8. številka.
I^1 (Y*Ć<rno
V Trstu, v četrtek dne 18. januvarja 1894.
Tečaj XIX.
„KD11V<---
iafcaja pa trikrat h t«4an t iaatib U-daajifc ik torkih, «*«rtkth i« aobotah. /jatraaja iit»aj* it-haja ab t. ari tjatraj. vaiara« pa ak 7. an tTatar. -■ Obaju« ladanja atana : ■a ja4aa aaaaa . f. -.tO, ir?«a Aratrija t. 1.« aa M (Mt, , 4,-»Hlj* ... »- .	. I-
aa aaa lata ... 10 — . . u._
Na nraita brai ^lilm iinklH m
rt ItiRl)* ctir. Paaaaiifaa ttavilka aa dub i vaja ▼ pra-dajalaiaak tobaka m Trtiu po a a v«., m 0<rM po M «vi. iabolao nitrit iadaaja * lrttm 9 a*., 9 0*fM « d«.
EDINOST
Oglasi aa ralaaa pa tarifi v patit«; it aatluT* ■ daballai trluai aa flai«js
prnitor. kolikor ohiafa i<av*4oik »rrtia. Paitana aumrtara in javaaMkrala, 4a-aiaii oflaai itd. ia Miaaaja po pagadM.
▼ai dopiai naj aa palilj«jo irtliiiin: ■lica Caaoru M. 18. Vaak« piiaa »ar« biti frank araao, kar aafrankaraaa aa aa apraj maja. Rokopiai a« aa vr«itga.
Narotaina, raklamacija i« aglaaa apra-jaaa uprmvniMv aliaa Caaaraa M. Odprt« raklaaacija a« proit« paitala«.
OImUo alovenaketfa politidnetfa društva za Primorsko,

„Straniero".
„Straniero" — tujca imenuj« dr. Con-stantini pazinskega župana dr. Dukiča ▼ neki interpelaciji, kojo je stavil in prestal dne 13. t. in. r deželnem zboru Istrskem; kojo interpelacijo so podpisali tudi drugi italijanski poslanci, odobravajoč jo glasno. Poznavajoč dra. Constanti-nija in vse druge poslance v večini, po-znajoč vso njih stranko, njihova načela, njihove namene in težnje, njihov način postopanja, vso njihovo upravo, in zlasti razliko mej upravo, kjer gospodarijo oni, in mej upravo v mestu Pazinskem — vse to poznavajoč in v svesti si, da je uprava v Pazinu naravnost uzorna, in vendar videč, kaj vse mogoče se počenja proti njej v prilog Italijanov: morali so se poslauci manjšine, Hrvatje in Slovenci, le od srca smijati, ko se je čitala gori omenjena interpelacija.
Ko so pa čuli, da se dr. Dukič v interpelaciji nazivlje „straniero" —tqjec, tedaj pa se niso mogli vzdržati vsklikov polnih ironije, naperjenih proti stranki, koji pripada dr. Gonstantini in proti onim, ki jo vzdržujejo po konoi in jo podpirajo.
Dr. Ante Dukič, rojen v Kastvu, pokrajine Istrske, odvetnik in občinski načelnik v Pazinu — v srcu Istre —, poslanec v deželnem zboru Istrskem, na* življe se v tem istem deželnem zboru tl^jeein - „straniero"!
Kako hočeš, da ne bi vsklikal ironično ! ?
Morda je tega „tujca" smatrati tako, kakor da je dr. Dukič rojen v drugi občini in ne v Pazinski. Če pa je tako, potem je tudi dr. Constantini tujec v tej občini, kajti tudi on ali vsaj njegov oče je bil priseljenec v tej občini. No, glede njega nismo gotovi. Gotovo pa je, da je dr. M a r t i n o 1 i c h rojen v Lošinju, da biva v Trstu, torej izven pokrajine, a vendar nismo še čuli, da bi ga v Istri smatrali tujcem. — Gotovi smo, da je dr. Stanicb rojen v Osoru in da biva v Pulju, in istotako nam ni znano, da bi ga nazivali tujcem, bodisi v občini Puljski, bodisi v deželi Istrski. — Gotovi smo, da je deželni odbornik dr. Gambini rojen v Kopru, odbornik dr. Gleva v Barbanu, deželni glavar Gam-pitelli v Rovinju in da vsa ta trojica biva v Poreču; in vendar nismo čuli
PODLISTEK. Tri povesti brez naslova.
Urrataki apiaal Kaavavij Šaadar-Ojaliki. (16)
Tratja povast
(1860-1870) (Konec).
—	Ne, ne, nehajte! To je infamijt, to je aločin, kar govorite vi; niti sa hip ne amato več oatati pod to-Ie atreho!
—	Ne jesite se, kajti sgodi te tako, kakor tem vas povedal tedaj. Ia ne vte sadnje ne zahtevam od vat ničesar drugega, kakor da ne pridete k sborovanju, kar lahko jas preprečim kot okrajni npravitelj. Videl ten n. pr., kako to is vaiega hleva isvlekli erknjeno kravo, okrajni sdravnik lahko kon-ttatuje kužno boleten, in vali konji ne bodo tmeli it Radojiita. To nam bode tadoičalo, kajti ne želimo drugega, nego to, da ne pridite tja.
Majdtk jo odiel. Starček je v prvi mah kar betnel aatrjajoč, da bode v bodoče ie
olj op miril. Nt to u m priile sopet na
nikdar, da bi jih smatrali tujci niti v občini Poreški, niti v deželi Istrski.
Tujci so za gosp. dra. Constantinija in vse njegove tovariše in njegovo Btranko vsi oni, ki so se porodili v Istri, (če tudi v iztočnem delu dežele) in ki se čutijo Hrvate, kar so po Bogu in po naravi, kateri nočejo biti Italijani in ki nečejo priznati, da je Istra italijanska pokrajina.
Nauke Istrskih in drugih nadri-zgodovinarjev, nadri-geografov, nadri-etnografov, nadri-politikov, češ. da je Istra italijanska zemlja; nauke, ki se širijo po knjigah, po časopisih, po šolah in deloma tudi v cerkvah; nauke, za katere se deluje po uradih in z vsem se-danijm postopanjem uprave v deželi Istr-ski; nauke, po katerih Hrvatje in Slo-venci nimajo pravice do obstanka v deželi Istrski, ampak da se morajo poitali-jančiti; nauke, da so ti Hrvatje in Slo-venci tt\joi v deželi — te nauke jeli so oznanjevati sedaj tudi v deželnem zboru Istrskem.
Daleč smo res prišli!
In potem imajo ljudje dra. Constan-tinijeve vrste še toliko poguma, govoriti nam Hrvatom in Slovencem, da smo ne* znosljivi, da ni mogoče pametno govoriti z nami. In vendar se jim še veruje, vendar jih še vzdržujejo, vendar jih podpirajo povsodi in vsikdar proti Hrvatom in Slovencem!
Dan obračuna mora priti — moral — in morda ni več tako daleč ta dan!
Politiške vesti.
N). Val. ceear-kralj je dne 13. t. m. sprejel v Budimpeiti ogrtkega aiinitterakega predtednika bar. Wekerla v potebni, dol gotrajajoči avdijeneiji.
Volitve v Istri. Pri dopolnilnih volitvth sa deielai ibor Ittrtki iavolilo je veliko po« tettvo H i a s i-j a in T o m a t i j a. Županom Poreikim je sopet potrjen Canoiani, ker drugi nito hoteli vtprejeti tega iastnega mettt. Vte te je vrtilo Uredno hladno.
V deželnem zboru Kranjokom vriila to te dne 10. t. m. ratna poročili. Poalaneo Šuklje je poročal o računskem tklepn del. saklada ta leto 1892., baron Sohwe> g e I o računskem eklepu bolniikeg« taklada aa leto 1892, blatniikeg«, porodniikega in nejdeniikega saklada ta isto leto. loti po-
taiael Majdakove besede in poten ae jo to-pet treael od aame jese. Kajti vedel je dobro, da Majdak gotovo iivrli »ae, kar zagrozi. Ah, da ie udaj nora trpeti njegova bedna airotica ter da ata nje neomadeievani gina in nje nedolinoit poatala predmetom strupenega obrekovanje. Kako ti more t tem obtožiti tvojo veat pred Bogom in prod ljudmi P Mari ni tadoiti, da je ie jedenkrat taigrtl nje trečo in iivljenje saradi tvojih načel P Ne, ne, Lotikini spomin mora ostati ueomadeževml Ali topot: ona tarna gori v nebesih ne bi dovolila, da te nje oče iznuvcri tvojim načelom.
Kakor neumen in neodločno tekal j« atarček po prašnih, tihih tubah tvojeg« stanovanja.
Mesto da je tel na tborovanje, ottal je doma, a drugega ali tretjega dne jo ie čital v časopisih, da je ibor .jednoglasno" »utiral saupnico Maletiču.
.Jednoglasno* — »agodrnjal je zagle* davii so v papir. — Torej tudi ja< som vmes, «h I — vskliknil je boleutno, znkrivii tvoj obrat mej roki. V tubi so viselo slike Gaja, Janka Draikoviča in drugih narodnih
tlaneo jo poročal o proračunih ca leto 1894. ta imenovane taklede. Bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novemmestu te je dovolil« letna podpora 1000 gld.
V dež. zbora Gornjeavstrljsksm slavili •o gosp. poslaneo W i n h 6 I s e 1 in drugovi ta-le predlog: .Vlada te potivlja, da opusti misel n« tgradnjo druge ieletniee čet Ture. Nameato te naj ae podal ji« želetnio« v Krem* Iki dolini do Lioena in naj te tgradi Želei* nioa Dlvačt-Loka, po kateri bi biti Gornja Avstrija in Čeftka mnogo povoljnejii tvetani t Tratom.
Deželni zbor Meravskl je tavrgel predlog, da te iiroči posebnemu odseku načrt ta otnovo posebnega najviiegt sodišča ta dežele če«ke krone. Za ta načrt so glatovali jedino le Čehi, v tem ko to kontervativei in članovi velikega potettva tapnstiii dvorano pred glatovanjeat.
Razprava proti „Omladini*4. V dopoldan-tki raspravi dne 17. t. m. itprtlettli to ratni obtoženo! obtoženega Holtbaeha. Predsednik je ttrogo tabranil stavljanje vpra* tanj aoobtoženoom, rekoč, da ,tuktj ne pred-ttavljamo gledaliike igre in aodoijtka dvorana ni gledaliiki oder*. — Sodiiče prečita nek proteat dotičnih obtožencev .Omladine", ki ao v caporu, proti predtednikovi naredbi, d« no tmnjo k ratpravtm, dokler no pride vrsta nanje. Ta proteat ae gl«ai: Ker tmo isvedeli, da ae je proti |««kontkim naredbtm sklenilo, itpr«iev«ti nas posebe in ločene od natih drugo*, ki «o na svobodnem, proteatujemo proti tej nepoattvni naredbi in protimo visoki senat, da takoj odloči, kar je po pravici." — Obtoženec Rambtuiek te je pritožil, ttkaj ne tmo dobivati hrane s domt, ker vendtr dovoljuje to hitni red. Predtednik mu je odgovoril, da k ratpravam ne amejo dobivati ničettr, ker mora hrano t doma prejemati jetničar. Ko je R«mboui«k na to omenil, da jo jetničar noče sprejemati, stvrnil ga je predtednik, rekoč, du mu to ni mtri. Zatem te jo teja pretrgal«. Med odmorom vttopi v dvorano nek urednik tHlata Nt-roda." Zatoženoi to ga posdravili t tilnim vritčem in ,Pereat"-klici. Ropot j« bil tolik, da je prihitel predtednik v dvorano in ot* mer jal obtožence, čel, da je to neapodobno, turovo obnašanje. Vritč ae je obnovil, ko je urednik pobegnil is dvorine. Potem to it-praiovtli obtožene« Ziegloserja. Tudi on taji, ker ae mu očita.
Uravnanje valuto. Z Dunaja poročajo, da odpotuje ravnatelj kreditnega thvoda, M a u t h n e r baje v kratkem v Parit. Du* najtki finančni krogi spravljajo to popotova*
prvakov. Ni si upal dvigniti očeti proti Um slikam. Drugega dne pa je prejel neitevilno piaem od tvojih somišljenikov, ki to ptvpra* ftovali, kaj da to pomeni ? Soaebno neki atari prijatelj dodal je ie k temu vpratanju : „Mari si te tudi ti odpovedal tvojemu praporu P" Ko je starček to prečital, pobegnil jo ves it ■obe na protti trak ter pohajal ves božji dan pe okolici. Še zvečer se ni potoltžil in hodečemu mimo velikega Lotikinega portrete, doidovalo te mu je ktkor da ga karajo ajeni kratni očeti.
Sledečega dne so ga naili pod sliko hčerino s prestreljeno glavo.
Majd«k pa je razglasil po časopisih in drugače, da ae je revei ustrolil zaradi velike žalotti ta hčerjo. Župnik Ilančič pa je prejel pismo, koje je piaal Lapsanovič pred usmrte-njem, v katerem je bilo čitati mej ostalim tudi to-le : .Nisem klical umit n« pomoč, ko aem izgubil ženo, aina in hčer; sedaj pa, ko aem valed podlega obrekovanja izgubil ttu* panje avojih prijateljev, tedaj jo kličem, kajti jedina on« mi more dati mir in pokoj. Težko prenaiam in no morom gledati, kako so v naii teinlji itginili staro hrvatsko poitenje,
nje v tveto s prometom, ki ga ima Avstrija s Rothsehildovo skupino. Ko se je itvedelo o tem dne 17. t. m. na dunajski borti, potko-čile to takoj cene privatnih vrednottij.
Cerkveno polltlikl zakon m Ogrskem It Budimpeite javljajo, d« kljnbu temu, da je več liberalnih poslancev itstopil« is kluba, te vendtr nedejejo politički krogi, da bode imela vlada o glasovanju o tem zakonu vendar kakih 40 glasov večine v državni in kakih 20 v gosposki (magnattki) tbornict.
Ustaja v Italiji m ftlrl. Rimski .Par-lameoto* javlja, da to bili včeraj (17.) ve* liki itgredi v C*a«lnuovu v pokrajini Reggio-Calabria. — Veliko gibanje je tadi v^mettu Civitaveccbia; vojaki to tbrani in pripravljani po vojainicah. — Govori te o gromih isgredih v raznih krajih Italije, toda natančnih in ttnetljivih vettij ni, ker italijanaka vlada jako ttrogo tatira brsojave. — V Masti je proglasil dne 17. t. m. general Hentteh obtedno »tanje. — T Carrari to vjeli kakih 80 anarhistov, ki to te po poslednjih isgredih vrgli v neko poslopje ob mestnem tidovjn in t« tam utrdili. — V Sicilijo so potlali drugih 2500 vojakov, četudi je probivalttvo ie vedno mirno.
Iz Srbijo poročaje, da to je mladi kralj poavetoval t raznimi politiki, ki tu nasprotni tedanjemu kabinetu. — Položaj je jako opa-ton ; nekateri trdijo, da proglaai vlada v kratkem driavni polom, drugi pa aopet drie, da te pripravlja novo državno nasilje. — Naučni minitter V e t n i č |e dal tvojo ottavko. Splolno ae aluti, da te v Srbiji aa tihem pripravlja nekaj posebnega; gospodujoči ra-dikalei te boje, da ne bi jih aadelo kaj tlič-negt, kakor ie tadelo liberalce dne 13. aprila 1893, ko jih je mladi kralj Alektander pehail od vladnega krmila.
Nemikl drlavnl ibor ni vaprejel predloge o davku na tobak, ampak jo jo iaročil ko* mitiji ta kolekovni dtvek, kjer ottaae naj-brie pokopana.
Franeookl lonat je tprejel v tvoji teji dne 17. t. m. soglasno aak. načrt o koaver-aiji (premembi) državne rente.
Različne vesti.
Čoikl kvartet. Program koncertu, katerega priredi češki kvtrtet v sobote, dne 90. t. m. v gledalilču „Armonia" ob 8. uri tve-Čer. f. Dvorak : kvartet v E« dur, delo &1. a) allegro, b) adagio, e) finale. 2. Htydn : kvartet v C dur, delo 14. a) allegro, b) poco ■dtgio, tema varijtcije c) minuet, d) finale
vera in tnačajnott; kako ao je poleg tujcev v Hrvatski ugoetdilo ntjgnjutneje obrekovanje, ki ne spoituje niti najivetejiib občutkov, tbok čeaar ne pottsnomo nikdar gotpodarji na tvoji zemlji. Nad naiim narodom vladaj« taki ljudje, ki se no bi ameli pokasati na avetlo. Boli me tudi to, kar moram očitati tudi samomu sebi: .Tudi ti ti a avojo neodločnostjo pripomogel do tedanjega položenja v deželi, četudi proti svoji volji. " Če zaslutim kateu zaradi svoje alaboati, nalagam ai jo tam; vtlio temu pa se vendtr i« smatram vrednega iimo iti zadnjo molitev v tvojem življenji ta avojo rojstno temljo ..."
a a
Ko tva nedavno t mojim, prijateljem tla mimo gomile Lapsanovičeve in one njegove hčerke in aem pripovedoval prijatelju, kako je prenehala tudi ta poatena družina hrvat-aka, vprašal me je ves začuden : Ali je mo« goče, d« se je dogodilo kaj t«keg« v današnjem stoletju, v sredini civilitovane Evropo P — A jat sem mu moral pritrditi kakor je res: Dd, tako je bilo 1
(Poalovenil Ilrvat-Krajiiuik).
presto. 3. Smetana: kvartet t es mol („Ii unoj^ga iitljenja") I. Allegro vivo app«ssi<>nato,
11.	Allegro moderato alla polca ; III. Largo sostenuto, IV. Vivace.
O poetičnem sodržaju sadnje kompozicije izraža se skladatelj sam v lista i dne
12.	aprila 1878 (o času toraj, ko je že «gu-bil sluh), da je hotel t kvartetu se zvoki predstavljati tek svojega življenja.
T. tempo. Mladostna Ijnboien do umetnosti, nezadovoljeno hrepenenje po nečem neizrekljivem, nekaka slutnja bližajoče ae nesreče ; II. tempo. BQuasi Polca* nanaia bo na veselo mladeniiko življenje, ko je Sme* tana bil Btrastno udan plusu ter najrajie skladal plene; III, tempo „largo sostanuto". — Občutek največo sreče prve ljubezni za ono deklico, ki je pozneje pistala njegova nevesta; IV. tempo. — Spoznanje nArodiie glasbe, voselje o doseženem vspehu, naenkrat pro-dolžoni ,e' viie oktave, ono usodno zu/.vu-nenje v uiesu skladatelja prod oglušenjeru. Bolesten 'pomiti prvega zadetka njegove karijere, hIu'.i žarek nude, koncem udanost v neizogibno usodo.
Ta kvartet žel ju p<>v<.od mej umetni-ikim svetom veliko slavo.
Vstopnina v pritličje 1 gld., na gnlerijo 30 kr., sedeži 1 gld.
Dafelnl zbor tržaški ima svojo III, sejo jutri (10) ob 7. uri zvečer, Daovtii red; 1. Čitanje zapisnika II, seje; 2. Poročilo dož. odbora o Horgstall« rjevi renoluciji glede železnic ; 3. Zuk. načrt o pravicah podpredsednikov mestnega Hveta in o premi m bi na-slova njih Časti (tiskano poročilo) ; 4 Pred-loženje prošnje za osnovo italijanskega vso-učiliiea v Trstu (tiskano poročilo); 5. Nada* Ijevanje razprave o zak. načrtu gasilnega reda; 6. Poročilo dež. nubora o vladinem zak. načrtu o prisegi in obleki poljskih čuvajev.
Iz Križa na Kraiu bc nam pifio: Poročati Vaiu imam daneu u veselih in radostnih dneh, kakoronik šo ni doživel sedanji rod. Dno 7. t. m. je namreč p novil novo sv. maso prečastiti gosp. Josip Maoarol, katero je daroval dne 6. t. m, v cerkvi sv. Antona starega v Trstu. Naii občinurji so nepopisnim vcsuljom pričakovali njegovega pri« hoda iz Truta. 1'oU g slavoloka pričukovali so ga svetilnicumi na večer dno 6. t- m. Slavolok so priredili naši vrli mladoniči. Na jedni strani slavoloka je bil napis : „Radosten pozdrav prečastitemu novomaftniku, g, Josipu Mnoarolu", na drugi pa : „Rož zalih naj ae tnu venec spleta. — Lažnjivo vero hrabro naj zatira —u. Tri dni prod novo ma8o naznanjali so nam zvonovi to lepo slavnont. Se zvonunjem ae je vrstilo pokanje iz topi« čev, da se jo razlegalo daleč na okrog. To-pičo nam jo posodilo »lavno županstvo v Sežani, na čemur no zahvaljujemo g, županu Rajmundu Uuhorčiću. Za bmodnik bo zložili naii občinarji. — A tudi Tuinnjska občina ni zaostala, tudi tam so pokali topiči mej pritrkavanjem zvonov. V župni cerkvi sv. apostolov Petra in Pavla v Tomaju opravil je novomuhnik drugo svoja daritev. Te slovesnosti ao ae udeležili ljudje iz v*e župnije, da je bila oerkev prenapolnjena. — Pred sv. uiafio iuul ju prečast. g, župnik Planin« sok pnkrasen govor, kiju vse poslušalce ganil do hoIz. Omenjal je tudi obe sestri uovomauiika, katerih jedna biva sedaj daleč tam v Južni Ameriki, druga pa v Afriki. Po govoiu podaril nam jo uovoumšuik z lečo doli sv. blagoslov. Petje pri sv. m»ai ju bilo krasno, kakor ne »podobi /a tako prilike. Mej sv, ma&o jo bil „cifer" na korist novo-mainiku, kateri «e ju tudi xh)ivulil ua darovih. Po s*. maši vrnili eo «o vsi gostje zopet v sv. Križ, ua rojstni dom noromainiku. In zopet smo ga vsprojoli svečano, na kar ne nam ju zahvalil veleč, novotus&nik besedami av. pisma : Ne tebi, nu meni, ainpitk gospod Bogu bodi vaa čnnt in hvala !
Za podružnica družbe sv. Cirla in Metoda na Greti, in »io^-r v namen, da pos huo Barkovljanska župnija pokroviteljem pri imenovani podružnici, priigrali so .poštenjaki uove igre* dne 13. t. m. v krčmi .Obrtnij-skoga društva* v Barkovljah 2 gld.
Pevsko društvo „Adrija* v Barkovljah
napravi i nedeljo 21 t. m. v dvorani krčme „Gospodarskega društva" („Pri Ferlugi") svoj navadni letni ples. Začutek plo^a je točno ob 4 uri popoludne ter jo vstopnina k istemu za ni"6lce (50 nvč,, za nskn 20 iivč.
Tradtetjonilnl .veliki pfav" Del podp.
društva se bode vriil prihodnjo soboto v gUdaliiču „Pulitcaina RossettiV Vstopnina znaša jedno krono za vsako osebo; pri plesu bode svirala vojaška godba is Pulja Veliko važnost delavskih podpornih druitov smo na-glaiali sicer ie ne vem« koli krati, vendar si štejemo v dolžnost tudi denoa opozoriti sle« vensko občinstvo ne njegovo dolšaosf, pokazati svoje sieipatije do vrlega delavskega stanu a tem, da eo udeleši v velikem števila veselico „Del. podp. društva". V prvo je te druStvo krvavo potrebno gmotne podpore, a nič manje tudi moralne vzpodbudbo; obojno pa dokažemo najbolje s tem, ako gremo moj naše delavce-poStenjake, kadar nastopajo javno. Nadejamo se, da nismo govorili zastonj. — Zamolčali ne sramno tudi, da re je veselični odsek imenovanega društva potrudil za okra-ionjo itak lepvga gledališča in da ae bode pleaal ples „Kolo" v novih narodnih nošah.
Izjava. Pričetkom šolskega leta 1893-94 naznanilo je vodstvo zavoda pri sv. Jakobu odprtje namostalnega petega razreda si. magistratu kot okrajni solski oblasti. Naznanilo se je odobrilo in s tem postala je šola prva slovenska petrasrednica na Primorskem.
Ako jo slavno vodstvo misli drugo leto skrčiti v štirirazredn co ter oddati čč. šolskim sestram, je to njoga stvar. To želi podpisani izjaviti, da se slavno občinstvo ue moti o zadnjem poročilu „Edinosti" gle d 4 otroške veselioe, katero je priredila potraz-r od n i ca, a ne rtirirutrednica družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu.
M. K a m u S č i č, voditelj slov. zavodov v Trstu.
Veliki plea „Slavjanske Čitaonice" v Pulji
izpal jo tudi letos sijajno, odlikujoč so po veliki udeležbi, eleganoi in animirani zabavi. Najsijajneja točka programa je bil narodni ples „Kolo", katerega so morali plesati trikrat. Ta „veliki ples", kojega prireja „Sla-vjanska Čitaonica* v Pulju vsako leto v gledališču „Politoama Cieoutti", jo najboljši dokaz, kako se krepi slovanski živelj v pomorski trdnjavi avstrijski. Čitaonica samo ima že nad 160 člauov. Plesa so au udeležili: okrajni glavar pl. Rossetti-Scander, okrajui sodnik Prlna, poslanci M. dr. Laginja, prof. Maudič, Dinko Sursič in Slnvoj Jenko.
Obrtnijsko društvo pri sv. Mariji Magda leni spodnji, uknjižena zadrug* z neomejeno zavezo, prenehalo jo vsled izvršene likvidacije, kar objavlja uradni liat .Osservatore Tricstino". Nadejamo se, da na ruševinah propalega starega društva vakrsne kmalo mlado in čilo podobno društvo. Obrtnijska, konsumna in posojilna društva pripomorejo mnogo do gmotne neodvisnosti od tujega ha-kapitala; z gmotno neodvistnostjo doseže se tudi narodna neodviatnost. Snujmo ai toraj, kjer le moremo, taka društva, ki poatanejo pravo trdnjavico uarodnoati naše v Trstu in okolici.
NateiaJ (konkurs), C. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu razpisuje v št. 10. uradnega lista „Osservatoro Tricstino*, iz-išlega dno 13. t. m. odlokom s dno 2. t. m. na novo ustrojeni pošti v Žagi pri Bolcu mesto poštnega ekspeditorja z letno plačo 150 gld. in uradnim pavšalom od 40 gld. Kavcija znaša 200 gld. ter je prošnje uložiti v 4 tednih. — Natančni pogoji avedo se pri omnnjenem vodstvu.
Statistika tržaška. Miuolega tedna rodilo se je v tržaški občini 120 otrfik (66 moških in 54 ženskih) ; 6 jih je bilo mrtvorojenih. Umrlo je 170 oseb (90 molkih in 80 ženskih). Po številu umiMi pride z obzirom na vse prebivalstvo 55 34 mrličov na vsakih 1000 duš. Na tem neugodnem razmerju, oziroma na velikem številu umrlih, je hajo kriva hripa (iuHueiica), ki neredko prinese smrtne boloani ztt seboj.
Vspored veselice pevskega društva „Na-
brežina" in .Bralnega društva" : 1. Hr. Ve-lnrič: „Slovanska pesem", mo?ki zbor. 2. Pozdrav predsednika. 8. K. Bendl: „Svoji k Brojim", možki zbor. 4. Deklamaciju. 5. Hr. Vo'arič: .Domovini*, veliki molki zbor b tenor in bariton solo, s spremljevanjem vojaškega orkestru. 6. lir. Volarič : „Slovenski svet ti si krasan", uiožki zbor. 7. .Gospod Čapek.* šaloigra v enem dejanji, 8. C. Kuntze P<>h1. R, Doleiiec : „Vinska poskočnica", iu«žki /bor. 0. Ple.r. Mej točkami vsporoda in pri plesu svira 15 mož vojaško Rodbo iz Tr in.
V»t»pn'-na: K b*s*<K za oteH« kr. — k plesu gispode 1 gld. — aedrž za osobo 10 kr. — Začetok ob 6. uri zvečer.
Nenadna smrt. 54-letui krojač Matej Marknič is Sežane, vratar hiše št. 9 ulice della Caoerma, umri je aoaadom dno 17. t. m. popoludne. Bruhnila M j« kri i« ust tn ko ate prestrašena žoaa in hfti arno poklicali adravnilu, bilo jo že prepozno; baje mi jo počila kakšna krvna paooda t drobu. Mark-ničovo truplo so odpeljali v Mrtvašnico pri sv. Jasta.
Dinamit v poštnih polfljatvah. Dne 17.
t. m. jo dospel poštni parnik iz Brazilije t Bardeuux (južna Francoska). Ko so izkrcavali poštne pošiljatve, razpočil se je nek poštni omot, ki je bil brikone nabit i dinamitom. Dve osebi sti ubiti in jedna ranjena.
Kliratela. C. kr. trg. in pom. sodišče tržaško naznanja, da je dejan pod kuratelo radi slaboumnosti poznati tukajšnji trgovec in lastnik tvrdke „G i o v. G e n e 1." Kurator mu je odvetnik dr. Feliks Venezian.
Policijsko. 301etnega sida ja Ivana P. iz Skofjeloko so zaprli, ker je razsajal v gostilni Pet.a P. v ulici Belvodere hšt. 23. Po-mirujoče ga stražarje je prav pošteno opao-ial. — Nepoznani tatovi ao ulomili pretočeno noč v klet g. A. Dancva na Greti, hšt. 27. Spraznili so sodček, v katerem je bilo 18 btrov octa (jesiha) in si natočili vina v sodček ter ga odnesli seboj. No, ako jim tekne vino v takem sodčeku, mogli bi bili popiti kar jednostavno 6cet. — Predsinoči je naletel neki Josip Godina i/ Vrdele v ulici Giulia na nekega 8letnega fantiča, kateri ga je prosil prenočišča, češ, da nu je oče umrl pred kekimi tremi tedni, mati pa da je pobegnile. Rekel je, da se zove Anton Krušič, sin pokojnega Emila in še živeče Emilije KrušiC. Isto je trdil deček t neverojetno drznostjo pri policiji. Poizvedovanje pa jo dognalo, da se imenuje ta nadepolni mladi lažnjivec, da ae imenuje Poter Lipuš, ain Bernardov, stanujoč v ulioi Pieta hšt 3. pri neki Ani Pirnet. Predvčerajšnjim fantiček ni šel v šolo v ulici Chioasa, in od atrahu se ni upal domov, ampak ai ismislil vso lažnjivo pripovedbo. — Nekateri nepoznani težaki so ukradli ii skladišča A. A. Montijevega v ulioi Celogna 6 praznih sodov, katere ao prodali nekemu trgovcu v ulioi Torrente.
Geograflško društvo na Dunaju iaročilo jo dne 17. t. m. nadvojvodi Franju Ferdinandu d* Eiito umetno izdelano častno diplomo in kolajno, Nadvojvoda se jo presrčno zahvalil na tem odlikovanju in obljubil, da pride k slavnostni seji društva, ako bode ta čas na Dunaju.
NajnovejSe vesti.
Praga 18. (Razprava proti „Omladini*). Zatoženee Čižek, odvetniški pisar, trdi, da sta »baje miadočeška poslanca grof Kavnic in dr. Kaizl prisustvavala nekaterim sejam „Omladine". Miadočeška stranka je baje ponudila 100 gld. v to, da podpira mednarodna stranka Mladočche v boju za splošno volilno pravo. „Omladina", v kateri ao socijalni demokratje in nacijonisti, bila je baje v svezi t Dunajem, Gradcem in Lvovom.
Dunaj 18. V zalogah južno železnice je nastal ogenj,
Rim 18. D- Palermn brzojavljajo, da je vsijni minister Mocenni povprašal družbo „Ru-dečega križa*, du-li so gotove priprave sa prirejonje vojno boln;ce. Temu vprašanju so pritrdil:. Prohtovoljce „Rudcčega križa* so pozvali, naj bodo pripravljeni za slučaj, da so jih pnzove.
Pariz 18. „Figarn" trdi, da namerja Španjska kraljica-regontinja se svojim sinom obiskati Pariz v prihodnji spomladi.
Berolin 18. Oblasti so storilo vse mogoče, da zabranijo izgrade povodom shoda br-iap »i.'hili dolince*, k\tori se ^bodo ob-drževal danes.
London 18. .Standard" poroča iz San-gaja, da je bilo več potresov v pokrajini Urgtt (Mongolska). Več sto ljudij je poginilo.
Trgovinski briojisvl.
Budimpešta. Pšnnirn KR spomlad 7 43-7-45, z«
jofcfn 7-64 ~7'6fi Koruza stara —.----.—, nsva
4.Si--• xa moj ; r.a juni 4.82 — ■ - Ovo« za
spomlad ti'7l -<S IU. Otrobi zanemarjeni.
1'šonioA nova od 77 kil. f. 7*50—7 52, od 78 kil. f. 7 tiO —7 ' 2t od 7t> kil. f. 7 70—7 72. od 80 kil. f 7 70-7-80, od 81 kil. for. 7 S5- -7"l»0, Ki S 65 6-7."i j o v o* novi fi-7)— 7'20.
•lo^mnn 0-G5-9 25; proso 4.30-[-70.
Ponadbe pSonl^o forcirane, broz porpraAevanja. Razprodaja nekoliko lisoA met, »totoT j« bil« mofo^a le z irtTami pri zahtovanih oensh. Vrera« mrzlo Vsv-Tark- Moka 2'3i. Budimpešta. Sp>it, 5 *0 - t6. Vritlllava Špirit 50* po 4»-jO - 70* po 80-10. Bavrs. Kava Santo« go»d avera^e 104*75, za maj 102 —
Hamburg.
fi4--,miri: 83-50
Sauto« ifoo l avtrnir* z« jinuvar f.
, maj »150; mirna.
Dunajska borsa 1B. J»nuv*rJ« 1U4.
danss
Državni dolg t papirju .... 98'10 „ .v «rebru .... 97-95 Ar«trij«ka renta v zlatu . . . 119-75 „	.v kronah . . . 97'10
Kreditne akeijs....... 355 —
London 10 Lst. ....... 124 90
Napoleoni......... 994'/.
100 mark.........€1-22",
1<0 italj. lir........43-20
rćaraj
98-30 97 95 111-70 97 80 85426 125.25 995'/, ei-37'/t 43 46
„Slovanski Svet",
ki izhaja v Trstu, 10. in 25. dne vsakega meseca na 20 velikih straneb stopi sedaj * VII. leto s svojim slovanskim kulturnim programom. Program listu je: nacijonalna avtonomija vsakega naroda Avstro-Oger* ske, z njeno pomočjo dosezanje historiikih državnih prav, zagovarjanje skupnega lite-raturufga jeziLa za vse Slovane, razkrivanj« zgodovine cirilometodijske cerkve med za* padnimi Slovani, poipeievanje smisla ta slovansko narodno poezijo in umetnost, seznanjevanje slovanskih narodov po poročilih o dogodkih, kulturnem in literaturnem delovanju.
„SLOVANSKI SVET"
stoji ?a celo leto........4 gld,
za pol leta........• .	2 B
za četrt leta..........1 .
Za učitelje, učiteljice in dijake, na leto
po 40 novč. manj. Naročnina se	pošilja upravništvu v Trst.
UpravniStvo
„Slovanskega Sveta*
v Trutu.
POZOR!
Povodom plesa „Del. podp. družtva* v 8ob»to dne 20 t. m. ostane uioja gi gtilna
„Alla Nuova Abbondanza" v ulici Torrente odprta do 2. ure populimo-".
F*. Favero
C. Ikb*. dvorna lakapni
VIA GAVANA V TRSTU,
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedižov pok. Benedetta Vlai'h-Miniusslja, priporoSajoii se najtopleje in ob-ljubljujoA nataniuo postrežbo s umerjenimi oe nami. Članom „Delalukega padpornega društva pa naznanja so posebej, da mu je odbor iste« dovolil nprejemuti recepte od njih v slučaju, ak< njim takine druStvena zdravnika prsdpiieta. Za dućajne lokarske potreba se priporoča 181-30	Ivan Hlzzan.
Gostilna „Air antico moro"
v ulioi Solitcarlo št. lfl.
toči izvrstna vipavska črna in bela vina is prva-5kih vinogradov in kraška ii Škrbine. Vipavska po 32-40 kr., kratki teran po 40 kr. liter, j
Nadejam bu, da mo sluvno občinstvo, ravnajoč na po izruku „Svoji k svnjim' počasti v obilem itevilu.
4-24	Anton Vodopivno.
Gostilna „Alla Citta dl Vienna" IU™
(zraven Tiskarne Dolenc) prodnja najboljša kratka in isterska vina I. kakovosti in graAko pivo. Izborna kuhinja iprejar.ilje naročila tudi za konila in večerji«. Imenovana vina inorujo dobiti tudi družine na d<>m, in sicer no izpod 28 litrov, po nastopni coni : Toran iz Aubora po 42 no in najboljia istertka vina po 28 nč. — Z a obila naroČila se priporoča iat, Brovedani, 10 l-a7
DROGERIJA
na debela iti drobno
G. B. ANGELI
TRST
Cor.to, Piazza delle Legna 1. Odlikovana tovarna 6opi(ev.
Veliku zuluma oljnatih Jbr.rv, lastni izdelek. Lnk *a kučijo a Angloftkrg«, iz Francijo. Nemčijo itd. Velika zaloga tinili burv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. — licnk za parkoto in pode.
Mineralne vode
it najbolj znanih vroleov
kakor tudi romanj sko žveplo za žve-pljanje trt. io4-a8
Lastnik politično društvo ,EiinoHt*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Maka Crttič. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.