Mednarodna razstava LEPŠA PRIHODNOST šolstva v Dortmundu ZA SREDNJE STROKOVNO ŠOLSTVO? Mesto Dortmund v Vestfaliji N pomembno le kot središče jek-krske industrije, temveč tudi po tem, ker vlaga svoja finančna sfedstva za reševanje kulturnih Problemov. Letos je že drugič organiziralo v razsežnih prostorih Vestfalskega razstavišča internacionalno razstavo šolstva in ji da-te aktualni poudarek z naslovom: življenjska vzgoja v šoli, obratu te družini. Obsežnost razstave v vseh paviljonih naj nekoliko po-nazorijo sledeče številke: nad 400 tezstavljalcev iz 14 zahodnih in Vzhodnih držav, med katerimi so ^delovale tudi Sovjetska zveza, Arijska, Cehoslovaška in Madžar-jka, je v prvi polovici junija pri-kazovalo svoje šolstvo na 17.000 ter. tn celotne površine, kjer so Porabili 9 km žice za električne Napeljave, 2 km cevi za vodovode te 1 km za plin v delovne in laboratorijske oddelke. Razstavne Panoje so prevlekli z 20.000 m! jote, vse hodnike pa obložili s 5000 m* preprog. »-Westfanenhal-te* je veliko razstavno podjetje, ki nudi prostore za najrazličnejše cbčasne razstave in to pot je vsak te* razstavnega prostora veljal baje 2000 mark. “Interschul«, kakor so imenovali drugo mednarodno razstavo telstva, ni bila običajna, zgolj trgovska ponudba sodobnih šolskih Predmetov in učil, temveč so va-teo vključili tudi različna aktualna pedagoška predavanja in posvetovanja s šolo povezanih strp-kpvnjakov; tu so prikazali tudi nkoli 150 učnih ur in oblik v raz-tedih in na poklicnih delovnih pestih, predvajali so diapozitive i11 strokovne filme o pouku v šojah različnih stopenj in vrst, zra-pa so se vrstile tudi kulturne. glasbene ter celo družabne Prireditve, tokrat v znamenju 'arveško-nemškega kulturnega ^tea. Pokrovitej razstave je bil n^elek za šolstvo mesta Dortmun-Jb, k sodelovanju in organizaciji te so pritegnili najvidnejše pedagoške strokovnjake Porurja in Vestfalije, tamkajšnje ustanove, teložbe in gospodarske organizacije. , Največji, okrogli in preko 2000 ter. m obsežen paviljon je bil s Pregradami razdeljen na mnogo tanjših razdelkov. V njih so prikazovale industrijske Šole, pod-■pia in tovarne, kako usposabljaje moško in. žensko mladino za pokovne poklice v svojih gospo-JJarskih organizacijah -na delovnih /testih. V prikazih poklicnega pri-teevanja ob strojih je vse bme-ri0:. stružnice, tekoči trakovi, sve :ri. generatorji, dvigala, armatur-oddelki, strojepisnice, grafični °ji in knjigoveznice, premogov-č1’ metalni in laboratorijski ob-vsi v miniaturni obliki. Po-r^ski oddelki so bili med seboj predeljeni z mrežastimi pregra-ami, (ja so radovedni opazovalci, i/.Jteti mladina le ne bi preveč pri-pteli in ovirali delovnih proce- -Orugi razstavni paviljon je izkazoval sodobno šolo v svoji j^braževalni funkcionalnosti. tJf^eljen je bil v učilnice, v ka-ujte so ueitelji vseh strok de-j4pstrirali v dneh razstave preko dihih ur z različnih predmetni Področij in tudi na vseh uč-hi »tepnjah. Največ razredov je ^ kajpak iz vestfalskih šol, na-ejtetel so pa tudi angleški, fran-n, ki. danski, švedski in celo ame-lipdskl razredi, ki so jih pripelji1 ,s Posebnim namenom, da polt- svoje najboljše učne obli-ltratm sodobne tehnike. Največ: jetij za šolsko opremo, založb za učiia, za učbenike, zvezke, učna pomagala itd. Učne ure so kljub številnim opazovalcem in na pol glasnim pripombam potekale dokaj mirno, učenci so svojim učiteljem sledili na videz pozorno, čeprav so jim le-ti razlagali učno snov z mikrofoni in preko zvočnikov, demonstrirali lekcije z diaprojektorji, z gramofonskimi ali magnetofonskimi vložki, zraver pa skicirali dispozicije učnega gradiva tudi na tablo. VPRAŠANJE UČNIH PROGRAMOV — SOLA MORA PRIPRAVLJATI za Življenje V naslednjem tretjem oddelku razstavišča so pokazali učne programe 14 držav. Med njimi so bi- Pripravljajo se ukrepi za izboljšanje financiranja srednjega strokovnega šolstva — Razgovor s predsednikom koordinacijskega odbora za financiranje drugostopenjskih šol dr. Vladimirjem Bračičem Cesto čujemo v zadnjem času kritiko na račun družbenih organizacij, češ da niso storile vsega, kar bi morale, za izboljšanje sedanjega stanja v financiranju srednjega strokovnega šolstva. Z nekaj vprašanji smo se v zvezi s tem obrnili na člana izvršnega sveta SRS tov. Vladimira Bračiča, ki je predsednik pred nekaj meseci ustanovljenega republiškega koordinacijskega odbora: ta odbor ima namreč nalogo, da bi pomagal reševati to boleče vprašanje našega šolskega sistema. V odboru so — poleg dr. Bračiča — še predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Slavko Bohanec, predstavnik republiške konference SZDL Niko Lukež, predsednik Gospodarske zbornice Leopold Kre-' se, predsednik prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek in predsednik republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc. Predvsem nas je zanimalo, kaj skupščin ter poslalo zaželene štele zastopane zahodne kapitalistic- sjorii ja odbor za izbolj- Vilke. Iz teh številk je razvidno, ne in vzhodne socialistične ^deze- žanje zj3jranja sredstev od delov- da 1060 delovnih organizacij bolj t, _ . -- —“ njjj organizacij oziroma občinskih njega stanja in nadaljnje zbiranje tom za prosveto^ in kulturo,« je sredstev za financiranje srednjih rekel tov. Bračič, »pripravljamo strokovnih šol. zdaj oceno za globalno pokrivanje 2e pred časom je koordinacij- potreb šolstva v SRS. Odločiti se ski odbor poslal pismo vsem ob- bo treba, kako visoko lahko — činskim skupščinam s priporoči- upoštevajoč naše trenutne možno-lom, naj na svojih sejah razprav- sti — pokrivamo te potrebe, po- le. Programi so razodevali velike zahteve sodobne šole po splošni skup^fni^pa kajTame7ava"po in strokovni izobrazbi pa tudi re- kreniti v prihodnje. Zvedeli smo, da je odbor sku-, ... . , ,, šal najprej zbrati podatke iz vseh ka znanosti m tehnike ali zavoljo oban/£at;Lre delovne organizaci- formne poskuse zaradi pomembnih dosežkov in stalnega napred ali manj redno plačuje prispevek, medtem ko je kar 1023 (skoraj 50 odstotkov!) takih, ki doslej te potrebe še niso začutile. Na osnovi zbranih podatkov se nujne povezanosti šole z družbenim življenjem in gospodarstvom. Prav tu so razstavljale! skušah pbkazati, da šola vseh stopenj mora spremljati življenje ter Ijajo o tej problematiki in ustanovijo akcijske odbore. Kjer taki odbori še ne obstojijo, naj bi jih ustanovili zdaj — republiški koordinacijski odbor pa bo sklical s predsedniki teh odborov posvete in se dogovarjal z njimi o nadaljnjih akcijah, med drugim tudi o obiskih v tistih delovnih organizacijah, ki imajo možnosti, a se ne odzovejo pozivom ... Tudi predsednik rep. koordinacijskega odbora tov. Bračič je že sam pisal nekaterim direktorjem delovnih organizacij, naj mu ' sporočijo, kakšni so vzroki, da se upirajo takšnemu zbiranju sredstev in zakaj ponekod tega vprašanja sploh še niso dali na dnevni red sej je koordinacijski odbor odločil je prispevajo v skupne sklade za takoj začeti 'akcijo. Prav v teh financiranje srednjega strokovne- dneh sklicuje izvršni svet bazen- samoupravnih organov. (Nemara ga šolstva od svojih bruto osebnih ske posvete s predsedniki občin- je zares še utopija graditi sistem dohodkov in koliko. Podatki naj skih skupščin (prisostvujejo jim na zavesti naših delovnih ljudi?) tem pa bomo morali že enkrat izdelati za celotno šolstvo vseh stopenj tak sistem financiranja, v katerem se bodo enotno zbirala sredstva po enotnih kriterijih, tako da ne bo moglo več priti do takšnih trzavic, kot *mo jim priče zdaj.« (Te perspektivne rešitve se pripravljajo ob verjetnosti, da bo zvezni izvršni svet sprejel sklep o delimitizaciji proračunskih sredstev republik.) Seveda bo pri tem postalo znova aktualno vprašanje racionalizacije naše šolske mreže, pri tem pa je tov. Bračič takoj poudaril, da tukaj ne bi smeli iskati, dinarja: racionalizacija naj bi imela smoter v večji prilagoditvi šolskega sistema celotnemu družbenemu razvoju in potrebam, na noben način pa ne bi smeli . . . , .... • Ho bi prikazali stanje v SRS na dan 3 do 4 predstavniki izvršnega sve- Med posameznimi občinami sta se zmanjševati števila učnih mest v usposabljati mlade ljudi zanj, ^ avgusta, do danes pa se je od- ta SRS), na katerih je posebna doslej v tem pogledu najslabše naših šolah, kajti pritisk mladi- (Nadaljevanje ha 2. strani) zvalo na ta poziv le 42 občinskih točka dnevnega reda ocena seda- izkazali trboveljska (z 2 "/o porav- ne bo v prihodnje na šolo druge nanih obveznosti) in pa zagorjap-ska (z 21 «/o). Zelo malo razumevanja pa kažejo za nemoten razvoj te dejavnosti tudi nekatera naša velika podjetja, kot so na primer Kompas, Kolinska, Metalka ... Izdelati tak sistem financiranja, po katerem se bodo zbirala sredstva po enotnih kriterijih za vse šole »Skupno z republiško izobraževalno skupnostjo in sekretaria- .... ■ ’ A.-.iL/A S-S. . : . stopnje še močnejši, kot je zdaj, kar je seveda povsem normalno in v skladu z našim razvojem. Takšna so trenutno prizadevanja naših najvišjih republiških organov za ureditev problema financiranja šol druge stopnje. Verjamemo, da bo naposled le uspelo najti najboljšo rešitev, saj stanje, kakršno imamo zdaj na tem področju šolstva, ne prispeva k poglobljenemu delu prosvetnih delavcev z mladino, marveč prav nasprotno. dh AKCIJA DPM OB LETOŠNJEM TEDNU OTROKA »Dobra prehrana za vse otroke« r*. ^ .r,-. .Leto za letom poudarjajo je geslo letošnjega svetovnega zdravniki in strokovnjaki za prh- dneva otroka' (2. Oktobra), s ka-. hrano pomembnost šolskih malic ten m začenjamo tudi pri nas za otrokovo . zdravje, in še posebe j teden otroka, »Dobra prehrana za. neprecenljivo vrednost mlečnih vse otroke«, nam pove že nekaj solskih malic. Lahko jim verja- 'besed iz izjave generalnega šekre-memo; pa vendar je šolskih malic tar ja ZN U Tanta: čeprav ima v pri nas iz leta v leto manj. Če svetu nekako tri četrtine otrok smo pred leti lahko navdušeno toliko hrane, da ne umira od la- »Treba je samo pogledati fotografije in prebrati članke v Informativnem gradivu, pa človek spozna, stodŠSj SftcZ- Sko^e^ 0^1" dŽansko ni: kako zelo važen poziv je naslovljen na vse nas za zagotovitev dobre prehrane za vse otroke. Pro- (e” pa letor^držano ugotavltl- dohmnienih dejansko ne blem je seveda najbolj akuten pri otrocih v deželah v razvoju, vsekakor pa je tudi v nekaterih mo da ie ta ods,totek v repubHš- visokoindustriaiiziranih področjih na tisoče otrok, ki še vedno nimajo dovolj prave hrane za zdravo Rern povprečiu 62 v n«fcatpmih rast. Zato sta I. V. C. W. in UNICEF zbrala temo DOBRA PREHRANA ZA VSE OTROKE za dan občinah pa celo 2o’ do 40 otroka 1967.-« (Generalni sekretar Mednarodne unije za otroško varstvo D. Q. R. Mulock Houwer). Prehranievahie ntrnk i« Gornja slika je izposojena iz tujega časopisa zaprav svetovni problem. Torej tudi nepravilna prehra-: na. To pa. pometli, da je treba prav- Zakaj S SEJE RAZŠIRJENEGA ODBORA ZA PROSLAVO 25-LETNICE ZVEZE PIONIRJEV SLOVENIJE PROSLAVLJANJE NAJ OKREPI VZGOJNA PRIZADEVANJA sem videl pouk v frontalni nekajkrat tudi Pa v specialnih, moderno ^ -“denih učilnicah. Izvedli so Pik toSjk** nekajkrat tudi v skupinski, Vre iz vseh predmetnih pod-na^več iz kemije, fizike, bio-geologije, programiranega igjNjnstva, angleščine, grščine, 'Bin?0®’ likovne in estetske vzgoje, i»Wastike-* higiene, gospodinjil«®’ Šivanja, dietičnega prehra-■1(11 in kuhanja. Pouk so pri-v najsodobneje aprem- v laboratorijih z električnimi Na dan, ko so pionirji vseh šol slavili svoj praznik — sproščeno na izletih in shodih ali v pogovorih na svojih pionirskih konferencah — so se v Ljubljani zbrali tisti, ki s svojimi priporočili, pismi in poslanicami menda najpri-zadevneje opozarjajo družbo na splet nerešenih problemov v zvezi z otroškim varstvom, vzgojo in izobraževanjem. kabinetnih učilnicah, ob 'i^ovizuainih učnih pomagalih 'iKjteinskimi priključki. Skoraj ‘ijpj. 'te. so pokazali učno priprav-°st z grafičnim prikazom po-učne ure, njenega izobrazbe- teteti 0^nega namena in poveza-lekcije s predmetnim stj/ljtejern, oziroma z gospodar-®li ivJ’, Ittelustrijsko proizvodnjo uC^im osebnim poklicem. Te okj? ure so kritično opazovali »o .kovalci najbolj. Prisostvovali telij razredni in predmetni uči-ška,j ^delki porurske pedagoške ^Oemije s svojimi profesorji. Pa tudi gospodarstveniki, ^°eni delavci, zastopniki pod- 29. septembra je bila razširjena seja odbora za proslavo 25-letnice zveze pionirjev, ki so se je poleg zastopnikov zveze prijateljev mladine Slovenije udeležili tudi predstavniki republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, zavoda za šolstvo, pedagoškega inštituta, zavodov za prosvetno pedagoško službo in ravnatelji nekaterih šol. Sejo je začel predsednik odbora za proslavo in' predsednik SZDL Slovenije Janez Vipotnik, ki je v svojem uvodnem govoru poudaril temeljno nalogo pionirske organizacije, ki pomeni bistvo njenega delovanja, tj. vzgojo mladih ljudi. Ta naloga — je dejal Janez Vipotnik — ki naj bo ob jubileju še posebej poudarjena, se kaže pred družbo v čedalje ostrejši luči. Na eni strani se zmanjšuje vzgojno prizadevanje tistih dejavnikov, ki so za to poklicani, zlasti na šoli, medtem ko na drugi strani terja razvoj še skrbnejše delo glede tega. Vzgoja sicer ni edina pot pri urejanju problemov današnjega časa, vendar pa mora biti sestavni del prizadevanj za oblikovanje sposobnega in kulturnega delovnega človeka in samoupravljavca. Glede vzgojnih prizadevanj je treba izreči največje priznanje družbenim delavcem, važno pa je, da so pri tem aktivirani vsi dejavniki — od družbenih organizacij ter ljudi, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskovalnim delom, do onih, ki delajo v prosvetnih kolektivih. Vlogo vzgojno izobraževalnih institucij je treba še posebej poudariti. Potem ko je poudaril permanentno nalogo prosvetnih delavcev in staršev — oblikovati današnje mlade ljudi v ljudi s širokim znanjem, aktivne osebnosti, je Janez Vipotnik dejal: — Treba je težiti za tem, da dosežemo osnovno karakteristiko vzgojiteljev, da so namreč zahtevni do samega sebe, da neprestano izpopolnjujejo svoje strokovno in splošno znanje, utrjevati pa moramo tudi njihov ugled v družbi. Zato bolj podpirajmo sposobne in predane ljudi med prosvetnimi kadri in posvečajmo večjo družbeno pozornost kadrov- ski politiki. Vzgojno in izobraževalno delo pa bo tem učinkovitejše, kolikor bolj bo prepleteno z resničnimi samoupravnimi težnjami. Delo pionirske organizacije je bilo doslej organsko povezano z vsako etapo naše revolucionarne preteklosti, v prihodnje pa ga bo treba Vključevati tudi v splošne družbene cilje in naloge. To pa pomeni še dalje intenzivno razvijati vzgojno delo pionirjev in ga povezovati z vzgojno izobraževalnimi prizadevanji, ki jih terja uresničevanje gospodarske in družbene reforme. Nato je Janez Vipotnik izrekel priznanje vsem, ki že vrsto let prizadevno delajo s pionirji: zvezi prijateljev mladine in mentorjem, pedagoškim službam in pedagoškim kolektivom, ki so v družbeno-vzgojno prakso neprestano vnašali prvine socialistične vzgoje in jih vkomponirali v pedagoška merila s šolsko reformo in šolsko prakso. Ob koncu je ponovno poudaril smoter proslavljanja jubileja pionirske organizacije: krepitev vzgojnih prizadevanj pri mladini. Po uvodnem govoru so udeleženci te slavnostne seje obravnavali še osnutek pisma javnosti ob 25-letnici zveze pionirjev, ki je naslovljeno vsem, ki se ukvarjajo s pionirji. Prosvetnim de- lavcem je namenjena tale poslanica: Prosvetni delavci — samoupravljavci v šolstvu! Dosedanja skrb, da bi dosegali boljše učne uspehe učencev, je že rodila mnogo pozitivnih rezultatov. Se vedno pa je število učencev, ki ne končajo uspešno osnovne šole, mnogo preveliko in zaskrbljujoče. Danes to res ni več le pedagoško vprašanje, temveč postaja sociološki in obče družbeni problem. Na vas, prosvetni delavci, apeliramo, da z vso prizadevnostjo, ki je svojska pedagoškim delavcem, iščete načine in poti za uspešno napredovanje otrok, ki imajo težave pri šolskem delu. Vse te napore bi morali čimprej uskladiti tudi z ustreznejšo vsebino, predvsem pa zboljšati kvaliteto vzgojnega dela. V mislih imamo predvsem razvijanje vzgojne funkcije samouprave pionirjev-učencev, bolj zavestno razvijanje tradicij NOB. socialističnega patriotizma, inter-nacionalizma, humane kolektivnosti, socialistične idejne usmerjenosti učencev, dijakov in študentov. Sola naj bi postala učinkovitejši oblikovalec kulturnih privajenosti in most za vključevanje mladine v kulturno dogajanje zunaj šol$i ljudem pomagati že' pri njihovi vzgoji in jih izobraziti tako, da bodo doumeli pomen pravilne prehrane. Zato sp :sd v letošnjem tednu otroka postavila društva prijateljev mladine kot eno najvažnejših nalog organizirati in vzpodbujati pristojne dejavnike, ki bi se bolj kot doslej zavzeli za šolske malice. Ves mesec oktober bodo na svojih območjih razpravljala o položaju prehrane in pomagala ta položaj tudi popraviti. Pri tem pa lahko veliko store tudi šole. ki naj bi se uveljavile predvsem v svoji mobilizacijski vlogi: vsa šolska vodstva bi morala storiti vse. da bi se število šolskih malic povečalo, da bi te malice dobili vsi. posebno oa še socialno ogroženi otroci, v šolskih kuhinjah pa kosila oddaljeni otroci in otroci zaposlenih staršev. Šolska vodstva bi morala uveliaviti predvsem svojo izobraževalno vlogo pri vzgoji staršev: prepričati iih. da so prav mlečne malice tiste, ki so najpotrebnejše in zares kvalitetne. mk Nova osnovna šola v Smledniku V nedeljo 10. septembra sp v Smledniku slovesno odprli novo osnovno šolo. Otvoritve so se udeležili zastc-miki občinske skupščine in velika množica vaščanov. Predsednik sveta za prosveto in kulturo obč. skupščine Šiška Milan Škof se ie v svojem govoru spomnil tudi zgodovine smlednjške šole. Skupni stroški za gradnjo šole so znašali 352,030.800 S-din. K temu znesku so prispevala nekatera podietia. tako tovarna COLOR v Medvodah 20 milijonov S-din. tekstilna tovarna Medvode lani in letos 2 milijona S-din in TESNILKA 10 milijonov S-din. k IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE UČNA OBVEZNOST ŠE NI DELOVNA OBVEZNOST Posebne vrste |>rjojelktox (»Sclueibprojektor^ v službi učitelja (Slika z mednarodne razstave šolstva v Dortmundu) .ž , ■fT 5 p-it '(Vadaljk-anje ' '■ V ■ ■' 'V T - V V $ ■ '■ ' * č ^ Mednarodna razstava šolstva Nekako od leta 1963/64 se je uveljavljala na osnovi priporočil raznih republiških forumov v šolah nova, pravno sicer nepotrjena praksa: plačevanje 22-urne učne obveznosti vsem učiteljem — razrednim in predmetnim. V nekaterih, sicer resda redkih šolah, so šli še dalje: na razredni stopnji so začeli poučevati telovadbo, likovni in glasbeni pouk predmetni učitelji. To pa je, kot so pokazale raziskave pedagogov, psihologov in sociologov — z vidika otrokovega psihološkega razvoja nesprejemljivo. Prav ta problem učne obveznosti je že dalj časa jedro burnega besedovanja v okviru raz-orav o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona c osnovni šoli. Naj opozorimo, da je doživljal omenjeni predlog doslej naslednjo usodo: republiški zbor je že letos predlog sprejel, prosvetno kulturni zbor pa je sprejel k zakonskemu predlogu poleg manjših amandmajev, ki niso sporni, še dva bistvena spremi-njevalna predloga, ki iu je podrobneje obravnaval in zavrnil odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora na svoji zadnji seji, letošnjega 22. septembra. ZAKAJ RAZLIKA V UČNI OBVEZNOSTI? __ Prvi amandma pravi, da je učna obveznost učiteljev za razredni in predmetni pouk . tedensko 22 ur (63. f člen) in ne tako, kot je predlagal sestavljalec netov, delavnic in telovadnic. Več republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, ki pravi,_ da je pomanjkanje predmetnih učiteljev z ustrezno izobrazbo v osnovnih šolah tako veliko, da ga ne bi mogli odpraviti prej kot v petih letih, če upoštevamo dotok diplomantov pedagoških akademij in fakultet, ki so vključeni v redni in izredni študij. Od 4307 učiteljev, ki poučujejo same predmetno, ima neustrezno;' stopnjo oziroma stroko izobrazbe kač 1824 učiteljev (manj kot pet 'tet do upokojitve manjka ■ l‘e' 51 dčitei Ijerh.) Oba zavrnjena amandmaja b<* Še* na sejr tepub- in sc priprav za pouk zahteva tudi sama organizacija pouka na predmetni stopnji. ZA ENAKE POGOJE IZOBRAŽEVANJA Na seji odbora za prosveto kulturo republiškega zbora pa se o sami učni obveznosti temeljiteje porazgovorili. Odbor je soglašal z mnenjem, da bi se v primeru, če bi , obveljal prvi amandma, porušila struktura osnovne šole — saj bi pomenilo to določilo pravzaprav »vdor<-predmetnega . pouka v nižje razrede osnovnih šol. In končno: ne- do obravnavali še na ^ _ sporazumi med učitelji zaradi hškega zbora/ ; ■ M: K. večje ali manjše učne obveznosti so v bistvu neutemeljeni, ker je učna obveznost pravzaprav' sestavni del delovne obveznosti. Nesoglasja pa ustvarja že sam način nagrajevanja (po kvantiteti) in pa to, da Učno obveznost v praksi marsikje zmotno enačijo z delovno obveznostjo. Poslanci sc menili, da bi ta problem, rešili najhitreje in najlaže tedaj,, ko bi učiteljem omogočili, da bi opravili vso svojo delovno obveznost (42 ur) v šolskih prostorih; V ta Start za adaptacijo veržejskega vzgajališča Vzgajališče Veržej je eden us-' med ' osmih zavodov (za šoloobvezne problematične otrokeli za katere mora po zakonu' o' temeljnih ” izobraževalnih : skupnostih in 'financiranju- vzgoje in izobraževanja " skrbeti republika _ tako za financiranje njihove _____ __ _ osnovne dejavnosti kot- za tove- namen pa bi morali, graditi šole šticije na tem področju. Ponigo-tako, da hi imeli učitelji v njih tovitvah; ki so-rezultati vecih po-svoje delovne prostore —■, kabi- svetovanj, pa je finančne pontoc nete. Dosedanja praksa pa je po- trenutno najbolj'potreben Veržej-kazala, da je v ustanovah, kjer je Zgradba tega vzgajalisea .1 to že izvedljivo, ta zahteva naletela na ostro nasprotovanje. / To -S .V' v i,' strani) pa daje slutiti, da pomeni za pre- _____ nekatere učna obveznost — že republiški sekretariat za”prosve- 'kar delovno obveznost. Razprave to in kulturo, namreč: »Učna ob- d tem, kateri učitelj je bolj zapo-veznost učiteljev za razredni pouk slen, bi s tem seveda odpadle, namreč v zelo slabem stanju,-,naj-večji problem pa je za sedaj’ogrevanje prostorov. Učilnice:'so-preurejene iz mekdanjih • samostanskih hodnikov, ogrevati pa j« mogoče le dnevne, prostore (samo do 12 stopinj C)., medtem ko so jih vanj« -nično soodločujoči subjekt. Tudi sebne mape. Videl sem zvezke za je toliko učnih ur, kolikor jih do- očitnejša pa bi bila kakovost dela. spalnice Drez heci in j -nad 400 literarnih listov in čašo- iezikovni pouk in »snoznavahle loča predmetnik, vendar ne več Sedanji nižji osebni dohodki —i ,, kot 24 učnih ur na teden. Učna tako smo slišali v razpravi še ffl- M5TS “siEHf I 'ssjrčsL&sšte UT'-ri j , . , Pa tudi slabse kakovosti dela-- • lovniee za .centralno- kurjavo m ..Drugi amandma zahteva, da bi Tudi dnigi amandma, ki; še naneiiavr. centralne knr.iave V jim bodo dosežki cl^iz^12f. ,pispv Vpr^vijajOj urejujejo in iz-;, prirode, ‘ za biologijo) kemijo ^ da.ia.k>--sami -ter se-razea obstoje- fiziko, zemljepis in Rodovino pa V. i stu ^„«1 „iteSn„, v . vendar ..-so'Prevladate stali- /delovni učbenik je sestavljen tudi petih letih od uveljavitve tega solstva; *o Vlogi radia1 iti aoiovizl- ■nanredneišili oedafiOHOv da je, pri, VŽgoji/d 'modernih šolskih ugencj mi0rajo imeti pravico po-gradnjah, o pomenu solskihpo- ve(jatj SVoja -mnenja tako glede ! Klicnih Centrov in sol s celotniev-„ glede nim varstvom, o povezavah sol z učnjh knjig in metod razredtfdar|ait vtudi pomen »“^^^^zstŠv^diiJih.pbnujdii šo jo.za- steni .zemljevid absolutističnega le izjema v 4. razredu, ža. kate-‘ zgradb,-:k;i morajo ^stre-.-, ^^ državnih ih ' bfiVatnih .‘cesarstva - tkka je bila slika te — -—~ — — ■■ 's *»■*■ -................ loaini.-SMMMklm, JjglfflsHjn 1"*‘’&nih''’S(lel. SBJBSSShTteSJ tudi urbanističnim vidiKom. vrea- so razkazovali učne knjige nai0 je samevalo ob steni. Obi- ■ ndst/otiStoječih’šolskih programov . ys^ ^st in za‘ vse šolske stop- skovale! so se kar gnetli in zanič- i Jso :'|>rik.ažbV-alT:;v ražlicmh:oblika ,■ nje/ zvezkd različnih' tipov, šlikov- ijiV0 ogledovali vso to opremo, saj pr^vseffi' s primerjavami, ugo- -- Mape, leksikone in atlase, za SO Se,podobne starejši tudi še ži- ... 'tšvljhnjfem- sorodnosti in razlik, -šolo primterna A V 'sredstva naj- vo spominjali iz mladih let. Na- '” pValArčnd’‘pa'‘vs tekmovanji *le^' i-hodernejše izdelave. računala, ta- gias so vse 'primerjali s sodobni- gimnazijskimi-; skupinami, v -kul- bl{; ^ stavn'ice, gospodinjske' apa-; mi šolami ter’ ugotavljali, kako . ______________ "torm,'- 'Zgodovinski, • druzbenr- m _ra.te in; opreme ža predmetne ka- vejjk napredek smo v vseh deže- meljena, ker je priprava na vzgoj glasbeni razgledanosti ter z xcs v-..n^q ■,in^ti -/n nontr t.uiih tczi-- ,^.1..—^: .. ....., —,,.,1.. ,n /'..-.',1'—-'/r-i,,.,i^,-j„1 „ /„ ^1 , rega določa predmetnik 26 ur na teden. Učna obveznost je sestavni del delovne obveznosti učiteljev, ta pa je enaka za učitelje razrednega in predmetnega pouka. Manjša učna obveznost predmetnih učiteljev v primerjavi z učitelji 3. in 4. razreda je po mnenju republiškega sekretariata ute- 25 LET PIONIRSKE ORGANIZACIJE Razstava it • 4 ■>; • . ■ - * -1 MOJ DOMAČI KM A J binete, zlasti za pouk tujih jezi- 'igjj dosegli v razmeroma kratkem no in izobraževalno delo in dru- času vatajem tovrstnih kvizov. V po- kov (Vvjčzikpvni fabor«), dalje apa- sebni razpravi so pedagogi _P°' j-ature za razmnoževanje skript Drugo mednarodno razstave udarjali, da. ..bo., spričo, poseznin za projiciranje, da učitelj piše ^olstva v Dortmundu so vsi oce-učnih programov rešitev osnovne ^ riše na z aparatom pa nm kot izredno pomembno. Na šole le v podaljšanju za eno so - [s-t0gaano projicira povečave svo- prvj -ta^j prireditvi pred sedmimi s ko leto, tj. v 9. letu obveznega .jh zapjskov ali skic učencem na i^i so našteli okoli 86.000 obisko-izobraževanja, ki bi imelo^ za na- pia^no. Posebno jkrzornost so valcev, letos so računali, da so logo mladino vpeljati bolj y g°' vzbujala posebna glasbila, kom- jih privabili še enkrat toliko. Or-spodarstvo. drjižbeno.-političjiG. .hmiraiia s tablo,/da je učitelj "po- ganizatorji so se razšli z name-življenje in sodobno tehniko, dati nazarjal tone, akorde in melodije norni da bodo s podobnimi razsta-pa ji tudi trdnejšo vzgojenost. Se- vjdno in slušno na notnem Črtov, veda pa bi se morali spremeniti ju. Seveda tudi pi manjkalo stro-tudi vsi dosedanji učni načrti,; iev za programirano kibernetske predvsem pa šolski učbeniki, V:'učenje in za statistično obdelavo, katere bi morali vnesti več social- v vsej tej razstavljeni obilici no ekonomskih poudarkov. Obe- so bile v ipiniaturah prikazane nem pa so tudi ugotavljali, da so tudi /nemške ••ždleznice, dalje posedanji učni programi prenatrpa- glovanje pošte in pot pisemskih ni in za povprečnega učenca tudi pošiljk od pisca do naslovnika; pretežki, zahteve'pa neizvedljive predvsem pa maketna ponazorila ...... . —. --akfi. veiemestnega prometa. Za pro vami še Nadaljevali. Povabili bodo še več udeležencev in bodo tudi v bodoče poudarjali internacionalni pomen. Vincenc Žnidar go delo, ki je v zvezi z vzgojno izobraževalno dejavnostjo osnovne šole na predmetni stopnji, obsežnejše kot na razredni. Pri tem opozarja republiški sekretarial tudi na to, da imajo predmetni učitelji obsežnejše priprave na pouk, ker poučujejo v več kot dveh oddelkih in ker imajo zaradi tega tudi znatno večje število učencev kot učitelji prvih štirih razredov. Razen tega pa imajo učitelji na predmetni stopnji več dela pri organiziranju urejanju in dopolnjevanju kabi- Dan prosvetnih delavcev v Mariboru tudi,za. učitelje. Strokovni pra kumi izobražujejo mlade ljudi preveč enostransko in. praktici-stičnd, učitelji pa se tildi ne znajdejo, ker se niso izšolali za naloge, kakršne jim .-sodobno eosoo-darstvo in industrija n a! a vato. Posebno so se ustavljali tudi cb problemih različnih konfes;»nal-nih šol, ki so jih označili kot veliko oviro (Bremsklotz) v težnjah za modernizacijo sodobnega šolstva. Dotaknili 'so se tudi organizacij učencev, npr., centralne or-aanizacije učencev nci Svedskern (SEČO) z nad. 600.000 učenci, nji-hovih. odborov in zastopstev, ki mimo učiteljev soodločajo o učnih programih, sprejemajo obveznosti ter se kot samostojna organizacija, borijo tudi za različne ugodnosti, kot so npr. znizant vožnja na vseh javnih prometnih sredstvih, popusti pri ^nakupu knjig, pisalnih strojev, življenjskih potrebščin, športne opreme ipd. Tako učenci v švedski soh dejansko niso več objekt izobraževanja in vzgoje, temveč; metno vzgojo v osnovni šoli me je pritegnil bogato ilustriran delovni učbenik, ki ima natančno obdelane naslednje učne, oziroma vzgojne enote: čemu je tak učbenik napisan, ceste nekdaj in danes, o nevarnostih v prometu, v prometu mora biti red,- tvoje zadržanje na poti, o igri na cesti, oči na cestnih križiščih, prometni znaki so zaradi tvoje varnosti, ti in tvoje vozilo, prometni predpisi in opozorila, obzirnost na cesti, pripravljenost na pomoč, kako ravnaš ob nesreči. Vse naštete Sedmega oktobra letos bodo imeli mariborski prosvetni delavci zopet svoj »Dan prosvetnih delavcev«. Tako je sklenil občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in je že razposlal vsem sindikalnim organizacijam in ravnateljstvom šol navodila in program zborovanja. S tem želijo obnoviti tradicijo strokovne stanovske manifestacije prosvetnih delavcev mariborske občine, ki je precej zamrla v minulih letih, ko je bil Maribor razdeljen na več občin. Ta dan bo pouka prost in v Mariboru bo veliko celodnevno res- učrie teme so prikazane z zanimi- ;zborovanje. Imelo bo obeležje vimi: barvnimi slikami, obširnimi uskladitve družbenih in strokov-razlagami in primeri, zraven pa nih gledanj prosvetnih delavcev se zastavljene še različne naloge, občine Maribor. V dopoldanskem podobne znanim prometnim te- delu bo v unionski dvorani dvoje - M .. 7 aktualnosti stom. Enako so po učnih enotah predavanj, in. sicer najprej člana TER^ribor.Zaradi^aktualnost. lavca, porok rasti in kvalitete dela naših šol*>. V popoldanskem delu bodo razni strokovni referati po skupinah, kjer bodo obravnavali »uveljavljanje samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah s področja prosvete«, nato »materialno vrednotenje dela prosvetnih ustanov« in končno še referat o vsebini in organizaciji notranjega življenja v učiteljskih kolektivih. Vsi tl referati bode imeli pretežno diskusijski značaj kjer bodo prosvetni delavci izmenjali svoje izkušnje o dosedanjem delu samoupravnih organov v prosveti. Za zaključek bodo imeli zvečer veliko družabno srečanje v samopostrežni restavraciji »CEN- sestavljeni tudi učbeniki za vsa druga učna področja, oziroma za predmete. Bilo jih je veliko, vsi so se mi zdeli bogati in zanimivi. Izdelani so v smislu delovnih zvezkov s perforiranimi listi, da se lahko iztrgajo in vlagajo v po- obravnavane tematike in da bi se zopet tovariško srečali vsi, ki se ukvarjajo z napornim delom ra- Izvršnega sveta SRS dr. Mira Bračiča o mestu izobraževalnih Zavoda za šolstvo SRS, o temi °- - — _ . , 5ab, 6ab, 7. a, 8. r. — nima pouka prosvetnih delavcev za prost dan se vsiljuje vprašanje, kako bi mp- s kurjavo v zimskih pocitmcan 7. b; četrtek: ima pouk 5ab, 6. b, v tednu ni le modna novost, pač gu zamisel v praksi uresničiti. moram povedati to, da^steanje • Ce bi se odločili za drugo od — če se že moramo spri ja»-obeh načelnih možnosti: ne za niti s tem, da moramo biti prav skrajšanje sedanjih, po zakonu mi učitelji tisti, ki moramo vedno določenih 210 šolskih dni, ampak in povsod zagovarjati predvsem nima pouka 7. a; sreda: ima pouk pine. Iz tega se vidi, da borba ^ spremembo šolskega koledarja, štednjo v šolstvu— v tem pnmeru Popoldanska izmena: ponedeljek: ima pouk lab, 2ab, Ce bi zavodi za prosvetno pe- 0(j p februarja do 24. junija. Med dm, sobot v 3. r., 4. b — nima pouka 4. a; to- dagoško službo uskladili letne prvim in drugim polletjem bi bile dobju pa je tnkrat > rek: ima pouk lab, 2ab, 3. r., 4. a predmetne in razredne aktive na enotedenske semestralne počitni- —iz pravkar navedenega dej- Prosvetni delavec je v 13. šte- 1. razred — 5 dni po 4 ure; vitki priobčil članek z naslovom 2. razred — 5 dni po 4 ure; »Proste sobote v šolah«, katere- 3. razred — 1 dan po 5 ur, ta je prispeval dr. Jože Sirec. 4 dni po 4 ure; Mnogi učiteljski kolektivi so 4. razred — 3 dni po 5 ur, že večkrat razpravljali o tem, ka- 2 dni po 4 ure; ko urediti predmetnik in z njim 5. razred — 2 dni po 6 ur, raapored učnih ur, da bi bila so- 3 dni po 5 ur; bota pouka prost dan. Osebno 6. razred — 2 dni po 6 ur, sem prepričan, da ni več daleč 3 dni po 5 ur; dan. ko bodo podjetja uvedla pro- 7., 8. razred — 5 dni po 6 ur. sotjotC' Tahrflt bodo starši zah* tavati od šolskih vodstev, da Na ta način smo dobili prost _ nima pOUka 4. b; sreda: ima proste dni šol, ne bi odpadla no- ce> ^ar povsem zadostuje, saj bi stva sledi tudi, da s sprostitvijo omogočijo njihovim otrokom prosi dan v tednu. Sole, ki imajo do- pOU^ jab 2ab, 4ab — nima po- bena ura rednega šolskega dela. bile sobote proste. Ob navedeni sobot ne bi povečali podeželskim dan, Ker bomo morali tej zahtevi volj prostora, imajo lahko pouka uka 3 r. četrtek: ima pouk lab, prav tako bi bila vsa športna razporeditvi pa bi ostalo vendarle otrokom težav s hojo v šolo v stacivr ugoditi, je nujno, da prič- Prost dan v soboto. 2. b, 3. r., 4ab — nima pouka 2. a; in druga tekmovanja v dneh, ko nekaj dni v vsakem polletju ne- zimskem času, ampak nasprotno, Renu pripravljati tak predmet- Tiste šole, katerim manjka šol- petek: ima pouk lab, 2.3, 3. r., n. ouka. pokritih, zato bi morale odpasti kakor dokazuje navedeni račun* nat* M bo omogočil prosto soboto, skih prostorov ali imajo pouk v 4ab — nima pouka 2. b; sobota: , unnnnr, le rinsesli dol spomladanske počitnice, športne bi te težave zmanjšali; nr. Jože Sirec je v svojem treh izmenah, pa lahko izvedejo ima pouk 2ab, 3. r, 4ab — nima 5 & d j bi prenesli na sobote. are „ meh*. člaoku predlagal dve varianti, vsak dan za en razred prost dan. pouka iab. f u 'Ll hf hn hr^ mo hi šola hotela sprostiti . - 8r® Prvm je težko izvedljiva, druga Na ta način bi pridobile šole pre- Tako pridobimo vsakdan eno f r bučenc4 in'’učiteV bi vedela, iz kakršnegakoli razloga kak drug davnega časa. Vsi SS ^ * manjšimi korektura- cej prostih učilnic. prosto uchn.co v dopoldanskem m ^ ^ petih dneh ^ ^ bui dru. dan v tednU) bj mogla dan na_ indus1xij,ke ran- SSi' predmetnik zahteva Soi^totuS m 14™°- preko celega dne dve prosti učil- gega kot redni pouk. domestiti v *obota ^ Vo^ uv^U«^ nadmanj 210 šolskih dni — 210 koV 7 oddelkov je dopoldne, 7 od- niči. Prosim vsa šolska vodstva Slo- Glede konkretnega urmka b da tn hladili ,3£&‘st« “šosr—, M s SMraferis z&n&s K sss irf«ss.“srt “»S; vsot ^ sir rt**, n. ^ račun število ur za posamezne ima pouk 5ab, 6ab, 7. b, 8. r. — popoldne pa za učence visie sku- /elje. Predmete, pa je to mogoče dose- či. Pri tem je v prvi vrsti nujno Podaljšati šolsko delo od sedanjih 36 tednov na 39 tednov. Tako bi bil pričetek pouka 1.9., polletne Počitnice bi skrajšali za teden dni. Zaključek šolskega leta pa bi bil 80. junija. S tem dobimo 39 tednov pouka po pet dni tedensko, kar bi dalo letno 195 dni efektivnega šolskega dela. S tako povečanim številom tednov pa se bistveno Poveča število učnih ur. Poglejmo na primer: 1. 1. razred ima 22 učnih ui tedensko X 33 tednov, je 726 učnih ur na leto. Ce vzamemo, da bi imel 1. razred po mojem pred-logu 20 učnih ur tedensko X 39 tednov, dobimo 780 učnih ur na leto. Na tak način pridobimo v 1. razredu letno 54 učnih ur več. 2. 8. razred ima 32 učnih ur tedensko X33 tednov, je 1056 učnih ur na leto. Po mojem predlogu bi imel 8. razred 30 učnih ui tedensko X 39 tednov, to bi dalo 1170 učnih ur na leto, kar je za 114 učnih ur letno več kot deluj. C« hi imela 7. in 8. razred po 30 učnih ur tedensko, je mogoče te opraviti v 5 dneh. Po mojem predlogu bi imeli Pteemezni razredi tedensko na-žtevilo učnih ur: i* s I _ s j upošteval naše sedanjih 35 tednih ne glede na ~ ~ , v _ ' „ju. Kne Marjan dneve^ v tediiu. S Za vsako vrsto sol nastopajo M naslednje: ga bi si ■ izboljšana s sprostitvijo sobot razumljivo še orgailllacijo delovnega časa alaj-specifične okoliščine, ki bi jih bilo galj del<) in fetočasno povečali iol-potrebno posebej obdelati. sko delovno storilnost. Čeprav je Za predlagano spremembo šol- ta misel morda navidezno proti* skega koledarja je pristojen repu- siovna, vendarle temelji na sodote bliški sekretariat za prosveto in njh izsledkih znanosti o delu. dr. Joie Sirne Težave o S M a? l. 20 780 54 2. 20 780 54 *. 21 819 27 i. 23 897 39 8. 27 1053 96 6. 27 1053 30 7. 30 1170 114 8. 30 1170 114 Skupaj 198 7722 528 kulturo (po 3. odstavku člena 21 zakona o osnovni šoli in po 4. odstavku člena 15 zakona o srednjem šolstvu). V razpravi za ali proti sprostitvam sobot bi morali upoštevati v 1 1 1 • • „ razumljivo predvsem ergološke C SOlSKO 111216110 zakonitosti, vse drugo ni bistveno. Zelo umesten se mi zdi pred- pc pgeutkih uprave inšpekeij-log, da bi naj republiški sekreta- skih ahlžb v Ljubljani je bite le-riat uvedel v letošnjem prvem to5 pregledanih 48 osnovnih Sol, polletju na manjšem številu šol x7 vzgojno varstvenih ustanov, t samo poizkusno uvajanje pet- izobraževalna zavoda in 3 intesr-dnevnega delovnega tedna, do- natb pregledane so bile predvsem končno pa bi se odločili za spre- podeželske šole (29). Inšpektorji membo šolskega koledarja _v II. so ugotovili, da ti objekti, atra-polletju oziroma v šolskem letu. . naslednjem jeni v začetku stoletja (pa tudi že prej), že zdavnaj ne ustrezajo več sanitarnim predpisom, še manj pa seveda sodobnim načinom pouka. Posebej so opozorili Prepričan sem, da izvirajo po- \e na jotj M Golem in Turjaku, misleki tov. Zdenke SERAJNIK ki imata okuženo pitno vodo, (»Prosvetni delavec« št. 14 — Pi- zato je bilo treba do začetka šol-sma bralcev) proti sprostitvi so- skega leta opraviti potrebna asa-bot v šolah iz nesporazumov. To naciiska dela. svoje mnenje bom skušal uteme- poročilo uprave inšpekcijskih '■hd: , služb med drugim tudi opozarja, — povsem se strinjam * ^v. da se je letos pojavil problem Zdenko SERAJNIK, ko pravi financiranja zdravstveni h pregle-uvodoma, da si odpočijemo le ta- dov vzgojnega osebja v šolah, krat, če imamo prosto več dni varstvenih ustanovah in zavodih, skupaj. Saj prav to dejstvo pa je Marsikje so zaradi pomanikanja v bistvu izhodiščni razlog za denarja začeli opuščati obvezne sprostitev sobot nasploh, kajti: periodične zdravstvene preglede, čim bolj si odpočijemo, toliko več- to Pa je v nasprotju s 6. členom ja je s tega vidika potencialna temeljnega zakona o preprečeva-verjetnost, da bo storilnost večja, pju in zatiranju nalezljivih bolez-, , in i7 Drnvoarada Celja in Murske delovni zvezek natisnili letos. Pri- Da si torej v dveh dneh bolj od- ni. Take primere bi morala in- tpp* S0M^hn^ sl&učtiel e Sobote pravila sta ga G. in M. Sindler, počijemo kot v enem dnevu, je špekoiia pravzaprav prijaviti sod- ZPPS v Mariboru sklical učitelje Sobote ^ znana pisca hrvatskih učbenikov izven razprave; niku a prekrške, vendar šole ne kratek Sem J P p za fizik0, založila pa ga je zagreb- — res je tudi, da niso vsi me- kršijo predpisov iz malomarnosti, Celodnevno varstvo — bolj in bolj aktualno vprašanje vzgajanja in šolanja naše mladine Poizkusna uvedba delovnega zvezka za pouk fizike fizike s tega območja na ^ ^ _ I mml 11*1 sK ISIS ternenti razrMi dnevno nasled- ger, profesorji pedagoške akade- sfea mehaniko do vwTučno aku- venski »delovni zvezek« tehtnejši mo tudi, da niso vse učne ure s ljiva. finančna sredstva za šote m ur? ^iije fz Maribora, zastopniki ZPPS * bolj obsežen, napisan z več storilnostnega enakovred- vzg^j«stv^tanove^ihte «nnv n delu strojih in tnnlnti na razgledanosti in preudarka. ne. Vendar — nihče ne more za- K poostritvi Kontme sauzoe m STzšel še letos P P Prof. Jakhlu lahko ob njego- govarjati stališča, da bi delali sa- zaostritvi higienskega režima, do izsei se icios. vem rbnem koraku samo če- mo tisto uro na dan in tisti me- ker so pogoji za širjenje nalez- poskusno uvedbo ki +r\ Hcvlr* cer ti ir nhipt+ivnih razloffbv SOLSKA REFORMA NA ŠVEDSKEM Le še pet dni pouka na teden . Po večletnih raziskavah in pre- no— trajale po 40 minut, bo ra- ^tešnjah so pristojne šolske obla- zen krajših 10 20 minutnih od- . ** ugodji« želii švedskih šolar- morov tudi daljši enourni odmor goče fizikalno snov bolje pregne- ! In odredile da bo pouk na za malico. Razen dolgih poletnih tati in mnogo bolje kot doslej s ®°lah gamo pet’ dni v tednu, po- počitnic, ki bodo trajale od dru- aktivirati učence. Saitiezne učne ure pa bodo tra- gega tedna v juniju do konca av- Večina naših šol nima dovolj ! jS-le Po 40 minut Tako od začet- gusta, bodo imeli švedski šolarji sredstev za enofrontalni skupin- ; šolskega leta okoli 900 tisoč še naslednje počitnice: okoli 20 ski pouk fizike; zato je tak pouk ■ Joških šolarjev ne bo več imelo dni ob božiču, 10 dni ob veliki pri nas redek. Delovni zvezek pa • Douka v sobotah noči in »-smučarski teden« v fe- bo pomagal tudi pri tem, da bodo S Stpvu« c« •,oradi testa bruarju; poleg tega še. 4 do 8 dni učenci eksperimentirali vsaj na : *icer en« nižalo (v nekate- na svežem zraku (za izlete) ter 10 tistih področjih, kjer je to že mo- : Ww Prim«wh ^h >^ lPlo vdrto- Prodih dni v vsem letu in 5 štu- goče. Pomagal bo torej premostiti pnmenh jih bo celo vecj, TO- u^telio. Za Done- not nd /i^tn frontalnega razredne- j ko število učiteljev fizike. (Prvi ' zvezek je razmnožil in razprodal «•■•...■...1 kar v 500 izvodih!) Na seminarju Š je prof. Jakhel seznanil učitelje z j vsebino, sestavo, uporabo in na- ; menom delovnega zvezka, ki naj ■ bi izboljšal kvaliteto fizikalnega ; pouka. Delovni zvezek naj bi po- S živil pouk fizike, z njim bo mo- : i ?4 celotni čas Douka se bo po no- dijskih dni za učitelje. Za pone- p0t od čisto frontalnega razredne-Vi .. cas POUKE se uo po 11 J »-t- •_ Hnrnp HneVP DO oraz- rtmilč-n firikp k sknninckprrm I Herici ki so iih poučevali po do- odprto le še vprašnje, ali naj bi va naj bi opogumila učitelje in : Tkanji ureditvi V razredih s pet- šolsko teto trajalo 39 ali pa 40 jim pokazala, da za uporabo de- : Revnim delovnim tednom se je tednov. Zagovorniki šolskega leta, lovnega zvezka ni treba nobenih : JjJjUoaia celo določena prednost: dolgega 39 tednov, deljenih na posebno dragih ali težko dostop- : 04 Pouka ie izostajalo manj učen- dve polletji, vsekakor menijo, da nih učnih pripomočkov. povečali sta se pazljivost pri je treba na vsak način ohraniti Delovni zvezek za pouk fizike ! fcOlku in zanimanje za snov. dolge poletne počitnice in morda je za sedaj novost le v sloven- ! k “Glede delovnega časa je tre- zaradi tega črtati nekaj predvide- skem merilu, sčasoma pa bo prav : ?? Učence izenačiti z drugim pre- nih prostih dni. gotovo prerasel republiški okvir. S ?lyalstvom Tudi učenci potrebu- Ureditev, ki je bila zdaj uve- V svetu delovne zvezke že dolgo ; več časa za družino ter več dena za osnovno šolstvo, razum- poznajo, pri nas pa jih je začela ■ Prostega časa za razvedrilo in od- Ijivo privlačuje tudi srednješolce, pred leti prva izdajati »Savreme- ! riP-" Tako se glasijo ugotovitve ki se prav tako zavzemajo za dol- na škola« (sedaj V. Karadžič). Ta 5 Indologov, psihologov, vzgojite- ge poletne počitnice. Pri tem na- založba je izdala doslej že tri j in zdravnikov, ki so bili čla- vajajo zlasti dejstvo, da bi na ta takšne zvezke za pouk fizike : °dbora, ki je pripravljal seda* način imeli gimnazijci in dijaki (imenujejo jih »radna sveska«), in : n,o reformo. srednjih strokovnih šol kakih sicer za mehaniko v 7. razredu in [ Nova ureditev obsega še raz- šest tednov na razpolago za delo za elektromagnetizem ter elektro- • NAROČILNICA UČITELJI* PROFESORJE VZGOJITELJI! Tudi v šolskem letu 1967/68 bo vaš stalni spremljevalec PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE ki bo te dni izšel pri Cankarjevi založbi M U ti Hh£ -J H™ °«0 ti ^ &"1 N hhhhO ! 15 ! (0 > < ca ■n" -i uj <5 N< H < E > o Ul I e - C c S/ -i —» >i/i _ —J a 2 z co ii c <3 s c U —I Podpisani(a) Naslov Naročam _________ izvodov PRIROČNIKA ZA PROSVETNE DELAVCE za šolsko teto 1967/68, ki bo izšel jeseni in bo veljal izvod 23,00 N-din. Račun bom poravnal(a) v osmih dneh po prejemu knjige. Datum Podpis *Premembe. Med šolskimi ura- in zaslužek, hkrati pa bi jim osta- statiko (z elektrodinamiko) v 8. ki bodo — kakor že poveda- lo dovolj časa tudi za oddih. razredu. Na Hrvaškem so prvi v ...V Nadure in nagrajevanje po delu PEDAGOŠKI Pred časom smo dosti govo- med redno uro in naduro je ge vodnji. V razpravi okrog osebrte-' prešteje dejansko Opravljene ure rili o nagrajevanju po učinku in bolj neugodno pri starejših tova- ga dohodka za podaljšano delo in nakaže ustrezni znesek, je šola zahtevali, naj bi tudi v šolstvu riših, saj se pri njih dviga oseb- pa vendar upravičeno pričakuje- postavljena pred izvršeno dejstvo, v mnogo večji _ meri nagrajevali ni dohodek zaradi delovnih izku- jo, da bi naduro enako vrednot« Organom na zavodu je praktično kvaliteto. Zal sb skromna ih mmo- Senj, cena nadure pa je enotna, kot uro. opravljeno v rednem onemogočeno, da bi kakorkoli dd- gokrat le simbolična sredstva, s ■ Neskladnost med vrednote- delovnem času. katerimi smo. razpolagali, krepko njem redne ure in nadure je POGOVORI fereneirali, pa je tako okrnjeno »PROBLEMČEK« PRI TELESNI VZGOJI Pri obračunu nadur pa se Za- tudi samoupravljanje, Navadno zavrla ta. proces. Ne le to, zaradi manj boleča, ko opravlja učitelj deva tako rada še enkrat zaplete, jim ne preostane drugega, kot da enakih vzrokov je prišlo do ne- le-to v vzporednici, je pa toliko Praviloma naj bi plačevali le vnesejo v pravilnik o delitvi dve, po njegovem menju — spor- skladnosti tudi pri nagrajevanju bolj poudarjena, ko jo sprejme dejansko opravljene, efektivne sredstev za osebne dohodke vsa- ni vprašanji, obsega dela. Primer za to je pla- v kakem drugem razredu. V tem ure. Katero uro lahko smatramo kokratno številko zneska, kd ga čeVamje takoimenovanih nadur ali primeru se mu dodatno razširi za tako, je največkrat odvisno od določi sklad za naduro. Ob tem poznavanje psihologije mladost* nika v letih med dvanajstim in m petnajstim letom nas na to opo- Tovans P. A. nam _.ie zastavi! učitelj mora takšne stvari in otrokove »problemčke« razumeti in upoštevati, po pameti smemo včasih odstopiti od načelnih zahtev in v samem vzgojnoizobra- Prvo vprašanje! Ali eevan.ie raKoimenovamn naaur au oinueru se mu eoaauio razširi za tanu, je na.ivecK.rai ouvisno ou uoioci siuau za nauiuo. wau . a; prihaja k uri hteV in V samem vzgojnoizobra- podaljšanega dela, ki ga v pri- obseg dela. saj mora sestaviti še upraviteljeve razlage tega doto-- je pač težko ugotavljati delovni P vzeoie brez telovadnih ževalnem procesu učenca prepri-meru potrebe opravijo učitei.ji na nov _učni načrt, pisati posebne čila. Imamo primere, ko mislijo, prispevek delavca in uveljavljati neopravičeno uro in jo čati da zahteva ni bila poetev- načela delitve po delu upoštevati pri oceni iz Vedenja K ° riV: kot neopravičeno uro? Učenec je domači šoli. priprave, sodelovati pri več kon- Hoteli smo izračunati, koliko ferencah razrednih učiteljskih da je nadura le tista, ki jo učitelj opravi v razredu pri pouku plačamo v naši občini učitelju, zborov, več razrednih aktivih ipd. vnaprej določenega premeta, po‘ če hi izobraževalna skupnost do- . ib, „_! šoten tiri učni uri predmetnemu učitelju in profe- Sklad za šolstvo ni posebej vnaprej postavljenem programu deljevala šoli sredstva po pred- uamrec on pr so JU , ; c/-vT»-iii ^ oTrr\i?V» rvrvcv+otrl.r in i7rlnlan; r\rirvT*atri tolria nf*o . mpifrnlrn in citi^innTiiH Hši- ^ ^ ^ r^ZllKO, Oa J in izdelani pripravi. Ce taka ura,- metniku in sistematiziranih de- ... ,, . u ki je običajno posebej označena' lovnih mestih, samoupravni orga- ' “ na urniku, odpade npr. zaradi ni na šoli pa bi skrbeli, da bodo ??JiV,yai sorju v osnovni šoli za redno utemeljeval svojih postavk za opravljeno delo, in koliko za nad- nadure, Slišal pa sem, naj bi ta uro, to je uro, k,i jo opravi čez ukrep spodbujal delovne kolekti- -i« umijcu, uumhuc hi«. u« , ih po,,], tripcno če ga nima. tSa.i so tuoi ure te- •™» ve- * s; ss gaggjaas rs s/si* ,»v čfrgtt Konkretno učenec bo pri dobrem učitelju po nekaj urah telesne vzgoje sam ugotovil, da je laže in za zdravje bolj koristno, če ima v uri telesne vzgoje ustrezno oblačilo, kakor če ga nima. Saj so tudi ure te- Ker na učiteljev osebni dobo- zasedli dek ne vpliva samo izobrazba, učnim-i močmi. Vendar dvomim stave, zaradi sodelovanja pri neki ki jih temveč tudi delovne Izkušnje in v to, saj je bilo podobno tudi prireditvi ali manifestaciji, je ne opraviti z delom v rednem delov- klh Primerih? morda še kaj, odvisno od pravil- med leti, ko še ni bilo dovolj opravlja fizična dela, skrbi, da ima na sebi oblačila, ki ga pri plačajo, čeprav je učitelj tisto nem času, naj bi honorirali po Odgovor: V bistvu gre najbrž t ovirajo niti 'mu ne RO* uro delal, saj je učenec spremljal, sklepu samoupravnih organov, ki za problem, ki je majhen: ubo- vzr0£aj0 določenih težav jih nadziral in zanje odgovarjal, naj odraža konkretne razmere, gljivostl ali neubogljivosti učen- ' • - ---- — - . . _ Naj bo vzrok že tak ali dru- Take dvome in nesporazume potrebe in delovne pogoje na šoli ca. Po šolskih predpisih na šolah, gaf.eni v nobenem slučaju ne mo- nlka o delitvi osebnega dohodka učnega osebja in smo lahko le. z na posamezni šali. so prejemki nadurami ohranili normalni pouk, različni v vsakem posameznem in ie še danes tudi tam, kjer vseh r _____________ primeru. Zato smo vzeli za osnovo delovnih mest ni mogoče zasesti so odpravili, kjer so sklenili z m naj bo rezultat razprave v kjer poučujejo telesno vzgojo remo 'učencu, ki pride k Uri te* višino sredstev, ki jih temeljna z rednimi delavci. zaradi teh ali učitelji pogodbo za dodatno delo učiteljskem kolektivu. Ce bo ho- strokovno usposobljeni učitelji, lesne vzgoje brez telovadnih izobraževalna skupnost prizna za onih objektivnih vzrokov. in za to določili pavšalni mesečni ——-u- 1"!““ vsako skupino Učnega osebja gle- y Ali določa vrednost podaljša- honorar. Tega je prejemal učitelj de na izobrazbo Za redno delo, in nemu delu zakon ponudbe in po- skozi vse šolsko leto. Vsoto, ki jo w „1Al/ ^ . znesek, ki ga obravnava pri teh vpraševanja? Iz izkušenj vem, da .1« sklad izračunal za 36 tednov, skega odmerjanja sredstev in ko- zahteva ni in ne sme biti »ka- razi0oov pa celo škodljivo, saj bi in za to določili pavšalni mesečni norar na raznih Šolah različen, zahtevamo za ure telesne vzgoje ne bo nikomur škodovalo, ampak primerno oblačilo — običajno bo le korak dalje od proračun- telovadne hlačke ali »dres«. Ta hlačk, vpisati neopravičenih ur. 2e iz čisto formalnih razlogov bi bilo to krivično, iz pedagoških kategorijah za naduro. V račun učitelji radi sprejemajo zaposlitev so razdelili še na nekaj več. Zato rak bliže k nagrajevanju po delu. priča« učitelja telesne vzgoje, ker bil to najuspešnejši način* za to, smo vključili tedensko obveznost čez redni delovni čas in le redki .1« bila posamezna ura plačana Težnja, da bi pri financiranju izvira Iz higiensko-zdravstvenih da ucenec zasovraži telesno vzgo-22 ur, torej je Mo le za dejansko odklanjajo nadure na domačem sicer nekoliko niže, v globalu pa šole štedili za vsako ceno, tudi za razlogov. Lahko pa se zgodi, da j0 In nasvet: mimo, pametno in opravljene ure v razredu, ne da zavodu zato, ker so zanje pre- učitelji niso bili oškodovani, na- Cen0 pravičnega nagrajevanja, tu in tam učenec tega predpisa- pedagoško reagiranje na tak mahi upoštevali 42-umi delovni te- skromno nagrajeni. Učitelje tudi .sprotno, prejeli so ves znesek, ki splošno veljavnih načel in na- nega oblačila nima. ker mu ga lenkosten »prekršek« se mi zdi dert ' in tako priprave za pouk, sicer pogosto najdemo kot hono- i« bil odobren za nadurno delo. dalj njega razvoja samoupravlja- starši niso mogli ali tudi niso najboljše. Po potrebi pa se lahko učne načrte, popravljanje nalog, ra-rCe. Delajo v poklicnih šolah, Tako so bili plačani tudi za ure, nja, nam utegne bolj škodovati hoteli kupiti. Prav tako pa se z učencem tudi na samem pogo- afctive. konference itd. kot predavatelji pri delavski uni Ugotovili ,smp, da plačamo v verzi- v šolah za odrasle, Uk var* ampak v izjemnih primerih tudi konkretnem Primeru povprečno -W° s® z instrukcijaimi, prevaja- izven njega, učitelju za vsako rednp oprav- ril®111, korektorskim delom, kole- ki jih niso opravili v razredu, kot koristiti, lahko zgodi — in morda je prav vorimo ali povabimo na razgo- Predlagam. naj bi izobraževal- to v vašem primeru, ker pravite, VOT starše. ne skupnosti, ko bodo v kratkem da se taki primeri pojavljajo v Nikakor pa ne odobravam na- pričele razprave o financiranju za šestih in sedmih razredih, kjer dno ______ . _____________________________ __________________________________ Ijeno Uro v razredu 840 starih Slce žlva-io in pletejo za trg, v čina, kot je izobraževalna skup- prihodnje koledarsko leto. teme- imate pouk telesne vzgoje skup-dinarjev, za vsako naduro pa časopisu pa sem bral, da nekdo nas{ doslej razdeljevala sredstva Ijitp proučile tudi problematiko no za fante^ in dekleta — da j® za nadure. Ce določi sklad po prejm« 650 starih dinarjev, kar Pripravlja celo nekaj podobnega___________________________ „„„„ je 77,3 odstotka redne ure. Pred- kot zasebno vzgojno varstveno spornem kriteriju ceno nadure, metnemu učitelju plačamo za red- ustanovo. Torej se jim izplača, če no uro 997 starih dinarjev, za tudi v šoli sprejmejo naduro in uro preko njegove-obveznosti pa 1° Priključijo k rednemu deiov-mu damo 730 starih dinarjev, to 11 emu času. ali pa z njo celo je 75,2 odstotka vrednosti redne naP0lmio okence v umiku, ko bi ure. Profesor dobi za redno uro sic®1’ brez dela sedeli v zbornici. 1155 starih dinarjev; za naduro Vendar mislim, da - vrednote-pa mu plačamo 850 starih dinar- nte 1« plačevanje nadurnega dela jev ali le 73,5 odstotka redne ure, v po zakonu ponudbe in po- Ceprav bi bilo povsem narav- v.nažih .razmerah ni sprejemljivo in nujno zahteva nadurnega dela, fantu ali dekletu »nerodno« telovadnih hlačkah. o predmetnem pouku V PETEM razredu Drugo vprašanje: Ali smemo Velimir Batič telovadnih hlačkah. Ze skromno klSfpredmemi^oukR^žrednl učitelji bi namreč prevzeli po en predmet in ga poučevali v Vseh paralelkah. Pri predmetih z manjšim številom tedenskih ur bi prevzeli po dva predmeta ali več-Zakon o osnovni Šoli tega ne dopušča. Ali so kljub temu možne izmenjave in V katerih primerih? Odgovor: Zakon o osnovni šoli Smoter spoznavanja narave in razredniki prvih, drugih, na ve- je bila opazovanje vremena, vsa- ^®£vlbV°3em družbe v prvih treh razredih liki večini šol pa tudi v tretjih ka skupina pa je imela še poseb- "" razredih z uspehom uporabljajo no nalogo, Koledar novic v naravi Trije primeri delovnih zvezkov ob Cicibanovem Koledarju novic . pri spoznavanju narave iff druž- da pouk tega predmeta uva- be no, da bi obračunavali osebni ” Tk za ,va dohodek za podaljšano delo v rešitev. Izobraževalna oruzoe v prvin uen rai višini 100 odstotkov analitične bi Imvati pri- osnavine šole jasno zahteva: m^klkuTžS odstoUmv^mOTj "kot ^^vS^priteSieV wi vsaki Ja v spoznavanje razvoja narave brsSpl^aU ^Sn^dela - S jf ^ ™ in drUŽbe; ^reat^aM1*Ste<>d^^eiato' •tSŠ Počitnicah in vrednoti izkustva, ki si jih nabira ŠiedU šoriki “praksT v občini nika“*in druge šole. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se ' zaradi olajšanja prehoda na predmetni pouk poučujejo v petem razredu samo Prva skupina je opazovala in ne^a{&:e predmete oz. skupina v poseben zvezek zapisovala no- predmetov posebni Učitelji.« — V preteklem šolskem letu sem vice z vrta In iz sadovnjaka. Dru. rezt 'Vf Ce temu dodamo še ugotovitev. ki so dolžne ^ _______ _______za delo v polja; tretja skupina 'Soli- ^rimavliaio oosebd druge občine in vseh tistih dneh, ko ni pouka učenec v šolskem življenju in do- Idrija tri različne načine opazo- učencev pa^OVice Iz gozda. Sku- za delo od prvega d« (september, april, junij). ma; ----------------„ .... . ^ — -------------- uciteue za awo va v vključno petega razreda osnovne vanja; in, spremljanja-življenja v pine s0 trikrat, na mesec poro- Te'nadura "še1 naiboliV:l^T’ deiaYci ;ie še — da uvaja učence v pravilno naravi. Ker je vsak izmed njih čale o svojem delu in tako so TolsTn'posebej" za” delo na pred- sn-vtos vzst arssssjrsfSK ^SfS*«** ssssr&As / tJlctVUl V prOlZ- l-ioirt \r ncnr/^rl np^nrPVA aktiv* KAJ MISLIJO DRUGOD Ijajo v ospredje učenčevo aktiv- dolu so pri kombiniranem pouku frontalnim zaključkom v učilnici, ne,j preveč lakonično, še nekaj nost, ki jo učitelj usmerja, ko v prvih treh razredih vsak pone- naloge pa so posamezne skupine dodajmo, nastopa med svojimi učenci kot deljek obravnavali novice, ki so reševale vseh deset dni doma ob Tudi ulica vzgaja režiser, ne pa kot pripovedovalec jih učenci opazili pretekli teden živem opazovanju okolja, ki ga ^ ________________________ pravljic o preseljevanju ptičic in na polju, pašniku, vrtu ali v goz- je vsaka skupina spremljala vse oSnovne šole. je sodelovala vrsta V zvezni komisiji, ki je pred leti pripravljala reformo naše podobnem. S tem seveda ni re- du. Učitelj je zapisal vsako no- leto, znanih in priznanih pedagogov, V moskovski Literatm-ni gazeti Je Leonid Zuhovickl nanizal nekaj svojih opažanj o vplivu ulice na otrokov razvoj. Njegove trditve so v nasprotju s sploSno veljavnimi, CeS da so na cesti skrite same nevarnosti: slaba družba, razgrajanje ter pojavljanje najslabših instinktov. V družini naleti otrok mnogokrat na nerazumevanje, sliši mnogo neugodnih sodb o svojih tovariših in se v duševni stiski mnogokrat rad zateče v svojo družbo na cesti, kjer najde več objektivnega razumevanja Pisec je iskal pri mladini odgovor 'na to, kdo nosi večji delež pri vzgoji: dom, šola ali ,ulica, in ,dobil, odgovor; ulica, ker je tam ravnanje odvisno od človeka samega ter so mnogo večje možnosti za samostojnost. Saršev in učiteljev sl ne izbiraš sam, prijateljstva na cesti pa sklepaš po naključju. Tam veljajo posebni zakoni. Ce se s kom stepeš npr. in jo tudi skupiš, ti bodo tovariši zelo., zamerili, če boš odjokal domov in jih zatožil. Na to strogo pazijo. kje rušijo. Pri tem je treba vedno paziti, da se ohranijo za bodoče rodove take priče starine, kjer se bo bodoči človek vedno rad mudil. Za primer navaja naše Sarajevo, kjer so po njegovem zadeli arhitekti v zelo emocionalno točko, ko so ob- čeno, da v prvih treh razredih vico na tablo takole: Boris je prvi V Idriji so imeli vsi učenci psihologov in strokovnjakov za osnovne šole .ne, spoznavajo in videl lastovke 27. marca na Colu. delovne zvezke, ki so jih pisali posamezna predmetna področja iz doživljajo sveta in življenja okrog Cvetka pa jih je prva opazila 2. in ilustrirali _ doma 5., 15. in 25. v3e Jugoslavije. Ta komisija J® sebe tudi ob pravljicah, vendar aprila . tudi v Kalijem dolu. O te sodijo v predmetno področje tako zbranih novicah so se po- v mesecu. Tako so prinašali učen- p0 svojih najboljših močeh in ci trikrat ha mesec v razred svo- znanstvenih dognanjih utemeljila materinščine in, če je le mogoče, govorili, jih med seboj primerjali ja opazovanja vremena, dela in 3VOj prediog za reformo in obli-mora njih vsebina z doživljajsko, in iskali vzroke sličnosti in rpz- življenja v naravi. V vsakem od- kovanje takšne osnovne šole, ka-čustveno ali moralno poanto ko- ličnosti, delku so imeli trideset sicer po- kor jo imamo danes in kakor j® ~~ so OD- lerirati s temo, ki jo obravnava Vsa,tako pridobljena spozna- bobnih pa vendar tudi »elo raz- je ppmeje tudi pravno sankcio- varovali vso nekdanjo turško tržni- učitelj pri spoznavanju narave nja so zapisali in ilustrirali ter Učnih koledarjev novic. 25. okto- nirai naš zakon o osnovni soli. 83SSSH3 irsas* & 5 s ss pa tudi nekaj intimno povezanega s navedene smotre le, če bodo selila v učilnico; čas pa je tekel Y gnnovju škorec in kos. Erika študij, ki bi ovrgle stališča m tisto osebo in časom, zgodovinski učenci bolj aktivno opazovali živ- dalie na steno so zabeležili no- ta ^an zaPisala: Mama je po- utemeljitve takratne zvezne ko- «s«sHb e sme® ngv® as o delovnih naporih ljudi, pa četudi zevanja in spoznanja med seboj ie teklo dalie Tn kar ni naimani Voda je narasla. S seboj nosi od- Ijani, že tudi v petih razredih bi kvariia°risoke0sta'vbe! To^spo- primerjali in spet skupno iskali pomembno: zapisan je bil tudi Padl° ,R1,hard: Kostanji so uvedli čisti predmetni pouk. & menik, njegova odlika pa predvsem odgovore na naloge, ki jih bo tisti učenec, ki je novico prvi dozoreli, in tako naprej po raz- kar se zavzemajo zlasti mnoft izvirnost. Ce tega ne napravimo, sproti zastavljal učitelj. odkril redu in po sosednih učilnicah, strokovnjaki za posamezne pred- naj nikar ne tožimo, da mladina ne Novice ki SO jih Uredili, izvred— rn^fp ozir uvrodrnetna Tiodročia• =e Knaajfo°r O« n!fZ m Navedene naloge in smotre na V Spodnji Idriji je učiteljica *otm ugotavljali nji- botrnje pa č^to"^^®' ™*umeu? ' svojstven način uresničuje in re- razdelila razred v tri skupine. hovo resničnost; ob njih so raz- ditvi verjetno tudi »kadrovsko * ®UJ® J'udl revija Ciciban, ki jo Skupna naloga vseh treh skupin peljali jn se ob razmišljanju vprašanje«. Sicer pa je dane* razvijali. Prav gotovo se je ob tudi v drugih republikah, ne sfl' takem delu zelo poglobil njihov mo v naši. precej strokovnjakov, odnos do narave, saj so jo spo- ki zatrjujejo, da je rešitev naš« znavali in doživljali vse to z no- osnovne šole v tem, da v nji uv®' vega zornega kota. Pripričan sem, demo oimprej, ali pa vsaj v o®' da je bilo na drugih šolah takih tem razredu predmetni pouk P° in podobnih primerov še veliko, zgledu iz preteklosti, ko srh® V reviji Ciciban izhaja KO- imeli v nižjih razredih simnaZJ' LEDAR NOVIC tudi v tekočem j® (osemletne) in v nekdanji® šolskem letu in morda še bolj meščanskih šolah predmetni po®® kot v lanskem letniku terja aktiv- od prvega razreda dalje. Najbr* nost bralcev, ki je hkrati tudi bi bilo najbolje, če bi k reševanj® vsega priznanja vredna odlika tega problema skušale dati sv®> vsakega pouka. Cicibanov Kole- delež tudi naše institucije, ki ^ dar zajema vsebino iz učnega na- poklicane, da Opravljajo temeU' (Priredila Anica Lokar) Navadno vidimo na eni strani dom in šolo, na -drugi cesto, med njimi nepremostljiv zid. Zadnjo bi z vsem njenim vplivom najrajši izruvali. Ne gre pa podcenjevati tistega, k čemur ulica otroku pomaga. Sola ga ocenjuje po znanju učnega gradiva, po discipliniranosti, a ulica po neustrašnosti. iniciativnosti, po zvestobi do tovarišev, kar je vse zelo važno. To bi vse morala dosegati že šola, idealno gledano, toda preden bomo tako daleč, bo zraslo še katero pokolenjer'Ni slučajno, da se je iz vojne vrnilo toliko junakov, nekdanjih uličnih atamanov, a mnogo takih je v boju padlo. Cesta Uči otroka gibati se v živem, raznobarvnem, vedno spreminjajočem se kolektivu, kar mu v življenju zelo koristi. Iz svoje otroške dobe se pisec spominja mnogih ulic. Zgodaj je bil zašel v slabo družbo, kmalu pa je spoznal, da niso fantje tako slabi, kot o njih govorijo, in tudi ugotovil, da o resnični vrednosti. človeka ne odločajo samo dvojke v redovalnici. Zgodaj je tudi občutil krutost ulice, da mu ni oprostila nobene slabosti, za kar ji Je bil pozneje zelo hvaležen. Najsvetlejši spomin brani na ulico Gorkega, kjer se vrstijo bogate knjigarne, muzeji, galerije. Rad je postajal pred izložbami in iz pogovorov ljudi ujel marsikak dragocen odlomek, napotilo v književnosti, a za nekaj kopejk je vedno lahko stopil v muzej ali galerijo, kjer je pasel svojo vedoželjnost in domišljijo. Črnogledost glede ceste je po njegovem odveč. Rajši pomagati ji pri njenem vzgojnem delu. Tu so pa velike možnosti,. Koliko lahko Vplivamo na mladino že s samim zunanjim mestnim videzom! Niso važni sami široki bulvarji in bleščeče trgovine, na otro- četa spoznavanja narave in druž- n® pedagoško-psihološke razisK«? be v tretjem, drugem in prvem y® (instituti, univerze). Znano hj razredu in je tako urejen, da ga i®. da so ta problem proučena lahko Učitelji uspešno uporablja- tudi v ZDA, kjer so po nekaj jo pri pouku v vseh treh razre- l®tnih raziskavah prišli do dih, ker je bogato barvno ilu- ključka, da predmetni pouk si«®* striran in vsebuje naloge različ- bri dobrih učiteljih v resnici Pr nih težavnostnih stopenj. nese učencu hekoMko solidne) Najpomemnejša značilnost le- toSnjega letnika KOLEDARJA JJ^ Zaradi^eJa lo tudf NOVIC je vabilo k pisanju po- ^drLi rlzrednl nonk rio vkl d«' samičnih in skupinskih koledar- ^^ga Ma Zaradi bH: jev novic v vseh razredih. merjave: v SZ imajo razred®.1 Revija Ciciban bo vse leto tudi pouk v prvih štirih razredih, nagrajevala bralce, ki ji bodo petega dalje pa predmetni P®®*, pošiljali svoje koledarje novic iz Da zaključimo: sam zakon ° narave in družbe, ker želi na ta osnovni šoli kakor tudi teor®tlc' način pomagati učiteljem vzbu- ne utemeljitve sedanjega Mat®«?* dlti aktivnost učencev in ublažiti osnovne šole izjem ne dopuščaj pomanjkanje primernih učnih dovoljujeta oz.' določata P« ^ pripomočkov in čtiva pri pouku razred kot prehodni razred. v spoznavanja narave in družbe v katerem poučujejo nekatere T>r% VČU.J1 lil V .niv-., 11« OJt/VTOIIC* Vdl-IJO. 11 dl Cl V VI 111 V i\ČI LCTGm T/O U CII | C 10 K* SHSSSSžl a TjrissrsLisr. * «4*. «»»>* Štev. 15 PRORVETSi BElSttECJ STRAN S B I O N T R ST 1 »Osvobodilna vojna v Jugoslaviji« -S- -J- ^ -A_ -A. viaHn Sfrutrar- »Osvobodilna Teh nekai biografskih podat- vojno v Jugoslaviii« še zlasti iz- Pionir ohranja že nekaj let Značaj poljudnoznanstvene revije. Namenjen je učencem na srednji in višji stopnji osnovne šole. Veliko naročnikov ima tudi med drugimi učenci.. Učiteljem služi kot učilo. Zunanja oprema je letos spet nekoliko drugačna. Barvni posnetki nekaterih svetovnih znamenitosti so dopolnilna ilustracija k raznim prispevkom v reviji. Prve strani besedila so posvečene Ivanu Cankarju in Cankarjevi Vrhniki. Za razliko od literarne slikanice, ki jo je prinašal Pionir prejšnja leta, se je letos uredništvo odločilo za drugačen način predstavljanja slovenskih literarnih ustvarjalcev. Prikazani bodo skupno s pokrajino, iz katere so izšli. V prvi številki je to Vrhnika. Tov. Kunaverjeva popisuje njene zgodovinske, zemljepisne in gospodarske posebnosti. V drugi številki se bodo učenci seznanili z Bohinjskim kotom in literarnimi ustvarjalci, ki' so izšli iz tega dela slovenske pokrajine, v tretji številki pa z Janezom Trdinom in s svetom pod Gorjanci. Učitelji pozdravljajo odločitev Mladinske knjige, da jih' bo v Prosvetnem delavcu vnaprej seznanjala z vsebino Cicibana in Pionirja. Sestavke iz omenjenih revij bodo lahko načrtno uporabljali pri pouku. Tov. Branka Jurca predstavlja učencem Lužiške Srbe in njihov mladinski list Plomjo. Na prijeten način jih seznanja z nekaterimi izrazi iz lužiškosrbskega jezika. Sestavku se pozna, da ga je pisala mladinska pisateljica, ki zna tudi manj mikavne stvari povedati zanimivo. Več prispevkov v Pionirju je zgodovinskega in naravoslovnega značaja. Pisali so poljudno, spremljajo jih razkošne barvne ilustracije. Pionir piše o djerdap-ski soteski, seznanja učence z zgodovino geologije, predstavlja Afri- Svet moderne umetnosti, Umetnost je, brez dvoma, način govorjenja. Ona je jezik, razJi^en oa analognega je- Njegove stike pa irpajo drugačno osnovo, čeravno bi lahko našli stične točke s tem, kar je anatbmsko raz-žika, in ta razlika je odvisna iskoval. Pri sliki se srečujemo 7 od človeka, ki z njim govori, a nekim magičnim (v najširšem po- »— ---------- menu besede) učinkom umetniškega dela, kjer umetnine ne moremo dokončno izraziti z adekvatnimi sredstvi. Ali drugače: s Teslovimi od-I. O umetnosti nasploh kritji visokofrekvenčnih tokov in z Umetnost je stara toliko kot člo- iznajdbo večiaznih tokov se malone vek. Ze pri jamskem človeku — nezavedno okoriščamo vsak dan v pred 20.000 leti ali celo 60.000 leti -najdemo predmete ali risbe o živa- kar je najbolj pomembno, 04 človeka, ki prisluhne umetno sti. E. Faure življenju; če se domislimo tega, sd _______ ___________ ______ razumsko lahko razložimo ta dejst- lih na stenah, kar priča o potrebi 7^ na znanstvenih spoznanj jamskega človeka, da izrazi tasti kl so a n svet, ki ga vznemirja, obdaja, da stilizira okrasne predmete in jih po- ki so občeveljavna. Ali pa imamo pred seboj neko sliko ali kip ali grafiko, ne bomo zgolj razumsko vezuje ;z magijo. . Ne glede na pre- Ji111 m£rve<5 botno emc. pletajoče se elemente — lov, podoba,. sPnČ01 narave V0=f^ nost postala eno izmed človekovih umetnine pa ni nujno,,dat P£^iren?® sredstev za sporazumevanje, posre- do povsem sorodnih zakijucKov, tu dovanje doživljajskega sveta, po bodo možne gotovo večje a V. J svoji naravi zapletena, a povedana razlike, ali cel(>. pov^?m z izrazili sredstev, ki so ustvarjalcu odnos do umetnine. y svetu, znano-na voljo ob njegovi nadarjenosti in sti velja Pitagorov lzrek 0'D “ sposobnosti. Med raznoterimi umet_ spoznavno in veljavno n ostmi, ki jih danes poznamo^, je dobno kot Newtonovi gravitacij s slikarstvo in kiparstvo najstarejše zakoni ipd. . r,Q xln.,p_ izpričano. Umetnina lahko deluje^ na člove- ~Kakor se je človeška družba ka na različne načine. Fodoživetje spreminjala, doživljala nenehen raz- umetniškega dela ima v nas razn-voj, tako se je tudi v svetu umet- čen odmev, nepregledno lestvico nosti nenehno odražalo gibanje, slo- naj raznovrstne j ših etičnih, . govni in miselni premiki. Vsaka do- ških, čustvenih, razumskih, pso.no. 0-ba pozna umetnine, ki se razlikuje- ških odtenkov, kar smemo' družiti v jo od stvaritev prejšnjih obdobij, celovito1 estetsko doživetje. Do umet-vsaka ima svoje poglede na svet. nine se dokopljemo polagoma. Tudi svoje ideale, lepotne vzore, prob- pri branju smo spočetka CrKovan, lemsko jedro in miselnost, toda te potlej povezovali zloge, dokler pre-umetnine sočasno odražajo značil- ko lažjega čtiva nismo' prišli do zanesti medsebojnih odnosov. htevnih umetnin. Enako 'je v upo- Znanost lahko daje konkretne re- dabljajoči umetnosti. Sprva iščemo zultate, tehnične dobrine služijo za kar se da preproste oblike, realne praktične, vsakdanje potrebe. Tako predmete, neko zgodbo, dokler se znanost kot umetnost težita odkri- nam ne odpre svet barv, zahtevnih vati življenjska spoznanja in resni- oblik in kompozicij, emocionalno m ce, seveda vsaka na svoj način. Ali idejno jedro, ki ga zaznamo iz dela ni cilj znanosti in umetnosti podo- in smo ga zmožni kar se da celovi-ben — da odkrivata in posredujeta to dojeti. Narava umetnosti je taka, nova spoznanja o najglobljih zako- da spremlja, sovpada, dopolnjuje nih človekovega osebnega in skup- to, kar nega življenja, o vsem, kar obdaja v njem, se dogaja okoli človeka ali pa najsi bo videz umetni- Altamira — slika bizona, v starejši kameni dobi izdelana risba na steni. Naturalistično umetnino je tedanji človek povezoval z magičnimi potrebami ob lovu škega dela preprost ali še tako nenavaden, zapleten. 2e stoletja in stoletja velja misel, da umetniško delo bogati notranje življenje ga žlahti in lepša, plemeniti naše živ- človeka in je vključeno v življenjski proces itd. Univerzalno izobraženi Leonardo da Vina! je v času renesanse hotel spoznati vse, kar je bilo dosegljivo človeškemu umu, za- _ . . . to ni bil le genialen slikar, ampak Ijenje v odnosu do soljudi; če umet-ludi domiseln gradbenik, sijajen nina skuša razdirati, rušiti, gre tu za anatom človeškega telesa, fizik in konstruktor poizkusnega letalskega ■nedela. Ali ni z anatomskim seciranjem človeškega telesa prispeval k razvoju medicinske vede, hkrati Pa je svoja spoznanja rabil pri slikanju? Seveda dandanes ne bi mog-ja najti univerzalnega učenjaka spri-“O ogromnega razvoja, ki terja emo-srnerno usmeritev ali celo specializacijo. Misel pa bi bila ta: anatomska spoznanja Leonarda da Vincija spopad starega in novega, preživelega in prihajajočega. Umetnina ne deluje na gledalca poučno, ali celo koristno (v uporabnem smislu) — ali le izjemoma — ponavadi deluje navidez nezavedno, učinki se lahko kažejo dosti kasneje v obogateni razsežnosti nekih spoznavanj^ doživetij ipd. Obilno podoživljanje umetniških del bogati notranji svet človeka, njegovo razgledanost, duševnost, spoznavno območje, vpliva na njegov odnos do soljudi in družbe. (Nadaljevanje sledi) -v. ~ - — -—. ~ 50 izrazito spoznavna, razumska, ce_ Praktična po svojem mnenju. ko in odkritelje neznanega sveta, družino našega sonca in velike zvezdoznance. Malo je pionirjev, ki se ne bi zanimali za šport. Zato bo v reviji vse leto poskrbljeno tudi zanje. V prvi številki je zelp vzgojen članek o našem najboljšem košarkarju, ki pravi; »Brez pridnosti ni uspehov. Lahko si še tako nadarjen, toda brez vestnosti ne moreš uspeti... Prišel bo čas, ko se bom moral posloviti od žoge in košev. Šport je razvedrilo in le malokdo lahko živi samo od njega.« Ali: »Priznanje občinstva mu je bilo vedno največja nagrada. Ponujali so mu mnogo denarja, da bi šel v tujino, a ga je vedno odklonil in ostal zvest domačemu'občinstvu.« Prav bi bilo, če bi zaradi vzgojne aktualnosti obravnavali sestavek pri uri moralne vzgoje. S področja tehnike in njenega skokovitega razvoja bo letos Pionir objavljal sestavke o sodobnem letalstvu. Enako kakor lani bo učenec seznanjal z glasbenimi inštrumenti. Prva številka govori o pihalih in trobilih. Določen prostor je v reviji prav tako kot lani namenjen sestavkom o NOV.. V prvi številki zvemo marsikaj z‘animivega o kričaču, »tem edinstvenem radijskem oddajniku v okupiranih deželah Evrope, ki je deloval nenretrgoma pol leta in ves čas držal v naoe-tosti in pripravljenosti ves okupatorjev policijski in vojaški aparat«. Sestavek leposlovne vsebine je primer iz tuje književnosti. Prevedla ga je M. Šircelj, ilustri- Vlado Strugar: »Osvobodilna vojna v Jugoslaviji«. Izdal Zavod BOREC v Ljubljani — 1967. Prevod — Zdravko Klanjšček. Oprema — Stane Kumar. Kot zgodovinar si je Vlado Strugar že zdavnaj pridobil evropski sloves, saj so na primer njegovo delo »Vojna in revolucija jugoslovanskih narodov 1941-1945« iz leta 1962 prevedli v češčino oziroma napovedali enak prevod tudi že na Poljskem. Razpravo »Jugoslovanska vojska 1918-1964« je (v nadaljevanjih) objavljala v letih 1964-1965 avstrijska revija »Oesterreichische militaerische Zeitschrift« na Dunaju, mnogo njegovih zgodovinskih znanstvenih sestavkov pa je raztresenih po malodane vseh evropskih publikacijah, ki se ukvarjajo zlasti z zgodovino druge svet tovne vojne. Vlado Strugar ie doma iz Črne gore. udeležil se je NOV od začetka, končal vojaško akademijo in se nato ves zagrizel v proučevanje zgodovine Po diplomi na beograjski, univerzi (družbene vede) ie postal magister zgodovinskih ved. Teh nekaj biografskih podatkov poudarjamo zategadelj, da bi čimbolj osvetlili verjetnost izjemne vrednosti ocenjevane knjige »Osvobodilna vojna v Jugoslaviji«. V tem primeru namreč prav zares ne gre morda samo za novo delo v malodane že nepregledni vrsti enakih (s tematiko iz NOV), ampak za pregledno in znanstveno neoporečno natančno sestavljeno zgodovino bojev jugoslovanskih narodov v letih 1941 -1945. v tak učbenik, ki bi sodil pravzaprav v sleherno našo javno — in še zlasti šolsko knjižnico. Knjiga je sicer resda velikanski mozaik, vendar kaže kljub temu vso dragoceno polnost celote. Avtor je namreč uspel te »kamenčke«. tj. zgodovinska dejstva, skladno razvrstiti ter opremiti z zgoščenim, skorajda z enciklope-dijskim pripovedovanjem ter z grafičnimi in drugimi prilogami, tako da so ustrezno dopolnilo osrednjemu besedilu. Poleg zajetnih registrov zemljepisnih pojmov, vojaških enot in ustanov ter izčrpnega opisa uporabljenih virov in literature bogati Strugarjevo »Osvobodilno IZ PIONIRSKEGA LISTA NALOGE OBJEKTIVNEGA TIPA — KORIST ZA UCENCE IN VZGOJITELJA vojno v Jugoslaviji« še zlasti izredno uporabni »sinhronooptični pregled« dogajanj, od začetnih, aprilskih dni v letu 1941 do zadnjih v novembru 1945. do razglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ta pregled je zares popoln, kajti razdeljen je ne le glede na čas, ampak tudi na področja — na republike (Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino. Črno goro, Srbijo, in Makedonijo) ter še na najpomembnejša dogajanja zunaj Jugoslavije, od »skupne misije vrhovnega štaba in nacionalnega komiteja v Moskvi aprila 1941« do »junijskega sporazuma« v letu 1945 glede na »ureditev« Trsta. Končno kaže opozoriti še na — redko posebnost: izid slovenskega prevoda se časovno ujema z izidom nemškega prevoda.^ z majhno pripombo, da v nemški izdaji ni Strugarjevega predgovora, oziroma da je založba — po poprejšnjem sporazumu z avtorjem — grafične priloge nekoliko drugače razvrstila. Originalno (srbohrvaško) besedilo rokopisa je v nemščino prevedel profesor univerze »HUMBOLDT« v Berlinu dr. Martin ZOLLER, ki je ^e znan po tem, da ie pomagal širiti resnico o NOV v Jugoslaviji in ki je nemškim bralcem prikazal tudi že druga Strugarjeva dela. . . Jaka Slokan [ Prečna flavta iz 12. stol. (Iz 1. le-• tošnje štev. Pionirja) rala pa M. Jemec-Božičeva. Žal ne zve učenec ničesar o pisatelju iri to je drobna' pomanjkljivost. Morda bi se dalo z nekaj besedami predstaviti tudi tujega avtorja. Zadnje strani Pionirja so, namenjene Pionirjevi pošti. V vsaki številki bo objavljena še najboljša naloga z naslovom, ki ga bo predpisalo uredništvo. Tako kot prejšnje leto bo revijo sklenil nagradni kviz z ugankarsko stranjo, s sestavkom Mihca in z jezikovnim kotičkom. Skoraj odveč je v listu, kakršen je Prosvetni delavec, na široko razlagati, kakšen pomen ima za izobrazbo učencev revialni ti.sk, posebno še, če je namenjen v prvi vrsti njim. Pionir je mladinska revija,, ki prinaša prispevke z raznih področij. Spet jo bosta z zanimanjem prebirala učitelj in učenec. Ob vsebinsko in oblikovno tako razkošni reviji, kot je Pionir, bi bilo dobro učitelje opomniti na pomen knjižne vzgoje. Učence je zajela manija izrezovanja takih in drugačnih slik. Nihče se s škarjami ne bi smel lotiti Pionirja. Vsi sodelavci revije so priznani strokovnjaki. Zato je le-ta tudi kvalitetna. Uredništvo si vsa leta prizadeva, da bi jo vsebinsko obogatilo. Organizira razgovore z učenci. Upošteva njihove želje in predloge. Očitek, da vzgaja Pionir le naravoslovce, danes več ne drži. Revija ne kaže učencem le poti v znanost, ampak jih plemeniti tudi z umetnostjo. Virtuozni interpret pa mora biti učitelj. Berta Golob Nova, peta številka Pionirskega lista prinaša peto uganko pod naslovom -Ali znate?«. Sestavljajo Jo naloge objektivnega tipa. Uganka v obliki kviza je namenjena vsem bralcem Pionirskega lista, je pa vsakokrat sestavljena posebej za določen razred. Pri"zamisli, da bi objavila v Pionirskem listu takšne uganke, nas je vodilo predvsem to, da bralcem našo zabavno stran približamo z bolj živo snovjo. Za to smo od lanskih kvizov z vprašanji iz splošne izobrazbe pod naslovom »Premisli — ugani« prešli na naloge objektivnega tipa, ki v obliki testa preizkušajo znanje šolske snovi. S tem pa smo obenem ponudili učitelju hvaležno gradivo za lastno uporabo. Naloge sestavljajo svetovalci ljubljanskega zavoda za prosvetno pedagoško službo, prilagojeni pa so v vsaki številki za določen razred. Začeli smo s testom za 4. razred, nadaljevali za peti itd., tako da nova številka prinaša naloge za osmi razred. V 6. številki znova začnemo s 4. razredom. Naše uganke smo v prvi vrsti namenili bralcem, za katere smo izbrali primerne nagrade. Kako pa lahko koristijo učitelju? Ker obsega vsaka uganka zaključeno snov v 8—10 vprašanjih, jo lahko učitelj uporabi kot kontrolno nalogo. Prva serija je obsegala ponavljalno snov, znanje, ki so ga učenci prinesli Iz prejšnjega razreda. Druga serija bo vsebovala vprašanja iz snovi letošnjega prvega meseca in pol, tretja dveh In pol ali treh Itd. (To je vsakokrat objavljeno v razpisu nagrad za uganko). Glede vsebine nalog je treba poudariti. da v našem okviru ni bilo mogoče objavljati vprašanj za vsak posamezen predmet. Zato uganke vse. bujejo naloge iz snovi vseh šolskih predmetov, vendar ne stroge snovi, temveč je večina vprašanj taka. da učenec lahko nanje odgovori na podlagi v šoli pridobljenega znanja. S tem pa naši testi, če jih lahko tako imenujemo, koristijo razrednikom, ki si s takimi in podobnimo kontrolnimi nalogami ustvarjajo pregled nad stopnjo napredka celotnega razreda. Rezultati lahko služijo za primerjavo z drugimi razredi. Takoj je treba dodati, da naloge, ki jih objavljamo, niso vse preizkušene, da pa bodo lahko prav odgovori, ki jih bodo dobili, služili v ta namen. Pionirski list je namreč za razrede, ki bodo tekmovali skupinsko, prav tako razpisal nagrado, in siicer ploščo »Martin Krpan«, ki jo je izdala MK. Skupinsko tekmovanje velja seveda v vsaki številki za tisti razred, za katerega so naloge posebej pripravljene. Skupinske rešitve naj bi vsebovale v kuverti rešitve vseh učencev v razredu. Podroben razpis o tem objavljamo vsakokrat v listu. Izvedba testa pa je seveda stvar vsakega učitelja posebej. Naloge so sestavljene tako, da mora učenec odgovore pisati ali risati na list papirja. V tem primeru ni nujno, da je vsak učenec v razredu naročen na Pionirski list. temveč si lahko učitelj tisti dan, ko pride list na šolo, izposodi manjkajoče številke, da ima vsak učenec list pred seboj na klopi. Težina vprašani je takšna, da jih lahko vsak reši v manj kot eni šolski uri. Rok za oddajo rešitev je dovolj dolg, da lahko učitelj doma pregleda odgovore, se okoristi z rezultati in potem pošlje rešitve na uredništvo. Nagrajen bo vselej tisti razred, ki bo imel največ pravilnih odgovorov. Nagradne uganke »AU znate?« objavljamo v Pionirskem listu na ugankarski strani. IGOR LONGYKA UREDNIŠTVO PIONIRSKEGA LISTA PRIPRAVLJA ZA ŠOLARJE STROKOVNE EKSKURZIJE V NARAVO znali, kako se predeluje grozdje, in obiskali tudi kakšno vinsko klet. Gobarska ekskurzija v okolico Ljubljane pa bo zelo poučna, saj bodo pionirji tekmovali v nabiranju gob. Ob koncu pa jih bodo klasificirali in priredili razstavo nabranih gob. S teh ekskurzij bo Pionirski Ust objavljal privlačne reportaže, ki bodo dragoceno živo dopolnilno gradivo šolskemu pouku, saj bodo na poljuden način seznanjale mlade bralce o naravnih lepotah in drugih znamenitostih naše ožje domovine. Uredništvo Pionirskega Usta je letos pripravilo prijetno novost za šolo. Organiziralo bo okrog 15 strokovnih ekskurzij v razne kraje Slovenije. Na teh ekskurzijah se bodo pionirji seznanjali v prvi vrsti z naravo, vodili pa jih bodo priznani strokovnjaki s posameznih področij znanosti. Uredništvo bo te ekskurzije organiziralo brezplačno za razrede posameznih šol, kl bodo izbrani na podlagi tekmovanja za čim večjo število naročnikov. V pripravi je zdaj prva serija teh ekskurzij, ki bodo v oktobru. Obsegala bo štiri izlete; na Ljubljansko barje, v Haloze, dolino Soče In gobarsko ekskurzijo v okolico Ljubljane. Za Ljubljansko barje je že Izbran razred. To je 5.c z osnovne šole Vide Pregarčeve v Mostah v Ljubljani. Solarji bodo v enem dnevu prekri-žarili Barje in spoznali njegovo značilno barsko floro in favno, hidrografsko mrežo, pestro zgodovino od koUščarjev naprej in tudi geološke zanimivosti tega področja. Ekskurzija v Soško dolino bo zlasti zanimiva po botanični plati. Pod naslovom »Najlepša reka v Evropi« bo potekala od izvira Soče in tamkajšnjega gorskega rastlinja do izliva, kjer prevladuje mediteransko rastje. Obenem bodo pionirji marsikaj zvedeli o geografiji in gospodarstvu Soške doline ter o velikih bojih v 1. svetovni vojni. V Halozah bo prijeten obisk trgatve, ob kateri bodo šolarji spo- Obisk mednarodne razstave v Slovenj Gradcu Vodstvo sindikalne podružnice prosvetnih delavcev v Ormožu je organiziralo 15. septembra izlet v Slovenj Gradec. Ob tej priložnosti so si prosvetni delavci pod strokovnim vodstvom ogledali znamenito mednarodno likovno razstavo, po ogledu pa so se odpeljali še' v Logarsko dolino. -ač NOVI MUZIKOLOŠKI PUBLIKACIJI TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, LEPI POT 6 obvešča učence in učitelje, da je izdala z odobritvijo Republiškega sekretariata za kulturo in prosveto SR Slovenije naslednje knjige: — TEHNIČNI POUK ZA 6. RAZRED OSNOVNE SOLE Priročnik za učence __ — TEHNIČNI POUK ZA 7. RAZRED OSNOVNE SOLE Priročnik za učence _ _ — TEHNIČNI POUK ZA 8. RAZRED OSNOVNE SOLE Priročnik za učence •— in delovni zvezek k vsem trem priročnikom za tehnično vzgojo (mapa z zavihki, 1 list pravila tehniškega risanja, 1 list tehniška pisava, 3 listi mreža za tehniško risanje, 1 list načrt »brusilnika«, 10 listov za tehniške risbe). Priročniki so urejeni in izdelani po odobrenem učnem načrtu. s Priročnike dobite v vseh knjigarnah. ž Slovenska matica je kot dvanajsto knjigo svoje zbirke »Razprave in eseji« izdala in založila obsežno študijo dr. Andreja Rijavca »Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma«. V knjigi je prikazano glasbeno delo na naših tleh v sredini in v drugi polovici 16. stoletja, to je v obdobju, ki je za muzikologijo prav tako zanimivo in pomembno kot za vso slovensko kulturno zgodovino. Novo versko gibanje je bistveno vplivalo tudi na naše glasbeno življenje tistega časa. Preoblikovalo in razrahljalo ter deloma tudi prekinilo je glasbeno delo, ki se je že nekaj stoletij s svojimi specifičnimi značilnostmi razvijalo v stilnih okvirih zahodnoevropske glasbene umetnosti. Avtor je glasbeno delo katoliških krogov obravnaval posebej. Največ prostora pa je glede na pomembnost posvetil glasbenim prizadevanjem protestantov. Prikazal je vse činitelje, ki so bili kakor koli pomembni za razvoj glasbenega dela reformatorjev na naših tleh. V naslednji stilni analizi glasbene produkcije in reprodukcije odkriva avtor stilno usmerjenost protestantskega in katoliškega okvira. Iz sklepne.ga poglavja je razvidna tako pozitivna kot tudi negativna vloga reformacije v slovenski glasbi ter so pojasnjeni tudi vzroki in posledice za nastanek takih razmer in rezultatov. Delo je pisano zelo skrbno, opremljeno z obširno dokumentacijo ter pomeni odličen prispevek slovenske muzikologije k boljšemu poznavanju in vrednotenju preteklosti našega naroda. Oddelek za muzikologijo filozofske fakultete v Ljubljani je izdal tretji zvezek »Muzikološke-ga zbornika« (gl. urednik dr. Dra- gotin Cvetko), v katerem je sodelovala s svojimi prispevki vrsta jugoslovanskih, predvsem slovenskih in en tuj avtor. V štirinajstih razpravah z najrazličnejših področij muzikologije se nekateri avtorji spuščajo v razglabljanje splošnih stilnih in estetskih vprašanj, drugi pa obravnavajo le določeno obdobje ali pa se omejujejo na posamezne glasbene spomenike, glasbenike iz jugoslovanske glasbene preteklosti, oziroma samo na določena področja v delovanju posameznih' jugoslovanskih skladateljev. Čeprav so sestavki zelo raznoliki, tako po Vsebini in tehtnosti kot tudi po načinu obdelave snovi, vendarle vsak po svoje prispeva k odkrivanju vedno jasnejše podobe jugoslovanske glasbene preteklosti. Tomaž Šegula Nove knjige Zvonimir Kujundžič: »Zgodovina knjige«. Državna založba Slovenije je v zbirki Kultura in zgodovina letos natisnila slovenski prevod Ku-lundžičeve. »Zgodovine knjige« — ali kot je v originalu naslovljen zajeten prvi zvezek — »Knjiga o knjiži«, kjer podaja z obsežno dokumentar-nost j o zgodovino pisav. V originalu ' pripravlja Zvonimir Kulundžič še dvoje knjig — Zgodovina in tehnologija knjige in Estetika knjige, slovenski prevod pa je celovito delo, kot ga je avtor pripravil Iz obsežnega gradiva tako da je »Zgodovina knjige« z zaključno enciklopedično vsebino, gotovoda v krajši obliki, poprej natisnjena na slovenskem knjižnem trgu kot pa na hrvaškem. Gre za izjemno knjigo, ki po svoji vsebini in problematiki odpita tisti svet človeškega duha, ki je z izumom pisav omogočil ogromen premik v medsebojnem občevanju, sporočanju in omogočil posredno ali neposredno nesluten razvoj civilizacije, kulture, znanosti in umetnosti. Spričo vsakdanjega samoumevnega branja in pisanja se nam misel malokdaj pomudi v dobi, ko si je človeški um s pionirsko težo in težavnostjo zaznamoval simbole, ki so prerasli v znamenje pisave, v čas prvotiskov in gibljivega tiska. Zvonimir Kulundžič nam s pedantno jasnostjo in velikim znanjem odkriva ta svet pisave, tiska in knjige, ki je nepogrešljiva sestavina poznavanja knjižne kulture vsega sveta. Po uvodnih besedah se je avtor najprej pomudil pri embrionalnih oblikah pisave, ki sega tudi osem tisoč let v preteklost. Navajajoč različne pisave od kipu jev (z vozli, Južna Amerika), do piktografije (s pomočjo podob) in ideografije (poenostavljene risbe) in drugih, avtor predoči različne možnosti in razvojne poti pisav do latinice. Nič manj pomembno ni poglavje o pisalnih pripomočkih, od kamnitih in voščenih ploščic do papirusa, pergamenta ipd. ter stilusa, ptičjih peres in svinčnika. Zanimivo poglavje o filozofiji pisave je pogosto povezano z legendami, kot jih je pač obliko-y,al čas. Govoreč o prvih pisarjih in rokopisih, se je avtor posebej pomudil tudi pri, začetkih slovenske knjige. Poudariti je treba, da je Kulundžič za »Zgodovino knjige« dopolnil svoje gradivo s poglavji, ki zadevajo slovensko knjižno kulturo, prav tako pa navaja mnoga nova spoznanja s področja hrvaškega in srbskega knjižnega delovanja. Zaporedje slovenskih rokopisov ustvarja nepotrebno zmedo, saj je npr. Čedadski rokopis po nepotrebnem postavljen tudi časovno pred Brižin-ske spomenike! Tiskane knjige pomenijo revolucionarno pridobitev, zlasti po izumu premičnega tiska Ne glede na to, ali gre primat za premični tisk Gu-tenbergu ali Holandcu Laurensu J. Costerju ali celo kateremu drugemu, pa je od 1445 ali celo 1430 dalje začela naglo cveteti tiskarska obrt z neustavljivo prodornostjo. Kot novost novejših raziskav pa postreže avtor z odkritiem-, da ne gre več primat cetinjski tiskarni kot prvi na slovanskem jugu (1493. 1.), ampak glagolski tiskarni v Kosinju v Liki, kjer je že 1482 obstajala tiskarna. Pri navajanju letnice prve slovenske knjige bi se avtor lahko povsem oprl na Ruplova odkritja in letnico 1550, najsi knjiga nosi letnico 1551. Govoreč o težkih razmerah na Slovenskem, je nekoliko prepotentna misel, da »dajejo Slovenci v tem času vtis. ko da so se sprijaznili z nemškim kulturtrSgerstvom« (že izraz sam je neprikladen za to dobo in daje drugačno barvitost in pomenski odtenek, op p.) Zgolj v ob-mdčju hipoteze ostaja misel, da bi Trubar na Reki »moral imeti v rokah kosinjski Misal (iz leta 1483)«,-kaj verjetno pa je, da se je seznanil z glagolskimi teksti. Kulundžič navaja tezo, da ie pobude za tiskanje knjig dobil Trubar pri hrvaških glagoliaših na Reki, ne pa v Nemčiji. Tu gre za preostro ločevanje pobude in možnosti. Trubar je bil na Reki komajda neizšolan učenček, brez sredstev in možnosti, po izgnanstvu na Nemško pa je bil Trubar odrasel in izkušen mož, z nekaj prihranki, na Nemškem je lahko prizadevno poiskal tiskarja. Kljub vsemu pa gre avtorju priznanje, da se je precej nadrobno in temeljito spoznal s poglavitnimi viri, ki so mu omogočili podati podobo slovenskih rokopisnih začetkov in prvotiskov. »Zgodovina' knjige« 1 Zvonimira Kulundžiča nam v zgoščeni podobi ob številnih, premišljeno izbranih reprodukcijah daje pomembno spoznanje o pismeni in knjižni kulturi* pri tem pa se avtor odlikuje po temeljitem poznavanju tvarine, po raziskovalnih prizadevanjih, ki prinašajo marsikaj novega. Predavatelji književnosti bodo v »Zgodovini knjige« našli marsikaj šolsko uporabnega. Knjigo je prevedel v slovenščino Franček Šafar, opremila pa -jo je Nadja Furlan. Igor Gedrih PERMANENTNO izobraževanje - nujnost našega časa Zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj razpisuje prosto delovno mesto PSIHOLOGA Pogoj: diplomiran psiholog z nekaj let-prakse na področju vzgoje in izobraževanja. Rok za prijave je 15. oktober 1967; nastop službe s 1.. novembrom 1967. Stanovanja ni. Prijave pošljite na naslov: Zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj, Stritarjeva 6. sredstva In metode se razvijajo, spre- stopu, na katerem ie "bil v treh para- centrov “v d”elovnih“oWanizaeijah'’pa o snovnih “šoTa-h,- Da'tudl“aktTv‘za"te(eš- mlnja se tudi mlad ilovek, zato je ne- lelkah Izveden model z elementi pro- analizo Izobraževanja v podjetjih-3n no vzgojo se je ukvarjal s podobno inogoče in nedopustno delati vedno po gramiranega pouka, poslušali pa so naloge analitskega dela. Sestanke ,in problematiko kot osnovnošolski akti- I istem'kopitu in samo ob duhovni hra- tudi predavanje o nalogah objektiv- seminarje so imeli tudi člani aktiva vi. 1 ni, ki jo je dala šola. Permanentno nega tipa ter referat o idejnih proble- za slovenski jezik, predavatelji druž- Upravniki in vzgojitelji domov so izobraževanje je nujnost našega časa. mih pouka najnovejše zgodovine. Se- beno-ekonomske vzgoje in aktiva ga obravnavali osnutek zakona o šolah Velika večina prosvetnih delavcev se Stanke, učne nastope in predavanja kovinarsko in lesno predelovalno stro- druge stopnje, pomoč pri učenju ter zaveda te zakonitosti, ter jo sprejema so imeli še: aktiv za likovno vzgojo, ko. domsko in šolsko dokumentacijo, kot svojo življenjsko in delovno mo- dva aktiva ža glasbeno vzgojo, aktiv strokovno spopolnjevanje preštet- Za vsemi temi srečanji nastopi ilno normo. Važen družbeni okvir ža tehnični pouk in aktiva Za telesno nih delavcev, ki poučujejo na gimna- referati in oredavartii na stoli »ano-’ icupinskega ter križanja individuai; vzgojo. _ . _ zijah in srednjih strokovnih šolah, je nimnar ranica požrtvovalnih Orga- n!g5 *intB' in drugi'. Zavod za presvet- njegovo dolgoletno delo na celjski nosti, vrednosti in delavnosti imamo Strokovna srečanja prosvetnih delavcev na območju ZPPSjVfiiribor M»lo- Je bolj zamotanih dejavnosti Aktiv-za tuje jezike je imel poleg V skupini prosvetnih delavcev, Jri in financiranju vzgoje in izobraževa- fcot je.oblikovanje novih ljudi, saj pri sestankov in učnih nastopov predava- poučujejo"v poklicnih šolah in izobrt- nja, osnutek zakona o srednjih šolah, tem ne gre le za »mehanično« posre- nje o sodobnih metodičnih prijemih ževalnih centrih, je delalo sedem akti- analize in posvetovanja o učno vzgoj-Aovanje konkretnih ter posplošenih pri pouku tujega Jezika, aktiv za bio- vov — 13 sestankov z 20 predavanji pa nem delu idr. Predavanja so imeli še tlvljenjskih in delovnih izkušenj, am- logijo predavanja o programiranem se je udeležilo 245 učiteljev. 'Aktiv profesorji biologije in kemije, sestan-pak tudi za žive človeške odnose in pouku, nalogah objektivnega tipa, ravnateljev je obravnaval med tiru- ke in seminarje pa je imel tudi aktiv FRANJO KRUŠIČ t aktivov, z raznimi predavanji, referati, učnimi nastopi, razpravami itd. Ptuj, K preteki no pedagoško službo^Maribor se vsem, gimnaziji, se slednjič zahvalili iskre- prisrčno radi, šele ob poslednjem slo-Id so pri tem delu kakorkoli poma- nemu tovarišu in požrtvovalnemu pe- vesu pa pošastno spoznamo, kaj smo i gall, iskreno zahvaljuje. j--.—.. — -------*‘"’4—— 'l“,~ 1—"—' ir-..«*- ■ apopolnjeVanja in shajanja8‘prosvetnln o*“»« delavcev, ki ga je usmerjal naš zavod; ^^nj- pripravnikom -z 33 nastopi. temeljnih' Izobraževalnih delavcev, ki ga je usmerjal naš zavod; je-tvorila' nekaj manj kdt ato raznih aktivov po šolskih stopnjah, razredih, predmetih in občinah. ^Strokovno spopolnjevanje osebja tzgojno-varstvenih ustanov se je odvijalo ■ v : šestih aktivih (upravnice, vzgojiteljice starejših, mlajših in naj-inlajših skupin -ter vzgojiteljice šolar-akih skupin). Aktiv upravnic je med drugim obravnaval upravno-organiza-eijska in finančna vprašanja, vsebino in metode; dejg pedagoškega vodstva in nadzora ter organizacijo male šole, bilo osnutek zakonar o-skupnostih ');.s ' Učni uspehi osnovnih šol na območju občine Maribor ALOJZ NOVAK, pedagoški svetovalec za strokovno izpopolnjevanje •' ’ - i ' ' ' . . 'J- . . • ' '< :... . '. . . , •h r/*> - ■ ■Y'\ : ' 'li ^ r:■-V - ■ j. ■] r.t,' območju občine Maribor Je če bi tudi učenci bili za te predmete učni uspehi slabši, kljub temu da dagogu za njegovo življenjsko delo. Pogled na življenjsko pot pokojne, ga Franja kaže, da je veliko pretrpel, a vendar je ohranil vseskozi živahnega duha in vedri optimizem. Rojen je bil 29. marca 1908 v skromni družini trgovskega nameščenca v Vranskem. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Ptuju. Po končani maturi se Je vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je februarja 1936 diplomiral iz romanske filologije kot glavnega predmeta ter iz južnoslovanske književnosti in latinskega jezika kot stranskih predmetov, Zgodaj je občutil težke socialne razmere. Tudi po diplomi je celo leto trpel pomanjkanje, šaj je ostal brezposeln In se kot domači učitelj pre- Izgubfli.’ S smrtjo prof. Krušiča smo i v resnici izgubili dobrega delovne, ga tovariša in mladini predanega pedagoga. I. Grobelnik ^ . , 4 . ... ,,, . . koncu šolskega leta 1966)67 bolj zavzeti, bolj skrbni in bi dnevno se izboljšuje kadrovski sestav. Treba £vllal‘ z inštrukcilam Zato je vesel otroke faČ* skuppo, fJ...os.npvnili. šol,. ip . sie|r: opravljali vse. dolžnosti. U jih nalaga pa je opozoriti, da je prav za ta učni namesUtSt na' relmi3 gtaina- Jičnih »tarostnih stopenj^so-se^Dgmb- centralnih, 19 podružmčnih m JC Ae-^ačnr-pfijgrittr.. .. ' ^ ' ‘'' kader-i^od za- presvetem,-pedagošlio Mer je^rea,- £a*rt(£r vezanih.-;. . -S.. K vprajtapju .negativnih ocen, pa službo v Mariboru zadnje leto v ve- tri leta. Na Ustno prošnjo je bil načrtov.-DedaKoške ih psihološke zna* «n *nt*. fetMlftif* uki rttiSri poskrbel za poglobitev nji- uk. pred. vojno .premeščen, na II. real, --jNovega? . no gimnazijo v Maribor. V začetku ačredovalo splošni vtis -o ličnem uspeh ti pa okupacije se je umaknil v Celje. Oku- ' w' bi bU^popoln če,se ne bi ustavili pacijski urad dela ga je najprej za- r-. šSfHIHlSi Strokovno Spopolnjevanje učiteljev Normalno delo na šolah ovirajo šte- nekoliko znižal. Od 22;757 vpisanih 2886 učencev. V osmih šolskih letih zdka na gimnazijo v Knlttefeldu. Vse- osnovnih šol se je organizacijsko in vilni porodniški in bolniški dopusti, učencev Je z negativnimi ocenami pa je obvezno osemletno šolanje kon- skozi pa je bil zaveden Slovenec in vsebinsko odvijalo na sestankih raz: aaj je razmerje me< mošliimi ih žen- napredovalo vv>»ji razi:«« rs,2 odst; čalo v *, razredu na pbmpdiu občine podpiral dsvobodilno fronto. Po bsvo. rednih in predmfetjdh .akHvoV. ter sre- skaroi 190.iT29,aU 1:4,8, NadaljAje mbt- ali IMS uČenceO1, Vsil ti' učenci pa, ki Maribor 1889 ali 6M'-odstotkov učen- boditvi se je vrati v Celje in se z čarnih uatgljev pribravhikdv:^ vsaki nje ,so sb^le: pogosti, .pač i&rebfi! šd: nabreabvali'P6"39. ČleS\r%GS cev. v 7. razredu. 595.aU 2» bdsfdtkpv vso vnemo posvetu vzgoji mlade sto- obani je, po pet obanstob^iiCTednni zdravniški p.i načrtov, tpedagoške in psihološke čilhošti svojega deli, aktiv t ijie, Id skrbe za osnovnošolce dnevnim bivanju, pa je na treh sestankih obravnaval učni načrt za UPRAVE ŠOL! Alf veste, da so razpisi prostih delovnih mest v PD znatno cenejši kdt v drugih časopisih?! nastopov, /feme, ki so jih obravnavali . jia*sestankih, isa so- bife; prograrnirani e «dye > rvrsji-r Sfe^s^ddrt^MH^Soim^mh semT imamo, tako da za ostale hi prostora; 36,8 ODStOTKOV UČENČEV isriSISS ,m;h1 n, Na vsej razredni stopnji so letos niso z uspehom končan 8. razreda Urjenju zrelosti šolskih nortncev- Vsi ra^merie mSd kmTam^v^L"^6^^7 prosvetni delavci nekdanje občine ^Li!2LuVečlna-te^ ueencey Maribor-Tabor so se v začetku minulega šolskega, leta udeleiill.poldnev, «„h.Brtmnlu3Sols?v«ldeln°Stl P°Uka ^ kvalificiranih učiteljev,. ... ... financiranju šolstva, =_ da sd učnovzgdjni rezultati zaskrblju- Na Predmetni stopnji osnovne špi« - LETOŠNJI USPEHt-SLABSl OD Jda; Ce smd šf>ozniU, da so pogoji, le bilo orgairiziranih 48 sestankov LANSKIH ' v katerih učenci žive, tudi odločuje« f.M?^niMshn?ft«v»tnth1Cde1avp?v'ličnih ' Učnovzgojni uspehi, ki so jih os- za njihov učnovzgojni napredek, po- novne šole‘ prikazale ob koncu letoš- tem je nujno, da te pogoje člmprej « Predavanj refera njega; j0iskega leta še vedno ne od- izboljšamo. Eno pa je že danes jas-tov in analiz pa 55. govarjajo dejanskemu stanju. no: nujno Je organizirati več varstve- Aktivl za slovenski jezik so imeli v primerjavi s šolskim letom nih oddelkov, zlasti pa celodnevno osem sestankov-s šestimi učnimi-na- 1955.56 se, letošnji-uspehi le nekoliko bivanje v šoM. Stopi ter- devetimi - anSHzarti, tmedava- rizukujejo. Ldni je ^od Skupnega Ste- Prvi štirje • razredi so v šolskem rtm-a«..™* aa»r«,m«. ---- ..... . IWA/«« Pok«»U ji povprečni uspeh od i; do TV :v Razstava del Rudija Simčiča ' V - okviru prireditev- dolenj*-skega kulturnega festivala je , bila od 14. do 27. septembra v La- pošten, iz ljubezni' mutovetti iikovnei* salonu v Kodo- obvem&i Jolanje ,49. ali l.S. o<}stotkov cev. Njegovo^rišCToh^St ob- učencev, To nam;Pbye, -fls: 3e birie- je naša mladina dobro poznala ih mii va dtel-»ilkarja lil RudlJ* tivhe dče- tošnii osip kar 1691 ali 36,fr odstotkov ni zamerila tudi ostrejše besede. Simčiča. Rudi Simčič je letos raz- uče^^Ta^^^e^^k-j«ertc^ Priljubljenost med tovariši si ie stavljal poleg slik v oljni tehniki, r.^^^i^e vkliu&U^^razne^teeTfc Pridobil s svojo, požrtvovalnostjo, ved.. Tionotipij in grafičnih risb tudi ral. POSPff* tečaje, rim humorjem, odkritim odribsom if> Djastike v lesu večerne šole in. podobno, neutrudno delavnostjo. Kadar smo Iz- "rTi polnjevali statut in pravilnike, smo Pokroviteljstvo razstave je vselej gradili na njegovem dobrem prevzelo trgovsko podjetje Mer-poznavanju zakonskih predpisov. Pri --tor iz T iuhlian« vsaki šolski ekskurziji in sindikalnem -alor lz rijuoijane. _ Izletu je bila odločilna njegova pobu- S, S. večeene šole -,in p^no.^^ Razpisna komisija Osnovne šole Dutovlje (občina Sežana) razpisuje prosto delovno mesto učitelja za slovenščino in sRBOHRVAšci- £T<«6;3ft junija 1968) Zagotovljena je samska soba. Rok prijave do 15. 10. 1967. .•*» ;i .4. -a.: Špoštova ni1 Veletrgovina BIOLOGI, DIPLOMANTI VTS! - ' - Biologi,. diplomanti VTSi Se mercator . osmošolcev Z nalogami Objektivnega njem. jS^ga^ žahteVa'učni ,hačrf.'Skr- v IV, razred. Kljub temu :pa' je v V. tipa, rezultati znanja iz matematike bi nas namreč,končni zbir hegaUvftih razredu tečni us?eh'75,8 odstotni in^ je prt aprejemnih izpitih za šole druge ža Ls -odstotkov štabši’ od uspeh«'> stopnje, intehtlflkartja in delovni letošnjem .šolskem le^u na j^ddročju IV. razredih,' Id znaša 8SA odstotke. . ... fot ... ‘....v.: S*«' J3?1 »6f*r.rO-rs 9:f<±x i Vresner Anka, Ljubljana, ,'fc£i " [ Tesarska 6 - »j . , . * " 5 n • >: r VV v' ^ jyj* -;vv j. T-: .o v .- pu - jo . .c*: •' ■ *i, V ^«V4P.CVC1,V‘ _/ .(rji f>. v.i’ AT-utT''. ;' c • H ; i ' a r i import export Ljubljana, Aškerčeva 3 ;''Vt5 r zvezki pri pouku fizike itd. ieiiiff—^eeeeee«Beee»—i : IŠČEM ZAPOSLITEV VAM JE NA VOLJO S SVOJIMI PRODAJALNAMI SIROM" ; PO SLOVENIJI Z VSEM, KAR POTREBUJETE ZA SOLE, UMvar-j?. :. ' dijaškega doma Ptuj V ■ : Ms, . V . - š.“- razpisuje T*. delavno piesto : j . *; vzgojitelja (moški) V za delo z vajenci za določen- čas rt- do konca .junija 1968. Stanovanja ni, oskrba v domu. S!S4SPaas»!f««? ^^ ui....., ■30C-5'; '. ■ f l a ? '.. i v. •: .. ■ ■ • . - „ - -: /--.»i' s ■■■.*.% , v • pr,* .-s-v* ; r':V-v:-s:-.iS' Av L> o • . ? {:v'-'v .ŠOLSKE KUHINJE, IZLETE IN ZA ŠPORT. • oo > ‘t. • • r • m- . ■ 'o;i' .T«- it-O" -v. s." V•: ;'/, :-i ol- ■'~A$ C-: ■ v i' v: ■ 4 : r .s ■Iž.: ?.\ ^ ;u: '.:Cv PODLISTEK CIGANOVEGA KONJA or-::.: • a- j . i, ; ^ ^ attam sva ultuuih hvjt Dekameron 1967 3E3S:- Svet iole »Franja Vrunča« Slivnica pri Celju razpisuje L. j. prosto delovno mesto — Učitelja za razredni pouk je besedo šole so odlok z navdušenjem spre- nje lahko skoraj v celoti uresni* Spoštovani jele, z njim- pa So se strinjale tudi čili. Dobrp voljo smo odnesli V mladenke pa najbrž izobraževalne skupnosti. Vsjvn razrede, vedo,, da če se pogovarjamo o se- slavistom so za dosedanjo potr- Mladenič Pamfilio pove v od- Klepet nespametnih ljudi T lu .ponesle-na «jo temelj ne,i«o- Sf08* določiliprirnerne ^ moru med četrto in peto uro, da vlsoMh duise ne dotakne... bra^valnerirtipnosti. Na dnevnem £ ^ ^T';' t - . se mu je sanjalo o pravočasno na- -.j' m hji- .tanovania orošVit- ?°’ , . k*m 50 njeni osebni pre- Ko je končala s pnpovedova- Usnjenih učbenikih. ' ■ . nih delavcev Prisotni smo našteli Odgovorila mi je, da do- njem, ste se takoj oglasila mate- Moje sanje nimajo veliko Četrt ure pred pričetkom-po- . , kritičnih stanovanjskih wya poprečno 1Ž0.000 starih di- matik in tujejezičnik in kmalu skupnega z vašimi, je začel Paffl- Uka smo se zbrali v-zbornici. Zu- neto] Mio jetičnih sten anjston narjW. mesečno. Začudila sem se, bi prišlo do contra, a vmes je po- filio. Sanjalo se mi je, da so bili naj je zoprno rosila in na strop ^točU^svete^KM končal?s k«-^ed njenimF in- mojimi pre- segel šolski zvonec. neko leto vsi učbeniki pravočasno nad nami je neusmiljeno kaplja- vaani ciam sveia a i, s jgmja, skoraj ni bilo razlike, ona „ . . , _ natisnjeni In to niso bili učbe- lo. Vsi smo se sprva živčno preše- sfotonjem. je povze^ besedo pred- je začudila mojemu začu- odmoru, medA ***> in ^ mk kot jih imamo danes Vri dali. *■' stola na stol; morilo-nas zednjk. Povedal nam, je,; !e . trto uro pripoveduje ravnatelj "'li-K0'3,"! V ffk^irSAV^f$loS SSTnSpKlr sem ^ ker sft . KMderfiT, kato ^ veliki trpežno va nekaka detomeronovsto gostobe- čudila mojemu začudenju, dvig- 0 v“rni šolski konferenci. ilu^Se^StoprSinik sednost, s katero smo popolnoma Jfi^denanVda t»aojsie nila roke in dejaia: Hvala bogu, Moje sanje so mi naslikale, je umetnikov na drugem listu * ;pre^rilt žlpvejčp -udMtoje nad Kti^l^denaria da S zakon o finah- začel Pripovedovanje mla- vsakem učbeniku ^ je pisalo> da PROSVETNI DELAVEI Ust Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevne med šolskim letom — Ureja nršdniikl odbor. Odgovorni urednik Drage Ham. Naaiev uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, tel. 413-722, int. 3(2. Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva 1, tel. 22-284. Poštni predal 455/VII. Letna naročnina 10 N-din (1600 S-dbt), za šole in druge ustanove 2« N-din (26oes-din). Štev. tek. računa: 591-8-26-1, Tlak: CZP Ljudska pravica. . . - ‘ ouL/vcuciuruidid. zvevucj- snovi, srno si pripovedovali sanje ” 'nflidenke^ir1^ Iz me J* Prebudil mož in Ingolič v svoji večerniški povesti “^Mojasanje ^se^najtofnadi' zadnje noči. Vsak odmor je bil ndndemdt -in- mla^«»ke)-,.je JJljS ^ & govorim traparije,..- o neodgovornem »česanju« med lievaleJ -a sem se zbudil ker mi ~ r~ gpS« a—— dveh mladenk... _ 3 ... __. _ V odmoru med drugo In tretjo A pripovedovati moram o sa- govim besedam, sredi smeha p* V času pred poukom prlpove* Zbudil sem se in mojega vese- uro pripoveduje mladenka Pia- njah. Torej; Pred konferenco se nas je opozoril zvonec, da je pri' duje mladenič FrančeskO, kako.se U* 3« bilo konec. meta, da so ji v sanjah skrajšali ni nihče opravičil, češ da ima do- šel naš čas. mu je sanjalo, da je dobil stano- ^Zazvonilo je in kisu smo O^iU učno obveznost, ker uči sloven- ma žehto ali kaj podobnega. Vsi Po končanem pouku je skušal vanje. med učence. ščino.- S svojim pripovedovanjem ste me pozorno poslušali, da sem mladenič Dioneo pripovedovati, Frančesko se je nasmehnil in V odmoru med prvo In djrtfgo povzroči pro et contra glasove. brez naprezanja povedal, kar sem kako se mu je sanjalo da so s® začel takole; uro seznani-prisotne mladenkp-Fi- Vsem prisotnim mladeničem in vam nameraval povedati. Disku- prosvetni delavci med odmori P0' Mladenke in mladeniči, zelo lomena, da se ji je sanjalo o‘ne- mladenkam se moram takoj opra- tirali ste z izbranimi besedami in govarjali le o šolskem delu a nih' sem vesel, ker vam lahko prvi kakšni uravnilovki. vičiti, ker so bile moje sanje ne- niste kričali drug na drugega, kot če ga ni več poslušal. Vsem *® pripovedujem svoje sanje. Mladenka Filomena je?začela mamo sebične, je začela. to počenjajo učenci na sestankih je mudilo domov. Potrt je obse* S svojo ljubo ženo sem se zve- takole: Sanjalo se mi je namreč, da so razredne skupnosti. Konferenca del in poslušal, kako je še vedh® čer zbasal v edino'posteljo v na- Sanje mladeniča Frančeska so vsi zavodi za pedagoško službo iz- zato ni trajala tri ure, ampak le udarjalo ob strop Nato je poisk«1 jini garsonjeri mikroskopskih di- napravile name močan vtis in bo- dali odlok, da morajo imeti vsi eno in pol. Največ časa Smo raz- v omari zadnjo izdajo Sanjskih meiizij. Tesnoba naju je nekaj ča- jim se, da bodo moje- v primeri slavisti le 18-urno učno obvez- pravljali o pedagoških problemih, bukev in iskal kaj slišane sanj® sa vznemirjala, nato sva se umi- z njegovimi, ničeve in nepomemb- nost,-da bi jim tako ostalo štiri o denarju skoraj ni bilo bese- pomenijo, rila in zaspala. Sanje so me kma- ne. Sanjalo se mi je, da sem sre- ure za popravljanje domačih in de... David Rima*