209. številka. Ljubljana, v sredo 14. septembra 1904 XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimai nedeije in praznike, tez velja po pošli prejeman za avstro-ogrsk* dežele za vse leto » K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec S K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem oa dom za vse leto 94 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za sdea mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje Jdežale. tolika teč, kolikor znala poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoanjatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od peteroetopne petit vrste po 12 h, ce ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, .os se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah ftt. B, in sicer arednifitvo v L nadstropja, aprsvnistvo pa v pritličja, —i Dpravnifttva naj ss blagovorijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. adniinistrativne stvari. „Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon it. 8fi. Kranjske deželne finance in učiteljske plače. VL Kranjski deželni zbor je leta 18S9. sklonil, naj začne dežela jemati v zakup pobiran j e u ž i t n i n e in to podjetje se je dobro obneslo. Š u k 1 j e si od nekdaj lasti vso zaslugo, da se je to zgodilo, in tudi v št 176. in 177. »Slovenca« je s a m sebi pel slavo, da bolj že ni mogoče. v V resnici pa je Suklje tudi na tem za deželo res koristnem sklepu precej nedolžen, kajti tedaj, ko je Suklje prišel v tej stvari do besede, jebilože v s e d o g o v o r j e n o in je bilo že zagotovljeno, da se to sklene, kar se je Šukljeju prepustilo, da predlaga in utemeljuje. Idejo samo je sprožil rajni Lubej, ki je bil odličen praktik. Agitiral je zanjo pri vseh poslancih in pridobil zanjo ne le Šukljeja nego tudi sedanjega deželnega glavarja D e t e 1 o in barona S c h w o g 1 a. Posebno se je trudil Detela za to idejo in Detela je tudi vodil pogajanja med klerikalci in med Nemci. Ko so bili Nemci le pridobljeni, je šele Suklje prišel na površje. Kuharji so bili Lubej, Detela in Schwegel, Šukljeju pa se je prepustilo, da ponese skuhani predlog na mizo deželnega zbora. Užitninski zakup se je tako dobro obnesel, da nima danes nihče pomislekov, naj skuša dežela dobiti v roke vse zakupne okraje. Sedaj je tako, da se mora dežela udeleževati dražb, na katerih se oddaje pobiranje užitnine v zakup. Pri* vatne zakupnike je dežela že skoro vse izpodrinila, ali odkupnih združb interesentov ne more izpodriniti, ker imajo te po veljavnem zakonu prednost pred zakupniki. Ob tem zakonu so se razbi- LISTEK. Iz Darwinove knjige. (Črtica spisal Gvidon Saj o vic.) (Dalje.) Tu nam priskoči na pomoč fiziologija, katera nam pripomore do našega cilja posebno z različnimi razločki pri plodenju: individui različnih vrst se baje ne morejo med seboj plod i si, medtem ko je to možno individuom ene in iste vrste, najsi pripadajo tudi najrazličnejšim pasmam in varijetetam. Nikakor nas pa ne sme tukaj premotiti, ako se po-kažeta živali dveh različnih vrst pri oplođenju rodovitni, da bi s tem proglasili omenjene živali reprezen-taotom ene in iste vrste. Dasiravno ni to polje še popolnoma obdelano, postavimo tukaj lahko nekaj vodilnih stavkov: a) Mnoge dobre vrste so med seboj ne plodijo, b) Težkoče pri križanju so tem večje, čim manjša je sorodnost vrst c) Te težkoče pa nikakor niso popolnoma proporcionalne divergenoi vrst. Najlažje opazujemo to pri živalih, katere moremo umetno oploditi s tem, da jim lahko vzamemo jajčeca in spermatozoide jala doslej vsa prizadevanja, da bi dežela dobila vjzakup pobiranje užit-ninskega davka za celo Kranjsko. Šuklje hoče slovenski javnosti natveziti, da je sedaj sprožil nekaj popolnoma novega, dočim je stvar že stara, a vzlic temu po sedanjem stanju stvari neizvedljiva. Deželni odbor se je intenzivno bavil z idejo, ki jo je sedaj sprožil Šuklje, že tedaj, ko je bil deželni glavar dr. Jos. Poklukar Lubej in ces. svetnik Murnik sta skušala na vse načine doseči, da bi dežela dobila v zakup vse okraje, a zaman. Dvakrat namreč I. 1892. in 1897. je dsželni odbor s konkretnimi predlogi stopil pred finančno ministrstvo, a obakrat je dobil enak odgovor, ki se glasi: Das k. k. Finanzminieteriuin ist nicbtinder Lage, auf die VorschlagedesLandesaus* sshusses einzugehen, weil noter den drei Sieherstellungsarten, welehe bei der Wein- und Fleisch-verzehrungssteuer ausserhalb der fiir die Verzehruogssteuer - Einhebung als geschiossen erklarten Orten, kraft § 11. des Gesetzes vom Jahre 1829. und kraft § 17. des Fleisch-steuergesetses vom Jahre 1877 ge-stattet sind, am ersten Platz die Abfindung mit den steuerpflichtigen G e w e r b s-parteien e r w a h n t w i r d und die letateren mit R e c h t den A n -s p r u c h erbeben h 5nnen; dass ihnen die abfindungsweise Entrichtung der Wein- und Fleischsteuer nach den bestshenden Normen zuganglieh bleibe. Odkupne združbe interesentov so torej tista ovira, preko katere ni mogoče priti in dokler ta ovira ne bo odstranjena, dotlej je nemogoče, da dobi dežela v vseh okrajih pobiranje užitnine v zakup. Vsakdo sme torej z vso opravičenostjo pričakovati, da zastavi Šuljeprav tu lopato in da pove modus, kako naj se omenjeni smoter doseže vzlic rečeni zakonski oviri. Tega pa Suklje ni stori 1. Njegov nasvet je fininino-tehničen detajl. Suklje priporoča, da naj se deželi prizna prijo-ritsta, naj se podaljša zakupna doba, ki traja zdaj kvečjemu tri leta, in naj se zakupnina sestavi iz dveh elementov, iz enega stalnega in iz enega premenljivega. Šuklje pravi: »Izračunati bi bilo neki »fixum«, neko gotovo zakupno svoto, resimo za dobo 7—10 let na podstavi več letnega povprečnega čistega dohodka. Poleg tega naj se potem v tisti zne sek, kateri se preko stalne zakupnine ter po odbitku lastnih režijskih tro-škov izkaže kot čisti najemninski dobiček, med seboj delita dežela in država po nekem sporazumno določenem razmerju. Z eno besedo, državo je gmotno interesirati na tem, da se deželni užitninski zakup povoljno ponese.« To je vse prav lepo, ali s tem niso odstranjene ovire, zlasti ne cesarski patent is 1. 1829. Šuklje pravi, da je pred 11. do 12. I ti ti tedanjemu finančnemu ministru dr. Steinbachu pojasnil svoje mnenje in da je Steinbachu Šuklje-jeva misel silno ugajala. In dalje pravi Suklje, da je pred približno petimi leti svoj načrt razložil enemu najvišjih in najuglednejših uradnikov finančne uprave, kateri ima še dandanes merodajno besedo glede indirektnih davkov, ter da je ta odlični veščak Šukljeju ne samo pritrdil, nego mu natančno pojasnil možnost, kako bi se dal Šukljejev načrt izvesti brez premembe zakona iz leta 1829. Zakaj pa Šuklje ne pove, kako si ta visoki in ugledni uradnik misli izvedbo Sukljeje-jevega načrta, ne da bi se p r e m e n i 1 zakon iz 1. 182 9. Ravno to je glavna točka pri eeli stvari, prav za to se gre že od I. 1889., a Suklje tega niti sedaj ni povedal. Na dan, gospod Šuklje s to skrivnostjo, saj je prva reč, da se odstranijo obstoječe ovire, da dobi dežela celo kranjsko ozemlje v zakup, o detajlih znkupne pogodbe se bomo že pozneje pomenili. A zdi se nam, da je vse, kar je raztrobental Šuklje, samo prazno renomiran je. Sklicujemo se samo na poslanca Povzeta. Ta je bil v zadnjih letih gotovo tridesetkrat v finančnem ministrstvu in je obde-laval merodajne može, naj se na ta ali na drugi način prepusti deželi pobiranje užitnine v vseh okrajih, a vse to prizadevanje je bilo brez uspeha. Minister in referent sta vedno eno in isto ponavljala, namreč da se kranjskemu deželnemu odboru ne more ustreči, dokler velja zakon iz leta 1829, tega zakona pa da ni mogoče premeniti, ker temu Cehi in Poljaki nasprotujejo. Tako je danes stališče finančnega ministrstva in iz tega izhaja, kako brezpomembne so vse Šukljejeve ekspektoracije. Suklje je samo mnogo govoril, a pota, kako bi se vzlic zakonu iz 1. 1829. moglo doseči, da bi dobila dežela v zakup pobiranje državne užitnine v vseh okrajih, izvzemši Ljubljano, tega Šuklje ni pokazal — ker ga sam ne ve. Morda bi se pa dalo drŽavo kako prisiliti, da izprcmeni zakon? Morda! šuklje o tem ni zinil besedice, ker ga je tu zapustila njegova finančna politična modrost. Res, škoda, da Lubeja ni več med nami. Z vso ponižnostjo si dovoljujemo omeniti, da je morda mogcče vlado prisiliti, da izpremsni veljavni užitninski zakon, če bi se zahtevala izločitev deželnih doklad od zakupa, tako namreč, da se več ne dajo deželne doklade skupno z državno užitnino v zakup, kakor se jo to brez izjeme do zadnjega časa vršilo, nego se zahteva, da se oddajajo deželi njene doklade v polnem znesku, ki se faktično prejme ođ strank. Dežela je, če se ne motimo, to prvič zahtevala v lanskem letu, a le glede nekaterih okrajev. Finančna oblast je priznala deželi pravico, zahtevati isločitev deželnih doklad od zakupa, a to samo glede okrajev, ki jih imajo privatne osebe v zakupu. Glede okraiev, ki jih imajo v rokah odkupne združbe, pa stoji finančna oblast na stališču, da deželnih doklrd ni izločiti iz zakupa. Ne vemo v kakem stadiju je sedaj ta stvar, a če se doseže izločitev doklad tudi glede odkupnih združb, bo morda le mogoče, pripraviti vlado do tega, da iz-premeni zakon. Vsekako bi dežela dosegla dvoje: izvedela bi pravi donos državne užitnine in lahko izpodrinila konkurenco in dobila bi polni znesek svojih đoklad, vse to brez stroškov, a potem ko bi ne bilo ved odkupnih združb in bi bila dežela edina zakupniea, bi se morda dosegla prememba zakona. Vojna na Daljnem Vztokn. Operacije Kurokijeve armade. Podrobnosti o operacijah generala Kurokija v Času od 28. avgusta do 5. septembra so šele zdaj prišle v javnost. Ves ta čas je Kurokijeva armada hudo trpela, ne samo ker je bila ves ta čas v najljutejšem ognju, marveč zlasti ker so ji Rusi odrezali zvezo z ostalo japonsko armado. Kurokijeva vojska je bila 24 ur brez jedi in pijače in se je morala zadovoljiti s pestjo suhega riža. V nočnem boju dne 30. avgusta pri Hsuhikavu so Rusi rabili reflektorje, da so osvetlili ves teren. Nato se odkrili strahovit ogenj na japonske pozicije. V sredo 31. av- in jih svojevoljno mešamo. Tem potem nam je možno dobiti bastarde vrst, katere pripadajo povsem različnim skupinam. Predvsem pripravne so ribe v to svrho; pri teh opazujemo tudi lahko v naravi različne bastarde. N. pr.: parita se losos (trutta salar) in postrv (trutta fario)... Zelo pogosto se dogodi, da se križata Bamec x in samica y brez vseh ovir, nasprotno se pa ne samica x in samec y. Vzemimo zopet že zgoraj navedeni primer: postrvini spermatozoidi oplodijo losova jajčeca, nasprotno ne morejo oploditi lososovi spermatozoidi postrvnih jajčec. Da, celo jajčeca in spermatozoidi živali, katere pripadajo oddaljenim pasmam in rasredom, se lahko oplodijo, n.pr.: meČeradovi spermatozoidi (Triton alp.) oplodijo jajčeca žabe (rana tem-poraria). Jajčeca od plošče (pleuro-nectes plateisa) in navadnega jezika (labrus rupestris) se oplodijo po trski-nih (gadus morrhua) spermatozoidih. Seveda poginejo v takih ekstremnih slučajih produkti oplojenja še predno se prične razvijati embrio. Na večje težkoče naletimo pri živalih, katere se parijo, ker je v tem slučaju zbli-žanje dvojnih spolov različnih vrst zelo težavno in popolnoma izklju- čeno. Poznamo pa tudi v tem slučaju bastarde; tako n. pr. se parita: konj in osel, ovca in kozel, pes in volk, lev in tiger, različne ptice pevke, race in gosi; med metulji: večerni *pavlinček (smerinthus ooce-lat«) in borov veščeo (smer. populi) i. dr. Mnogokrat se ne pokaže ne-rodovitnost nekaterih vrst neposredno pri križanju, temveč šele pri potomcih. Individue, kateri so produkti dveh varijetet, imenujemo slepiče, one dveh vrst bastarde. Slepiči se normalno plodijo, bastardi so vedno nerodovitni. Vendar, kakor povsod, so tudi tu izjeme in zadnjega stavka ne moremo imenovati zakona, temveč le pravilo. Tako n. pr. se plodijo bastardi zajcev in kuncev, kineska gos (anser cvgnoides) in domača gos (anser dom.), krap (cyprinus carpio) in klen (oarassius vulg.) . . . i. dr. Istotako veljajo izjeme za stavek, da se individui ene in iste vrste vedno lahko plodijo. Vsak živinorejec posna posledice sokrvnosti. Spolna ploditev ima svoj višek, ka teri ss polagoma zmanjšuje na dve strani. Zatorej opazujemo tukaj gra-dualne ne pa prinsipialne r*iločke. Tudi tega sredstva ne moremo vpo- rabiti za razlikovanje aned vrsto in varijeteto. Iz vseh izvajanj je razvidno, da ne moremo priti niti potom morpelogičnib niti fiziologičnih znakov do zaključka, kaj naj imenujemo dobro vrsto, kaj varijeteto. Povsem naravno sklepamo iz navedenega, da ne eksistirajo strogi razločki med vrsto in varijeteto in da ni vrsta ničesar drugega, kakor konstantna varijeteta, slednja pa vrsta, ki se nahaja še v r&zvoju. Kar je dokazano za vrsto, se lahko dokaže tudi za druge sistemske kategorije. Kakor so se razvile iz varijetet vrste, tako so se iz slednjih plemena, skupine in razredi. Tem potom pridemo do zaključka, da so se razvile vse rastline in živali iz skupnih, najenostavnejših pra-organizmov, močelk, katere obstojajo is ene same stanice; ta razvoj je trpel milijone in milijone let; kajti, ako preteko tisoči let predno se spremene varijetete v vrste, koliko bilijonov let je potreboval razvoj od najpreprostejše stanioe do mogočno razvitega sistema rastlin in živali. Znanost, katera se peča z rodovnikom Živih bitij, imenujemo rodoilovje (filogenijo) Nehote se nam vrine pri tem razmišljevanju vprašanje, kako pa so nastali prvi organizmi? Ic česa so se razvile enostaniČne živalse, koje nazivljemo močelke? Gotovo je, da je vladala nekoč na zemlji tolikšna vročina, da vsled nje ni moglo živeti nobeno bitje. Sele, ko se je zemlja do gotove stopnje ohladila, je nastalo življenje. Isto je moralo nastati le na dva načina: 1) da je bilo življenje ustvarjeno, 2.) da je nastalo potom praploditve (generatio aequi-vooa) Mislimo naravno in spoznali bodemo, da so nastale močelke is raznih anorganskih snovi. Is mrtve snovi so se razvile močelke in te so naši predniki, ki so Živeli že pred bilijoni in bilijoni let. Razvoja sedaj živečih bitij, ki ss je vršil v tolikem času, ne moremo tako direktno dokazati, kakor n pr. lahko dokažemo individuelni [razvoj posameznega organisma. Vsa nam pristopna dejstva nam pričajo, da so se razvila vsa živa bitja drugo is drugega in tudi le tem potem si moremo razlagati njih postanek in razvoj iatotako nam potrjuje to dejstvo Živalski sistem, paleontologija, živalsko zsmljepisjs, primsrjalna anatomija in embriologija. (Dalje prih.) gusta bo Japonci, ko so odbili ljut ruski napad, sasedli gorovje, ki se dviguje v bližini premogokopov v Yantaju zapadno od Tajava. Drugi dan je Kuroki napal Ruse s 16 topovi, toda breuspešno, ker so ruski armadi v zadnjem hipu doili novi voji na pomoč. Japonci so nato potisnili svoje kolone iz Penšika v Pintaitru in jeli polagoma prodirati proti zapadu. Japonski center je zavzel gorovje zapadno od Hejingtaja, a je imel ogromne izgube, ker je bil izpostavljen kon-eentrijskemu ruskemu ognju. Ta voj je vzdržal svoje pozicije jedva z naporom vseh svojih sil. Rusi so obstreljevali center in lavo krilo istočasno od dveh strani. Japonska artiljerija je bila zelo neugodno postirana in je zbog tega imela zelo težke izgube. V petek dne 2. t. m. so zvečer tri ruske brigade napadle japonsko desno krilo in center in Kurokijeva armada se je samo 8 tem rešila preteči nevarnosti, da je dobila pravočasno pomoč z levega krila. Razočarani Japonci. Iz Kupance poroča Reuterjev urad: Japonci so zelo razočarani, da se njihov načrt ni posrečil, ki je meril na to, da bi se Rusi primorali pri Liaojangu k odločilni bitki, t kateri bi Japonci uničili rusko mandžursko armado. Japonska vojna uprava pošilja sedaj neprestano nove voje m množino provijanta proti severu. Ob izlivu reke Liao in njenih pritokih rabijo v to čolne, dočim vozijo po cestah živila in streljivo domačini na samo-kolnicah. Maršal Oj&ma se je utaboril v Liaojangu, ki se polagoma spreminja v moderno japonsko mesto. Vsi znaki kažejo nato, da bodo Japonci z vsemi silami poskušali, da bi Ruse vnajkrajšem času prisili k odločilni bitki. Splošno se sodi, da se vname odločilna bitka nedaleč proti severu od Muk-dena. Japonska vojna sila v Mandžuriji. »Kolnische Zeitunga poroča: Po poročilih iz Mukiena so imeli Japonci pri Liaojangu v celem zbranih 500.000 mož s 700 topovi. V tej armadi je bilo tudi 40.000 Korejcev in 30.000 Kitajcev. »Ruski Invalida je izračuni!, da se nahaja v južni Mandžuriji in na Kvantungu najmanj 500 000 Japoncev, ako ne še več. Pod temi pogoji se pač ni čuditi, da se Rusi še vedno morajo umikati. Z ozirom na to pa se mora nehote občudovati generala Kuropat-kina, da je na tako sijajen način rešil svojo armado iz nevarnosti in se tako spretno umaknil proti severu. Sicer pa tudi ni več daleč čas, ko bo ruska armada tako narasla, da se bode tudi glede številnosti i uspehom lahko kosala z Japonci. Izpred Port Arturja. Po poročilih is Berolina, sajstih baje is najzanesljivejših virov, so Japonci pred Port Arturjem zadnje dni izgubili več nego 9000 mož. Ranjeni Japonci, ki se ustavljajo v bolnici v Daljnem, slikajo v grozovitih barvah položaj pred trdnjavo. Mnogo Japonaev je pri naskokih oslepelo, ker ao Rusi v jarke pred trdnjavo nametali neuga-šenega apna in so jim kosce takega apna pri napadih celo lučali v obraz. Ker se trdnjava neprestano bombardira, ni mogoče mnogobrojnih mrtvecev pokopati. Vsled tega še vedno leže mrliči kupoma na bojišču in kužijo vzduh. Na Japonskem je zavladala silna nevolja proti vladi, ker ne puste nobene vesti o Port Arturju v javnost. Vsak dan se odpošiljajo novi voji na bojišča in sieer večinoma z otoka Jesa, najbrže radi tega, ker se smatra tamošnje prebivalstvo za najbolj Bposobno z uspehom kljubovati neprilikam v zimskem vojevanju. »D a i 1 y M a i U javlja iz Koda-nja, da je dobil oar Nikolaj pretekli teden od portarturškega poveljnika generala Steslja poročilo, v katerem zatrjuje, da upa Port Artur še držati tri meseee. Pred Port Arturjem ne manjka Japoncem živil, pač pa dobre pitne vode. V Tokiju so bridko razočarani, da Port Artur še vedno ni padel. V proslavo padca so se že dolgo časa pripravljale velike svečanosti. V zadnjem času so ee vse priprave opustile. Car Nikolaj o vojni. Petrogradski korespondent »Daiiy Expressa« je izvedel baje iz popolnoma zanesljivega vira, da se je princ Louis Battenberški, zastopnik angleškega kralja pri krstu cesarje-viča Alekseja, s cesarjem Nikolajem tudi razgovarjal o vojni in tudi sprožil vprašanje, da bi bila Rusija primorana pod neugodnimi pogoji skleniti mir. Car se je nato razburjeno vzravnal in z najresnejšim patosom izjavil: »Dokler bo Rusija še imela enega vojaka, dokler se bo nahajal še eden rubelj v carski zakladnici, bom nadaljeval vojno proti Japoncem, ki so me prisili, da sem moral zgrabiti za orožje. Nobena nesreča na bojišču ne more omajati tega mojega sklepa«. Japonci na Sahalinu? Po poročilih iz Londona s-' Japonci že izkrcali več vojaštva v bližini Vladivostoka in nameravajo s tem vdreti na otok Sahalin in ga zasesti. Druga poročila pa zatrjujejo, da so se Japonci iskrcali ie na Sa halinu samem, kar pa ni verjetno. General Linevič v severni Koreji. »Dailj Mailu« se brzojavi j a is Tiencina, da je general Linevič s 50000 možmi vdrl v severno-zapadno Korejo in pretrgal zvezo Kurokijeva armade s Fengvančengom. Bajka. »Morningpost« poroča is Cifua: Po tušem došlih vesteh so Japonci ujeli generala ZasuliČa, poveljnika ruske armade južno od reke Hun, s 3000 možmi. Zasuličev voj je štel 5000 mož, od teh se je bsje zajetja rešilo samo 2000 mož. General Za-sulic je baje smrtnonevarno ranjen. Generali Zarubajev, Kondratovič in Bilderling so ustavili prodiranje Ku rokijeve armade. Zasedanje deželnih zborov. Dunaj, 14. septembra. Današnja uradna »\Viener Zeitunga je prinesla cesarski patent o sklicanju deželnih zborov, in sicer so sklicani po sledečem redu: koroški in šlezijski za 19. september; solnograški in nižjeavstrijski 20. septembra; goriški in istrski (v Kopru) 21. septembra, štajerski in moravski 26. septembra, kranjski 27. septembra, gališki in predarlski deželni zbor se skličeta 30. septembra, gorenjeavstrijski 3 oktobra, č a ški in dalmatinski 6. oktobra, dočim se zbere bukov in s ki dež. zbor šele 10. oktobra. Kdaj se skličeta tirolski in tržaški deželni zbor, še ni določeno. Tudi na Tirolskem se dani. Inomcst, 13. septembra. Včeraj se je vršilo tukaj zborovanje treh učiteljskih društev. Zborovanja se ie udeležil tudi župan z obema podžupanoma. Zborovanje je bilo naperjeno proti novemu deželnemu šolskemu zakonu in proti klerikalni dež. večini. Iz Srbije. Bel grad, 13. septembra. Kakor znano, je bil bivši tajnik kralja Aleksandra, dr. Petronjević, zaradi poneverjenja državnega denarja obsojen v 2letno ječo. Kasacijsko sodišče pa je razsodbo razveljavilo ter se vrši nova razprava. B e 1 g r a d, 13. septembra. Prvotni namen, da se skliče skupščina povodom kraljevega kronanja, se je opustil, in vlada je sklenila, da poslance le povabi k udeležbi pri tozadevnih eiavnostih. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 13. septembra. Poslaniki velesil vztrajajo pri svojih zahtevah, da se mora število orožniških častnikov v Macedoniji pomnožiti, kar bo tudi morala Tnrčija vkijub dose- danjim ugovorom v najkrajšem času storiti. Carigrad, 13. septembra. V Prizrendu se mudeči vali is Kosova, Šakir paša, se je dosedaj brez uspeha pogajal z Albani. Albani zahtevajo odgovor na svoje zshteve naravnost od sultana, oziroma njegovih ministrov. V Prizrend sta došla dva bataljona vojakov. Širi se vest, da so Albani v neki vasi blizu samostana Dečana vse kristjane grozno trpinčili in končno pomorili. Cetinje, 13. septembra. Na črnogorski meji so napadli Arnavti črnogorske pastirje, toda črnogorski vojaki so roparje pregnali. Dva Ar-navta sta bila ubita. Sofija, 13. septembra. V Pri-zrendu se je nabralo že nad 1000 oboroženih Aibanov, ki jih preživlja mestna uprava. Po ulicah hodijo oboroženi, s čimer demonstrirajo proti prepovedi nositi orožje. Voditelja Albancev sta pobegli orožniški stotnik Ramadan Zaskok in albanski dijak Arif Nezir, ki ima baje protekcijo na sultanovem dvoru. Te dni sta ta dva privedla h guvernerju deputacijo, ki je zahtevala: da se pošljejo domov vsi prognanoi, da se izpuste vsi zaprti, odpravo davkov od živine, reformnih sodišč v Prizrendu in Ljumi, kristjanskih orožnikov in policajev, zvonov iz pravoslavnih in katoliških cerkev, katoliških šol in usmiljenk. Guverner je odgovoril, da zahteve brzojavno sporoči vladi v Carigrad. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 13. septembra. O zadnjih izgredih proti Židom v Smjeli pri Kijevu se poroča od tam: Neki židovski trgovec je pretepal neko kmetico, ker jo je sumničil, da mu je ukradla ruto. Takoj so se začeli zbirati ljudje pred trgovino, med njimi mnogo sumljivih prikazni ter bo oropali in opustošili 100 hiš in 150 trgovin Židom. Dne 4. septembra je gruča 60 Židov pričela tepež 8 kri-Btjani. Židje so začeli streljati, prihitela je policija, ki je odgovorila z revolverji. Drugi dan so se nemiri ponovili, ker je prišlo v Smjelo iz bližnje postaje Bobrmsksja več sto železniških delavcev. Priti so morali vojak:, ki so streljali ter ubili pet oseb. Zveza prostozidarjev na Francoskem. Pariz, 13. septembra. Ob'.n zborovanje prostozidarske zvpiu je poslalo ministrskemu pred ser. niku C omu u spomenico, v kateri mu izreka svoje simpatije in popolno z«-upaoje. Obenem so zbrani prostozidarji pozvali ministrskega predsednika, naj v započt-tem boju vztraja, brani republiko preti klerikalizmu ter naj izvede politične ter vojaške, davčne in sooialnopolitiČne reforme. V zbornici naj pride na razpravo ločitev da pri papistih tako velja, in to je tudi1 Čisto naravno. Oh, ko bi bil jaz bogat, bi me za nebesa prav nič ne skrbelo. — Misli malo več na svojo dušo, Laban, in malo manj na denar. — Vi lahko tako govorite, se je razjezil Laban, jaz pa ne. Vi ste plemenitega stanu, Vaši starši so bili bogati in Vi niste imeli nikoli skrbi. A jaz? Ko sem jaz prišel na svet, nisem imel nobenega vinarja v žepu. — Erazem se je začel tako smejati, da je Laban utihnil in ves začuden gledal, Čemu se Erazem smeje. — Pustiva to, je končno rekel Erazem. Vidim, da ne bodeva nikoli enih misli. — Nikoli, je z največjim prepričanjem potrdil Laban, glede denarja že ne. Sicer pa nisem prišel zaradi denarja k Vam. — Nego zaradi česa? Laban se je primaknil bliže k Erazmu in mu tiho začel pripovedovati dolgo romantično prikrojeno povest, v kateri je bilo resnično samo to, da je bil Simon Kozina ciganski vohun, da je Simon Kozina spravil prijorja Cele-stina ciganom v roke in da so cigani obesili Celestina, ne kmetje, katere zdaj gosposka tako nečloveško preganja, trpinči in ubija. (Dalje prih.) cerkve in države t6r zakon o delavskih pokojninskih blagajnah. Zakaj so se spuntali domačini v Nemški Gvineji. Berolin, 13. septembra. Katoliško časopisje že razglaša tiste duhovnike, ki so v nemški koloniji Gvineja zapadli sovraštvu domačinov, sa mučenike za sv. vero. Preiskava pa je dognala, da so si misijonarji po lastni krivdi nakopali maščevanje domačinov. V misijonsko postajo je prišel domačin-divjak z naivno prošnjo, naj ga poroČe z neko izvoljenko, dasi mu je še živela prva žena. Misijonarji pa ne da bi ga bili poučili o nedo-pustnosti njegove Želje, temuč so ga izbičali is samostana. Tako ponižanje svobodnega domačina je seveda izzvalo najhujši odpor po celi koloniji zoper krute misijonarje. Otvoritev Kadilnikove koče na Golici. (Dalje.) Ko se je občinstvo nekoliko okrepčalo, povzel je besedo podružnični podnačelnik g. Kuna ver in otvarjaje našo novo planinsko stavbo izrekel zahvalo vsem činiteljem, ki a pripomogli, da se je mogla koča tako hitro zgraditi, posebno podjetniku g Jakobu Janši in nadzorovaicu stavbe gosp. Visnerju, pozdravil je navzoče planince, dalje g. župana Klinarja z Jesenic in kenčno proglasil društveni sklep, da se bode imenovala nova stavba Kadilnikova koča v Čast nestorju slovenskih planincev, gosp. Franu Kadilniku iz Ljubljane. Občinstvo ju navdušeno pozdravilo navzočega gospoda Kadilnika in nato se je nabil na kočo napis »Kadilnikova koča«. Gospod Fran Kadilnik se je ginjen zahvalil za izkazano mu čast. Gospod dr. Fran Tominšek je v imenu osrednjega odbora pro slavil izvršeno krasno stavbo kot delo, na katero je lahko ponosno »Slovensko planinsko društvo«, ponosen pa tudi vobče slovenski narod; poudarjal je, kako težavno in valevažno nalogo je prevzelo »Slovensko planinsko dru štvoa; veliki pomen naših naprav so osvetljuje najbolj s tem, kako nas hočejo ovirati nemčka društva in kako skušajo našemu društvu izpodbijat: tla nemška glasila, na pr. »Grazer Tagblatt«, »Grazer Tagespost«, »Tou-ristenzeitung« in dr. z lažnjivim natolcevanjem; odločno je zavrnil te napade in pojasnil posebno glede znanih nemških poročil o otvoritvi »Aljaževega doma« v Vratih, da so dotična proti naSsmu društvu in slovenskim planincem naperjene obdol-žitve premišljena zlobna laž; tudi proti novi stavbi na Golici se bodo izvestno pojavili v nemških krogih in glasilih zlobni napadi, posebno se bode očitalo našemu društvu, da je nova koča le konkurenčna koča proti nemški »Golica-Httite« — a taka očitanja je takoj zavrniti, kajti prav prostor za goliško kočo ie le na vrhu Golice, dočim je nižje nepotrebna: nemška koča laži prenizko in »Slo vensko planisko društvo« ni moglo opustiti nove stavbe, če je nem<*k ) društvo (k&kor tudi pri Desehmanovi koči pod Triglavom) tam izbralo prostor in postavilo kočo, kjer so usta novitelji stavbe na potu postali utru jeni in prvikrat počivali Sploh se pa nam ni ozirati na kake očitke, kajti nemška glasila smatrajo za konku renco itak vsak naš gb'jej, vsak naš dih. Na naši domači zemlji, na slovenskih tleh ne bomo mi uteanjevali evojega delovanja, mi ne delamo nikomur konkurence, nasprotno, le tuji živelj jo hoče delati nam. Govornik je tudi pojasnil, da je že več let zahtevalo slovensko občinstvo in po sebno Ljubljančani, da naj se postavi na Golici primerno slovensko zavetišče; pričakovati je torej, du bodo prihajali slovenski planinci v najobil nejšem številu v Kadilnikovo kočo, ne samo poletu nego tudi v jasnem jesenskem in zimskem času. Vsled tega se je tudi koča že sedaj izročil* prometu, dečim se izvrši končna slovesna otvoritev v prihodnji spomladi, ko bode tudi notraoia oprava vs* dovršena. Dalje je govornik opisat zasiuge gospoda Kadilnika za plamn sko stvar; on je prvi slovenski turist, ki je že v svoji mladosti pohajal nsše planinske orjake in v svojih opisih vzbujal zanimanje Slovencev za naftu planine. S svojim vzgledom je razvil planinstvo med Slovenci in je iu> potem, ko je nastopilo »Slovenska planinsko društvo«, vedno podplat njegovo delovanje. »Slovensko planinsko društvo« je izpolnilo le doli nost, da je po njem, 79 let starem in vendar še krepkem prvoboritelju ime- Dalje v prilogi. *^pff Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. XVI. (Dalje.) Komaj teden dni je trajala preiskava zaradi umora prijorja Celestina in Že je groze in strahu trepetal ves vrhniški okraj. Samostanske ječe v Bistri so bile prenapolnjene, ne le moških nego tudi žensk in otrok. Ljubljanski sodnik sicer ni bil prijatelj pa-pistov, ali zvest služabnik fevdalizma in je postopal tako kruto, da so ljudje obupavali. Dan na dan so hodili biriči in vojščaki po vaseh in lovili kmete, ki so bili izrekli kako neprevidno besedo. Prihajali so do Polhovega gradca, do Iga, do Cerknice in do Logatca. V vsaki vasi so obstajali po nekaj dni, preiskovali hiše in pri tem poropali kmetom zadnje vinarje ter pojedli in popili, kar je bilo dobrega dobiti. Kmetsko ljudstvo je molilo in jokalo, a nebesa se niso zanj zmenila ; klelo je in klicalo hudiče na pomoč, a tudi peklo se ni odprlo. Iz samostana pa so se čule strašne vesti o trpinčenju ujetih ljudi. Celo samostanski hlapci, kar jih je bilo iz okraja doma, so se zgražali nad početjem ljubljanskega sodnika in prijorja Hugona, ki sta obdolžence devala na i natezalnico, jima lomila kosti in jih dala ščipati z razbeljenimi kleščami. Zdaj in zdaj se je tudi zaznalo, da je kdo med torturo umrl in da so ga v samostanu skrivaj pokopali, in zaznalo se je tudi, da so različni obdolženci na natezalnici priznali vse, kar se jih je vprašalo. Tudi dolgi Laban, ki se je potikal v okraju, je zaznal za te dogodke in trpinčeno ljudstvo se mu je tako smililo, da je začel premišljevati, kako bi mu pomagal. Na Vrhniko ali na Verd se ni upal, kajti bal se je, da bi ga prijeli, a do Erazma je lahko prišel in po dolgem ugibanju se je odloČil, da njemu vse razkrije, naj potem stori, kar se mu zdi primerno. Erazem je sedel na grajskem vrtu in se pripravljal za svojo prvo propo-ved kot predikant grofa Khisla, ko je stopil pred njega dolgi Laban. — Malo sem prišel pogledat, kako se Vam kaj godi, je začel Laban, ko je sedel na klopi nasproti Erazmu. Tako dolgo Vas že nisem videl, da mi je bilo kar dolgčas po Vas. — Lepo, lepo, Laban, da me nisi pozabil, je odgovoril Erazem, ali meni se zdi, da te je moral pripeljati kak posebni nagib. Ali si morda našel tisti kraj, kjer je zakopan Baumkircherjev zaklad? — Kraj sem že našel, je dejal Laban, ali zaklada ni več tam. Odnesli so ga cigani. — In to te peče, kaj ne, prijatelj, se je smejal Erazem, ki sploh ni verjel, da je Laban iskal zaklad in našel kraj, kjer je bil shranjen. Kaj bi pa s tolikim denarjem ? — Kaj bi z denarjem? Oh, kako more pameten Človek tako neumno vpraševati! Bogat bi bil in živel bi kot bogataš in bil srečen. — Mar misliš, da je res bogastvo pogoj sreče ? Glej Laban, tudi bogati ljudje imajo svoje križe in težave in svoje skrbi. — To je že res! Križe imajo, težave imajo in skrbi imajo, kakor mi, a nekaj imajo tudi pod palcem, česar mi nimamo in kar ima tako moč, da pozabijo na vse križe težave in skrbi. — V sv. pismu je rečeno, da pride prej velblod skozi šivankino uho, kot bogataš v nebesa. — Saj tako ni prav. Kako morete misliti, da bo kaj takega v sv. pismu, ko je toliko bogatih papežev in škofov v nebesih, reveži so pa skoro vsi v peklu. Meni se zdi, da mora biti v sv. pismu rečeno: prej pride bogataš v nebesa, kot velblod skozi šivankino uho. Vsaj Magajna mi je enkrat rekel, Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 209, dne 14. septembra 1904. novalo novo stavbo na Golici, govor nik mu izreče prisrčen pozdrav od vseh navzočih ter mu sporoči tudi laskav pozdrav starega prijatelja prof. dr. Frischaufa iz Gradca. (Konec prih,) Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 septembra. — Žalostna desetletnica. Mladina je povsod in v vsakem oziru radikalna in to je samo vesel pojav, kajti gorje narodu, Čigar mladina nima v političnem, v narodnem, v gospodarskem in v verskem oziru radikalnih nazorov. Radikalizem je takorekoc naravna lastnost zdrave mladine, izraz njene duševne eneržije, njenega poleta, njene idealnosti, in razboriti ljudje bodo radostnega srca gledali na take naslednike in se ne bodo Čisto nič strašili mladinske pretiranosti, saj je življenje tako težko, da Človeka take pretiranosti le prekmalu minejo. Ali nekaj ostane vendar, nekaj ostane vse življenje in od tega ima korist ves narod. Zdrava mladina, zlasti akademična pozna same ekstreme. V narodnem oziru stoji na stališču skrajnega nacionalizma, v političnem oziru skrajno demokratična in največkrat republikanska, v gospodarskem oziru se ne razlikuje od socijalnih demokratov, v verskem oziru stoji na stališču moderne filozofije in modernega naravoslovlja — dejanske razmere poskrbe že same, da ta drevesa ne zrasejo do neba. Gotovo pa je, da je vsakemu razumnemu Človeku taka mladina tisočkrat ljubša, kakor mladina, ki zatajuje svojo mladost, ki nima nobenih idealov, nobenih stremljenj in se skrbno drži izvoženih potov vsakdanjosti. A kaj naj šele rečemo o mladini, ki hoče biti klerikalna, ki se zavzema za nazadnjaŠtvo, ki lazi okrog duhovščine in pobija vse, kar ni klerikalno. Mlad Človek ni in ne more biti klerikalen iz prepričanja, najmanj akademično izobražen človek, in ako se dela klerikalnega, potem je hinavec in zauičljiv človek. V vsakem narodu se najdejo smeti, ki so pripravljene zatajiti svoje prepričanje, zatajiti svojo mladost, vdušiti vsa svoja boljša in plemenitejša Čustva ter se iz golega koristolov8tva prodati. Tudi Slo-Tenci imamo takih smeti med akademično mladino in te smeti so včeraj in predvčerajšnjim obhajale desetletnico, odkar so si ustanovile svoje prvo središče — dunajsko »Danico«. Ta desetletnica se je prav žalostno obnesla. Poleg par tueatov takih dijakov, ki so se vdiojali Sen-klavškim intrigantom, se je nateplo nekaj farčetov in lemenatarjev in nastopili so tisti paradni šimeljni, ki jih vlačijo klerikalci za seboj, da predstavljajo slovensko meščanstvo. Noben človek se ni zmenil za to klavrno družbo, da, lahko se reče, da še noben pes jih ni hotel povohati. Klerikalni dijaki so spoznali, da v Ljubljani nič ne štejejo, da Ljubljana take vrste ljudi prezira, kakor zaslužijo. Ne zdi se nam vredno, da hi dragoceni prostor tratili s p opi so vanjem te klavrne slavnosti. Omenili smo jo sploh le, ker je pokazala, d a je rimska duhovščina korumpirala tudi že en del akade-mične mladine, da je zastru pila nekaj mladih ljudi že v dijaških letih ter jih zapeljala v hinavstvo in v brez-značajnost. To se godi pri vseh narodih in naravno je, da se je tudi med slovensko mladino dobilo nekaj takih elementov. Nas le veseli, da so se ti že v mladih letih korumpirani ljudje ločili od druge mladine in da hodijo po svojih potih. Takih ljudi, ki nimajo nič značaja, nič idealov, nič plemenitejših stremljenj, teh slovenski narod ne potrebuje in za nas in U ves nsrod je le dobro, da so ti ljudje v klerikalnem taboru. Tja spadajo in tam naj ostanejo, slovenstvo pa pojde svojo pot naprej. — „Carniolci" res niso opu j »tili prilike, da bi ne izzivali in pro-I tooirali. Ti junaki se menda čutijo [■smo takrat srečne, ako morejo po K izročiti kak škandal. Za »Carniolo« i to sicer Šiv krst ne zmeni in med I Nemci samimi jih je le malo, ki bi ve- deli, da obstoji nemško dijaško društvo, ki nosi to ime. Ker »Carniolci« na drug način le težko opoaore nemško javnost nase, se trudijo pri vsaki mogoči priliki, da bi povzročili kake Skandale, da bi o njih pisalo časopisje. Ti pa se najložje povzroče, ako se provocira Slovence. Nemško časopisje pograbi s največjo slastjo vsak tak škandalček in ga tVi.ikt.ti sira proti Slovencem. Da bodo »Carniolci« tudi to pot skušali izzvati rabuke, smo Že v naprej vedeli, saj poznamo petelinčke, ki se zbirajo v kazinu, da ničesar bolj ne žele, kakor škandalov in prask, ki bi se dali izrabiti proti Slovencem. Mada je »Carniolcem« dovolila, d a se smejo v kulerjih in korpo r a t i v n o p e 1 j a t i na kolodvor na izlet v Belo pač. Ta odredba kaže veliko nepreudarnost vladnih krogov, ki bi bili pač lahko vedeli, da mora priti do izgredov, čim se dovoli nemškim burštm, da nastop jo v Ljubljani v kroju in korporativno. — »Carniolci« so se včeraj okoli 11. ure dopoldne odpeljali v 4 ali 5 vozovih na kolodvor, torej korporativno in vsi s čepicami in trakovi. Pred kolodvorom je bilo zbrano številno občinstvo in izredno mnogo redarjev. Ko je občinstvo zapazilo »Cirniolce«, ki so ostentativno imeli odpete suknje, da so se videli na prsih pripeti črno-rdeče-žolti trakovi, polastilo se ga je silno razburjenje, l|udje so jelt žvižgati in ogorčeno klicati »pereat« in več oseb bi r i o navalilo na vozove, ako bi tega ne preprečila policija, ki je bila to pot vsa na krovu. Navzlic temu se je posrečilo nekemu gospodu skočiti na voz, kjer sta sedela 2 »Carniolca«. V.delo se je, da je dotičnik zamahnil in v istem hipu ste ležali čepioi ^r;nanskih junakov ena v vozu, ena pa v prahu. KoČijaž, pravijo številka 2 3, je »C trniolce« hotel branit* in je zamahnil z bičem po ljudeh. N»to so redarji b**-z posebne ne-£^ude esk jrtiraii »Cirniolce« v va gjne. Dem natrantjH pa so hiteli na Kolodvor v S šfco, kjer so vedeli, da ni rudarstva. Ko je vlak z burši do spel v š.ž* - >n so »Carniolci« izzivajoče in ironično smehljaje zrli skozi okna, so demonstrante jeli nan|e metati gnjila jabolka in bre sive in klicah »pereat«. Tudi drugo občinstvo v vlaku je demonstriralo in glasno izražalo svoje ogorčenje, da si up-ju nemški dijaki izzivati na slovenski zemlji. Zvečer, ko bi se »Carniolci« morali zopet vrniti v Ljubljano, je bil tako državni, kakor južni kolodvor zastražen z redarstvom in orožništvom; konsignirana je baje bila tudi 14. kompanija 27. pešpolka. Pred južnim kolodvorom je stalo izredno mnogo ljudi. Neki nemški »turner«, ki je nekemu Slovenou rekel: »Windischer Hunđ, halt's Maul«, je bil tepen od množice. Tudi na peronu je bilo mnogo občinstva. In prav gotovo bi se ne bilo ničesar pripetilo, ako bi kadet Raoul M a 11 i t s c h, znan kot notoričen izzivač še izza časa, ko je še po ljubljanskem tlaku brezdelno brusil pete, ne čutil potrebe izzivati mirno slovensko občinstvo. Opetovano je namreč prišel iz restavracije in glasno vpraševal: „Sind die windischen Lausbuben, ist das \vindische G'sindel noch immer da?" Ko je pa Mallitsch nekemu gospodu celo rekel „Flegel" in mu je ta na to odgovoril s krepko zaušnico in je le-ta potegnil celo sabljo, je prikipelo ogorčenje do vrhunca in množica je navalila na kadeta in ga s palicami pobila na tla. Mallitsch se je onesvestil. V tem hipu so pridrli iz restavracije oficirji z golimi sabljami in spravili kadeta v restavracijo. Kakor čujemo, ni Mallitsch nevarno ranjen, kakor se z gotovim namenom zatrjuje v nemških krogih. Pripomnimo, da je tudi jur. Wenger čutil potrebo izzivati, a je bil zato pošteno obrcan Demonstracije se pozneje niso več ponavljale. »Carnioloi« so se vrnili v Ljubljano danes zjutrsj oo 4. uri. Na kolodvoru jih je pričakovala policija, ki jih je spremljala domov. — Gospod Anton Ponuda, starotržki iupan je prišel v nemilost pri klerikalcih. »Domoljub« stavlja mu psr vprašanj, ki se takole glase: Volili smo vas klerikalci, zdaj vas hvalijo liberalei. Kako to gospod župan? Na najlepšem prostoru pred farno urarijo se dosidava navadna — štala. Gospod župan, kij ste to dovolili? Ali menite, da bo štala najprimernejši spomenik, katerega si boste postavili sa časa svojega žu-panovanja? Gospod iupan, sakaj se nekateri naši gostilničarji tako malo zmenijo sa polioijsko uro? Zakaj jih ne kaznujete, če so naznanjeni, da točijo čez postavno določeno uro, če brez dovoljenja prirejajo godbo in ples? Ali menite, da vam bodo res tisti, katerim greste sedaj tako na roko, v edino tolažbo takrat, ko se ne bo več reklo: »Gospod župsn!« smpak čisto navadno: »Anton Ponuda, posestnik v Pudobu, h. št. 6«. Kadar odgovorite na ta vprašanja, zastavimo jih spet nekaj novih. — Tako je »Domoljub« obglavil gosp. Antona Ponuda, ki je bil vedno in vsekdar veren zvest pristaš klerikalne stranke. V zahvalo prejema se^aj brce, prejkotne od kakega nezrelega kaplaneta. In vse to radi — štale, katere zidanja bi g. Ponuda niti nebil za braniti mogel, da je tudi hotel. Gospod Ponuda ima sedsj priliko, premišljati o klerikalni hvaležnosti. Morda se sedaj vendar le prepriča, da je za takega moža, kot je on, nevredno, ponižno se vlačiti za vsakim mlekozobim farčetom! — „Slovenac" je priobčil sledeči telegram: »Dvorska liberalna trdnjava padla. Pri občinskih volitvah sijajna zmaga katoliško narodne stranke«. Kakor so angleški listi ie večkrat poročali, da je Port Artur padel, pa ga imajo še vedno v rokah Rusi, tako je z našim občinskim odborom. Tudi naša trdnjava še ni padla, saj še vedno posluje stari odbor in nikdo ne more trditi, da bo sploh novo izvoljeni odbor imel katenkrat priliko zborovati, ker volitve še niso polnomočae. Tedaj le počasi s takimi telegrami, ki niso zanesl|ivi. Kaj pa če nas boste mo rali še enkrat naskočiti in bi mi zmagali ? — Volitve na štajerskem. Dne 11. t. m. sta bila volilna shoda v St. Jurju ob južni ielesnici in v nemčurskem Vitanju. Na obeh shodih se je predstavil volilcem g. kandidat Ferdo Roš, župan trboveljski, ki je v jasnem, poljudnem govoru razvil navzočim svoj program. Mnogoštevilno zbrani kmetje so mu navdušeno pritrjevali in ga burno pozdravljali. Njegova kandidatura je bila enoglasno sprejete. Na shodih sta nastopila tudi gg. deželni poslanec dr. Juro H r a š o v e c in dr. J o -sip Karlovšek. Prvi je poročal volićem o delovanju slovenskih poslancev v deželnem zboru, kazal na krivice, ki se nam gode: Gornjim in Srednjim Štajercem vzdržuje vlada 18 meščanskih tel, Slovenci nimamo ne ene; Slovenci, ki hočejo obiskovati poljedelsko šolo v Mariboru, se morajo učiti eno leto nemščine in potem se šele prične pravi poduk, ki traja 2 leti. Nemcem t Gradcu odpade prvi tečaj in s njim stroški enega leta itd. Z zanimanjem so sledili kmetje njegovim razpravam. Kot pravi govornik nastopi g. dr. Karlovšek. Njegove plamteče, navdušene, iskrene besede vžigajo poslušalcem pogum, neustra-šenost, budijo jim narodni ponos, značaj, nsredijo jih odločnim narod* njakom, skratka njih vpliv na maso je nepopisen. V svojem govoru opomni, da nevarnost tudi v tem volilnem okolišu ni izključena. Socialni demokratje, ki spravijo slednjega somišljenika na volišče, imajo ie kandidata in tudi nemčurji si go* tovo postavijo v sad njem času svojega. Pri ožjih volitveh bi se obe strsnki sdruiile in — polom je tu. Ttmu je opomoči le s tem, da storijo vsi narodni volilci svojo dolžnost, da nobeden ne izostane. Torej 20. t. m. vsi k volitvsm, vsakdo naj zapiše na volilni listek: g. Ferdo Roš, iupan v Trbovljah! V Vitanju, kjer so prepovedali razobesiti slov. sestavo, je govoril tudi g. R e b e k is Celja. Poudarjal je med drugim potrebo slovenske obrtne šole. — Ko je g. kandidat stopil v Hrsstniku z vlaka, so se slišali is vozov klici: »pereat kandidat« in »Žlindra«. Ri-naldo, spomnite se na Idrijo in na poiliodrano Črno - rdečo barvo! Ca-pito? Oh, soeii, kako nečuveno smešni ste vi zapeljani, duševno omejeni revški v svoji socialno - demokratski maniji.. • — Odvetnik — licenciran razpečevalec „Stajerca". Ne kaj čudnega naznanja „Doni.u, da ima namreč odvetnik dr. Rikard Z i r n-g a s t v Kozjem licenco prodajati v svoji pisarni „Štajerca". Licenca je datirana z dne 29. junija t. 1. in ima št. 1842. To je menda prvi slučaj v Avstriji, da je advokat postal razpečevalec listov, kakor kak trafikant. — iz eeje c. kr. mestnega šolskega sveta. V zadnji seji c. kr. mestnega šolskega sveta so bile imenovane za radovoljke na mestnih slovenskih in nemških ljudskih šolah sledeče učiteljske kandidatke: gdč. M. Jekove c, gdč. Elza Lušin, gdč. Iv. Premelč, gdč. M. Ramovš, gdč. M. R e g a 1 i, gdč. V. T o m š i č, gdč. M. Triller in gdč. Iv. Trtnik.— Na mestni slovenski dekliški osemraz-rednici pri Sv. Jakobu, ki je imela že lani 16 razredov, se otvori letos zopet vzporednica VIIL razreda, tako da bo imela šola 17 razredov. — Za razpisano učit. službo na I. mestni deški ljudski šoli se je oglasilo 10 prosilcev. Ker nastopi novoimenovani učitelj svojo službo šele s 15. svečana 1905, ga bo nadomeščala pomožna učiteljica gdč. Mar. Grošelj. — „Narodni dom". Dne 15. t m. prevssmeta restavracijo in kavarno v »Narodnem domu« gospoda Masarvk in Bogovič iz V o loške. Poslednji, rojen Slovenec in spreten reatavrater, bode tu po slovel ter se potrudil, ustreči vsem zahtevam svojih gostov. Točilo se bode izključno le Plzensko pivo, vino dobita iz poskuse?a-lišča kmetijske družbe, Slavno občinstvo izvoli vzeti to na znanje ter podpirati s obilnim obiakom nova podvzetnika. Odbor »Narodnega doma« in »Čitalnice«. — Slovensko gledališče. Gledališka sezona se otvori v četrtek, dne 29. septembra t. 1. in traja do konca marca 1905. 1. Dramske predstave bodo vodili gg.: Adolf Dobro-volny, Jaroslav Ti snov, Anton Ve-rovšek in Lev Dragutinović. An-gaževane so naslednje dame: Avgusta Danilova, Štefanija Dragutinoviceva, Oti-lija Spnrna, Ružena Noskova, Hijacinta Vugrinčićeva, Ema KuČerova, dalje za manjše vloge Berta Bergantova, Mici Puhkova, Stefi Zvonarjeva, Fani Sela-kova. Angažirani so gospodje: Adolf Dobrovolnv, Jaroslav Tišnov, Anton Ve-rovšek, Lev Dragutinović, Anton Danilo, Oton Boleška, Hinko NučiČ, Anton Ambrož, Albert Pirnat, Fran Neubauer ter za manjše vloge Ivan Bukšek, Zvonko Česen, Josip Gradiš, Pavel Rasberger. Dramski repertoir: Klasični: Sofoklej: „Antigona." —W. Shakespeare: „Kralj Lear". — W. Shakespeare: „Julij Caesar". — F. Schiller: „Viljem Teli4*. Slovanski: L. N. Tolstoj: „Moč teme". — A. P. Čehov: „Črešnjev vrt". — M. Gorkij: „Na dnu življenja". — M. Gorkij: „Letoviščarji". — Jeronim Žu-lavvski: „Eros in Psvche". — J. Spa-žinskij: „Majorica". — J. Mjasnickij: „Zajec". — F. A. Šubert: „Žetev!*. — Gabr. Preisova: „Žena sužnja". —Jar. Kvapil: „Pampeliška". — E. Bozdčcb: »Napoleon v škripcih. Francoski: Victo-rienSardou: „Domovina". — Victorien Sardou: „Theodora". — Pierre Veber: „Moja vila". — Murger: „Bohemi". — Labiche: „Hranilnica". — Donnav: „Na gugalnici ljubezni-. — Bisson: „Dobri sodnik". — Hennequin: „ Japonska vaza". Jules Verne D' Ennery: „Car-jev kurir". Angleški: Wallace: „Ben Hur". — Wilson Barret: „V znamenju kriza". Italijanski: G. D' Annunzio: „Tosca\ — B. Giocosa: „Kakor listje". Nemški: Halbe: „Mladost-. — G. Frey-tag: „Žurnalisti". — H. Sndermann: „Sreča v zatišja". — A. Schnitzler: „Samotna pot". — O. Ernst: „Največji greh". — L. Ganghofer: „Nasvet svetega pisma". — Laufs: „Vražji dovtip". — Morre: „Loterija". — Zeli: „Rezervistova svatba". Razen teh novitet ponove se ie različne igre iz starejšega repertoirja. Za opero in opereto je an-gaicvano sledeče osebje; Pevke: Marija Skalova, primadona, za prve dramatične vloge. Evgenija Klemensova, za kolora-turne in mladostne dramatične vloge. Marija Stolzova, za mezzosopranske in altovske vloge. Ema Kučerova, zboro-voditeljica, za operne subretne vloge. Hijacinta Vugrinčićeva in Vida Koče-varjeva, za manjše operne vloge. Pevci: Stanislav Orželaki, za junaške tenorske vloge. Jan Oafednik, za prve baritonske vloge. Josip Peršl, za basovske vloge. Aotonin Lebeda, za lirske in druge tenorske vloge. Julij Betetto, za basovske vloge. Za manjše operne vloge pa Anton Ambrož, Ivan Bukšek, Filip Kranjc, Jakob Lumbar. Kapelnik g. Hilarij Be-nišek. Režiserja gg.: Adolf Dobrovolnv in Josip Peršl. (Operni zbor šteje 28 članov: 14 dam in 14 gospodov. Orkester: godba c. in kr. pešpolka Št. 27 kralj Belgijcev. Operni in operetni repertoir. Nove opere in operete: Mihael Iv. Glinka: „Življenje za carja". — Gia-como Meverbeer: „Hugenoti". — Am-broise Thomas: „Mignon". — Giacomo Rossini: „Brivec seviljski". —Wolfgang Amadej Mozart: „Čarobna piščal". — Albert Lortzing: „Car in tesar". — Millocker: „Dijak prosjak". — Suppć: „Boccaccio. Nanovo vprizorjene opere in operete starejšega repertoirja: Bedfick Smetana: „Poljub". — Peter J. Čaj-kovskij: „Onjegin". — Giacomo Puc-cini: „Bohcme*. — Rihard Wagner: „Lohengrin". — Jaques Oflenbach: „Hoffmannove pripovedke", — Georges Bizet: „Carmen". — fiiuseppe Verdi: „Trubadur". — Josip Strauss: „Cigan baron*. — Jacjues Ofienbach: „Lepa Helena". Odbor si je že sedaj zagotovil gostovanja odličnih slovanskih umetnikov, tako v drami kakor v operi. Dalje je angaževano sledeče tehnično osebje: G. Alojzij Waldstein, gledališki mojster in dekoracijski slikar, g. Vaclav Svarc, garderobar in upravitelj garderobe. Ga. Amalija Sešarkova, blagajniČarka, Terezija Kozjakova, surlerka za dramo. G. Pavel Rasberger, suiier za opero, Fran Habič, inspicijent, Josip Beduarik, gledališki rekviziter. Abonement. Ker je odboru mnogo ležeče na tem, da si zagotovi stalno občinstvo za gledališke predstave, razpisuje tudi letos abonement na sedeže za 70 predstav v sezoni. Cene aboniranim sedežem za 70 predstav so določene: V parterju končni foteljski sedeži prvih treh vrst po 126 K, ostali foteljski sedeži po 111 K, končni sedeži v IV. do VIII. vrsti po 99 K, ostali sedeži v IV. do VIII. vrsti po 84 K, končni sedeži v IX. do XI. vrsti po 75 K, ostali sedeži v IX. do XI. vrsti po 66 K. Na balkonu sedeži 1. vrste 60 K, sedeži II. in III. vrste po 54 K. Na galeriji sedeži I. vrste 30 K, sedeži H. do IV. vrste po 21 K. Abonement na sedeže za 70 predstav je plačati v treh obrokih in sicer 1. oktobra in 1. decembra 1904 in 1. februarja 1905. Abonement na lože je plačati v dveh obrokih in sicer 1. oktobra 1904 m 1. januarja 1905. Lože za slovenske predstave bodoče sezone oddaje v najem odbor dramatičnega društva. Častitim gospodom najemnikom lož lanske sezone so iste lože reservirane do 20. septembra t. 1., do tega dne prosi odbor, da se ali pri odboru ali pa v JSešarkovi traiiki blagovolijo izjaviti, ali lože tudi za bodočo sezono pridrže ali ne. Priglasi najemnikov lož in abo-nentov za sedeže se sprejemajo v Se-šarkovi trafiki v Šelenburgovih ulicah. — Koncert „Glasbene Matice11, „Ljubljane11 in „Slavca" na čast skupščinarjem -Zveze slovenskih pevskih društev". V nedeljo, dne 18. septembra bode v Ljubljani znamenit koncertni pojav, ker bodo vsi trije imenovani moški zbori prvič združeno nastopili pod vodstvom zveznega pevovodje, gospoda koncent-nega vodje prof. M. Hubada v impo-zantnem Številu krog 120 pevcev. Ta koncertna prireditev je utemeljena v določbah pravil „Zveze", da se namreč ob zveznih skupščinah „s pevskimi proizvajanji širi umetniški kar najpopolnejša pevskoglasbena izobraženost" Ime gospoda Hubada jamči, da bode koncert sijajno uspel. S tremi točkami sodeluje tudi „Društvena godba", ki se je v zadnjem Času pod vodstvom kon-servatorijski izobraženega kapelnika, gospoda P o u 1 e pospela na zelo visoko stopnjo. Natančni vzpored jutri. — Vstopnice po 3, 2 in 1 krono, za dijake po 40 vinarjev prodaje iz prijaznosti g. J. L o z a r na Mestnem trgu. — V telovadbi se poučujejo šolarji in dijaki v »N*rdnem domu« vsak torek in četrtek od 5 do 6 ure. Meaečnina 1 K, sinovi članov »So-kala« polovico. Obisk telovadbe ob navedenih urah po deželnem šolskem svetu nI zabranjen. — Iv Sidke. Pri nedeljski veselici pri Koslerju bo gosp. Kaiser kazal najnovejšo, baje senzacijonalno pirotehnično iznajdbo. Iz krogle, ki zleti nav-pik iz možnarja in visoko v zraku raz poči, padajo razni predmeti : ribice, metulji, konji, jahači, otroci, ptički, klovni, cvetlice i. dr., slikani na liueiu papirju. Pri tej podnevni pirotehniki je vsaka nezgoda absolutno izključena. Zgolj zabava je zlasti za mladino, ki lovi padajoče predmete. — Umop v Škofljici. Kakor smo že včeraj poročali, so našli dne 9. t. m. v gozdu pri GumnišČah, l/2 ure oddaljeno od postaje Škofljica, mrtvo Žensko, ki je utegnila biti stara 25 do 30 let. Obdukcija je dognala, da je bila ženska z udarcem v desno sence ubita. Umorjenka je bila oblečena v Črno krilo in zelenkasto bluzo. V ušesih je imela po en zlat uhan. Da se do-žene, kdo da je umorjenka, izvoli naj se sporočiti deželni sodniji v Ljubljani oddelek VIII., če se kje kako žensko pogreša. — Iz Logatca« Dijaki tamburaši iz Ljubljane so nam priredili zadnji petek lep večer ter s tem zaključili dolgo potovanje, ki jih je peljalo od Repentabra in Trsta v Go rico, od tam tez Ajdovščino v Vipavo, od tam pa k nam v Logatec. Dasiravno je bil prejšnji dan praznik, zbralo se je vendar v petek zvečer precej občinstva v »Kramarjevem« salonu, kjer so dijaki konoertovali. S-išah smo res pravo tamburanje. D.jaki so Želi za svoje težko, toda precizno in izborno igranje obilo pohvale. Najbolj je ugajala Vogrin-čeva fantazija »V božični noči«. Po zadnjem komadu »Slava Prešernu«, čigar soomeniku je bil namenjen čisti dobiček, so pripele domače go-spice na berde krasno trobojnico, ki letos že kot četrta diči dijaški berde, dijake pa okrasile z lepimi šopki. Po končanem sportdu je s edil • nimirsn ples, ki je trajal do jutra. Vrlim dijakom moramo le Častitati na njihovem uspehu ter želimo, da n»m še kdaj pripravijo tako lep večer, kakor zadnjič! — Shod žel. mojstrov v Postojni dne 8. t. m., ki ga je priredilo društvo avstr. žel. mojstrov, se je obnesel nepričakovano dobro. K shodu je prišlo nad 200 udeležnikov, med temi tudi 8 iz Nemčije. — Predpoldan je bil odločen obisku jame. — Po skupnem obedu v »Narodnem hotelu", je bilo V veliki dvorani zborovanje združeno z zanimivim predavanjem gospoda Faltvsa „0 zgodovinskem razvoju socijalizma". Po 3 ure trajajočem pogovoru o društvenih in stanovskih zadevah razvila se je zvečer jako živahna prosta zabava s plesom. Ves čas je udarjalo logaško tambur, društvo „Sloga". Da se je sestanek tako izborno obnesel, ima poleg ljublj. društvene podružnice mnogo zaslug tudi slavna jamska komisija zlasti njen načelnik okr. glavar gospod J. Lapajne. Vsi udeležniki so imeli jako znižano vstopnino v jamo. Na »Plesišču" jih je iznenadila domača godba, ki je zasvirala več komadov. — Zvečer je počastil zborovanje g. okr. glavar, župan g. Pikel, g. Fr. Jurca, davkar g. Dereani, gg. šol. vod. Juvanc in Pin in mnogo drugih domaČih dam in gospodov. Bodi izrečena na tem mestu vsem najtoplejša zahvala I — Marijin otrok. Na vešala obsojeni roparski morilec Franc Erman je postal za klerikalce predmet po stbnih simpatij. Ker pa njega ne morejo več rehabilitirati, bi radi re Šili Marijino družbo, in v to svrho kujejo laži, zvijajo besede, in falzifi-cirajo izjave. V predvčerajšnjem »Slovencu« se bere, da je morilčev oče izjavil: Sčasoma pa se je poslabšal, zahajal v slabo družbo in sam po ■ebi prenehal biti član Marijine družbe. Nato pristavi »Slovenec«: Sicer pa je znano, da je bil Erman tudi kmalu formelno izključen iz družbe. — Niti ni bilo v očetovi izjavi, da je morilec sam po sebi prenehal biti član Marijine družbe, niti nam ni znano, da bi bil Franc Erman f jrmelno izključen iz te družbe. Res je le, da je bil tat od svojega 9. leta naprej pa do danes, in da je bil član Marijine družbe — in mi z ozirom na sodnijsko obravnavo konstatiramo, da je čim dalje tem ne sramnejše kradel in da je končno zavoljo 200 K, katere je upal debiti — poštarja roparsko napadel in za-vratno umoril. S tem ne trdimo, da se vzgajajo v Marijini družbi morilci, kajti mi se za njene statute kar najmanje brigamo. Trdimo pa, kar je vobče znano, da se vzgajajo potuh njenci, in da so imeli z Franc Furmanom tatu in roparja v svoji sredini. Je že mogoče, da so ga for melno izključili, saj vendar ne bodo »s fano ausrukali« kadar bo Erman visel! To vse pa klerikalcev ne opere, kajti ta slučaj dokazuje, da jim m zato, da bi bili v Marijini družbi samo ljudje neoskrunjenega zn&čaja, ampak da jim je dober vsak, da se jim gre samo za štev lkc; da jim ni zato, da bi poblažili sroa svojih članov, da bi jim vcepili besede — ljubite se med seboj — (gotovo bi onda Ermana poboljšali, on se pa je le poslabšal), temveč da jim je le za en glas pri volitvah, da ga dobi dr. Žlindra več. Molčite tedaj, farizejoi, z vašimi razlikami med liberalci in klerikalci — saj razlika je očividna — nehajte govoriti o »konkubinar-jih« — dejstva dokazujejo: — Frano Eiman je bil klerikalec in oni gospod, ki si je hotel začasa evhari- stičnega shoda »prilpogati nekega služabnika za čez noč« je bil — far. C. .. — Izlet v Belgrad. Pri koncertih, ki se vrše 18. in 20. t. m. v Belemgradu bodo sodelovali za Slovence: ga. Mira Devova, član slov. opere g. Betetto in dijaški oktet. 77 oglašenih pelje se v petek na jugoslovansko slavnost v Belgrad. Odhod iz Ljubljane ob V4 na 3. pop., pridružijo se poleg tega nekateri ob 5 h v Zidanem mostu in ob 9 h 36 min. v Zagrebu. — Mednarodno panoramo je počastil snoči s svojim obiskom deželni predsednik baron Hein s soprogo ter sta se pohvalno izrazila o razstavljeni seriji Vzhodnja Afrika. : — Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer na vrtu hotela »Lloyd« društveni koncert za člane. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, ne člani plačajo 40 vin. — Davčni uradniki imajo svoj sestanek v soboto dne 17. septembra t. 1. v restavraciji hotel Ilirija. — Gozdna tatvina. V sad njem času je več strank iz Hradec-krga vasi pokradlo posestniku Alojziju Ćerinu iz Štefanje vasi na Golovcu 7 sežnjev drv in 300 butar. Bili so tako previdni, da so nosili drva z gozda po malem in jih skrivali doma v mrvo. Zagovarjali se bodo pred »zeleno mize« zaradi hu dodelstva tatvine. — V električni voz zadel. Včeraj dopoldne je pripeljal Lavričev hlapeo z Viča, Anton Beziec, z veže Alojzijanišča na Poljansko oesto s enim konjem uprežen voz v trenotku, ko je pridrdral električni vos in se s konjem zaletel vanj. Voz je konja odbil nazaj na hodnik s tako silo, da je takoj padel. Nesreča se druga ni zgodil*, kakor da se je konju odtrgal nahrbtni in trebušni pas. — Iz gamizijskega zapora pobegnil. Dne 10. t. m. je pobegnil iz garmzi,skega zapora iz Sv. Petra vojašnice prostak tukajšnjega o. in kr. 17. pešpolka Ivan Ražen, ki je dezer tiral in ga je bilo prijelo orožništvo na BUdu. Zlezel je v dimnik in na ta način ušel. Ražen je bud tat in je izvršil z znanim tatom Nadižarjem med tem čisom, ko je bil begun, po Gorenjskem več tatvin/ Kradel je tudi kolesa. — Pobegnil je 13ietni deček Ivan Sopč.č. Bđttui.č.'k je to sedaj storil že petič Prejšnja pota so ga peljala v Maribor, Gradec in Dunaj, Kam ga veter sedaj ponese se ne ve. — Konji splavili so se bili včeraj kovaču Antonu Zrnecu is Grosupljega, ker so se bih ustrašili električnega voza. Konji so dirjali po Dolenjski cesti in ko so ns tiru naglo zavili, se je voz prevrnil in si je Zrne c pri tem raztrgal obleko in za dobil na glavi male poškodbe. Tudi njegova žena je padla z voza, kateri se pa ni ničesar zgodilo. — Poleg kolesa zaspal je danes ponoči neki nepoznan pijanček pred cukrarno. Računski narednik g. Leo Ramšek ga je budil, toda videč, da se »kolesar« nikakor ne zaveia, mu je odvzel kolo. Ko je čel zjutraj pogledat na lice mesta, je bil pijanček že odšel, najbrže mišk č, da ima kolo doma. — „Danes me ima policija zadnjikrat v rokah/1 je kričal včeraj fi,akar Štefan K., ko ga je stražnik arttoval K. je bil prišel pijan v neko vežo na Dunajski cesti, in ko je srečal hišnega gospodarja, ga je začel brez vsakega vzroka psovati in upiti nad njim, tako, da se ga ta drugače ni mogel odkrižati, kakor da ga je izroči stražniiu. Dobro bi bilo, da bi se njegove bessde izpolnile. — Oje zlomilo se je danes zjutraj g. J arij u Auru na Marijinem trgu, ko se je peljal s svojo gospo. V istem hipu, ko je g. Auer peljal čez Marijin trg, je pripeljal povprek izvošček Jjžef Bergant. Da se je pa izognil nesreči, je g. Auer potegnil konja hitro nazaj in na ta način zlomil oje. Konja je potem naglo prijel nekt izvošček. — Tatvina. Dan* s ponoči se je priplazil neki uzmovič v podstrešje hiše št. 18 v Hradeckega vasi, vlomil v kovčeg Ignacija Pahorja in mu ukradel 17 K. Na ta način je vzel tudi Rudolfu Krpanu 150 K denarja in nikljasto verižico. Tudi Karolu Mozetiču je izmaknil na naveden način 36 K, Francetu Podobniku pa samokres s 50 patroni. Po osumljencu, ki je najbrže šel v »druga mesta«, se strogo zasleduje. — Ara tavan je bil včeraj na južnem kolodvoru Anton Pipp, doma is šmoherskega okraja, ker se je hotel isseliti v Ameriko, ne da bi bil preja zadostil vojaški dolžnosti. — Defravdant. Včeraj je de-fravdiral bančni sluga Ivan Jenntr na Dunaju 235000 K in dosedaj neznano kam pobegnil. — Dalavako gibanja. Vče raj se je odpeljalo a južnega kolodvora v Ameriko 53 Slovence*. — 10 Hrvatov je šlo iz Zagrebu v Hru-šico, 52 pa iz Heba v Zigreb. — Izgubil je gespod dr. H. S jekleno oksidirano uro, vredno 36 K. — Pojasnilo. Z c žirom na našo sobotno dnevno vest pod naslovom »Dal sem ji jesti in piti« bedi povedano, da dotični sosedni gostilničar g. čeŠnovarja ni g. Mihael Majcen, posestnik in gostilničar na Dolenjski oesti, temveč neki drugi sosedni gostilničar. — Najnovejše novice. — Mednarodni časnikarski shod na Dunaju. Včeraj je bilo pogo ščenje udeležnikov imenovanega kongresa pri ministrskem predsedniku dr. Korberju. Navzoči so bili razen časnikarjev: nadvojvoda Rai ner. Člani diplomatičnih zborov, ministri grof Geluoh o ws ki, baron Burian, vitez Pitreioh, vitez Wittek, dr. vitez llarte', pl. Call, baron Giovanelli inPietak; na dalje namestnik, župan, najvišji dvorni in državni dostojanstveniki, mnogo poslancev itd. — Shod nemških juristov v I no mostu je pozdravil ministrski predsednik dr. Korber v daljši brzojavki, obžaluj jč, da mu ni mogoče priti osebno na shod. — Splošnidelavski štrajk v Italiji? V Milanu se je vršil včeraj velik delavski shod, ki ga je obiskalo nad 4000 delavcev. Na studu se je sklenilo, da se v osmih dneh pozovejo vsi delavci Italije k štrajku, da na ta način protestujejo proti vmešavanju oborožene sile pri zadnjem štrajku. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14. septembra. Današnja „Wiener Zeitung" prijavlja cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori. Dunaj 14. septembra. Češki in poljski delegatje na mednarodnem časnikarskem shodu so sklenili, da v današnji popoldanski seji odločno protestirajo proti postopanju predsedstva, ki njihovih predlogov ni pripustilo, češ, da imajo politično barvo. Dunaj 14. septembra. Zastopnik princa Koburga razvpiti dr. Bachrach je zastopnika princezinje Lujize pozval, naj pride iz Pariza na Dunaj, da se določijo pogoji poravnave med princem in njegovo ženo. • Berolin 14. septembra. Knez Herbert Bismarck ima raka v želodcu in umira. Rusko-japonska vojna, Petrogrsd 14 septembra Generalni štab razglaša, da je neresnična vest, da je bil general Mi-ščenko v zadnjih bojih ranjen Petrograd 14 septembra Doslej še ni nobenega oficijelnega poročila, da so Japonci ujeli generala Sasuličain 3500 mož. Petrograd 14. septembra. Odhod baltiškega brodovj a v Azijo se je vzadnjem trenotku zopet odložil. Zdaj se čuje, da ostane to brodovje pred odhodem nekaj dni v Revalu. London 14. septembra. „Daily Telegraph" dolži japonski generalni štab, da poroča neresnico o japonskih izgubah pri Ljao-jangu in zatrjuje, in konstatuje, da so Japonci izgubili nad 35.000 mož. Isti list tudi potrjuje, da Rusi niso rabili dum-dum krogelj. Narodovo zdravilo. Tatco se sme imeno vat bolesti utefiujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „M<>llovo francosko žganje in sol'*, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MoLL, c. in kr. dvorni zalagate! j na DUNAJ I, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8—13 ihtevafte vsekdar *V-te* mat«* t int» tešemrmarja M*i<■<•*>iija t> t J u hI j t» ni mm ŠMumajski vesti In zavračajte Izdelke, ki obsegajo le neznatne množine železa in nimajo zatorej nikakršne zdravilne vrednosti Zunanja naročila po 6 Ipovzetju. 1264—14 str/eno in tekoč* uJZ> ... , . belo in nežno. Dobi se povsod. ,£e Grtjfoti' najboljši cigaretni papir. 28 Dobiva BM potMod. 671 f okus «*«•• Oe»«l«i« • »riinHanIm Uydroife žitne kave ?o.tOa 6 »t potepta 4 K £>U t> tiancA '„DOMAĆI PRIJATELJ" ■» t+mm im uiia* auu^m MifU l j/rt Ca fšCiFHt /i7»r tete £r«y*(7// Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje »»JmcsIJm^ priznana [lft-1 mt Mttr katera okrrpeuje lasi tire, odstranjuje limite in preprečuje Izpadanje laa. 1 steklenica z navodom 1 M. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jnbiL mostu. 37—37 Umrli so v Ljubljani: Dne 11. septembra. Ivana Majcen, go-stilničarjeva hči, o in pol meseca Čraa vas št. 2, Catarrh. intest. chron. — Albin Nedeljko, davCnega adjunkta sin, 6 mesec, Karlovska cesta St. 6, črevesni katar. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 S. Srednji zračni tlak 736 0 mm +5 O. O CG Čas opazovanja Stanje barometra v mm rt 5? fc-1 ■ &> a £ IH 5 Vetrovi Nebo 13. 9. sv. 737 7 180 al. jug j a te no 14. ■ 7. zj. 2 pop. 7350 7334 17 2 193 sr. jug brezvetr. del. oblač oblačno Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v.Ljubljani. Uradni kurzi dun. borze 13. septembra 1904. Naložbeni piaplrjl 4°/0 majeva renta..... 4> »rebrna renta .... 4*/0 a*atr. kronska renta . . 4°/0 „ zlata „ . . 1 ogrska kronska „ . . . 4°/0 , *lata n . . . 4% posojilo dežele Kranjske . *Vi°/o posojilo mesta Spljet . 4V.7. • a Zadar . 47//o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4°/0 n , , i- o. . 1'/_ zst. pisma gal. d. hip. b. 4? t Pe*t- kom. k. o«* z. «V/s *V. /o IO0/« P'-zast. pisma Innerst. br. „ w ogrske cen. dež. hr....... z. pis. ogr. bip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41 a°/0 obl. češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel..... 3°/0 n juž. žel. kup. " ,«/t . 4t/t0/« av8t- P08- 2* *el. p. o. . Hrerke. Srečke od 1. 1854 ..... emisije . . 1864 . m tizske „ zem. kred. I. » ti n 11» 1» „ ogr. hip. banke . . „ srbske k frs. 100' — „ turške..... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoške „ . . . Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa „ . . . kupuje in takoj plačuje JOS. LEUC v Ljubljani pri novem Franc Jožefa vem mostu. Popravila šivalnih strojev vseh sistemov se pre-vzemljejo in prav ceuo in dobro izvršujejo ; prodajajo se tudi različni deli I strojev, šivanke in olje za mazauje. i SINGER C£e. 8 j šiv. strojev del. družba v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 4. Deček čez 14 let star, duševno in telesno dobro razvit, iz boljše družine, kat. vere, vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika, želi vstopiti kot učenec najrajši v Ljubljani v kako mehanično delavnico v ključarčki stroki, ker ima za to že nekaj izobrazbe. Mojster mora dečka vzeti v lastno oskrbovanje in nadzorstvo. Razun perila in obleke plača oče za prvo leto 200 K, pozneje po dogovoru. — Dobra izpričevala so na razpolago. Ponudbe naj se pošiljajo uprav. „Slov. Naroda" pod H. W. 2664 C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. l2iT7-c<3. Iz ■v^ozaaegre- reda. Veljaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Auasee, Solnograd, čez Kleiii-Reifling v Steyr, v Lin<^ na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 5. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzent Marij.ne vare, Heb, Francove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uii 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Poutabelj. Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gast-iu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reimng v Steyr, Line, Bndjevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Prago, (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razrv, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (L'ubljana-Monakovo direktni voz I. in II. razredal — PR0CA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni \laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembru ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Au^stetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubljana direktni voz 1. in II. razreda), Iuomost, Franzensfeste. Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja tez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Prago (Praga-Line Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Šteyr, Pariz. Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubua, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heb3, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnoijrada. — Ob 10. uri 40 m ponoči o*obni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah m praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri o5 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA- Mešani vhki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 2 dijaka iz boljše hiše se sprejmeta na dobro in zdravo stanovanje pri dobri rodbini v bližini realke. Več pove upravniŠtvo „ Slovenskega Naroda*. 2668-1 ki se hoče posvetiti notarijatu, sprejme se s 1. oktobrom t. 1. v notarsko pisarno v Ljubljani. Ponudbe sprejema upravniŠtvo „Slov. Naroda". 2662—1 Dober, pošten in zanesljiv 1 dacar sprejme se takoj v službo pri odkupnem društvu za užitnino v Logatcu. Plača po dogovoru. Prošnje naj se vlagajo na Ivana Rihar v Logatcu. Prodajalko ali prav mladega U654-1 trgovskega pomočnika izurjenega v trgovini z mešanim blagom, sprejme takoj ali s 1. oktobrom A M TO H IAT l K, trgovec na Pretnu. Gospodične ki se žele izobraziti 1 za domačo porabo in v krojnem risanju po najnovejšem sistemu = sprejema == FR. JESIH Ljubljana, Stari trg št. 12. o o o Zaradi bolehnosti prodam takoj svojo enonadstropno hišo v Črnom lju s klavnico ter z gostilniško in mesarsko koncesijo, eveut. tudi z vso pritiklino Poslopje je v dobrem stanu, obrt pa staroznana in dobro idoča. Natančneje se izve pri lastniku Francetu Jermanu gostilničarju in mesarju v Črnomlju. Komi za papirno stroko, zmožen obeh deželnih jezikov, se išče za takojšnji nastop. 2591—4 Več pove uprav. „Slov. Naroda44. Mednarodna panorama? Ljubljana, Pogačarjev trg.2,553 Tekoči tedem I -Sla ------------"~-d Razgl Veliko tvorniško podjetje na Hrvaškem išče izurjenega skladiščnika mladega moža, ki ima za tako mesto voljo in sposobnost. Zahteva se popolno znanje slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, stalno namešeenje pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upravništvu „Slov. Nar.M pod „N. G." 8982-2 Dne 19. t. m., t. j. v ponedeljek bosta prodajala 9 9 a m potom javne dražbe Službe iscoci vsakršnega poklica, ki se hote pečati s prodajanjem nekega lahko raz-peČavajočega predmeta, dobe lahko proti mesečni gotovi plači in visoki proviziji hitro službo. 2622-4 Ponudbe pod „M. G. 1069" na naslov tfaatserttein & Vogle?*, A. G« Miirtchen* 4 konje, 45 kosov goveje živine, med temi 8 volov, 7 krav 14 juncev in telic, 1 bika, 15 juncev in telic pod 2 leti starih 15 prašičev. Več vozov ter drugega kmetijskega orodja. Od 3—4000 centov dobrega sena ter otave. Oves, ječmen ter pšenico, omlateno in tudi v snopju Razno hišno opravo, kakor omare, postelje, mize i vsemi pritiklinami. Dražba se prične ob 9. uri zjutraj ter se bo nadaljevala prihodnje dni. 2630-2 Osak drugi dan &ve£e klotasice (Frankfurter) 2623-3 safalade, lin narezek kakor tudi vse vrste delikates priporoča ti"ffo«iim m tiprrrrijo, drlikule-it nm I In ilmirii.i Jranja 3(ham, £jubijana Miklošičeva cesta. Grozdje, vino. V občini Orni vrh (Verteneglio) in No-vašČine, okraj Huje v Istri je lotos vinska trta izvanredno dobro obrodila; grozdje je že sedaj bolj zrelo kot lausko leto ob trgatvi. Ker je pravočasna de zevalo, vinska trta suše ni občutila. Trgatev se prične 15. septembra. Kdor želi kupiti kaj grozdja ali novega vina, naj se obrne na podpisanega, ki bo postregel vsakemu točno in pošteno. Josip Sauro posestnik vinogradov v Črnem vrhu (Verteneglio) št. 140, Istra. Grenčica „Florian" in liker 6-209 „Florian" najboljša kapljica za želodec. 0606 4974 1 Ha|l@pš® lika«® pe^il* se doseže lahko in gotovo, ako se vporablja 1 2444—2 briljantni škrob na lesk Fritz Schulz jun., Act-Ges., Eger und Leipzig. Le pristen z varstveno znamko „Globus" v rudečkastih zavojih & 100 gr. St. 7.295. Razglas. 2500-3 Podpisana c. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani razpisuje v dobavo premoga za leto 1905., 1906., oziroma 1907. konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K in opremljene s pobotnico v 10% varščini, zaračunjeni po zaslužku za leto 1905. in vloženi pri kaki c. kr. blagajni, katere naj imajo na zunanji strani zavitka napis : „Ponudba za dobavo premoga k št. 7.295/1904", vložitt se morajo najkasneje do 22- kimovca 1.1. 11. uro dopoldne pri podpisani c. kr. tobačni glavni tovarni. V letu 1905. se bode potrebovalo 24.000 meterskih stotov premoga. Potrebna množina premoga za leto 1906., oziroma 1907., v približno enaki visokosti leta 1905., naznanila se bode zalagatelju pred pretekom leta 1905., oziroma 1906. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani dne 29. vel. srpana 1904. Dijaki § 8 se sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano in stanovanje. Povpraša naj se: Rimska cesta 7, vrata 18. 4? 2417- 6 Kdor želi elegantno obleko po meri, naj se obrne na J0S.R0 JINA • • • Ljubljana • • • Šelenburgove ulice štev. 5. 4* Pariška svetovna razstava 1900. St. 7551. 2613-2 iliiiinihrii del 11 kr. I se razpisuje natečaj za leti 1905. in 1906. Pismene, z 1 krono kolekovane ponudbe, ki morajo biti opremljene s pobotnico c. kr. blagajne o položitvi 10° 0 vadija, vposlati je najdalje do 30. septembra 1904 II. ure dopoldne v c. kr. tobačno glavno tovarno v Ljubljani. Natančnejši pogoji o oddajalnih delih se lahko vpogledajo vsak dan v uradni pisarni. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani dne 7. septembra 1904. .... jfumberško, belgijsko in savsko platno .... I v vseh širinah 1289—16 nameni prti, serviete, brisalce, žepni robci, sifoni in pavolnato blago.............Švicarske vezenine. Perilo 3a °Preme neve^ * W / 4 4 W 2a hotele in restavracije ...... po izvirnih ivorniških cenah. zborno blago! Velika i^bera! v Ljubljani, S"- Petra cesta št- S. Specialna .. .. .... trgovina K2HS$ Mm mm 8 -v i 229 Tovarna za kruh in pncivn J.J.Kantz v Ljubljani priporoča vsak dan 4krat svež kruh: ob 5. zjutraj, ob 10. dopoldne, ob V.,3. popoldne in ob l/*6\ zvečer in moji raznasalci kruh točno dostavljajo po hišah. Prosim slavno p. n. občinstvo, ki hoče sedaj ob sklepu potovalne sezone pokrivati svoje potrebščine pri meni, da se obrne ali na centralo na Rimski catti M. 16, ali pa na katero mojih filialk in zagotavljam vsakogar, da bo naj-točnejše postrežen. 2624 — 2 Filialke: V hotelu pri Maliču, Ces. Jožefa trg 11, Sv. Petra cesta 35, Marijin trg 2, Tržaška cesta 8, Sodnijske ulice 4, Sv. Jakoba trg 6, Stari trg 1, Turjaški trg 1, V Šiški pri cerkvi. naj se naslavljajo na centralo na Rimski cesti 16. fUDOCTEUR PlEBBt Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. 972—47 y>tiy>ozočvojo &o<^ato oafv^o zaz>novz$tnih* oB&icif za Scč&c ift ScMicc v vseh* vcdftostift in cen a A zagotavljajoča ootidtio pootzc&So. Premnogo priznanj in diplom. Hugo Vit Jung Uvoz Izvoz Razpošilja se carine prosto in popolnoma brez vsakih stroškov. Najboljša kava 5 Čaj 1 kg- PO K 4 '90, 6 - 8 —, 10—, 12—. Nomi7nn nlio (sodčekokoli30litrov lldUIlAllU U1JC (25 kg. po okoli 30 K) Olje za cerkvene svetilke (sodček okoli 30 litrov (26 kg.) po okoli 25 K) l/ivin (sodček primeroma 30 litrov) " dalmatinska, Istrijanska, Italijanska Brundizij), rdeča (krvna) ali bela, pristno prirodna, najfinejše kakovosti 18 do 20 K. Za pristnost blaga jamčim. Skrbna postrežba. 1041 23 Cenik zastonj in poštnine prosto. ?ranc Stupica Ljubljana Marije Terezije cesta I. I Ančnikovt hiši zraven ,Figovcal priporoča slamoreznlce, mlatilnice, čistilnice, gepeljne, preSe za grozdje in sadje, samokolnice, pluge in brane najboljšega izdelka; dalje: sesalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane, svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži. Štedilnike, kuhinj, opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake žage in kotle za klajo in žganje* Porlland in Ronian«eni«iil železniške šine in traverze, poljski maveo. 1109—22 inizamko, trnarsko in kiju-«*aviilrumku orodje ter vse drnge, v železno stroko spadajoče predmete. Vedno velika zaloga špecerijskega blaga. K dor hoče ohraniti svoja obuvala elegantna in trdna naj mh\ le 244S-3 GLOBIN najbljoše čistilno sredstvo za boljša obuvala iz usnja. Edina tovarna: Fritz Schulz jun., Akt.-Ges. Eger i. B., Leipzig. -i -I Velespoštovanim damam vljudno naznanjam, da se nahaja M* 2266 n Gosposke ulice štev. 3. H; t i s. k: odslej naprej ! ^ w9% K. Pri Mestni hranilnici ljubljanski je oddati, in sicer za sedaj le pr vizorično, novo ustanovljeno službo drugega uradnega sluge z letno plačo 800 kron, službeno obleko in prostim stanovanjem. Istotam se sprejme hišnik zajedno kurjač kateremu se določa plača letnih 700 kron, in ki bo imel prosto stanovanje kurjavo in luč. Prosilci za ti službi naj pošljejo svoje z dokazili o domovinstvu, starosti, neomadeževanem življenju, krepkem zdravju, znanju slovenskega jezika v govori: in pisavi in o dosedanjem službovanju opremljene, lastnoročno pisane proinje podpisanemu ravnateljstvu do 26. septembra t. I. Pri podelitvi službe hišnika se bo v prvi vrsti oziralo na one prosilce, k. so vsaj nekoliko izurjeni v mizarstvu ali ključavničarstvu ali sploh v mehanik1 in ki znajo opravljati centralno kurjavo. V Ljubljani, dne 10. septembra 1904. 2625-2 Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. n n n n □ L 2če3-2 Nov sistem. Trgovci, uradniki, učitelji, ki si hočejo pridobiti zadostnih dohodkov, naj se obrnejo k zavarovalni stroki. Vtem specialnem slučaju se bo dala vsakemu lajiku prilika, da se stroki popolnoma priuči, da lahko potem zdržema brez posebnega napora do-seza dobre uspehe. Pod ,Nov sistem' upravništvu Slovenskega Naroda". I y Knjigarna Kleinmayr A Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg 2 t priporoča svojo HaT popolsio a€ilos® vti^li na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in D ilrž. gimnaziji, c. kr. državni višji realki iu c. kr. moškem m ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj v sešitkih in v stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedanih učnih knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski šolski koledar 2 vin. 2627—3 i f ] Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne.