. deželni odbor odreče podporo? Potem bodo oziri na siromašno ljudstvo popravo mostu zopet odložili, dokler se ta ne razruši popolnoma. Varčnost je gotovo lepa reč, a prava varčnost. Ako bi se bil most precej po potresu komisijonelno pregledal — dala bi bila najbrže vis. vlada kaj podpore iz potresnega zaklada — most bi se bil tudi z manjšimi stroški dal popraviti — kakor sedaj, ko so tri zime se zmrzli-nami in deževje treh let glodali na njem. Saj g. Suša ve iz lastne skušnje, da se velikokrat z majhnimi stroški obvaruje pred veliko škodo. Toraj bi bil ubogim davkoplačevalcem lahko več stroškov prihranil, ako bi bil most dal popraviti precej leta 1895. Letos bo še 750 gld. komaj zadostovalo. Gosp. načelniku tudi ni všeč, ker sem trdil, da Senožeški odbor skrbi le za cesto od Senožeč do vrh Gabrka, in da je ta nepotrebna. Da bi me pri Vremcih počrnil, mi podtika, da jaz zahtevam, naj se skladna cesta Senožeče-Britof opusti. Tako podtikanje pač ne dela časti g. Suši in le dokazuje, da imam jaz prav. Iz Senožeč pelje skladna cesta skozi Gaberče na vrh hriba Gaberk. Kmalo zunaj Senožeč pa se od državne ceste Dunaj-Trst loči druga državna cesta na Divačo. Vrh Gabrka prideta skladna cesta in državna malo da ne vkup, tam se tudi iz ene ceste na drugo prepeljava. Kaj bi se ne mogla skladna cesta na vrhu Gabrka zvezati z državno, tako da hi proga Senožeč-Gabrk ostala le občinska, poljska pot. Koliko občinskih potov imamo pri nas — toraj tudi Seno-žejcev bi ne bilo konec, če bi jo do Gabrka imeli, ako bi ne kazalo jo sploh opustiti. Vendar cestni odbor samo za to progo skrbi — na tej progi Senožeče-Gaberk se popravlja izgledno — med tem pa se proga Gabrk - Britof bolj zanemarja. Naše ceste pa odbor prezira, kar se da. Leta 1897 je dal navoziti menda 160 m 3 gramoza, pa tako-šnega, da je bil v treh tednih blato. To je bilo vse in pa 26. aprila komisija pri mostu. Veselilo nas bo, ako bo cestni odbor vsaj 1898 kaj več storil, posebno če bo res most popravil, verjamemo pa sedaj še ne. Kajti, ko je bil še g. dež. poslanec Zelen načelnik, sklenilo se je med Lan-dolom in Brinjem vzdigniti cesto in napraviti mo-stič, bila je že celo dražba — a še danes se na-bera v vsakem dežji na skladni cesti toliko vode, da je peš prebresti ni moč, včasih pa še z vozom ne. 1891 napravil je g. nadlogar Lodes načrt za preložitev klanca pod faro — zabijal kolce — še danes klanec ni preložen. Tako bode najbrže tudi z mostom, če bomo molčali. Dosti je, da smo molčali tri leta, sedaj pa ne bomo več. Na de- želni zbor smo ae žo pritožili, če ne 1)0 pomagalo, se bomo pa se drugam, če nam tudi gosp. Suša zameri. Tudi potrpežljivosti mora biti konec! Ponudbo, da mi v svojem času cestni odbor odstopi »trto«, se katero je ograja na Landolskem mostu zvezana, hvaležno sprejmem, le to ga šo prosim, naj mi odstopi vse štiri, se katerimi je sedaj že pritrjena, in pa še druge, kolikor jih bo še treba, preden se ograja boljše ne popravi. (Z Reke.) Kakor se zdi, želeio ni še za Ma-žare zadosti mehko. Neglede na vse zvijače in pritisek je zelo dvomljivo, da bi prodrli pri bodočih mestnih volitvah. Rečani se držijo trdo. — Tudi radi Mažare podražijo. Za zadnji korzo na pustni dan ustanovil se je odbor i razpisal nekoliko daril za najlepšo vozovo. Mej drugimi dobil je darilo nek voz z »reškim medvedom«. V veliki kletki bil je zaprt medved, za njim vozili so so pa neki gospodje in na njih komando moral je medved iz voza hoditi in plesati. S tem so hoteli pokazati, kaj da Mažari želijo, namreč, da bi lle-čani plesali, kakor oni godejo. Prirejen je bil še drugi lepši voz. Mažar je lovil perlo v Kvarneru, zraven njega jud z novcem, z nekimi drugimi osebami, a od zadej reški pobalin, ki se jim roga. Policija je ta voz zaplenila, predno jo mogel izpod strehe, in vendar mu je odbor prisodil prvo darilo. — Za trdno se pripoveduje, da se je že guverner odpovedal, ali da mu nočejo se za nekaj časa odpovedi sprejeti. Pravijo tudi, da se je neki branil to mesto sprejeti, za kar se je odločil edino na žel)o iz prav visokih krogov ; vidi pa, da ne gre in težko bodo našli Mažari pripravnega in voljnega magnata za to. Governer je še zelo mlad in sicer prav dober kristjan, se ve da tudi Mažar in v takem duhu mora vladati. — Naša hrvatska čitalnica prelevila se je naenkrat v »narodno« čitalnico. Pri neki priložnosti čulo se je tam skoro vse bolj drugo kakor hrvatsko govoriti — tako da bi se človek lahko vprašal, kaj se razume pod to besedo, ali je narodna ali pa katerega drugega naroda, no hrvaškega. Nekam nerodno gre res s tem zavodom, na žalost mnogim dobrim Hrvatom, ki si ga prizadevajo vzdržati na dobri podlagi. — Za častnega člana sprejet je tudi guverner. Zdi se, kakor da se ne ozira več zadosti na neko točko pravil, ki zahteva od članov, da morajo biti Hrvati, ali vsaj dobri prijatelji Hrvatov in Slovanov. Z nekim strahom gledamo v bodočnost — ker nas Hrvatska prav slabo brani. Zato imajo Rečani prav, ako tudi oni tožijo, da Hrvati, t. j. se ve da brv. vlada — Mažarom na Reki pomaga. S tem očitanjem delajo pa Rečani Hrvatom krivico, ker hrvatska vlada s svojimi mameluki — vender ni hrvatski narod. To podpiranje vlade Mažarov morajo se ve da občutiti reški Hrvati še posebe, ker jih ne le samo 110 podpira, ampak njih delavnost ovira. Ker kapital in sredstva vedno bolj v nasprotnike silijo, ni čudilo, da se dajo mnogi narodni trgovci in obrtniki od nekih ob-zirov zapeljati, da ne ostanejo s praznimi rokami. Mažari si znajo dobro izkoristiti kakšne koncesije in podpore. Se ve da se pa pravi Hrvat ne da tako hitro omajati. — Značilna za Reko jo pa tudi ta žalostna istina, da je že mnogo — pravijo da na tisoče — ljudi mesto zapustilo, ker ni več zaslužka Abrahamoviči zapuščajo ta kraj z dobro zakrpanimi žepi, a drugi morajo s trebuhom za kruhom. Kakor pravijo, občuti tudi sosedni naš Sušak to pomanjkanje i da je barometer v občinski blagajni padel skoro do potresa. Ker ni prometa, ni tudi dohodkov, a nakopanih stroškov pa ne manjka ; in ako se boleha zraven tega še na pomankljivem gospodarstvu, kakor pravijo in šteclljivosti, se ve da se potem težko oztlravlja. In vendar je vsa uprava pod oblastjo in uplivom tako »skrbne« hrvaške vlade, katera je zlasti ob volilni priložnosti vsa na nogah z obetanjem in grožnjo, samo da gre vse v redu, se ve, po njenih nazorih. Iz slabega semena ne more biti dobre žetve. (Vodstvo c. kr. poštuohranihnčnega urada) na Dunaj i je razposlalo te dni okrožnico z računom glede prometa v mesecu februvariju. Mi smo isto dobili v četrtek. V uradnem delu se poštnim uradnikom dajo navodilo, kako se naj ravnajo, kadar čekovne nakaznice izročajo pismo-noscem. Druga naredba zadeva dnevne račune uradne. Tretje naznanilo pa se tiče tudi širjega občinstva. Dozdaj si namreč potom »čeka« smel odpošiljati največ po 10.000 gld., zanaprej znesku ni postavljena več nobena meja. Tukaj se lahko pristavi opomba: Skoro je v navado prišlo, da stranke pod besedo »ček« razumevajo »Položnico« ali »Prejemnico«, t. j. zeleni listek ki ga stranke dobivajo priloženega pri računih trgovskih, da potom tega listka odpošiljajo denar v ime plačila. To ni »ček«. Ako ti je, recimo »Katol. Bukvama« poslala knjigo in priložila k računu »Položnico«, s tem listkom odpošlješ denar jedino le imono-vanej knjigotržnici. Ako pa imaš na razpolaganje »(•ek«, lahko denar pošlješ, kamorkoli in komurkoli hočeš. Listek »ček« je precej trd papir in barve rumeno; na istem so tiskane številke, ž njimi pa lahko, ako nepotrebne številke odrežeš, dobiš številko, katera bo adresatu povedala ravno tisto številko, ki si jo ti bil na listku napisal s črnilom, ako si poslal n. pr. 564 gld. ali sploh kakorsensibodi znesek do 10.000 gld. Če sedaj odpošlješ čez 10 tisoč goldinarjev, morajo tiskane številke ostati, kakor so tiskane, »intact«, pravi odredba Četrta določba Da se naredi poskušnja, v to svrho so žo lani po Nižje-Avstrijskem plačevali davke skoz poštno-hranilnični urad. Od dne 1. januvarija letos, kakor smo že svoječasno povedali, davke in sploh pristojbine za davkamico lahko plačuješ na vsakej pošti po državi. Ako ti sedaj, recimo v Mariboru pride v roke tiskanica, ki so jo lani rabili po Nižje Avstrijskem, to tiska-nico smeš porabiti tudi v Mariboru, samo prečrtaj ime dotične dežele. Okrožnica nadalje objavlja razkaz glede denarstvenega prometa v mi-nolem mesecu lebruvariju. V neuradnem delu pa najdeš črtice o poštnej hranilnici po Ogerskem, Taljanskem, Nizozemskem, Švedskem, Francoskem. Društva. (Slavnostna večer niča), katero je v nedeljo zvečer v rokodelskem domu priredilo kat. društvo za mladeniče v proslavo 20letnice kronanja papeža Leona XIII., se je prav dobro obnesla. Občinstva se je zbralo k večemici toliko, da je bila prostorna dvorana natlačeno polna, društve-niki pa so program večera prav hvalevredno izvršili. Precej številen pevski zbor je zapel točno več pesmij, vsporedu se je lepo podala pesem dr. A. Medveda, katero je eden društvenikov dekla-moval. Konci se je predstavljal igrokaz : Roparji pri Mariji Kulmski, pri katerem so mladi prikupni igralci pokazali lepe zmožnosti. — Bog daj mladeničem v društvu vztrajnosti, mnogo pouka in poštene zabave in mnogo novih tovarišev, voditelju gosp. Stroju pa pri požrtovalnem truda-ljubivem delu obilo blagoslova! (Slovenska hranilnica in posojilnica v Glinjah na Koroskemi imela je v letu 1897 prometa 110.701 gld. 90 kr. Pristopilo je 34 novih udov, izstopili so trije in jeden je umrl; tako šteje koncem leta 1897: 318 zadružnikov, in zadružni deleži s pripisano dividendo znašajo vkup 959 gld. 6 kr. — Hranilnih vlog se je vložilo 18.776 gld. 85 kr., vzdignilo pa z obrestmi vred 13.764 gld. 96 kr. in je njih stanje s pripisanimi obresti vred koncem leta 120.544 gld. 92 kr. — Posojil se je zadružnikom dalo v letu 1897: 21.582 gld., vrnilo pa 8977 gld. 98 kr. in je njih stanje koncem leta 95.632 gld. 66 kr. — Stanje prihranjene zaloge koncem leta znaša: 2487 gld. 93 kr. Zadružno stanje koncem leta znaša vkup 124.827 gld. 58 kr. Telefonična in "brzojavna poročila. Dunaj, 15. marca. Parlamentarna komisija desnice je sklicana na 18. t. m. Dunaj, 15. marca. Odposlanci slovanskih visokošolcev na Dunaju so imeli shod, na katerem so protestovali proti temu, da rektor ni hotel vsprejeti njihovih v latinskem jeziku predloženih resolucij. Na tem shodu so sklenili, zahtevati češko vseučilišče in tehniko v Brnu. Glede veljavnosti spričeval zagrebškega vseučilišča niso zaradi razpora mej Hrvati in Srbi načelnega nič sklenili, marveč izrekli, naj vsak narod za-se zastopa svoje posebne težnje. Dunaj, 15. marca. Pravosodni minister je imenoval sodnijskega tajnika Ha uffen-a deželnega sodišča svetnikom in sodnijskega adjunkta Fr. Koblerja v Radovljici, sod-nijskirn tajnikom v Ljubljani. Dunaj, 15. marca. Danes dopoludne so se pričele škofovske konference. Navzoči so: kardinala Schonborn in Gruscha, nadškof dr. Missia, knezoškofa dr. Napotnik in Puczina in škofa Bauer in dr. Rossler. — Kardinal Schonborn se je danes jedno uro posvetoval s papeževim nunoijem Talianijem. Dunaj, 15. marca. Danes stopijo v veljavo nove Gautscheve jezikovne naredbe. Wallsee, 15. marca. Cesar je dospel včeraj popoludne z Dunaja v spremstvu grola Paara. Vsprejela sta ga nadvojvoda Fran Salvator in nadvojvodinja Marija Valerija. Inomost, 15. marca. Tu se je ustanovilo nemško ljudsko društvo. Na osnovalnem shodu so poudarjali liberalni poslanci, da treba sedaj Nemcem biti jedinim. Tudi v tem letu treba neumorno v nemškem smislu delovati in ne poslušati onih, ki pravijo, da naj mirujemo, ker je letos cesarjevo slavnostno leto. Ako druzega sredstva ni, tedaj se tudi obstrukcijo ni strašiti, ker le s tem varujemo zatirano (!) Nemštvo. Budimpeita, 15. marca. Poslanska zbornica je po daljši razpravi vsprejela načrt zakona glede jubilejno slavnosti nespremenjeno tudi v nadrobni razpravi. Slavnost petdesetletnice ustave vrši se toraj 11. aprila s slavnostno skupno sejo, v kateri se bo formalno konečno odobrila udanostna adresa, ki se nato ob korporativni udeležbi obeh zbornic izroči vladarju. Sredeo, 15. marca. Glasilo narodne stranko govori v svojem uvodniku zelo laskavo o avdijenei kneza Ferdinanda pri avstrijskem cesarju. Naša hvaležnost napram Rusiji, pravi nadalje, nas ne sme ovirati pri gojitvi najboljših razmer z Avstro - Ogersko, katere mogočna pomoč je Bolgariji potrebna. Konečno se izreka zahvala grofu Goluhov-skeinu za posredovanje. Sredeo, 15. marca. Glasilo »Narodni Prava" objavlja izkaz vseh onih oseb, ki so bile v dobi od novembra 1897 do konca februvarija letos kakorsibodi napadene v uskub-skem okraju. Napadenih, deloma ubitih, deloma znatno ranjenih in odvedenih je bilo skupno 4H8 Bolgarov, mej temi 12 duhovnikov in 32 učiteljev. Objava tega izkaza je vzbudila splošno presenečenje. Neapel, 15. marca. Španjski in ameri-kanski škofje so se obrnili na kardinala Ram-pollo. naj vpliva pri papežu, da ta posreduje mej Španijo in amerikanskimi zveznimi državami ter s tem zabrani grozečo vojsko. Carigrad, 15. marca. Ruski poslanik je izjavil, da je sedaj sultan že bolj pristopen za misel, da bi se grški princ Jurij imenoval guvernerjem za Kreto. London, 15. marca. „Reuters Office" poroča iz Kaneje, da dohaja vsak dan večje število Krečanov na Grško, ker jih v to sili veliko pomanjkanje živeža. London, 15. marca. Parlamentarni krogi govore, da Salisbury več ne bo vodil angleške vladne politike zaradi bolehnosti. Začasno je njegove posle prevzel tajnik Balfour. London, 15. marca. Iz Pekinga se poroča, da namerava Francija zasesti Lei-Tschau na polotoku Kuang-Tschang. Bombay, 15. marca. V mestu in bližnji okolici vlada te dni splošna razburjenost. Prebivalstvo se noče pokoriti zdravstveni oblasti in njenim ukazom, da se čim preje zaduši kužna bolezen. Le vojaški moči se je zahvaliti, da ne navstane splošen upor. Are-tovanih je že večje število prebivalcev. Svila za nevestine obleke 65 kr. do gld. 14'65 meter — istotako črna. bela in barvena. Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14 65 meter — v najmodernejih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prostorna dom. — Vzorol obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 56 2 6 Meteorologiono poročilo. Višina nad morjem 30ri'2 m. d « a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Neb« «1« m ^ » 1-4 9. zvečer —735'6 ~ 5 8 sljzali. jasno 00 15 7 zjutraj 2. popol. 736 9 735-8 0 9 13 2 sr. sever sr. jzah. megla skorojasno Srednja včerajšnja temperatura 5 5°, za 2 2° nad noiaialom. VABILO na OBČNI ZBOR Jonsumnega društva v Cirknici, vpisane zadruge z omejeni 111 jamstvom", ki bo dne 3. aprila 1898 (na cvetno nedeljo) ob 3. uri popoldne v cirkniškem župnišču. s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. — 2. Predložitev in potrjenje računa za dobo od 21. nov. 1896 do 31. januvarija 1898. — 3. Prememba pravil. — 4. Izvolitev 3 članov predstojništva. — 5. Izvolitev pregledovalnega odseka. — 6. llazni nasveti. V Cirknici, dne 14. marca 1S98. 200 i-i Prcdstojni&tvo. Frane Stupica, trgovec z železnino in špecerijskim blagom v Ljubljani na Marije Terezije cesti štev. I, zraven Aučnikovega skladišča za žito, priporoča svojo veliko zalogo vseh v železnino spadajočih reci, kakor kovanja za cerkve, župnišča in hiše, sploh za različne stavbe, dalje kuhinjskega orodja, štedilnih ognjišč (sparherdov) ter bogato pozlačenih nagrobnih krlžev in različno orodje za kmetovaloa. Raznovrstno mizarsko, tesarsko, usnjarsko in ključavničarsko orodje, traverze in dobro ohranjene železniške šine za oboke, vodne sesalke, ipumpe), vlite kotle po jako nizki ceni. Najfinejši cement za stavbe ln vodnjake. bič (štorje) za obljanje stropov, in strešni klej (Daoh-pappe). 280 1 148 6-3 Nadalje različnega in bogato založenega špecerijskega blaga. 199 1-1 mestne hranilnice v Radovljici za upravno dobo od I. januvarija do 31. decembra 1897. Aktiva Pasiva. Račun hipotek...... Račun hipotečnih obresti: Zaostale obresti 1. 1897 . . . Zamudne obresti..... Račun zalog....... Račun zatožnih obresti: Zaostale obresti od zalog . . Račun menic: Ekskomptne menice .... Račun tekoči....... Račun tekočih obresti: Viseče obresti...... Račun efektov......gld. 10398 91 Razlika pri kurzu.....» 22 01 Račun efektnih obresti: Viseče obresti...... Račun inventara : Vrednost inventara..... Račun prehodni...... Račun uradnih stroškov: Vrednost tiskovin..... Zaostali stroški...... Račun blagajne: Saldo v gotovini 31. dec. 1897 g'd- kr. 243321 34 285 79 16 09 979 50 12 74 23675 _ 69784 71 2428 78 10371 90 159 68 561 57 1109 19 272 20 12 65 10993 20 363984 34 Račun vlog: Stanje vlog z dnč 31. dec. Kapitalizovane obresti . Račun hipotečnih obresti: Preplačila za 1. 1898 . Račun založnih obresti: Predplačila za 1. 1898 . Račun menjičnih obresti: Predplačilo za 1. 1898 . Saldo kot čisti dobiček . gld. 3502fi4'22'/j 8893-73 gld. 359157 2234 415 2176 363984 kr. 95 16'/, 68 03 62 31 Mestna hranilnica v Radovljici, dn6 2. mana 1898. A. Roblek s. r., A. Rudesch s. r., predsednik. pisar, ravnatelj. V. Hudovernik s. r., tajnik. Mladenič, vešč slovenskega, nemškega, italijanskega jezika v govoru in pisavi, francoskega in angleškega v govoru, z dobrimi spričevali, želi v kako pisarno ali pa k trgo-vinf priti. 192 3—2 Pisma pod „služba" poste restante Ljubljana. j WT p e g* t* Ti ) J odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-1 ™ I dr. ChristofT-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. Služba orglavca in cerkvenika se o sv. Jurju odda 191 3-3 na Krki (I )«>lcnjsko.) Koverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna4 v Ljubljani. Severonemški Lloyd v Bremi. 158 30-5 —1 -=153 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen. Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknivši se Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz GenoTe dotaknivši se Neapola via Gibraltar Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. Do Raltimore. dva ali trikrat na mesee. Brema - Vzhfldna Azija.] Do Kitajskega. Do Buenos-Ayres. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna, Sydneja. > o/.nja po inorji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša in najceneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani : KdL^rard. Tavdar. Do Japonskega. 1> u n a j s k a l> o r /: a. fiS- Dn6 15. maroa. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 25 kr. Skupni državni dolg v srebru..........102 , 20 , Avstrijska zlata renta 4°/0......122 „ 70 , Avstrijska kronska renta 4*/0, 200 kron . 102 „ 55 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......121 „ 35 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ 45 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 925 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld..............362 „ 50 „ London vista...........120 „ 45 „ Nemški drž.bankovci za lOOm.nem. drž.velj. 58 „ 75 , 20 mark............11 „ 75 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 63 » Italijanski bankovci........45 n — „ C. kr. cekini......................5 „ 66 „ Dne 14. maroa. 4<7„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tisi De srečke 4°/0, 100 gld....... Dunarske rravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/„ kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4 Prijoritetne obveznice državne železnice . . . » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 6°/„ . » » dolenjskih železnici'/. 75 163 gld. 50 kr. 160 194 100 141 130 109 112 98 99 187 126 99 75 50 50 75 10 25 60 50 Kreditne srečke, 100 gld..............203 gld. 60 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 168 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ 10 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 „ — Salmove srečke, 40 gld........83 „ — St. Genois srečke, 40 gld.......80 „ — Waldsteinove srečke, 20 gld......59 „ — Ljubljanske srečke.........23 „ — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 160 „ — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3435 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 422 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 78 „ — Splošna avstrijska stavbinska družba . . 116 „ — Montanska družba arstr. plan.....151 „ 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 182 „ 50 Papirnih rubljev 100 ................127 „ 25 S 1. januvarijem 1898 se je piri!)til*nn oznanll° žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, J\.\ ll lltlllu) izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Pro7nlorni nrivrSot „Finanzlelles Johrbuoh", ki obsega za-DiCtpidblli pillHOR. znamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji ..Merour", Dunaj, I., "OTollzelle 10. 2 gld. 60 celoletna naročnina.