101. številka.
Ljubljana, v soboto 3. maja 1902,
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, lzimai nedelje in praznike, ter velja po posti prejemat* *a •vsiio-ogrsKe de2ele?aa vae leto 25fK, za pol leta 13 K, za Četrt teta 6 K 60 h, »a teden meaeo 2 K 30 h. Za?LJubljano
brez poBiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol teta 11 K, za Četrt teta 6 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve?, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plaCaje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta ?3 Be dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu'aaj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod'* telefon št. 34.
.Narodna tiskarna" telefon št. 85.
V obrambo kmeta.
Fiskus je vedno in povsod trd in brezobziren. To se vidi zlasti pri i z t i r-javanju potresnega posojila. V tem oziru se postopa naravnost kruto, a vse prošnje in pritožbe se brezuspešne.
Takisto kakor pri iztirjevanju potresnega posojila, se postopa z našim kmetom tudi pri iztirjevanju kazen-sko-pravdnih troškov. Praksa, ki se je v tem pogledu udomačila na Kranjskem, je neusmiljena, je za kmeta strašna šiba in je povrh še direktno v nasprotju z veljavnim zakonom.
§ 391. kazenskega pravdnega reda ima vseskoz človekoljubno tendenco, za katero pa se formalistični birokratizem čisto nič ne meni.
Omenjeni paragraf kazenskega pravdnega reda določa: »Troški kazenskega postopka naj se od obsojenca samo toliko iztirjujejo, da mu to po sprevidu sodišča ne bode kratilo zaslužka niti branilo, izpolniti svojih dolžnosti, ki jih ima glede na povračilo škode, izvirajoče iz kaznjivega dejanja ali n a preživljanje   svojih ljudi.«
Zakon ima torej pred očmi varstvo posameznika in določa, da se obsojenca z iztirjanjem kazenskih stroškov ne sme ruinirati. V praksi pa se je na to za-konovo tendenco popolnoma pozabilo. Na Kranjskem se iztirjavajo ti stroški brez ozira na posledice, ki jih mora plačilo teh troškov imeti za do-tičnika; iztirjavajo se ti stroški, tudi če je očividno, da se s tem dotičnika ruinira.
Taka praksa je samo pri nas na Kranjskem navadna, v dragih kronovinah pa ne. Pri nas se iztirjavajo troški brez ozira na to, če jih dotičnik more plačati. Cestokrat se zgodi, da morajo ljudje, ki so bili kot fantje kaznovani, čez dolga leta plačati kazenske stroške in na stotine je slučajev, da so ljudje prav vsled tega bili gospodarsko uničeni.
Naj navedemo konkreten slučaj. V Gorenji vasi v Poljanski dolini je mož, ki je bil kot fant pred osmimi ali desetimi ^eti kaznovan. Ker takrat ni imel nič pre-
moženja, se je izreklo, da so stroški ne-iztirljivi. Gorenjavas je lani pogorela. Dotični mož si je zdaj v tej po požaru tako hudo prizadeti vasi postavil kočo. Storil je to z velikimi težavami, zadolžen je čez glavo, a komaj je fiskus izvedel, da si je mož postavil bajtico, že ga je zgrabil za kazenske stroške. Ni se preiskalo, če je mož v stanu plačati, če mu to ne bode kratilo zaslužka ali branilo preživljati svoje ljudi, vložena prošnja ni nič pomagala, in fiskus bi bil moža spravil na boben, če bi se ga ne bili v tej stiski usmilili dobri ljudje in mu pomagali plačati stroške kazenskega postopka.
Ali ta slučaj ne kriči do neba? In tacih slučajev bi se dalo še nebroj navesti in vsi bi pričali, da se je na Kranjskem zatrla človekoljubna tendenca zakona in se s kruto brezobzirnostjo zastopa fiskalizem.
Najmanj, kar se more zahtevati, je pač to, da v slučajih, ko se hoče čez leta iztirjati stroške kazenskega postopanja, se mora vselej novic preiskati, jeli dotičnik v smislu zakona tudi vstanu plačati te stroške, dočim se sedaj tirjajo stroški ne glede na te okolnosti od vsa-cega. In v formalizmu tičoči birokratizem se potem še ponaša, da se na Kranjskem iztirja večji odstotek kazen-skopravdnih stroškov, kakor v katerikoli drugi kronovini.
Naravno je, da je pri tem kmet najbolj prizadet, in da kmeta tako iztirja-vanje huje zadene, kakor pripadnike drugih stanov, je tudi naravno.
Ker pride ravno sedaj v poslanski zbornici na razpravo proračun jusUčnega ministrstva, opozarjamo na te razmere naše državne poslance. Posebno pokladamo to zadevo na srce klerikalnim poslancem, ker se gre tu za njihove volilce.
V KJllbtJanf, 3 maja. Državni zbor.
Včerajšnja seja je trajala do 8. zvečer. Predsedstvo se je z velikimi strankami dogovorilo, da se proračunska debata pospeši tako, da se bo mogla do konca maja končati.  Za debate se ne zanima nihče
več, in zbornica je navadno prazna. Ko se je glasovalo o točki »pospeševanje obrti«, je predsednik neprestano zvonil, da bi priklical poslance, sluge pa so jih lovili povsod. Potem se je to poglavje sprejelo, takisto pošte in brzojavi ter poštne hranilnice. S tem je etat trgovinskega ministra dognan. Zbornica se je lotila etata železniškega ministra. Posl- Do-bernig je med debato priporočal, naj bi vlada poskrbela za večjo izobrazbo obrt nikov. Ako se vpelje davek na vozne listke, naznanja govornik resolucijo, po kateri se porabi iz prebitkov tega davka 200.000 K v podporo obstoječih bolniških blagajn in v osnovo novih takih blagajn. S tem se izpolni vsaj del zahteve po splošnem zavarovanju za starost in nezgodo. Govornik zagovarja tudi razširjenje obrtnega poduka s potovalnimi učitelji, vpeljavo poduka v knjigovodstvu ter iz-obrazovanje obrtnikov v elementarnih vedah trgovstva i. t. d. Obrtni referat pa se izroča čisto mladim, neizkušenim, navadno aristokratskim uradnikom, ki nimajo niti pojma o praktičnem življenju. Z uveden-jem obrtnih nadzornikov se je položaj nekoliko izboljšal. O padanju male obrti ni možno govoriti, dasi to trdijo socialni demokratje. Posl. W o h 1 m e y e r priporoča ustanavljanje obrtnih zadrug. Posl. P 1 a-ček m posl. Starzvnski sta navajala razne nedostatke pri poštah in poštni službi. Trgovinski minister baron C ali je povedal, da vlada uvažuje predlog, naj bi se dolžnost kavcije odpravila. Plače poštnih ekspeditorjev se regulirajo še tekom tega leta. Plač poštnim in brzojavnim manipulantinjam pa ni možno zvišati, dokler se ne vstreže poštnim ekspeditorjem. Posl. Choc je slikal žalostni položaj poštnih uslužbencev in trdil, da se nastavljajo pri pošti in brzojavu nemški prosilci, slovanski pa se odrivajo ter da se rabi v uradih skoraj izključno nemščina. Tudi poslanec Pro -chazka je govoril o slabi plači in težki službi poštnih uslužbencev. Nato se je točka pošta in brzojav sprejela. V debati glede etata železniškega ministrstva se je oglasil tudi slovenski posl. Pfeifer, ki je predlagal resolucijo, s katero se vlada
poživlja, naj se dolenjska železnica nada ljuje v Belo Krajino (Metlika-Črnomelj) do deželne meje. Belo Krajino država zanemarja, a z železnico bi ji bilo zelo pomagano. Govornik pričakuje, da se kmalu združi tudi Dalmacija z železniško zvezo do srede države. Nej bi se torej poskrbelo za zvezo Dalmacije z Dunajem. Posl. Klofač in tovariši so interpelirali ministra Rezka, naj zabrani nadaljnje vtiho-tapljanje nemščine v vse češke urade. Ministri Koerber, Bohm-Bawerk, Wittek in Speens Boden postopajo samovoljno in protizakonito. Naj torej Rezek kot češki sin stori vendar končno svojo dolžnost! — Ker začno prihodnji teden zborovati delegacije, ima državni zbor teden dni odmora ter bo prihodnja seja šele v p o-nedeljek, dne 12. t. m.
Iz Macedonije in Albanije.
Iz Macedonije in Albanije prihajajo zopet zanimive vesti, ki pa še niso potrjene. V Neapolju izhajajoči list »Nazione Albanesa« je prinesel pismo iz Albanije, ki trdi, da se je sešel črnogorski knez spočetka aprila z vplivnimi voditelji Albancev iz okrajev Ipek in Djakovar ter iz drugih obmejnih krajev ter jim dal 7000 frankov na razpolago. Iz Bukarešta poročajo, da je osrednji odbor rumunskih Albancev poslal prošnjo Avstro-Ogrski, Italiji, Franciji in Rusiji, naj se razmere v Albaniji reorganizujejo ter naj italijanske čete albanske vilajete okupirajo. Iz Belega-grada poročajo, da imajo Macedonci v Ve-letu veliko skladišče orožja. Grška vlada podpira Turško s tem, da je vsakoršen uvoz orožja v Macedonijo prepovedala. Nemški listi sodijo, da nastane v Mace-doniji mir, ker je ruska vlada ukazala bolgarskemu kabinetu, da se mora vsaka podpora Macedoncev iz Bolgarije onemogočiti, da se morajo hujskači poloviti in zapreti ter puške Bolgarom ob meji zapleniti. Rusija, ki ima velike načrte v Aziji ter se pripravlja na okupacijo krajev ob kitajski meji, nima časa baviti se z nevarnim balkanskim vprašanjem. Albanski agitatorski odbor podpirajo Albanci v Italiji. Vendir se baje ni bati več nevarnejših dogodkov.
LISTEK.
Gospa Resnica pred „krvavo rihto".
Klerikalci so ujeli gospo Resnico. Maščevalna druhal je kar norela nad tolikim plenom. Nekaj dni so jo kazali v »Slovenčevem« uredništvu za visoko vstopnino, in po vrsti so prihajali si strme ogledat to neznano prikazen. Peti dan pa »o jo peljali ven na šentvidsko polje, da jo sodijo po lepi srednjeveški navadi.
Sestavila se je »krvava rihta« iz najbolj slovečih doktorjev sv. pisma. Predsedoval pa je dekan z Gorenjske. Prečita se obtožnica."
Gospa Resnica je obdolžena vaga-bundaže, policijsko prepovedanega vračanja, punta zoper naš vladni zistam, ova-duštva pri liberalcih itd. Že njeno ime samo razburja duhove v naših vrstah, odpira poslušnim podložnikom oči, spravlja na dan naše intimnejše farovške grehe, provzroča našim voditeljem trajni glavobol, slabo probavljanje, krade spanje ter
grozi sploh razdejati našo tako lepo zasnovano gospodarsko organizacijo. Voha po naših bilancah in cerkvenih bratovščinah. Zato se naj obesi ali pa vsaj iz-žene iz dežele!
Pozove se priča dr. Žlindra, ki začne: »Sicer gledam tej zapeljivki danes šele prvič v obraz, toda prišel sem že večkrat ž njo navskriž. Pri vsem svojem plodonosnom, požrtvovalnem in nesebičnem delovanju (Se mu zaleti in kihne. — Ves zbor: Bog pomoz^ Zoper Resnico govori!) bode me neprestano v oči. Ko bi ne bilo obtoženke, bi nihče ne vedel, da sem bil svoječasno nemški burš, da sem kozle in duhovne po blagodejni vonjavi stavil v eno vrsto, da sem grulil prve zaljubljene pesmice v nemškem duhu, da vodim dandanes vso častito duhovščino za nos, noseč pred njo gare z zeleno katoliško organizacijo. Kdo bi bil drugi mogel gledati v moje srce ter praviti svetu, da sta tam notri narodnost in vernost docela skisani? Kdo je gledal, kako sem mešal procente pri žlindri? Kdo je vohal okoli Ovijačeve hiše in mnogih katoliških ekspenzarjev? Vsega je kriva Resnica. — Saj me poznate, da ni moja
navada denuncirati, posebno državnih uradnikov ne, a tega vendar ne smem pozabiti, da povem pravosodnemu ministru, koliko moč ima obtoženka na sodnike, porotnike in javnost sploh. Sam sem imel priliko opazovati, da se niso sodniki ozirali ne na solze, ne na prisege naših ljudij, ker jih je pridobila za se današnja obtoženka s svojimi jasnimi po gledi. Goški kurat vam zna praviti o tem dolgo jeremijado.«
Predsednik Koblar: »Nekaj podobnega se je tudi meni pripetilo s hranilno knjižico, in dasi sem prisegal za žive in mrtve« . . .
Priča V e n c a j z: »V splošnem se pridružujem svojemu pred govorniku. Midva oba najbolj občutiva, kako nama je obtoženka vzela ves ugled pri razsodnih ljudeh, v parlamentu si pa še spregovoriti več ne upava. Kdo me je izdal pri finančni oblasti, nakopal mojemu »Vinogradniškemu društvu« občutno kazen, mi odgnal najljubšega gosta Panganet Matildo ter pritisnil smrtonosni pečat društvu? Kdo drugi kot Resnica! Da bi mi ne prišla nikdar več pred oči!«
Dr. Evgenij Blamaža: Slavna go-
spoda, ki čitate moj list, »Slovenca«, mi bodete gotovo pritrdili, da sem se pri svoji pisavi vedno skrbno izogibal obtoženke. Ako pa mi je vkljub temu kdaj prišlo njeno ime med vrste, zavijal sem jo tako spretno, kakor nas uči naš patron sv. Liguori (ves zbor vpogne desno koleno), da je pač ni mogel nihče spoznati. Že vsled tolike obzirnosti bi bilo pričakovati, da mi tudi ona prizanaša. Toda ravno nasprotno! Celo v spanju se je priplazila k mojemu zglavju ter mi šepetala: Evgenče, zakaj me sovražiš in preganjaš! Zakaj se me ogiblješ, zakaj me pred svetom zatajuješ in grdiš? Saj sem ti vendar izposlovala lepo vrsto blamaž pri popravkih! — Ta boj se ponavlja podnevi in pomoči. Tudi vest o mojih neplačanih klobasah na Bledu ima obtoženka na vesti. Zaprite, privežite jo, zamašite ji usta!«
Vitez podrte peči: »Kar je pripovedoval dr. Blamaža o nočnih vznemirjanjih, podpišem z obema rokama. Tudi jaz bi Vam lahko zapel o tem zelo »duhovito« pesem. Na mojih volilnih shodih me je toženka zasledovala korak za korakom ter odpirala ljudem oči.   Ves zbe
Dogodki na Finskem.
Na Finskem vladata zopet knuta in nagajka. Poročila ruskih listov o nemirih so pretirana. Zdi se, da hočejo izzvati vojno stanje, da bodo mogli ruski kozaki še hujše divjati. Nemiri se vrše le radi tega, ker hoče ruska vlada Fince šiloma porušiti, jim vzeti vsakoršno samostojnost ter zatreti tudi narodne običaje. Kozaki postopajo kakor besni divjaki. Vdrli so celo v protestantsko cerkev, v bolnišnico in v privatne hiše. Celo bolnike in zdravnike so pretepali kozaki z nagajkami. Meščani Helsingforsa hočejo prositi carja, naj odpokliče kozake in jih nadomesti z drugimi vojaki. Finci se izseljujejo tru-moma. Lani se je izselilo 25.000 oseb, letos pa 500 — 1000 oseb vsak teden.
Vojna v Južni Afriki.
Iz Pretorije poročajo, da potujejo voditelji Burov še vedno okoli posameznih čet, da doženo mnenja glede mirovnih pogojev. Louis Botha potuje po okrajih na jugovshodu, Delarev in Schalk-Burger na zahodu, Luka Mayer na severovshodu in Reitz po severnih okrajih Transvaala. Stein in De\vet potujeta po Oranju. Do 15. maja morajo obhoditi vse, potem se snidejo vsi vodje, da povedo svoj vspeh ter določijo svoje končne mirovne pogoje. Nekateri odlični Buri, ki so že kapitulirali, trdijo, da si želi večina Burov miru. Po shodu vodij v Vereenigingu pojdejo vodje v Pretorijo k lordu Kitchenerju. Iz Londona trdijo, da smatrata Dewet in De larey nadaljevanje vojne za brezuspešno.
Najnovejše politične vesti.
Italijanski kralj Viktor Ema-nuel obišče v juniju t. 1. prvič dvor dunajski in berolinski. Na Dunaj pride 25. junija. Poslanik grof Nigra je odpotoval zaradi priprav v Rim. — Nadvojvoda Franc Ferdinand bo zastopal cesarja v Londonu pri kronanju angleškega kralja. Spremljalo ga bo več avstrijskih plemeni-tašev. — Tajni svetnik L. Langh prevzame baje portfelj ogrskega trgovinskega ministra. — Ministrski predsednik dr. Korberje obljubil deputaciji dunajskih farmacevtov, ki so nameravali štrajkati, da se njih želje vsaj deloma izpolnijo.
Dopisi.
Z dežele. (Verjamete zdaj?) V »Narodu« od torka je objavljena notica: »Brezdomovinstvo — rimska dogma«. Tu je dovolj jasno izpovedano, kaj in koliko je klerikalcem za narodnost, za probujo in napredek naroda. Teh par vrstic veljaj obmejnim Slovencem, ki vidijo le v klerikalni stranki svojega rešitelja. Bodi za vselej povedano: klerikalec je klerikalec in narodnost mu je le krinka v dosego klerikalno reakcionarnih namenov. Da naši obmejni bratje ne bodo mislili: slovenski klerikalci so izvzeti in ti nimajo sličnih namenov z drugimi, naj potrdi naslednje: Klerikalizem na Slovenskem je ustanovil ranjki kardinal Missia. On je bil popolnoma nasproten narodnemu toku in probu-jenju naroda. Vzel je sedanjega škofa Mahniča pod svoje okrilje, ker je pobijal narodno idejo. In če bi zdaj ta trdi Rimec vsak dan opravljal božjo službo v slovan-
gan sem se zaklenil v Kočevju v gostilniško sobo, a tudi tam me je — zavohala. Koliko mi je škodovala pri mojih konsumnih organizacijah, pa niti pripovedovati ne maram, saj bodete itak vsi slišali prej ali slej, ko bo začelo na vseh koncih pokati in se podirati.«
Predsednik Koblar: »Naj zadostujejo dosedanje izpovedbe, dasi vidim tam v ozadju še celo vrsto ogorčenih obrazov, kakor dr. Žitnika, dr. Brejca i. dr. Ako bi hoteli zaslišati vse, ki so se z današnjo obtoženko do smrtnega sovraštva sprli, hoditi bi morali od farovža do farovža. Krvi pa vendar ne smemo prelivati. Imenujmo jo poslej Laž in ji privezimo velik blagoslovljen zvonček okoli vratu ter jo poženimo. Slišali jo bomo potemtakem že iz daljave ter se ji varno in vspešno izognili. Laž pa prekrstimo v Resnico! To je moja sodba!«
In vse je ploskalo: »Slava Tebi, modri sodnik!«
Glas iz daljave: »Diligite veritatem, filiam Dei!« A. K. B.
skem narečju, popraviti ne more več, kar je zagrešil. Tudi so pa gotovo tehtni vzroki, če se je ta nekdanji očiten latini-zator toliko vnesel — iz lastnih nagibov, iz ljubezni do naroda se ni. Vrnimo se k Missiju. Ta vseskozi diplomatični prelat bil je, kar že omenjeno, skozinskoz vsakemu narodnemu pojavu nasproten in popolnoma delal v smislu, da katoliška cerkev zametuje vsako narodno misel. Bilo je prva tri leta po Missijevem dohodu v Ljubljano, in Missija sam je vodil ekser-cicije za duhovne. Imel je tudi propoved, seveda — nemško. V tej propovedi je naravnost pobijal vsako narodno zavest. Njemu je bila majka Slava, majka Slovenija »ein Gotze«. S tem je dovolj jasno povedano, kaj je pokojni kardinal mislil o narodnosti. Pri isti priliki se je odločno izrekel proti slovenskemu bogoslužju. In pod čegavim okriljem se je nahajala kle rikalna stranka na Slovenskem do zadnjega časa? Kdo drugi nego Missia je bil klerikalni stranki tisti inpuls, ki daje človeku življenje. Na njegov ukaz se ni smelo povzdigniti glasu na I. katoliškem shodu za tužni Korotan. On je bil, ki je vdihnil mlajši duhovščini, z malimi izjemami, oni narodni indiferentizem, ki se še dandanes kaže, če ne javno, pa vsaj na tihem. Tedaj naša klerikalna stranka hodi ista pota, kakor druge in naj se že imenujejo krščanske, krščansko socialne in bodi jim pokrovitelj dr. Lueger, princ Lichtenstein, ali pa tudi škof Anton Bonaventura, dr Šusteršič ali kdor koli. Njih načelo je rimska mogočna hierarhija, ki naj drži človeštvo na veke v sponah suženjstva in duševne temo. Da naši klerikalci zadnji čas narodnost obešajo na veliki zvon, je le pesek v oči. Oni dobro v6do in so še do časa spoznali: ako zavržemo docela narodnost pri sedanjih razmerah in teh narodnih stremljenjih naletimo na prehud odpor, in bi znalo naši započeti stvari občutno škodovati. No, vi obmejni Slovenci, ki zapazite v naši stranki najmanjšo stvarico in se strahovito nad njo zgledujete, kaj pa porečete k temu, da je narodnost »ein Gotze??« Gospodje ob Adriji, ali Vam bode še vedno nositeljica narodne zavesti stranka, katero je v takem stadiju ustanovil mož, ki mu je bila narodnost »utopija« in »ein Gotze?« In duh, ki ga je vdihnil stranki ranjki kardinal, ta preveva še dandanes stranko in jo bo, kajti: »Es gibt kein positives gdttliches Gebot der Liebe zur Nation und somit auch keine Pflicht einer solchen Liebe«. Tedaj klerikalizem ni in ne more biti pospeši-telj narodne zavesti in narodnih teženj. On je brezdomovinski, reakcionaren in le cerkvene težnje pospevajoč. Gorje narodu, ki zapade tej nazadnjaški struji; ta je izgubljen — izgubljen.
Iz Zagorja ob Savi. V k ljub temu, da je celi dan v nedeljo 27. aprila deževalo, bila je vendar veselica Sokolova jako dobro obiskana. — Igralo se je »Župan« in gluma »Sam ne ve, kaj hoče«; igri so se v obče prav dobro igrali osobito gospodične so častno svoje vloge rešile, kljub temu, da so šele prvikrat nastopile, gospica Jo sipina Korbarjeva je igrala Ančiko in teto Kordeljo z vso spretnostjo, gospica Jeri-nova je igrala Emelijo, njena vloga bila je koketna ter jo je prav dobro zadela, istotako tudi gosp. Hočevarjeva. Posebna zasluga gre tudi gosp. Lazar-ju, kateri je prevzel kar tri vloge in vse častno rešil; posebno pri »Županu« je Dolinarja tako pogodil, da se mu je občinstvo prav od srca smejalo. Gosp. Levstik je kot pevo-vodja tudi jako dobro izvežbal pevce, dasi so bili skoro sami novinci, tako tudi se moramo gosp. Hubatu zahvaliti, ki je vodil svoj Orkester tako spretno in nev-trudljivo. Želeti je, da bi Sokol priredil še več takih veselic.
izpred sodišča.
Gospod deželnosodni nadsvetnik Fon je včeraj predsedoval sledečim obravnavam deželne sodnije:
1. Šestnajst prič je pričalo proti mlademu, že večkrat kaznovanemu Janezu Zakonšeku iz Vodic v litijskem okraju. Zadnjič, na sv. Petra dan, je imel iti na nabor. Po stari fantovski navadi se je seveda najprvo napil. Napili so se pa tudi njegovi tovariši. Neki Cepin je vzel nekemu Bronžiču »šnajdfeder«. To je pro-vzročilo najprve kreg in pozneje tepež. Padli so nad Cepina, katerega je hotel oče, stari Cepin, braniti.  Zato jo je dobil
s kolom, medtem ko je bil sinko dobil par ubodlin z nožem. Sum je seveda padel na Zakonšeka, ker je precej po dejanju pobegnil. Tožen je bil tudi — kajti dobili so ga prav hitro — radi težke telesne poškodbe. Poleg tega pa tudi radi raznih tatvin, katere je pozneje izvršil. Na dan sv. Alojzija je ulomil v hišo Jožefa Dornika in ukradel dva hleba črnega in dva hleba belega kruha. Dornik pa ga je našel pravočasno z dvema tovarišema pod kozolcem. Na kresno soboto pa je pasel 131etni Francelj Ostrožnik krave. Toženec je prišel k njemu in povpraševal, ali je kdo doma, koliko je številka hiše itd. Ko je od otroka vse natanko zvedel, jo je popihal — krast. Ubil je sipo in zlezel skozi okno ter ukradel Janezu Ostrožniku suknjo, hlače, telovnik in srajco, Jakobu srebrno uro in Francelju zelen klobuk. Franca Juvan je obleko precej spoznala, ko je prišel tat za njo na gmajno. Tudi Matija Roštahar ni vedel, da ima toženec »tako slabo maniro«, da krade in zato ga je pustil samega v svoji sobi, ko je prišel na cvetno nedeljo k njemu. No, ukraden mu je bil havelok. Najčudnejše pa je toženec opeharil mlado punico Ne-žico Radej. K nji se je prišel namreč »sockat«. Pri tej priliki ji je baje v šali vzel prstan, a -- odnesel ga ni v šali, ternuč popolnoma resno. Ne vemo, če je tudi srce mlade Nežice odnesel, a za vse druge tatvine in za junaštvo z nožem bode sedel Zakonšek dva in pol leta v težki ječi, se mesečno postil, plačal odškodnino in troske ter potem odkorakal ne v prostost, temveč v — prisilno de lavnico.
2 „Fantje in dedci". Ponočevati smejo po vaških pravilih samo fantje, neoženjeni mladi ljudje. »Dedec« pa ima biti doma pri »babi« . . . Pred kratkim se je to pokazalo v Trsteniku. J a v o r n i k Janez je pil in preveč pil; a on je »dedec« in bi imel biti pri »babi« . . . Zato mu je tudi fant Janežič, posebno ker je celo vpil in se kregal, dejal: »Tih bodi, dedec, pa k babi pojdi!« On je pa nadalje razgrajal in silil v Janežiča, na kar ga je po fantovski navadi vrgel parkrat ob tla. Na to je pa Javornik vzel nož. Dobil jo je sicer od fanta Knifica s steklenico po glavi, a vse jedno je sunil Janežiča parkrat z nožem in ga težko ranil. Zato pa bode sedel šest mesecev v težki ječi, se bode postil in imel trdo ležišče.
3. Prijatelja. Tone K u n č i č , po domače »Šimenk«, je oženjen kajžar in živi že od leta 1865. na tem sovražnem svetu. Njegov prijatelj je Anton So d j a. S tem je tudi dne 12. sušca v Zrinčevi krčmi v Kresnicah pil. Vkljub vsemu prijateljstvu sta skočila nakrat — bogve, iz kakega vzroka! — kakor dva petelina drug na drugega. Tepla se sicer v sobi nista dolgo, kajti natakarica Bizjak je korajžna punica in jih je kar pahnila v vežo. V veži pa sta se še naprej tepla in razpraskala obraze. Nato je prišel krčmar sam okoli; krčmar je že ležal v tistem času v gorki postelji in zato je razumljivo, da je bil jezen. Prijel je Sodjo in ga vrgel pri jednih vratah, pri drugih pa je vrgel Kunčiča. Prijatelja Sodja in Kunčič pa sta se zunaj tepla naprej in končno je vzel Kunčič nož in sunil Sodjo parkrat v obraz in parkrat v prsa. Ranil ga pa ni prav hudo. Zato bode sedel le 3 mesece v ječi, se postil na mesec in plačal sodniji 28 K. In potem bodeta zopet prijatelja.
4. Peter Bajzel je bil dne 17. no
vembra m. 1. v Kranju sunjen z nožem. Stvar pa se je takole godila. Franc Pore n t a se je bil ločil od svojih tovarišev in napadel najprvo Henrika Fajta z »rinko« in ga udaril prav dobro. »Če te še enkrat dobim«, mu je dejal, »boš pa še drugač klofutan!« Potem je pa prišel v ulico, v kateri se je ravno Peter Bajzel kregal. Trčnil je namreč z nekim vozom skupaj in »fliknil« vsled tega hlapca po obrazu. Zato ga je hlapec oklofutal. Po-renta pa se je precej v stvar vtikal in itak oklofutanega Petra Bajzelja kar meni nič tebi nič sunil z nožem. Za junaški čin bode sedel 6 mesecev v ječi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. maja.
— Osebne vesti. Sodni pristav v Radečah g. Oton Vidic je premeščen v Ljubljano. Za sodne pristave so imenovani avskultantje gg.: Anton Nagode za Metliko, dr. Lotar Mtihleisen za Rogatec, dr. Jurij Račič za Konjice in dr. Adolf Kaiser za Radeče. Sodni pristav v Konjicah g. Karol Higerspergerje imenovan okrajnim sodnikom v Dobrlivesi.
— Dijaški in ljudski kuhinji v Ljubljani je deželno predsedništvo s posebnim dopisom sporočilo Najvišjo zahvalo za brzojavni izraz udanosti povodom društvene petindvajsetletnice.
— Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 400 kron ob prodaji vžigalic po trudoljubivih bratih, gg. Perda-ni h. — Ko hvaležno beležimo to, pripo-
ročamo si. občinstvu omenjeno blago. — Veča razprodaja, več dohodkov!
— Družbi sv. Cirila in Metoda
je danes vročil gosp. trgovec in tovarnar Ivan Jebačin 200 kron. Do sedaj je naklonil povodom kupčije z družbino kavo v prid vzgoji in pouku slovenske dece že 3200 kron. Pri tej ljubi nam priliki prav toplo priporočamo to izborno blago ter spoštljivo prosimo, naj bi je rabila sle-hrna slovenska rodbina, da tudi tem praktičnim načinom podpira slovensko šolstvo in domačo industrijo.
— Koncert ,,Glasbene Matice". V soboto, dne 10. maja, priredi »Glasbena Matica« v veliki dvorani »Narodnega doma« d r u ž b i n s k i koncert s sodelovanjem vojaške godbe, domačih solistov in pevskega zbora. Poslednji bode izvajal zgolj najnovejše izvirne slovenske skladbe, ki se še nikjer niso pele. Gospod koncertni vodja H u b a d nastopi po svojem okrevanju prvič zopet zdrav in čil. Glede na zunanjo obliko koncerta bode neka, v mnogem obziru izvrstno dobrodošla izprememba od sedanje običajnosti; koncert se bo namreč vršil pred p r e -grnjenimi mizami. Taka navada je često tudi po drugih mestih, n. pr. v Pragi. Pevski odbor je uvaževal vse okolnosti in prišel do prepričanja, da je v tem hipu ta oblika najugodnejša. Koncertov čisti dohodek je namenjen fondu za nakup koncertnega klavirja. Spored prinesemo prihodnjič.
— Občinska volitev v Dolu pod Ljubljano se je vršila v četrtek in kaže njen izid, da se je začelo daniti tudi v ljubljanski okolici, ki jo smatrajo klerikalci za svojo trdnjavo. Narodno napredna stranka je zmagala v tretjem in v drugem razredu, klerikalci pa so zmagali v prvem razredu, toda samo zato, ker je pred kratkim obsojeni župan volil s pooblastilom dolskega častnega občana poslanca P o v š e t a. Le to pooblastilo je pomagalo klerikalcem do zmage. Nad vse značilno je, da božji namestnik v Dolu, župnik Karol Ceme, ni dobil nobenega glasu. Tudi klerikalci ga ne marajo in zato niso zanj glasovali.
— Knifičeve čebele. Iz To misija nam pišejo: V sredo teden je šel naš gospod Knific po čebele. Napravil je menda dobro kupčijo, kajti seboj ni čebel le vozil, nego jih je tudi v glavi nosil. Ali čebele v glavi so začele rojiti, Knific je padel in si zvinil nogo. Dospevši domov, v Tomišelj, je bil bolan in ostal je cele tri dni v svoji sobi. Menda so ga čebele preveč opikale, zato jih je preganjal in se zdravil. Neki na smrt bolni zidar je poslal trikrat po Knifica, naj pride k njemu ob zadnji uri. Ali Knific radi čebel ni mogel iz hiše. Tako je umrl pobožni mož brez duhovnika. V nedeljo pa jo je Knific prišantal pred altar. Noga ga je se vedno bolela, kajti zdihoval in pihal je na ves glas. Ljudem se je mož smilil, ali na tihem so se menili med seboj : Kaj pa hodi po čebele! — prav mu je!a — In Knific se je zopet obrnil, vzdihnil na ves glas: »Dominus vobiscum!«, na koru pa je nakrat vzdihnil tudi meh pri orgijah ter počil. Vsa cerkev se je smejala. Knific jo je jezen odšantal v zakristijo, stokal in zdihoval:   »Po čebele pa nikdar več!«
— Slovensko politično društvo „Naprej" v Celju si je na svojem občnem zboru v nedeljo izvolilo na-sledji odbor: Predsednik g. dr. J o s. Kar-lovšek, podpredsednik g. dr. I v. D e č k o, tajnik g. Iv. Bovha, blagajnik g. Al. Terček. Ostali odborniki so gg. notar L. Baš, Josip Gorica n, Ivan Rebek, F r. Š r i b a r in Iv. Likar.
— Občinske volitve v Celovcu. Včeraj se je vršila volitev iz prvega volilnega razreda. Zmagali so, kakor v drugih razredih, nemški nacionalci. Volitev iz I. razreda je bila radi tega zanimiva, ker je bil pri tej velik boj. Lansko leto, ko se je namreč šlo za napravo novega pokopališča, se je tedanji občinski svetnik Dietrich postavil na stališče, ki ga je v tej zadevi zavzel celovški škof. Vsled tega niso nemški nacionalci Dietricha letos več kandidirali, pač pa je Dietrich sam kandidiral. Dosegel je toliko, da je prišlo mej njim in nemškonacionalnim kandidatom Kratterjem do ožje volitve.   Pri ožji vo-
Dalje v prilogi. ~*fkM
litvi so prišli za Dietricha glasovat škof in vsi duhovniki (tudi slovenski?), a Dietrih je vzlic temu ostal v znatni manjšini,
— Pogorelcem v Zdenski vasi
dovolil je deželni odbor podpore 4000 K.
— Učiteljstvo in Slomskarji.
Vsak stan ima svoje garjave ovce. Tako je tudi med učiteljstvom, čegar materialne razmere so res take, da je učitelju večkrat težko, ostati značajen in zvest sa memu sebi in svojemu poklicu, zlasti ko ■e akuša s terorizmom, z zvijačo in z denarjem korumpirati učiteljstvo, kakor to sistematično dela klerikalna stranka. »Slomskarji« niso drugega, kakor sad te sistematične korupcije in zato tudi nimajo pri drugem učiteljstvu prav nobenega ugleda. Tega pa »Slomskarji« nečejo prenašati. Za svoje izdajstvo in odpadništvo hočejo biti Se spoštovani in se v »Slovenskem Učitelju« silno jeze, ker tega spoštovanja niso deležni. Zaman! Tudi če je med temi »Slomskarji« kaj takih, ki so osebno vsega spoštovanja vredni, kot stranko jih mora vse zavedno učiteljstvo za ničevati, ker hočejo iolo izročiti njenim sovražnikom, ker hočejo oni, apostoli omike, zatreti izobraženje naroda. Sicer pa bi samo želeli, da nam »Slomskarji« še jedenkrat pojasnijo naslednje: Papež je s svojo apostolsko avtoriteto dne 22 junija 1868. zavrgel in raz velj av il državne osnovne zakone, na katerih sloni tudi še sedaj veljavni šolski zakon. Ako »Slom škarji« priznavajo papeževo avtoriteto in nezmotljivost, potem smatrajo rečene zakone za zavržene in razveljavljene, ako je ne priznavajo, potem so liberalci in sovražniki vere. Slomskarji so prisegli, da se bodo zvesto ravnali po teh zakonih. Ako se ravnajo po teh zakonib, potem so nepokorni papežu, navadni hinavci, se delajo klerikalce, a niso cerkvi pokorni, teh zakonov ne drže, kako opravičijo potem svojo prisego? To je, kar bi želeli, da nam »Slomskarji« že pojasne.
— IV. slovanski časnikarski shod v Ljubljani. Le še 15 dni nas loči od znamenitega shoda, ki združi slovanske časnikarje vseh slovanskih plemen v naši beli Ljubljani. Hvala nekaterim tu kajšnjim požrtvovalnim možem Ljubljana napram slovanskim časnikarjem res lahko nastopi s popolno gostoljubnostjo. Nekateri gospodje — na čelu jim člani planinskega društva — so se izjavili, da so pripravljeni prevzeti posle vodnikov in tolmačev po našem meslu, meščanstvo je dalo na razpolago vozove, a rabi se še mnogo stanovanj. Imovitejši sloji našega mesta naj bi tudi v tem oziru šli pripravljalnemu odboru na roko. Oglasila za stanovanje sprejema pripravljalni odbor do 8. t. m. Z vseh strani se poroča, da se pripravlja slovanskim časnikarjem slovesen sprejem. Večina gostov se pripelje v Ljubljano po g o r e n j s k i železnici. Čas dohoda naznanimo. V Ljubljani jih čaka prisrčen sprejem, pa tudi po drugih postajah bodo pozdravljeni. Kakor kažejo naznanila, pride na shod okoli 150 slovanskih časnikarjev, kar je pač mnogo z ozirom na oddaljenost posameznih dežel. Posebno častno bodo zastopani Čehi in Poljaki, ki pošljejo v Ljubljano res cvet svojega časnikarstva. Tudi Hrvatov dospe precej. Nekatere goste o priliki navedemo imenoma, že danes pa lahko rečemo, da bo zbrana v Ljubljani 17. in 18. t. m. slovanska inteligenca v pravem pomenu besede. Prepričani smo torej, da bodo vsi Ljubljančani storili, kar bo mogoče, da se bivanje gostov med nami napravi kolikor mogoče udobno, in da poneso seboj lepe utiske o slovenski Ljubljani. Shodu bo predsedoval slovaški rodoljub urednik »Narodnih Novine, g. M a tuš Dula iz Turčanskega sv. Martina. Odbor je edin v tem, da bodi ■hod strogo stanovski in strokoven, ker le tako bo rodil za slovansko časnikarstvo vspehov. V raznih listih so izšle vsakovrstne resolucije in so se objavila tudi imena nekaterih govornikov. Ker je naloga pripravljalnega odbora skrbeti za to, da se ne spravijo pred shod preporna politična vprašanja ter da se govori le o takih predmetih, ki so važna in potrebna sa vse časnike in časnikarje vseh slovanskih rodov v Avstriji, so vsa dotična poročila po drugih listih prenagljena in deloma neresnična. Samostojni predlogi se morajo naznaniti pripravljalnemu odboru
v Ljubljani vsaj do incl. 10. t m. Pozneje došli predlogi se sploh ne bodo vpoštevali.
— IV. shod slovanskih časnikarjev. Oglasila za slavnostni banket dne 18. maja ob 7. zvečer v »Narodnem d omu« se sprejemajo d o 8. t. m.   Kuvert (s pijačo vred) 10 K.
— Železniško ministrstvo in shod žurnalistov. Pripravljalni odbor za shod slovanskih časnikarjev se je obrnil na ravnateljstvo drž. železnic s prošnjo, naj dovoli udeležnikom časnikarskega shoda znižane vožnje. Ker odbor ni bil deležen niti odgovora, se je obrnil naravnost na železniško ministrstvo, vrh tega pa naprosil tri p o s 1 a n c e-č a s n i k a r j e, da so šli osebno intervenirat k železniškemu ministru vitezu \Vitteku. Toda uspeha ni bilo. Minister je poslance-čas-nikarje milo pogledal, je globoko vzdihnil, kakor bi se mu srce krčilo v bolečinah, da jim ne more ugoditi in končno dejal, da ne bo nič, češ, da imajo državne železnice deficit. Da bi pa poslancev časnikarjev vendar ne odpravil popolnoma praznih rok, je obljubil za udeležnike časnikarskega shoda tako znižanje vozne cene kakor so ga deležni romarji na Sv. Višarjo, ako se jih namreč oglasi zadostno število.
— Novo pokopališče. Kakor
čujemo, ai je cerkvena oblast, kateri se je pripustilo, da v prvi vrsti razmotriva o vprašanju novega pokopališča, že zagoto vila za slučaj, da se zjedini z drugimi poklicanimi faktorji, 20 oralov sveta onkraj Gruberjevega kanala med cerkvijo Božjega groba in Ljubljanico. Za poskušnjo so od kopali zemljo 3 m globoko ter baje konšta-tovali, da so ondotna tla v pokopališke svrhe zelo primerna. Tudi je baje baron Codelli že privolil, da je čez njegovo posestvo napelje 7 m široka cesta. Pokopališče na tem kraju bi bilo vsekakor jako primerno in želeti bi bilo, da se zadeva čim preje ugodno reši. Štefanja vas bi s tem gmotno precej pridobila.
— Ustanovni občni zbor ljubljanske društvene godbe se vrši danes, v soboto ob 8. uri zvečer v steklenem salonu restavracije »Avstrijski cesar« na sv. Petra cesti. Dnevni red: 1. Ogovcr predsednika pripravljalnega od bora, 2. poročilo blagajnika, 3. čitanje društvenih pravil, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti. Na občni zbor so vabljeni vsi člani društvene godbe in vsi, ki se zanimajo za privatno neodvisno godbo, ki bo vsakomur in vselej na razpolago! N&dejati se je najobilnejše udeležbe.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo ima jutri ob 7 uri zjutraj v sv. Florjana cerkvi običajno sv. Florjana mašo, h kateri so povabljena tudi gasilna društva iz okolice. Na potu v cerkev in iz cerkve bo svirala društvena godba, pri maši pa bo pelo pevsko društvo „Slavec". Po maši je sestanek gasilcev pri „Zvezdi", kjer svira godba. Vstop je vsakemu dovoljen.
— „Obzor" je prinesel v podlistku št. 100 in 101 oceno letošnjih knjig »Slo-venske Matice«. Kritik osobito hvali Cankarjevo povest »Tujci« v »Knezovi knjižnici«.
— Nadvojvoda Josip Ferdinand je prišel včeraj na lov na Pokluko. Ogledal si je naprave za elektriko, obedoval v restavraciji Žumrovi v Vintgarju, kateri mu je jako dopadel, popoldan pa je šel s spremstvom proti Pokluki.
— Slovenski arhitekt gosp. Maks Fabiani je bil pozvan k nadvojvodi Francu Ferdinandu, ki mu je naročil, da izvrši neke stavbne preuredbe njegove palače v Pragi. Gosp. Fabiani je imel sijajno ponudbo v Rusijo, a jo je odklonil, ker hoče ostati še nekaj časa v Avstriji.
— Preme m ba posesti. V dež. desko vpisano grajščino Čemšenik (Sche-renbiiche), ki je bila prej last podadmirala barona Minutilla, je posredovanjem konce-sionirane pisarne Ivana N. Plautza v Ljubljani kupil veletržec in graščak g. Ferdinand Souvan v Ljubljani.
— Izlet na Kum, katerega priredi v četrtek 8. maja »Slov. planinsko društvo«, je zagotovljen, ker se je oglasilo zadostno število udeležnikov. Odhod je ob 5 uri 20 min. zjutraj; voini listki naj se kupijo do Trbovelj tje in nazaj. Udeležiti se morejo izleta tudi taki člani in prijatelji društva, ki se do sedaj pri odboru niso oglasili.
— Iz Tržiča nam pišejo: Med kandidati za kamniškega dekana je tudi naš župnik, gosp. Š p e n d a 1. Kakor se čuje, bo bržkone tudi imenovan. Mi se tega iskreno veselimo, dasi se nam hkratu Kamničanje smilijo!
— Dijaški dom v Celju. Občni zbor posojilnice v Celju je za ustanovitev »Dijaškega doma v Celju« dne 2. t m. enoglasno dovolil prispevek dveh tisoč kron. Tudi v prejšnjih letih je ta posojilnica v upu, da se bo osnoval enkrat »Dijaški dom v Celju«, dovoljevala že tri leta po 200 K na leto.
— Savski most pri Brežicah bode veljal 500.000 K. Stavbno dovoljenje se je že dalo. 400.000 kron je že zagotovljenih, in sicer dajo po 100000 K država, dežela Štajerska, mesto Brežice in okrajni zastop v Brežicah. Pričakuje se, da dovoli tudi kranjski deželni odbor 100000 K.
— Gorica brez vojaške godbe. Od časa tržaških nemirov dalje sta dva batalijona 47. pešpolka ostala v Trstu in sedaj imajo v Gorici le en batalijon. Godba je ostala doslej tam, ali najbrže se preseli tudi godba v Trst, jeseni pa pojde za njo še sedaj v Gorici bivajoči batalijon. Ako dobimo v resnici namesto pešpolka št. 47. lovce v Gorico, potem bo to mesto brez vojaške godbe.
— Štrajk v Ljubljani. Položaj je v obče nespremenjeno tak, kakor je bil včeraj. Zidarji in stavbinski delavci štrajkajo vsi, istotako mizarji stavbinske družbe. Danes je večinoma izplačevanje zaslužka. To se je doslej mirno vršilo. Delavci se v obče mirno in korektno obnašajo. Večinoma hodijo v malih trumah po mestu, ali pa se zbirajo na posameznih krajih, največ pred štrajk-lokalom v Vegovih ulicah. Na Viču je zjutraj delalo kakih 15 zidarjev. Prišlo je pa kakih 200 štrajkujočih delavcev, ki so delujoče pregovorili, da so delo popustili. Popoldne je zopet shod. Govori se, da hoče stavbenik gosp. Treo ugoditi zahtevi delavcev. Če je to resnično, ne vemo, štrajk - komite menda še nima obvestila. O drugih delodajalcih čujemo, da stoje na istem stališču kakor doslej. — Mizarji so včeraj sklenili, da formuli rajo svoje stališče v nedeljo dopoldne, doslej so stavili le mizarji stavbene družbe svoje zahteve. Ti zahtevajo skrajšanje delavnega časa za pol ure, zvišanje plače za 20%, za delo izven delavnice 50% in izven Ljubljane 100%, ter v soboto koncu dela ob 5. uri popoldne. — V štrajk-lokalu je prav živahno. Danes so se pričele razdeljevati prve podpore, in sicer so se delila živila. Včeraj so pripeljali več vozov krompirja in zelja iz Dobrunj Ta provi-atit je posebno za tujce. Tudi so se danes izdale nabiralne pole*. — S'avka je v istini povsem redna in mirna. Lahko se reče, da se niti enkrat ni kalil mir. To je tembolj pripoznavati, ker stavkajo večinoma neorganizirani delavci. Zato pa se nam zdi nekam čudno postopanje politične oblasti. Ko smo danes zjutraj vstali, smo videli, kako so se bliskali orožniški bajoneti po ulicah. Naša sodba je, da dokler se ne kali mir, menda tudi ni potreba — delati miru. Danes je tudi policija po-setila vse delavnice mizarjev, kar tudi ni prav razumljivo. Vse to je najbrž posledica raznih nespametnih govoric, ki se širijo po Ljubljani. Govori se namreč o »generalni stavki«, in da hočejo delavci v Ljubljani »tržaško govoriti«. Doslej o generalni stavki med delavoi niti govora ni ni ga bržčas tudi ne bo, ker je generalna stavka v Ljubljani absolutno nemogoča.
— Vodovod v Škof ji Loki. Vsa
dela tega vodovoda je prevzela firma Kramer - Sprmar • Hertlein v Gradcu za 48.000 K.
— Nevarna tatica. Včeraj po-poludne je neka gospa na Starem trgu vzela v službo neko dekle, jej izročila otroka v varstvo in se potem za pol ure odstranila z doma. Prišedša nazaj je našla gospa otroka samega v stolcu na tleh v kuhinji, v stanovanju pa je opazila, da je odprta omara in jej je vzetih šest zlatih prstanov z briljanti, dve zlati ovratni verižici, sreberna zapestnica in sreberna broža. Dekla, katero je bila ravnokar sprejela v službo in od katere še ni imela poselskih bukvic in ni vedela imena, jej je bila vae te reči vkrsdla in je pobegnila.   Okradenka je tatvino takoj nazna-
nila polioiji in ta je pričela gonjo po neznani tatici. Pozno v noči so jo izsledili v neki hiši v Hrenovih ulicah in so dobili pri njej vse ukradene reči razun srebrne broie. Tatica je leta 1878 na Suhi v občini Stara Loka rojena dekla Katarina Berčič, katera je bila že večkrat zaradi tatvine kaznovana in je iz Ljubljane izgnana. Policija je poslala Katarino Ber-čičevo na Žabjek.
— Izprememba trgovine. S 1. majem je prevzel trgovino g. Aug. Auerja na Starem trgu g. Ivan Korenčan.
— Mejnarodna panorama. Prizore iz cesarskih manevrov na Koroškem in iz pomorskih manevrov bomo gledali prihodnji teden v panorami. Zares zanimiva serija.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri, v nedeljo 4. t. m. koncert pri Traunu na Glincah. Ustop-nina 20 vin., otroci prosti. Začetek ob 4. uri popoldan. Pri neugodnem vremenu vrši se koncert v salonu.
— Najden dežnik. V ponedeljek je bil na Sv. Jakoba mostu najden dežnik. Dobi se na Rimski cesti štev. 6 v pisarni Lininger.
* Najnovejše novice. Francoski ministrski predsednik \V a 1 d e c k - R o u s-seau je poslal prefektom pisma, v katerih proglaša vmešavanje duhovščine v volitve za flagrantno zlorabljanje cerkvenih funkcij. Takih zlorabljanj vlada ne bo trpela več, zato zahteva predsednik poročil, da se poslej nasilna agitacija po eerkvah onemogoči. Klerikalizem dela torej na Francozkem prav tako kakor na Kranjskem. — Kraljici V i -ljemini h o 1 a n d s k i se je zdravje obrnilo na bolje. — Na Arabskem pokajo puške! V Yemen je poslala turška vlada vojaškega guvernerja Abdulaha pašo z 20.000 možmi, da ukroti arabske pun-tarje. A Turkov je premalo ter se morajo čete pomnožiti. — »Višnjeva knjiga« izkazuje 223 milijonov funtov vojnih stroškov v Južni Afriki. — Cesar pride jutri v Budimpešto, da otvori zasedanje delegacij; 8 se vrne na Dunaju radi renunciacije nadvojvodinje Marije Kristine, ki se 10. t. m. omoii. 10. t. m. se cesar vrne zopet v Budimpešto. — Poslanec Hofer piše v »Egerer Nachriohte n«, da bi moral W o 1 f v ječo radi raznih protizakon-skih zločinov, ki se javnosti niti povedati ne morejo.
* Kako se je odpovedala Natalija svoji veri. Znano, da je nekdanja srbska kraljica Natalija sprejela v toplicah Bercksur - Merskih katoliško vero in sicer ae glaeč besede pri njenem prestopu : »Jaz, Natalija, z očmi gledajoč na sv. evangelij, pripoznavam, da ne more biti nihče izveličan, kdor je zunaj katoliške, apostolske cerkve. Obžalujem, da sem doslej verovala nauke, katoliškim naukom nasprotne. Zdaj pa, razsvetljena po božji milosti, verujem ...« (tuje molila Natalija kat. veroizpoved). Kraljica pa je končala s temi besedami: »Z odkritim srcem in s trdno vero zaničujem ter se odrekam sleherne verske zmote, krivoverstva in razkolništva, ki nasprotujejo sv. rimskokatoliški cerkvi. K temu mi pripomagaj Bog in ta njegov sv. evangelij, katerega se z roko dotikam«. — Pripoveduje se, da je ta »žarek« milosti božje, ki je razsvetlil Natalijo — tako pozno, neki francoski plemič, s kojim se je že lani zaročila v Biaritzu.
* Nenavaden volilni oklic. Za ravnokar izvršene francoske volitve je tudi dr. Vinsonneau izdal sledeči oklic, s kojim je prijavil svojo kandidaturo: Ker se trpi zadnjih dvajset dni po vsej francoski volilna beračija, porabim tudi jaz priliko, zahtevati v okraju Compiegne milodar, da si morem priskrbeti za vaš obolus prenočišče v palači politične komedije, ki se imenuje navadno poslanska zbornica. Kot beraški kandidat vam pomolim nabiralno pušico v obliki volilne urne; ne smete pa metati v njo male denarje, temuč antiseptične volilne listke z mojim imenom, da bom imel vspeh s svojo antimikrobično kandidaturo, ki hoče uničiti bacile zlorabljene moči . . . Ali je kdor razumel to doktorjevo kolobacijo, bi povedala volitev.
* Tožen ideal. V Monakovem se bo vkratkem vršila pikantna sodnijska
obravnava. Neki mlad potratnež se je bil zaljubil v lepo igralko. Prinesel ji je nakit biserjev, češ da je ona njegov ideal, da ga veseli, če dar sploh sprejme ter da ga samo njena radost docela odškoduje. Nedavno ji je prinesel z Dunaja nov dragocen nakit, a to pot je zahteval zanj »odškodnino«. Igralka je na to dejala, da mu more dati tako »odškodnino« le kot njegova žena. Razsipnik pa je kmalu nato izgubil vse svoje premoženje in zahteval darove nazaj. Igralka mu jih noče vrniti, zato je sedaj tožena.
' Tragedija med dvema ruskima častnikoma. Iz Ilarbina, glavnega mesta Mandžurske, poročajo o čast niški tragediji, ki se je dogodila med dvema bivšima prijateljema. Stotnik L in poročnik S. sla se v družbi častnikov bahala, da sta najmočnejša. Sprla sta se in začela metati. Zmagal jo poročnik B., stotnik L. pa je trdil, da se S. ni metal pravilno ter da njegova zmaga ne velja. Ločila sta se razprta. Istega dne je bil v kazini polkovni ples. Poročnik S. je vendarle prosil gospo s'otnika L., naj gre plesat ž njim, a gospa je ga je zavrnila. Zato so je poročnik šel pritožit k polkovniku, ki je pozval stotnika, naj ples zapusti. Stotnik pa tega ni storil, nego poročnika grdo zmerjal. Poročnik je stotnika klofutnil, a stotnik je potegnil revolver in poročnika ustrelii. Morilca so takoj aretovali. Pred vojnim sodiščem je bil obsojen v ječo na 15 let a car ga je pomilostil na 3 leta.
Angleška kraljica, prijateljica ptičkov. V Londonu se je raz nesla vest, da ima neki ondotni trgovec s ptički preskrbeti znani londonski mo-distni trgovini 10.000 galebjih perutnic za damske klobuke. Angleška pesnikinja Florencija Diniova je z ognjevitimi stihi ugovarjala takemu barbarizmu ter je poslala iztis pesmi kraljici Aleksandri. Ta pa je izposlovala, da se je preprečilo izvršenje naročila.
' Važna češka iznajdba. Znani gospodarski strokovnjak prof. Bazilij Ma-calik v Prerovu na Moravskem je sestavil stroj, — »Oodensometera ga imenuje, — s pomočjo kojega je možno natanko določiti, kako so stara jajca, kar je včasi jako potrebno vedeti, sicer kupi človek — klopotce.
' Brzojav brez žic. »Electrical World« je prinesel tekst pogodbe med Marconijem in Vilfridom Lauriejem, ministrom predsednikom Kanade za dvoje postaj brzojava brez žic na obali Velike Britonije in Nove Škotske, za redno govorjenje med Kanado in Evropo. To je prva praktična poraba velike Marconije iznajdbe. Brzojavke bodo sedaj cenejše kot je bilo z žicami in sicer za 60 9/0. Sedaj velja vsaka beseda iz Evrope v Ameriko 1 frank 25 centimov, poslej pa le 60 centimov. Oficialne pa še cenejše.
* Telefon brez žic. Sicilijanec Mario Russo d' Asar je izumil najprej telefon brez žic za ladje in železniške va gone, a sedaj je iznašel telefon brez žic tudi za velike daljine. Tak telefon so poskušali iznajti razni strokovnjaki. Russov izum so z navdušenjem sprejeli nemški učenjaki. S pomočjo majhnih, spretno sestavljenih aparatov se more pošiljati brez žic v velike daljave električne struje razne intenzivnosti, ki se dajo uporabljati v nebrojne svrhe. Aparat deluje zanesljivo in točno ter ni drag. Ustanovilo se je društvo, ki iznajdbo praktično izrabi ter jo razširi. Tako imamo sedaj brezžično telefonovanje in brzojavljenje.
* Nepričakovani obisk. V neki stranski pariški ulici ima malo prodajalno srečen zakonski parček. Nedavno pa je prišel v njuno trgovino tujec, sedel brez vprašanja v kotiček ter čakal. Na veliko presenečenje je spoznala žena v tujcu svojega lastnega moža. Nestrpno je čakal parček, kaj se zgodi. Tujec pa ju je lepo pomiril, da jima ne mara kaliti zakonske sreče, le jesti mu naj kaj dasta in ležišče. Oba sta se oddahnila ter uslišala gostu prošnjo. Mož je ostal par dni kot gost v hiši, potem pa se ginljivo poslovil v pismu ter priznal, da si je moral pri njima na-tihoma »izposoditi« 12.000 frankov.
* Prepozno! 22. aprila zvečer so slišali ljudje, ki so šli skozi Bois de Vin-cennes, troje zaporednih strelov. Našli so 35 let starega elegantnega gospoda, ki se je bil ravnokar ustrelil. Samomorilec je
bil Emile P., sin bogate rodbine, ki pa je zaigral vse svoje imetje. Pustil je listek, na katerega je zapisal, da ne more živeti, ker nima niti bora več. Policija pa je dognala, da je baš tistega dne, ko se je ustrelil, podedoval po svoji teti v Barce Ioni 400000 frankov. Vest pa je došla prepozno; srečni dedič je bil že mrtev.
Štedljivost italijanskega kralja Emanuela III. meji že skoraj na skopost. Povsod gleda, da pri dosedanjih izdatkih kaj odščipne. Tako je imel kraljevi nadkuhar pri kraljem očetu 400 kron mesečne plače, sedanji kralj mu daje le tri petine tega. Ko se je vsled tega pritožil, nedavno pri kraljici Jeleni naletel je še prav slabo. Smeje mu je odgovorila kraljica: »Kaj pa še hočete več? Pri nas v Črni gori nima toliko plače niti sam vojni minister!« Za trikratno pogoščenje 450 oseb na dvoru sme izdati le 900 K na dan. Za to ceno živi pri nas v mestih komaj — pisar.
* Lov na volka na Češkem. Princ Lovvenstein v Malonicah na Češkem si je kupil v Rusiji volka ter ga dal svojemu logarju, naj zanj skrbi. Volk je bil priklenjen na verigi. Pred 14 dni pa seje vtrgal, zbežal v gozd ter je bil nevaren za živino in za ljudi. Slednjič pa ga je princ ustrelil.
* Žensko gledališče. V Niw Yorku je osnovala igralka Budrews Jerica žensko gledališče, na katerem so nastavljene v administraciji, kakor tudi za vse druge posle izključno le ženske. Samo med igralskim osobjem so tudi moški. V tem gledališču se predstavljajo samo drame, ki so jih spisale ženske.
* Čudno kaznovanje. K poli cijski upravi v Rvbinsku v Rusiji je prišla mlada deklica s tožbo zoper svo jega gospodarja zobozdravnika, ki ji je proti volji izdrl dva zdrava zoba. Dogo dek je bil naslednji: Deklica je nekega dne prismodila kosilo. Z*to jo je gospodar prijel ter jo posadil od ognjišča naravnost na operacijski stol, kjer ji je potegnil s kleščami dva zoba iz čeljusti. Policija je poslala tožiteljico k sodišču.
* Indijski coperniki so pravi mojstri v svoji črni umetnosti. Ravnokar se poroča, da je priredil v Indiji neki co pernik zabavo, pri kateri je pred občinstvom na veliki planjavi pricopral sama drevesa. A ta drevesa 1. niso napravljala sence, čeravno je sijalo solnce, 2. listje se ni treslo, čeravno je bil veter, 3. ti, kateri so pozneje prišli — ter niso bili prisotni pri čarodejnih besedah, niso videli ničesar, dočim so oni, ki so bili od začetka prisotni, drevesa videli.
* Kraljev vzgojitelj. Pred nedavnim je umrl v Milanu general Osio> vzgojitelj sedanjega kralja Viktorja Emanuela. Kralj se je zjokal, ko je slišal o njegovi smrti. Osio pa je bil z nekdanjim napoljskim prinrem jako strog. Luigu Mo-randimu, ki je imel poučevati princa, je dejal: »Ravnajte s princem kakor z vsa kim drugim človekom; nič so ne ozirajte na njegov stan. Pri pouku naj si tudi princ streže sam — kadar česa treba, recimo za pisanje«. Kadar se je general Osio raztogotil, je navadno dejal: »Črev ljarjev sin je isto kakor kraljev sin; če je osel, ostane osel, zapomnite si to«, in na to je zažvenketal z ostrogami ter zaloputnil vrata. »Princ, to je na vašo korist«, je omenil Morandini in princ je dejal: »Vem«. Princ se je bal Osia kakor vraga ter je z največjo skrbjo izpolnjeval svoje dolžnosti. Bil je tako priden, da je o njem dejala njegova mati, kraljica Margerita: »Moj sin me še nikdar ni žalil«. Osio je skrbel posebno za to, da postane princ telesno krepak. Nekoč je zaukazal princu, ko je imel nahod, naj takoj zajaše konja. Ker je deževalo, je prof. Morandi omenil: »Princ se bo prehladil.« »E kaj — prehladil! Ne sme se prehladiti. Kaj pa, če bi bila vojna? Potem bi moral iti na konja tudi prehlajen«, se je odrezal Osio. Osio ni maral tudi za zdravniške predpise, tako da se je prinčev telesni zdravnik večkrat pritožil: »S tem voja kom ni možno pametno govoriti«. Od sedmih zjutraj se je princ učil. Pri tem je sedel na navadnem stolu, učitelj pa v naslanjaču. Že v dvanajstem letu je govoril princ francosko in angleško. Ko je prečita! Silvia Pellica: »Iz mojih ječ« ter izvedel, da so morali na Spizbergu karbonarji odrezati Maronceilimu ranjeno nogo, je princ
zaškripal z zobmi in tako hudo zaklel, da mu je moral Morandi pripomniti: »Princ, zdaj smo z Avstrijo v trozvezi«. Princ se je učil latinščine s svojo materjo, toda mati je bolj napredovala. Dočim je sin še Čital Kornelija Nepota, je mati že čitala Vergilija. »Mamica ne dela nič drugega, kakor da se uči latinščine, jaz pa se moram s toliko rečmi ukvarjati«, je vzdihnil princ. Vsako leto je moral princ delati skušnjo. Nekoč je omenil njegov oče: »Z* mojih dni je bilo vse drugače; učil sem se, kadar sem hotel, učitelji bo ubogali mene, jaz sem sedel v naslanjaču in oni na navadnem stolu«. Zadnjo skušnjo je napravil princ v 17. letu. Znal je takrat izborno jahati, streljati, z mečem se biti, plavati, risati, slikati, igrati na glasbena orodja, znal je prav dobro več jezikov in slovstev, filozofijo in vojaško znanstvo.
* Bana Hedervarvja slike. V
Zagrebu je zaukazano, da morajo tekom enega meseca nabaviti si vse ljudske šole za vsako šolsko sobo sliko bana Khuen-IL-dervaryja, sicer so nakupijo slike uradno šolam na njih stroške. Ban se čuti med Hrvati m nda že vladarja.
* Zamorec — iznajdbenak. Iz N( w Torka poročajo, da je zamorec Gran-ville Woods iznašel način, kako so ceno gonijo električne železnice. Zamorec trdi, da je Marconi njegove iznajdbe zlorabil, zato ga toži za odškodoino. Za svoje iznajdbe zahteva zamorec več milionov. Zamorec je 40 let star; ko je bil 20 let star, je bil še kurjač.
' Živa žaba v želodcu. Ameriški »Glas Naroda« piše: Minolo soboto so v bolnici St Cathsrine v Nev-Vorku operirali neko gospo in v njenem želodcu so na&li živo žabico. Gospa ozdravi. Žabo je gospa drezdvomno z vodo zavžila, a takrat je bila ničevno majhna. Razvila se ji je v želodcu.
' Ženski protiaSkoholski apostoli. V Eddvvillu v Združenih državah je prihrumelo 21. aprila v edino ondotno gostilno deset žensk ter razbilo vse steklenice in posode s pijačo vsa zrcala in biljard. Ženske so strastne pristašinje pi sateljice Carrie Nationove, ki je so vražnica alkoholičnih pijač. Ženske so imele shod, na katerem so izsrečkale 10 članic, ki so se potem našemile, da bi j h nihče ne bil poznel, ter so izvršile omenjeno junaštvo.
* Američanske kadilke. Zdravnik dr. Cyrus Edson v Nevv Torku doka zuje, da se število kadilk v Ameriki nečuveno množi. Tvornice izdelujejo posebne smodke in cigarete za ženske. Speciali-tete za dame se prodajajo v posebno elegantnih tobakarnah, pn tudi pri zlatarjih. Poleg zlatnin in dragotin se vidijo v izložbah tudi line smodke za dame. Sedaj kade večinoma Je gospe javno, gospice pa doma in na skrivaj. Največ pušijo moderne dame, igralke in emancipiranke. V Nevv Torku je lina kadilnica in kavarna za dame. Bogatinke imajo celo line smodke, ki nosijo njih ime. Splošno je javno pušenje dam v Ameriki nekaj vsakdanjega.
* S socialnega polja. Bfejna-rodna statistika stavk kaže čudne pojave. Med tem, ko stavkajo pri nas ravno zidarji in tesarji, se mora v splošnem reči, da so leti pripadniki stavbne obrti zelo mirni. Deloma je minimalno stavbno gibanje temu vzrok; deloma pa tudi dejstvo, da vladajo ravno v tej obrti dolgoletni tarifni kontrakti.
V splošnem je bilo marca meseca v Franciji, Angliji in .Nemčiji 104 stavk, med tem ko se jih je vršilo februarja le 68 in januarja le 8$. V Fraueiji in Angliji — tu imamo uradne številke — je stavkalo marca meseca 15.826 delavcev, februarja pa 10.042. V Franciji je bilo le v tekstilni stroki 14 stavk, v Remešu samem je stavkalo 4000 delavcev.
V La Rocbelle jc stavkalo 1000 pristranskih delavcev. V Italiji, zlasti v Neapolju, je bilo štrajkovno gibanje posebno živahno. V Belgiji — generalni štrajk se nc sme računati, ker je bil to politični boj — jc bilo sicer precej mirno. V Združenih državah Amerike je bilo nekaj večjih stavk, a končale so kmalu. — 17. jauuvarja se je pričela enketa o črevljarski obrti, ki je sedaj končana. Zaslišanih je bilo 143 ekspertov v 45 sejah.
* Kako dolgo vztraja človek brez spanja ? Za rešenje tega vprašanja sešli so se trije amerikanski vseučiliški profesorji ter so se tri dni in tri noči zabavali, samo da vidijo, kako dolgo bodo vztrajali,
ne da bi spali. Tretji dan pa niso mogli več nadaljevati te skušnje, ker dva sta se komaj držali pokonci, enemu pa je bilo slabo. Žila mu je bila počasneje, občutljivost kože je prenehala, vse čutnice so odrevencle. Bati se je bilo najhujšega. Ko se je naspal, prenehale so vse slabosti in je bil zopel zdrav. Več kakor štiri dni in ravno toliko noči ni mogoče vztrajati brez spanja. Vendar pa se jc ravno ondi ustanovilo društvo, ki šteje za svoje člane samo one osebe, ki se obvežejo, da ne bodo spali dalje, kakor štiri nre vseki dan. Predsednik tega društva drži se tega pravila že dve leti ter pravi, da se počuti mnogo boljše in čilejše, odkar spava samo štiri ure na dan. Pravi —■ toliko tisoč in tisoč ljudi prespi polovico dneva, kar je torej enako polovici življenja.
' Napredek v krojaštvu. Kro jači imajo svojo »akademijo«, kjer se uče najtežavnejšim krojem. Tega zdaj baje ne bo več treba. Kakor poročajo ameriški listi, je iznašel krojač Doležal v Združenih državah za merjenje novo metodo, pri kateri se poslužuj« fotografskega stroja. Iznajdbo je nazval »fotogrametrija«. Kdor si želi nove obleke, postavi se pred fotografski aparat, pred katerim stoji velik okvir z gosto mrežo. Velikost mreže in njenih kvadratkov ter oddaljenost klijenta od aparata natanko določi razmerje vsakega dela na telesu. Treba je napraviti dva posnetka, sprednjega in zadnjega. Fotogrametrično merjenje je jako natančno in urno,
Društva.
— Pevsko društvo ,Ljubljana(
priredi v nedeljo, dne 11. t. m. celodnevni izlet na fcmarno gorO. Društvo odhaja ob 7. uri zjutraj z vlakom z južnega kolodvora. Ob 10. uri je na gori maša, pri koji poje oddelek pevskega društva. Ob 12. uri odhod na Gameljne, kjer se vrši popoldan v gostilni g. Jerasa petje s prosto zabavo. V gostilni g. Jerasa skrblj«no bode za izletnike z jedjo in pijačo.
— Telovadno društvo „Sokol" v Postojini priredi dne 2 5. maja t. 1. prvi letošnji izlet v Senožeče z godbo in svojim tamburaškim zborom. Odhod točno ob pol 1. uri popoldne. Telovadba se prične ob 4. uri popoldne, zatem koncert in prosta zabava s plesom.
— „Klub slovenskih tehnikov na Dunaju" obhaja letos desetletnico svojega obstanka. V ta namen priredi klub dne 7. majnika izvanredni slavnostni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2 Slavnostni govor. 3. Predavanje. 4 Zabavni del. Lokal: IV. Wit tingauer Bierhalle, Schleifmdhlgasse. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
Književnost.
— Zvonček14 ima v svoji zadnji številki tole vsebino: Pomladno jutro. Zložil Cvetko Slavin. — Svoji sestrici Jo-sipini. Zložila Bogomila. — Nebo se žari . . . Zložil Fr. Z. g ur. — Obiski gospe Ivice. Ivo Danic. — Igorček v svojem kraljestvu (s sliko). Modest. — Iz knjige prirode. Solo vej. — Maj. Zložil Danic. — Zorica. Dimitrij Ivanov. — Otrokove sanje. Fr. Ž g ur. — Kaj je življenje? Iv. Podgornik. — Pouk in zabava: Zastavica v podobah itd. Poleg tega ima »Zvonček< tudi dve jako lepi sliki »Če-šena si Marija!« in »Glej, dekla sem Gospodova!« — »Zvonček« vsem toplo priporočamo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 3 maja. Ministrski svet je imel danes popoldne sejo. Ministrski predsednik Korber poj de v Pešto, da predstavi cesarju delegate, in da nada ljuje pogajanja z vlado zastran nagodbe. Ce ga bodeta spremljala ministra Call in Bohra, še ni gotovo.
Budimpešta 3. maja. Razvila se je zopet velika afera. Nadvojvoda Fran Ferdinand pojde kot cesarjev zastopnik prisostvovat kronanju angleškega kralja v London. Spremljali ga bodo štirje kavalirji, jeden nemški, jeden češki, jeden poljski in jeden madjarski. Zaradi tega so Madjari zagnali velik vihar. Klub vladne stranke je imel sinoči sejo, v kateri so se vnele burne debate. Danes kriči vse časopisje; tudi uradni listi. Vsi so jedini v tem, da je to ponižanje za Madjarsko, ignoriranje madjarske države.   Nadvojvodi očitajo, da njegovo
tWST Dalje v prilogi. 1^*
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 101. dn6 3. maja 1902.
spremstvo reprezentira federalizem. Kronanje angleškega kralja je političen akt, pri katerem smeta biti zastopani samo obe državni polovci. Ogrska ni kaka kronovina v monarhiji, antpak pari-tetična država. V tem okviru se gibljejo izvajanja vseh listov. Vsi listi protestirajo proti takemu spremstvu prestolonaslednika. V današnji seji poslanske zbornice je najekstremnejši levici pripadajoči poslanec Pichler podal ostro interpelacijo, v kateri pravi, da predstavlja nadvojvodovo spremstvo degradiranje ogrske države in zahteva, naj vlada prepreči, da bi šlo to spremstvo z nadvojvodo ▼ London. Vsa akcija ima protidinastično tendenco, a da se ta še bolje spozna, je bila z drugo interpelacijo pogreta, v parlamentu že raz-pravljana in kot lapsus linguae označena zadeva, da je nadvojvoda Leopold Salvator v aeroklubu imenoval madjarski jezik deželni jezik. Vse kaže, da hočejo Madjari vprizoriti veliko akcijo.
Rim 3. maja. Italijanski kralj pojde koncem meseca junija na Dunaj in v Berolin.
Petrograd 3 maja. Vesti, da je morilec ministra Sipjagina že obsojen na smrt, so neresnične Sodna obravnava se sploh še ni vršila
London 3 maja. Dne 15. maja bo v Verenigingu shod, katerega se udeleži 200 burskih voditeljev. Zastopani bedo vsi burski oddelki. Na tem shodu se končno odloči, ali naj se vojna nadaljuje, ali naj se sklene mir.
Narodno gospodarstvo,
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu aprilu 1902 je 260 strank vložilo 83.362 K, 196 strank vzdignilo 38.917 K 40 h, torej več vložilo 44.414 K 60 h, 11 strankam se je izplačalo posojil 17.360 K, stanje vlog 1,945.121 K 03 h, denarni promet 232.848 K 66 h.
Poslano.*)
Javno pismo.
Vse p. n. gospode, katerim so mojega življenja čudna pota nerazumljiva in kateri si beliio nad menoj modre, poraščene in neporasčene glave, prav lepo prosim, naj se nikari toliko ne zanimajo, ne vprašujejo in ne ugibljejo, in naj me nikari ne obre kujejo, (ker obrekovanje je za poštene ljudi sramotno!) in jih prijateljski svarim, naj nikari ne izzivajo mojega sovraštva, (kot sovražnik sem jaz jako nevaren), ampak naj tiho in mirno počakajo, da napravim doktorat. To bo dokaz in izpričevalo za vse. Kdor neče čakati, naj se pa obesi!
NaDunaji,  dne 1. majnika 1902.
Josip Knaflič
(1064) medicinec.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Zavarovalne vesti.
C. kr. priv. zavarovalno društvo
RinnioneAdriatica fli Sicurta
v Trstu.
Iz računskega poročila in zaključka za poslovno leto 1901 (63. kar društvo obstoji), kateri se je predložil v občnem zboru tega društva dne 30. aprila t. 1., povzamemo sledeče važnejše točke.
Pri sekciji za zavarovanje na življenje vložilo se je 7894 ponudb za kron 45,575.088-— zavarovane glavnice, izgotovilo pa se je pogodb za K 40,043.226-— zavarovane glavnice proti 35,434510-— v preteklem letu. Zavarovane gotovine bilo je koncem leta 1901 237V2 milijonov kron glavnice in K 612.744-— rent, čisti priraščaj znaša na zavarovani glavnici K 16,955.764*—. Premijskih dohodkov je bilo K 10,031.421-—, izplačanih je bilo pri zavarovanji na smrt in na doživetje K 4,882.299-—, za nerešene škode pa je bilo rezerviranih K 790.113-—. Pomožni premijski rezervi za znižanje obrestne mere, katera se je ustanovila še le pred nekimi leti in katera je sčasoma na-rastla na kron 600.000-—, odkazalo se je K 500-000'— in se je ista torej povišala na K 1,100.000-—. Premijska rezerva in prenosi pri oddelku za zavarovanje na življenje — vštevši prejomenjenih K 1,100.000-— — znaša koncem leta 1901 K 63,573.742-70.
Premijskih dohodkov v oddelkih za zavarovanje proti elementarnim nezgo-
dam (požarom in poškodbam pri prevožnji) bilo je K 19,391.318-—, vzvratna zavarovanja so veljala K 8,821.148-—, za škode izplačalo se je — odštevši vzratno zavarovalne deleže — K 6,639.173-—, za nerešene škode pa je bilo rezerviranih po odbitku vzvratno zavarovalnih deležev K 1,210.256-—. Premijska rezerva v teh oddelkih znaša K 11,273.150-— in odštevši vzvratnega zavarovanja K 6,075.680-—.
Zavarovanje proti tatinskem ulomu, katero se je vpeljalo v zadnjih mesecih leta 1900 razvilo se je v prav zadovoljivem obsegu in je pričakovati, da se bode isto tudi tu, kakor v inozemstvu, posebno na Nemškem, kot občinstvu jako potrebno, vedno bolj razŠirjevalo.
Po odbitku vže omenjenega nakazila v znesku K 500.000-— k pomožni premijski rezervi za znižanje obrestne mere ostane — prištevši prenos pretečenega leta v znesku kron 12.476-62 — dobiček v znesku kron 1,046.140-88. Od tega se je nakazalo premijski rezervi oddelka za zavarovanje na življenje K 72.984*20 in rezervi splošne bilance K 100.000*— in je tedaj prvonavedena rezerva narastla na K 720.000*—, drugona-vedena pa na K 1,000.000*—. Kot dividenda določila se je kakor v pretečenem letu svota K 160*— za delnico.
Rezerve društva znašajo vee nego 73 milijonov kron in sicer premijske rezerve (za lastni račun, t. j. po odbitku vzratnih zavarovanj) K 63,989.650*—, pomožna premijska rezerva za znižanje obrestne mere K 1,100.000*—, dobitvene rezerve kron 6,674.983*— in kurzne rezerve K 1,628.537*—.
Glavno zastopstvo za Kranjsko
ima tvrdka
3van perdan
v Ljubljani, Cesarja Josipa trg
St. 13. (1057)
Zavarovalna banka za življenje za Nemčijo v Goti.
Opravilni posledki gotajske zavarovalne banke za življenje, ki je najstarejši in največji zarod svoje vrste v Nemčiji, so bili tudi v letu 1901 zopet jako ugodni. Nova zavarovanja za slučaj smrti — za čas celega življenja ali pa z okrajšanjem na določeno leto življenja — so se zaključila z zneskom 43,855 500 mark; to je bil najvišji prihodek od obstanka banke. Skupno so znašala konec preteklega leta 116011 zavarovanja črez 807,747 200 mark. Dejanstveni izdatki zavarovalnin za slučaj smrti 15,739.823 mark so zaostali za 1820.068 mark za pričakovanim zneskom.
U isti letni prebitek znaša 9.282.145 mark. K temu je razun znatnega dobička iz podračunske umrljivosti in razun nadračunskega obrestovanja naj bolj pripomogla okolščina, da so se upravni stroški mogli na izvanredno nizki postavki 492 °/o letnih dohodkov vzdržavati. Fondi banke so dosegli višino 267,731.033 mark. Med temi se nahajajo kot varstveni fondi povrnjeni čisti prebitki zadnjih let v znesku 40,849.759 mark, ki se v tem in v prihodnjih štirih letih razdele kot dividende za zavarovance. Vsega vkup je banka v času svojega 731^tnega obstanka izplačala na doteklih zavarovalnih svotah okoli 583 mil. mark in je več kakor 190 mil. mark dividende razdelila svojim zavarovancem.
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Vesela
družba v gestilni „Grogca" na ime g. Antona Jesenko iz Dolenjevasi pri Selcih 5 K. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gospod Simon Gregorčič v Gradišči pri Gorici 50 K za spomenik našemu pesniku velikanu. — Živeli
Za nagrobni kamen pesniku Ketteju: Gospod Simon GregorCiC v GndiSCi pri Gorici 3 K. — Go»p. Fr. Ks. MeSko, župnik, sedaj v Opatiji, 3 K. — Skupaj 5 K. — Hvala!
Za pogorel ce v Zdenskl vasi. Gospod Simon Rutar, prof. v Ljubljani, 10 kron — Gosp. V. P. 20 K. — Gosp. neimenovanec 6 K. — Skupaj 35 K. — SrCna hvala darovalcem! — Svoto smo poelali d. županstvu v Dobrepoljah.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (12—6)
Kadar kdo zavžlje huke težko prebavljive JeelI, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan »dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inaerat! b
Dobro domače zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPS1CI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru.
91
Kufeke-jeva
moka za obroke
kD12B8
-_peddM Pdeaas
prebivalište se po ME
a adravilatte za bo leuti v telodcu, aa jetrih te ledvicah m sladkorna bolezen (dlabetis), foltae kamene, katar h e v f oltancu in aa
*v  Slatina, krhtju m.
~ Prospekti m dobe pri ravnatelj«.
♦ Kdpel1 Rogatec
Kresa«
Za bolne na želodcu I £*» SSV*
želodec slab, ako se neredno prebavlja, pri glavobolu, te izvira od pokvarjenega želodca, pri želodčnem krču etc. etc priporočamo že od desetletij znane in vsled svojega izpričanega in izkazanega vpliva posebno priljubljene Brady-jeve želodčne kapljice (marijaceljske). Imamo v dokaz tega strokovnjaška odobravanja kakor tudi nebrojna priznalna pisma, v kojih se to sredstvo v toplih, da često nedo-povedljivivih izrazih zahvale, hvali in priporoča. Nizka cena 40 kr. za majhno in 70 kr. za veliko steklenico omogočuje vsakemu, da more to izkazano, izvrstno sredstvo v zalogi imeti ter se ga poslužiti, kadar nastane potreba.
Brady-jeve želodčne kapljice (marija-celjske) je možno kupiti v lekarnah, vsak pa naj zahteva izrecno Brady-j eve želodčne kapljice (marijaceljske) ter naj pazi na varstveno znamko in podpis, da se obvaruje ponarejenih izdelkov.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-cliBin tinktura za lase
katera okrepeuje laslsee, odstranjuje luske in preprečuje izpadanj« las.
1 steklenica z navodom 1 b4.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—10)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega j ubil mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. aprila: Jožefa Žabkar, kajžarjeva hči, 25 let, jetika. — Ignacij Tavčar hlapec, 21 let, ponesrečenje. — Ivan Verbič, mestni ubogi, 55 let, pljučnica. — Marija Kreč, strežnica, 46 let, Brig-thova bolezen. — Fran Žnidaršič, posestnik, 45 let, vsled opeklin.
Tržne cene v Ljubljani
Tedensko poročilo od 20. do 26. apr.
1902.
Goveje meso   I. kg
- n. „ ■ m- .
Telečje    „ .... Prašičje m. sveže „ „      „ prek. „ Koštrunovo meso,
Maslo.......„
Surovo maslo . „ Mast prašičja. . n Slanina sveža . „ prek. . . „
Salo.......„
Jajce.......„
Mleko, liter ...» Smetana sladka lit. „     kisla „
Med.......kg
Piščanec.......
Golob........
Raca.........
Zajec.........
K hj
130jc3 pšenična 100 kg 1 10] o koruzna   „ „
1 —12 ajdova     „ „
140jFižol, liter.....
170 Grah,
2 — Leča,
1 — Kaša,
2 BO Ričet, 2 40 Pšenica 1 50 Rž 1 40 Ječmen, 160 Oves . 130 Ajda .
—1 6 Proso, belo
— 18    „ nav.
— 80 Koruza
100 kg
— 80 Krompir
m»
120jDrva, trda 160   „    mehka . „ 40 Seno .... 100 kg — Slama . . .   „ „ —iStelja......
K^h
31 60 16 — 29 50
— 20
— 50 .— 25
"P
21i —
16;—
;i480 ;17|-15-1560 >14i— «12140 1 420
■ 8 ~ ' V —
Mateorologično poročilo.
rULna nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 786*0 nun.
K? 2	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo	11 i-* »
2.	9. zvečer	7344	57	si. jvzhod	jasno	a
3.	7. zjutraj	736 5	15	Sbrezvetr.	megla	s
a	2. popol.	7341	167	m. jzahod	del. oblač.	!cb i
Srednja včerajšnja temperatura 67*, nor-male: 12*3*.
Dunajska borza
dne" 3. maja 1903.
Skupni državni dolg v notah   .  .   .   . 10175
Skupni državni dolg v srebru .... 101*60
Avstrijska zlata renta....... 120 40
Avstrijska kronska renta 4°/» .... 9960
Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'55
Ogrska kronska renta 4°/,..... 97*76
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1602 —
Kreditne delnice......... 672 25
London vista.......... 240 30
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 30
20 mark   .  . ......... 2346
90 frankov........... 19 07
Italijanalri bankovci........ 9340
C. kr. cekini........... 11*89
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas ljubljeni sin in brat
Fran Klanšek
gostilničar
dne 3. t. m. po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, star 27 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjcega bode v nedeljo, dne 4. maja ob 1 ,5 uri popoludne iz hiše žalosti Koslerjeve pivovarne v Spodnji Šiški št. 73, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše posmrtnice se bodo brale v raznih cerkvab.
Spodnja Šiška, 3. maja 1902.
Anten Hlanšelt, oče. — Marija MJanšela, mati. — Anton, Ivan, la;naeij, bratje — Jlarlja. Ivana,
sestre. (li&d)
Zahvala.
Vsem, kateri so nas tolažili ob bolezni in smrti našega v Bogu počivajo-čega, iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Matije Hrovata
črevljarskega mojstra in meščana
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo 8e prečaatiti duhoTšCini, slav. veteranskemu društvu, preblago-rodnemu gosp. županu Iv. Hribarju, ravnateljstvu in uradništvu tobačne tovarne ter vsem številnim spremljevalcem pogreba blagega pokojnika.
V Ljubljani, dne 1. maja 1902.
(1066.) Ostali žalujoči.
najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja,
in jo priporočajo naj odličnejši zdravniki kot bistveno jpci-5.-pira.l-n.© sredstvo pri Kar-lovovarških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje. (30—1)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Kathreinerjeva e o • • Kncippcva sladna Kava
Kadar koma ne tekne jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu  vsled  slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem probavljanju itd. pomagajo takoj
Brady-jeve želodčne E kapljice.
Y»» prodaj v vseh lekarnah.
■■ Na tisoče zahvalnih in prlznalnih pisem I ■§
Cena steklenici s podukom, kako jih rabiti, 40 kr., večje 70 kr.
Centralna zaloga: C7» Bradlv, lekarna , pri ogerskem kralju", Dunaj, I,
Svari se pred ponarejenimi izdelki, (2435—12)
pristne marijaceljske kapljice morajo   - j-
Imeti »varstveno znamko" In podpis vsf^UiVj^
9
Knjigovodja
zmožen v računskem sklepu, pisarničnih bančnih kakor menjalničnih del popolnoma vešč, želi takoj primerna službo nastopiti. (loei—i)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«
XJx«tdLaa.o dLo-<-rolJ«m.av (1017)
posredovalnica stanovanj in služeb
se takoj prodaste in sicer: Hiša v Kladeznih ulicah št. 17 v Ljubljani in hiša v Kranju, Savsko predmestje št. 37
poleg živinskega trga, ki ima tudi koncesijo za vinotoč.
Več se izve pri upravništvu »Slov. Naroda«. (1048—1)
Firm. 115. Ges. II. 67/1.
Aenderungen und Zusatze zu bereits eingetragenen Einzel- und Gesel l-scha ftsfirmen.
Eingetragen wurde im Register hir Gesellschafts-firmen:
Ijaknaeh, F. Terilina, Spezerei-und Farbwarengescbaft. Eingetreten: Franz Trriiiiin jun. Ijfilbneh, infolgedessen: Offene Handelsgesellschaft seit 24. Apr. 19 02. Vertretungsbefngt: Franz Terdina sen. und Franz Terdina jun. jeder fur sich.
K., k.. l.aiiilt-mk^rlt-Iit.
Laibach, am 29 April 1902.
dzpremembe in dcstavki k že vpisanim posameznim in zadružnim tvrdkam. Vpisan je bil v register za zadružne tvrdke: Ljubljana, F. Terdina, trgovina s špecerijo in barvami. Vstopil je: Franc Terdina juu. Ljubljana, vsied tega: Javna trgovska zadruga od 24. aprila 1902. Opravičena sta za zastopanje: Franc Terdina sen. in Franc Terdina juu., vsak za sebe. Ljubljana 21). aprila 1902. C kr. deželno sodišče v Ljubljani) (1056)
Ces. kr avstrijske
d za š na že'eznice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1902. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Inomost, M">nakovo, Ljubno, čez Selztbal v Anssee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Ljubno, Dnnaj, čez Selztbal v Solnograd, Inomos , čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejovice, PlzeDj, Marijine vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celosec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jeze u, Inomost, Bregenc, Čarih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bude-jevice, Plzenj, Maiijiue v^re, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomosr, Monakovo, (direktni vozovi
I. in II. razreda . — Proga v Nove mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 1. uri 5 m popoludue osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 7. uri 8 m zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomo-»t, (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Line, Stevr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlove vare, Heb, Mari,ine vare, Plzenj, Budejovice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zel! ob jezeru, Lend Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri -4 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Mouakova, Inomosta, Franzensfesta, Pon-tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, črez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejovic, PJznja, Marijinih varov, Heba, Fran-covih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Radolfovega in Kočevja, ob 2. uri 3i m popoldne osobni vlak iz Straže-Toplic, Ra-dolfoveg-, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10. uri V5 m zvečer, po slednji lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4}
I Anton Presker
l krojač in dobavitelj uniform avstrijskega *       društva železniških uradnikov
I Ljublj^a, Sv. Petra cesta
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih obisk za gospode in fšM':    s   *        dečke, 2o
? i H   - I  5     za gospe,
nepremočljivsh havelokov itd.
Obleke po meri ae po najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno iu najhitreje izgotovliajo
ffr~j"t—
Gospodske ulice it. 6
priporoča In sssieies le boljše
službe iskajoče vsake vrste
zrn  IJublJaiio In drugsd. — Pelnlna tukaj.   .Vstanenr|e v pisarni. Vesta« In kallkor možno nitrat postrežba zagotovljena.
= Izšla Je brošura: = ■
oj klerikalizmu V
♦ Dobiva se v „Narodni Tiskarni".* ■
Cena 10 vin., po pošti 13 vin.
Odvetnik dr. Henrik Turna v Gorici iftče
stenografa.
Ponudbe na pisarno takoj.    (1C58—1)
Krepak, priden (1019-3)
primeroma 14 let star, se sprejme za učenca v trgovino mešanega blaga.
Več se izve: Krakovski nasip št. 26.
Učenec
(1016-3)
star 14 let, vešč slovenskega in nemškega jezika, dobrih starišev, sprejme se takoj v trgovino mešanega blaga. Prednost ima tisti, kateri je že nekoliko vešč v trgovini. Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
JDolora,
(1010-2)
odda se v najem ali na račun na
najboljšem prostora v Bohinjski Bistrici za čas zgradbe železnice 4 let. (997—4) Več se izve pri jfllo Grobotckii.
gostilna na deželi
se odda takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji.
Več se izve v zalogi Puniigam. V zalogi knjigotržca
Ustjema Blanke vJVtariboru
* * # * * je ravno izišla knjiga:
Die Ortsiiamen des Oberen Pettauer Feldes.
Ethvmologisch-kulturhistorlsche Studie von
Jttartin Žunkovič,
k. u. k. Hauptmann und Lehrer an der Infanterie-Cadettenschule in Marburg a./D. (1059)
Cena 2 K 40 vin. —
Pri predpošiljatvi naročnine se dopošlje brezplačno.
Vožnji red c. kr. pri v. južne železnice
veljaven od 1. maja 1902.
Z Dunaja v Trst.
Postaj e
Brzovlak
Dunaj . . . Miirzzuschlag . Gradec . . . Maribor . . . Celje .... Laški trg . . Rimske toplice Zidanimost . Hrastnik . . Trbovlje . . Zagorje . . . Sava .... Litija. . . . Kresnice . . Laze .... Zalog    .   . .
Ljubljana .  . .
Brezovica   . . Preserje (postaj.) Borovnica . Logatec .   .   . , Planina (postaj.) Rakek   .   . . Postoj ina   . . Prestranek . . Št. Peter.   .   . . Divača  .   . . Nabrežina .   . . Trst.....
Odhod
700 zvečer 956 po noči
11-44 ,
1258
i 212
2.45
Prihod Odhod
351 359
Prihod
544 „
6 49 zjutraj 710 „
8*25 zvečer 11 35 po noč 126 2-47 414
4-48
8-15 zjutraj 11-04 dopol. 105 popol.
2- 22 „
3-48 „ 401 „
4- 10 „ 4-25 ^„
440 „ 4-46 ,
5 03 .
Poštni vtak
—	
5*54 „	5-35
6-59 .	540
6*53 zjutraj	6-34
	654
7-i,8 ,	710
7-54 „	7-33
8-28 „	8-01
9-19 dopol. ;	8-38
9-40 „	900
9 05 zjutraj		I 110 pop si.	
1-40	popol.	j 512	n
5 10	«	908 ponoči	
7 19	zvečer	11-42	
9-^9	po noči m	1-50	
953		204	
100i	t$	2-14	
1018	ff	1 2-56	
103 1	»	1 307	
1038	It	3-15	
1046	P	323	
10-58	n	335	
11-08	91	3-45	
1119		35^	■
11-32	_	4-09	
11-42		419	
11-55	n	4-32	
12-35	n	454	»
101	—	513	
1 19	it	5-29	n
201	n	610 zjutraj	
220		6 27	
234	■	640	n
2 59	■	7-01	
3-13		712	
344		810	
427		8-59	
5 36		9-57	
615 zjutraj		10-25	1
840 1-50 5-40 8-00 1008
10- 22 1032 1107
11- 18 11-26 1104 11-46
11- 56
12- 07 12-20 12-30 12-43 12-58
1-08 1 17
1- 32 212 229
2- 41 301
3- 12 333
4- 08 5 0') 535
zvečer po noči
i?
zjutraj i dopol.
Sekundarni vlak
popol.
604 10 40
2-35 5-55 6 14 6 28 7-03 719
7- 30 742 801 816
8- 32 8o-i 915 9 35
zjutraj popol. j
a
po noči
5-48 7-35 7-49
7- 58 811
8- 22 8-29 8-36
8- 47 856 906 9 17
9- 26 9 35
zjutraj
dopol.
7 35 zvečer
7- 49 802
8- 17 „
8- 57 „ 915 po noči
i 930 „
9- 53 „ H007
; 10-20 prih.
• i i
iz Trsta na JDmiaj.
Postaje
Brzovlak
Poštni vlak
Trst......... Odhod
Nabrežina....... „
Divača ........ „
Št. Peter........,
Prestranek....... „
Posto; ina....... „
Rakek ........
Planina (postaj.)..... „
Logatec........ „
Borovnica....... ,f
Preserje (postaj.)..... „
Brezovica....... „
} Odtod
Zalog......... „
Lazu......... ,,
Kresnice........ „
Litija......... „
Sava......... „
Zagorje........ „
Trbovlje........ „
Hrastnik....... ,,
Zidanimost....... „
Rimske toplice..... ,,
Laški trg....... „
Celje......... „
Maribor........ ,,
Gradec ........ „
Miirzzuschlag...... „
Dnnaj........ Prihod
Sekundarni vlak
6*35 zvečer 7 06 „ 749 „ 820 .
9-53
1103 „
i; -l! ~
1*50 ,
aro „
! 4 13 . 6.45 zjutraj
8-15	zvečer	800
8-47		8-32
9-35	po noči	9-18
1014	»	952
10-32	vi	10-10
		10-23
	—	1040
11-45	—	11-23
1150	M	11-29
	—	
100
1-33 „ 3-10 „ i*l „ 6-89 zjutraj 915 dopol.
1200 popoi.
1217 ~„ 12-23 „
12-57 ~~„ 1-07 „ 116 „
1- 30J „
2- 58 „ 4 2 i „ 6-z2 zvečer 8-50
11-30 12 37
1- 52 243
2- 56 312 333 345 359 4-30
4- 42
5- 05 522 533 543 555 605 6 14 626
6- 33
6- 40 654
7- 01 714 7-29 9 40
12 40 4 01 750
po noči I 9-55 10-51
dopol.
popol.
zjutraj
dopol. popol.
11 56 1240 1250 i 104
1 21 i 1-30
1-43 206
2 15 2 25 2 37 253 305 315 3-28 3-39
3- 49 401 409 418
4- 45
4- 56
5- 07 5-26 7-45
10-10 2 05 5 45 zjutraj
zvečer po noi
1 6-00 j 715 ' 8-23 914 9 25 1 940 I 959 1010 1023
10- 49 1059
11- 20 1215
12- 26 12-35 12 46 1256
1-05 1-16 1-23 1-30
1- 55 2 05
2- 15 2-35 4-55 7-00 9-44 1-40
zvečer
po noči
zjutraj dopol. popol.
616 „
6- 32 „ 653 „
7- 10
724 „
7-38 „
7- 55
8 05 „
816 „
8- 42
8:8 „
9- 14 dopol. 9-39
1'33 popol.
6-10 zvečer
913 po noči
6'42 zjutraj
6- 54 u 707 „
7- 26
7-38 „
7- 51 „
8- 21 „ 8-32 „ 844 „ 857 .,
7*00 zvčeer 711 „ 7-21 , 7-33 ,'
7- 44 „
m »
8 05 „ 813 „
8- 21 „
f '3S » 8-47
8- .c>8 „
9- 16 po noči 1100 prib.
Ljubljana, Stari trg it. 28
urnr.ir^ovrrz zlatnino In srebrnlno In 2 vsemi optičnimi prednaetl.
Nikelnasta remontoar ura od gld. !•»«. Srebrna cilinder rem. ara od gld 4»—. Ceniki zastonj in franko.
I?8ii Sfcerl
etanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
*V*»,nl ■tPOJl P° najnižjih eensh. Hlelkle m v to stroko spadajoča popra-
izvrSuje dobro In erno. ■f Vnanja naročila se točno izvrše". ~UJBj
MODERCE natančno po životni me
; Ji
\ f:\xa, vsako starost, za vsaki život in v vsaki facom V-l^®   ®   ®   ®   @   priporoča   ®  ^ @
'HENRIK KENDA \Litl&.°7laa lg
Skladišč* z« modno blago, pozamentrlj«, trakova, 6ipke, svileno blago, perilo klobuk* aa <tam*. tkana In kratka roba na rfabalo In drobno, m m .« a ■
m4\
Ustanov-Ijsnr)
1 i
i
i i
rata Eberl
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CBSta Št. 6. Delavnica: Igriške UliCB Št. 8. PlMkarska mojstra c. kr. drž. in ckr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinaka ia pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velik* lzblrka dp. Sohoonfsld-ovih
^arv v tubah '&+ *k*d. slik&rje.
Zolosra   6opl6sv   s&  pleskarje, «11. karje ln zidarje, itedllneg-a mazila sa hrastove pode, karbolineJA Itd.
Posebno uripot-očava al. občinstvu najuovejže. najboljše in neprecenljivo sredstvo ia llkar-js
&obnih tal pod imenom „Bapudol" Priporočava se tudi si; občinstva az Vije v najino stroko spadajoče delo v mesta in na dsželi kot priznano reelnn in fiao po najnižjih cenah.
4412
Tržaške linoleum-preproge, dolge sobne a Inl l/rjonorjii preproge in predloge k umivalnikom ± Al 11- l\l lupulJU.
Nihče
naj ne zamudi zglasiti se radi prevzetja agenture za neko najstarejših menjalnic in sicer za spečavanje postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk proti plačevanju na obroke. Najvišja provizija, predplača. eventuelno stalna plača.
Ponudbe pod šifro „E. O. 8711" naj se pošiljajo na Haasenstein St Vogler, Dunaj. (866-4)
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna erebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev 8
pristno angieško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za
mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj fin. sipalnic« za sladkor.
41* komadov skupaj samo gld. 6*GO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
»alskrasBsriSsat atleparijl
zavezujem se s tera javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
m
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—15)
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji li„ Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če so znezek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo tO kr. V ^3) ^
Pristno le z zraven natisnjeno varst- ^-W'JL
veno znamko (zdrava kovina). 4r€? Izvleček Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako eađo voljen. Ljubljana. Oton Kart um.-h, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Kašelj
utolažijo preizkušeni in fino okusni
(2344 24)   Kaiserjevi b
prsni bonboni.
A"l i n     notarsko overovljenih / I aLi I spričeval Jamel za gotov £m I TU  vspeh   pri  kašlju, hrlpa-vostl, katarju in zasliženju. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnkdczvju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevlć.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušsk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravil«, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskušo-valnici in od mene preskušene. — Zlnstro- * (96) vani oeniki zastonj. (17) J
ltMMMt«MMtt«««tMSMMSM ■ •
t
„TriiDuk" sledilna ognjišča
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prišted na kurjavi. (780—10) Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnik ognjišč .Triumph* S. Goldschmidt & sin
Hels na Gorenje Avstrijskem.
m.
Slavnemu občinstvu javljam tem potom, da sem dne 1. t
na Krakovskem nasipu št. 26
otvoril
(1045—2)
trgovino špecerijskega blaga.
Vsled jako ugodnega nakupa mi je mogoče svojim častitim odjemalcem glede kakovosti in cene mojega blaga po možnosti ustreči.
Za mnogobrojni obisk svoje trgovine proseč beležim z odličnim spoštovanjem
Oto Schmidt.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno * svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpušcevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; dosežš se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (619—3)
~V Ljubljani: SLacul, v Kranji: IT. Dolenz.
Odi vseli zdravniških vešča k o v priporočan
ftobin-prepečenec
(mlečna beljakova hrana)
najbolj naravno, prijetno in vplivno krepitno sredstvo za bolnike, okrevalce in otroke« I Cena zavitku {% k) 80 h. |
V vsakem zavitku so mnenja in analize najodličnejčih znanstvenih vešeakov. Dobi se v vseh lekarnah in slaščičarnah, kjer pa teh ni, naravnost v tovarni.
Kad ar se naroči 4 ali več zavitkov, pošlje se naročeno blago franko na vsako poštno postajo proti poštnemu povzetju. — Zahtevajte brošuro gratis
in franko, katero Vam dopošlje:
Tovarnas
(»27-3)
M. Dabeksin, Dunaj X., Laxenburgerstr. 28.
Agenti
ki bi obiskovali zasebne odjemalce, se iftčejo v vseh krajih proti jako visoki proviziji.
Ponudbe (v slovenščini) na: Gia-como Bolaffio v Trstu. (1014-3)
Specijalitete
fine lave, doto dobavljeno
priporoča (415—64)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, Ljubljana.
Postne poSiljatve 6 kil franko.
ttžST Od leta. 1868. se "gfl Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in o«l mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi t Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznim, slaati proti
vsake vrste izpuščajem
uporablja a najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijenićnega iredstva sa odstranjenje laskinio na glavi in v bradi, za čiščenje in deainfekcijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov lesnega katrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride alejtarijam 'v okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih polti tih boleznih se na mesto kotranovega
mila s uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti,
proti spuščaj em na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
t katerem ja 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih medieinsko-kosmetienih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-milo za fino polt; borakaovo milo sa prisče; karbolako milo aa uglajenja polti pri pikah valed koz in kot razkuiujoče milo; Bergerjevo amrekovo-iglatto milo za umivanje in toileto, Bergerjevo milo za nežno otročjo dobo (25 kr.)
Bergerjevo Petrosulfol-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in klenju kože; milo za pege v obrazu jako učinkujoče \~Jtveplenomleeno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninmko milo za potne nogein proti izpadanju las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 9 zo kadilce. Cena SO kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil s a najde vse potrebno t navodilu o uporabi. Zahtevajte ved na Bergerjeva mila. Pazite na zgoranjo varstveno znamko in na izvir:
Tovarna G. Hell & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednih imitacij in se celo ime Berger zlorablja.
V IJublJanl se dobiva v lekarnah: VI i lun lieustelfc, 91. nardetMrlilUcer. J. Mayr, **. Plceoll. U. pl. lrnl*dr/.j in v vseh lekarnah na Kranjskem. (623 —5)
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—45)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. 8
Lekarna #,,pri orlu"
w I^JublJanl.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik
"S °2
-3°
priporoča:
•2 • i
> 13 I
o
S g .d
m "O L
t=§ 1 2-iS-S I f g.2 c o. .PiS« a : J? « _ .s s g i s« gflij'ifa
§ S'Dfl - rt o -g
J" »- <D *      Bi, t*
B     O S     S N
■a ts * n > ®  &o o
-    a C o a
l&lillli '-liti
0-, Q,r-t
O  w "«J
r* mm
S. B S
s irfi
XI 3 o »o £ >
■ g O D<
s) g n © o W m o B m
e >o
—     >S D?
•   -3 "3 lil
rt s
!
3
4«
i
Stari trg št 21.
Glavni trg št 6.
Pekarija in slaščičarna i
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
vi tvg štev. 32.
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
19
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št 5.
Učenca in učenko
primerne starosti in izobrazbe, sprejme t trgovino raznovrstnega blaga Ivan Raz« boršek v Šmartnem pri Litiji.   (1020—S)
Dve lepi, elegantno meblovani
mesečni sobi
se oddasta takoj v Gradišči št. 5 _v Ljubljani. qoi9-2)
Gospodična
želi stopiti v službo kot prodajalka ali kot vzgojiteljica otrok pri kaki boljši rodbini. Zmožna je slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, in je t jednakih mestih že službovalo. Gre tudi na deželo.
Ponudbe se prosijo pod ,,J. K.(< na upravništvo »Slov. Naroda«. (1013—3)
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop ■ sadnega irt«. Pogačarjev trs;.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Danes v soboto zadnji dana
Velezanimivo nadaljevanje
burske vojne.
Od nedelje 4. maja do vstevii IO. maja:
Cesar Franc Jožef
pri zadnjih vojaških manevrih.
Spuščanje ladje na morje in prizori iz pomorskih manevrov.
Bjar* $Ilk.e ho bile napravljene v ne-posredni bližini  \i. Veličanstva ee-
sarja z A'aj višji m privoljenjem. Otvorjeno vsak. dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. (1055)
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno bres kar pitala in rizike a prodajo zakonito do* voljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbena: Ludwlg Oaterrelcher, VIII., Deutsche gssss 8, Budspsst (993-2)
Premier-kolesa 1902
Najstarejša, -^fts. V«1«5- * najbolj izpri- vjfgjs? zanimiva in čana znamka JalgJnL nna oprema
Ceniki gratis. Ceniki franko.
Premier-Werke, Eger (ftesko).
Red Star Line, Antvverpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost braa prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Lina, % VViedener liurtol, na Dunaji
ali (1115—37)
Ant. Robok. konc. agent
v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Služba
11
se takoj odda pri
Splošnem kreditnem društva"
v Ljubljani. <1037-1)
Plača po dogovoru. — Ponudbe naj se vlože najkasneje do 15. maja t. I.
Nova hiša
obstoječa iz 5 stanovanj in dveh kleti ter je pripravna za gostilno, se iz proste roke proda. Poleg hiše je tudi 300 seinjev zemlje.
Več se izve Vodovodna cesta št. 171
(spadajoča v Spod. Šiško). (890—3)
Globus-Exf p akfc
za Svjetlanje jest ^ najbolje sredshvo za p
svje Nanje kovina
Puiiee pa tO, IS In SO vin. se dobivajo povsod. (554-3)
03" Vssk poskus vodi do trajne vporsbe.
Iznajditelj in jedini fabrikant:
Fritz Sciiulz jun. Act. Ges., Eger, Leipzig.
Govori, poje io se smeje v vseh
Grammophon
je naJboIjMl svetovni coiorllnl aparat.
Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 6j, 125 gld.
Grammophon-Automat
650-19
v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov aesa. cfomtil«ie. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlawti na prostem. Plošee Iz trd«*c« jtriiis»ija " veliki izberi, tudi slovenske, ima zuiirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
Absolviran jurist
z drugo državno skušnjo, ieli vstopiti v kako notarsko pisarno.
Ponudbe pod „jurist" sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. (1034—2)
v kateri je večdesetletna trgovina z mešanim blagom in žganjetočem se s 1. julijem t. 1. proda. Obenem se proda ali kakemn za-nesljivemn trgovcu tudi v najem da zaloga blaga pod zelo ugodnimi pogoji.
Naslov pore upravništvo „ Slovenskega Naroda". (1024—2)
Izvirna
vina iz Krškega
(lastni pridelek) i-.-.s
se oddajo v manjci, kakor tudi v večji množini.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
s 6 krogljami in 4 palicami, v dobrem slanu, kakor tudi
2 ToioiteljaL
(kolesa), se prodajo po jako nizki ceni.
Kje? poižve se v prodajalni Valentina Gole ba, na Mestnem trgu št. 10. (1035—2)
Dobre cenene nre 9
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln JfloHt (Brux) Čeako.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... , T20
Nikehiasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medajje razstav ter tisoč in tisoč prianalnih pisem.   (2758 —40)
(tS~  Ituatrot-zni Katalog caston/ in poatnino prosto.
Usojanio si Vam naznaniti, da smo zalogo in prodajo naših renomiranih in priljubljenih
in sicer:
Tfjmnol liroloo"   ki 'e naJb°UŠa dietetična in osvežujoča pijača in je za-
■■ I ulllUul "VI uluu ■ radi sv°Je obilne ogljikove kisline in svojega prijetno r rezkega okusa kar najbolje pripravna, da se meša
s kranjskimi in štajerskimi vini in
Ohirio lirnlno" ki Je že od zdavnaJ priznan kot zdravilna voda proti že-mUIVI ld~ll UlGu ■ lodčnim in črevesnim boleznim, vnetju ledic, neredni 1    3 izmenjavi snovij, katarom v goltancu in krhlju, slad-
korni griži i. t. d. izročili tvrdki:
Mihael Kastner v Ljubljani.
Ista ima oba naša vrelca vedno sveža v zalogi in prodaja ista prekupovalcem in zasebnikom
K 775 „ 1150
po jako nizko določeni ceni.
Ce se naroči celi zaboj, potem se dovoljujejo sledeče znižane cene: 1 zaboj s 25 steklenicami (izvirna rogaška oblika) „TempeI-vrelca"     . .
1    „    „ 50v« steklenicami (bordeaux oblika)..........
franko na dom ali na žel. postajo Ljubljana.
Prosimo, da blagovolite tiste izvanredno ugodne cene vzeti na znanje in vsa naročila pošljete naravnost na našo zalogo g. Mihaela Kastnerja v Ljubljani.
(1060 1)
Z velespoštovanjem
Deželno oskrbništvo slatinskih vod v Rogatcu-Slatini.
S*^^
Fotografi!
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe* na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v -Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših f*
otroških vozičkov -
in navadne do najfinejše
Ž< i mx G.
M. Pakič
Hi 3-a. t> 1 i a. rx a,_
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
i
i i
Josip Reich >
likanje sukna, barvarija in t kemična spiralnica na par ► Poljanski nasip — Ozka ulici it. i £
•-j se priporoCa za vsa v to stroko spadajoča k Postrežba t o fina. — Osns niske. r
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ns Izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo se toCno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in
3ms zaznamennjejo.   Pri zunanjih naroČilih bla- j govoti naj se vzorec vposlati. *»»ur»«rs-»wrtfanstr* ygyarggg¥tawg "
zalogo klobukov
najnovejše facone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana. Stari trg St. 11.
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzejske ulice štev. 16 T?
{yr Trnove ra) 19 a
izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna $
I t«r »odo "gaj *
}po najnižjih cenah. £ Zupnjo ln prodaja staro vinske posodo. |
ia»MteSjo>ajgaSjcggopSjjool^ Jpor^jpor^or^acc- -oc gooajooSjNg OSBSSWS^SJOiJSSWOSSS<'O^S9JB^'^^^2^Bf**'W^^-^ *
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchovs hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
sledilnih ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z peCnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsć.
RONCEGUO
najmočnejša naravna, arsen in žslezo sodržujoša mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri
anemiji, klorosi, poitnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah s mineralno vodo in v lekarnah. (995—2)
Južno Tirolsko,
a Talssgaotki iileuic«,
l1/« ure oddaljeno od Tridcnta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Visina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče pr*e vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolon ite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviska godba, dva lawn-tennis prostora in vsi drugi poletni Športi. Senčnata izprehajališča, zanimivi izleti. Sezona maj —oktober. (V maju, juniju in septembru znižane cene.) llustrovane prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
Kopališče Roncegno
K sezoni
K sezoni
(0 ®
priporočam svojo bogato zalogo pušk. najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem
najbolje priporočajo
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam pv n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrSujem tudi v svojo stroko spadajoče naroeb« in poprave točno, solidno in najceneje.
Z vele8postovanjom (105—18)
Fran
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
H Ugodna prilika 11
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Lepo pozlačena ura z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov Ia žepnih robcev, 1 svetovno pat. žepno pisalno orodje iz nikla, 1 prekrasni album s slikami, obsega 39 podob, najkras-nejSih na svetu, 1 računski stroj „Patenta", kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podučilo, 1 postavek na pisma za vsakogar porahen, 6 komadov prelepih razglednic, 5 komadov čudovitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manšetnih in 8rajčnih gumbov iz double-zlata, s patent, zakle-palom, 3°/0 zlata, 1 lepo dišeče toalttno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek, 1 fin nastavek za smodke iz jantarja 1 modem prstan za gospode z imit. draguljem, 20 kom. predmetov za dopisovanje in še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane M. sj 1 «1. SO kr. Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (1036;
02su« *5* Wss>gwirUaL
Krakov l/S.
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar
esjri
dravilišče z mrzlo vodo
Dr. Matasek toplice Kamnik, Kranjsko.
Odpre se dne 1. majnika.
priv zdravnik.
Prospekti se na zahtevo dopošljejo.
(867-3)
<%Jr>
šxe"ba.3^.jo dne ±5. aso-sija,     Glavni dobitek.
i srečkam a k™ 4..... 70,000 kron.
2Zre"baaaj@ c3.3^e ±2. j umij 3,
ikru4..... 200.000 kron.
priporoča (1010)
„Ljubljanska kreditna banka".
Otvoritev notarske pisarne«
Na mnoga vprašanja dovolim si pojasniti, da je smatrati mojo s B. maj nikom v prilsičj 9iiše &t. 16 na ESrr£u otvorjeno pisarno povsem no^Im uradom, kajti ni jeden ni drugi pred kratkim v Ljubljano premeščenih dveh notarjev ni bil imenovan naslednikom umrlima notarjema gg. Gogoli in Schonvvettru, torej niti jeden niti drugi ni pretzel nobene navedenih notarskih pisarn.
Dr. Rupert Bežek
c. kr. notar.
(1015-2)
»
Andropogon"
(Iznajditelj F. Hsrrmann, Zgornja Poiskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče srrd-mt\o za rast Ihm, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki zabrani Izpadanje las In odstrani p ra It a je. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva.
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 14. 3fc Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. %r Glavna zaloga in razpošlljatev v LJubljani pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V zalos;! imata tuđi gg. E. ITIalir in l. pl. Trn-korzy v lyji|l»ljanl in g. A. Kant v MranJI. Dobiva se tudi v JVovem  mesta v lekarni „prl angelju".
Frepxcdajalci popust. (506-9)
ni ve
Naznanjamo p. n. občinstvu, da g. Ignacij Valentinčič v Ljubljani jI č glavni zastopnik našega zavoda in zaradi tega tudi ni  opravičen, '
prevzemati denarja za premije na naš račun Namesto g. I. Valentinčiča smo izročili
glavno zastopstvo za Kranjsko
gospodu Franu Rojniku
v Ljubljani,  Pred Škofijo  štev. 21
in prosimo, naj se vsakdor v zavarovalnih zadevah obrne z zaupanjem na g. Fr. Rojnika.
,CONCORDIA'
liberško-brnska vzajemna zavarovalnica. (S69~7) Generalno zastopstvo na Dunaju.
Dr Andrej Kuhar
c. kr. notar v Trebnjem 5e ot^roril s 1. rr^ajem. 1902
(1030-3)
SVOJO
notarsko pisarno
v Trebanjskem grad
4h| Založena 1847. |?&
Založena 1847. |{4-
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 18
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-1G
priporoča po najnižji oeni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
WWmm. 5 f ■ v __ ,^ Na zdravniškem kongresu je konstatoval prof. pl. Levden. da je samo v nemSki državi okoli 1,200000 Ijudij stalno bolnih za jetiko, izmed katerih jih umrje na leto okoli M*m3L   IGllCnGi   1801)00 za to grozno boleznijo. Jetično bolezen provzročujejo tuberkulozni bacili, kakor se je spoznalo.   Te bacile vdihava va-se sicer vsak človek, zakleniti jih ne moramo.
Ako na slučajno veliko ljudi ki take bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, potem nam to dokazuje, da ima človeško telo spretnost, take vdihane tuberkulozne bacile storiti neSkodaimi. Ondi, kjer se sapnik raEteguie v fine vejice — tako imenovane .bronchie" — ki vodijo v pljaCa, ležita dve žlezi, tako imenovani „bronchial- ali pljučni žlezi"; k čemu pa ti složiti, so učeni zdravniki precej dolgo tuhtali. Zdaj seveda vemo iz preiskavannj drja Hoffmana, da ti žlezi uspravljati čisto posebni sok", ki uničuje boleznične kali, predno morejo iste pričeti svoje raadivjajoče opravilo v pljučih. Kjer pa oni žlezi vsled podedovane bolezni, slabosti ali drugega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj soka, in kjer so postala pljuča vsled prehlajenja ali prahu ali drugih vplivov občutljiva, tam ae morejo vrivajoči se tuberkulozni bacili vseliti in prej ali pozneje izbruhne jetika. ..... _   _  _ • „
Pametna misel je torej nasla, da se morata utrditi in ojačiti oni bronctaiaku žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozne bacile.
Teea se je oprijel dr Hoffmann ter je sam iznaSel iz one okrepčojoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične ka'arhe in jetiko), katero je imenoval Glandulen.
Glandulun ni nič strupenega pa tudi nič kemično izmišljenega, temveč se napravlja iz svežih bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniškim nadzorstvom zaklanih koStrnnov — narava sama ponuja nam zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati. Bronchtalne žleze se pri nizki toploti suSe" v brezzračnem prostoru ter stisnejo v tablete. Vdaka tableta tehta 0 25 g. ter obsega 0 05 g razmlinCenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna. ......
Ako se rabi Glandulen po predpisu, potem povspeauje tek, razvsdruje, moč in debelost se množi, izginja pa mrzlica, nočni pot in kaSelj — hrakeljni izginejo m človek začne okrevati.
Veliko število zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo velikansko vrednost tega sredstva zoper jetiko. — Kjer niso že druga sredstva pomagala, tam Je pomagal Glandulćn.
Glandulćn se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hoffmanna naslednikov v Meerane Saksonsko) ter se dobiva v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi JETs^SBffsm«*--ja9 c. kr. dvornega
zalagatelja Praga 203 III, v steklenicah po 100 tablet a 6.50 K, 50 tablet a. 3 K. — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. a (362—3;
Koroški
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ub slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-18)
Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Kejtiik, IJulHJaiia, Pred «Uo»Jo »t. **.
Luxus-kartonaže
za 3(o£evce in branjevce z južnim sadjem. --*fr»3«-
5 kilo zavitek, lepa, cenena vrsta .... 18 K 5 „ „ mešana z boljšimi vrstami. 20 „ 5 „   m      m   z najboljšimi vrstami 25 „
razpošilja fratko proti poštnemu povzetju na Avstro-Ogrskem (,941—3.
Viljem Fuder
Terezin (Theresienstadi) Češko.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohranit: lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje santo
Fernohndt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala samo
FernoleBdt crčme za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr. priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zalosrai (103—17)
Dunaj, I., Schulerstnasse it. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolendt.
i
K3 i,
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom svojo veliko za ogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
peči j
innajurpežnejšlh
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., |»o
najnižjih eenali. Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nlne prosto. (18;
		
		i \
Primerna
birmska darila
po najnižjih cenah!
Največja in bogata zaloga zlatnine
in srebrnine najnovejše mode
kakor je slav. občinstvu že obče znano. *«& Solidna postrežba in jamstvo! <&~
Velika izbera finih koles, šivalnih stroje/ ter namizne oprave iz kina- in pravega srebra. Vsa popravila se hitro, točno in z jamstvom izvrše.
Novi ceniki s koledarjem zastonj In franko.
Priporočam te a veleapoitovanjetn
\
114-33)     jran čuden
Mestni trg št. 25, nasproti rotovža.
Oblastveno potrjena
proge Hamburg-Atnerika.
(Hamburg-Amerika-Linie.) Agentura: Cjubljana, Jffarijiti trg št. 1.
za odpravo potnikov in pošiljatev čez morje, zlasti pa v Severno
Eden največjih, najhi'rejšihiter najvarnejših velikanskih parobrodov na svetu.
J!
Odhod iz Hambu-ga po trkrat na teden, vsaka pomorska nevarnost popolnoma izključena, dobra prosta hrana, solidna postrežba, primerno nizke cene v vseh razredih. — Vsakeršnj pojasnila točno in zastonj ter vozne karte za veliKanske brzo- in poštne pa-ebrode daje
proga Hamburg-Amerika (Hamburg-Amerika-Linie)
agentura Ljubljana cm*?-« Marijin trg št. 1, nasproti frančiškanski cerkvi.
gladoled
ledovo kavo in ledovo čokolado (816-5)
priporoča kur najbolje
L.Kirbisch-eva slaščičarna.
Naročila na zunaj izvršujejo se točno.
L imm oMiž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, *ul|Am ltH_ Itd. -	
	Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj-Msidling". ^ Lnser-jev-gSg; Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlttger, J. Mayr, G. Plccoll. V Kranju: K. Savnlk. (621—9)
Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba  na  dan od 4 K 50 vin. naprej. — V maju in septembru še ceneje.    $26 4
VV
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske«
na Hrvatskem.
Od zagorjanske železniške postaje ,,Zabok Krapinske-Toplice" oddaljene za eno uro vožnje, 30° do 35° R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protlnu, mišični In členskl revm in njih posledičnim boleznim, pri iskljl, nevralglji, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightijevl bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dobre in nedrage restavracije; stalna to-pliška godba. Razsežra senčni sprehodi, prostor za tennis-igre itd. Od 1. maja vBak dan zveza po postnih omnibuBih s postajo Zabok-Kraplnsk« Toplice. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mal. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Proepekte in pojas .da pošilja   kopališko ravnateljstvo.
SUCHARD
grand prix
Pariš isoo.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam 1»«» BsJbssIrf. c«smM«
J. S. Benedikt "
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi.
Popravila s« izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
»Luč v žepu!"
Sušenih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za pomladno in f poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
Hugo Ihl
t      xxxi LJubjani x x x r*,     v Špitalskih ulicah IU.
_o__l
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
ristni angleški in amerikanski raketi, žoge in
J3K0 GuIlO
obutala za tennisove in nožne žogovne igre ph
(800—7)
Ant. Krisperiu
»toj!!     v gostilno Kam?
Štajercu.
jgi Resijeva cesta št. 20.      Ljubljana.      Resljeva cesta št. 20.
Tam je vsako nedeljo in praznik zabavna (938—3) |j[ Začetek ob 4. uri. plCSllft VGSeliCa. Vstopnina prosta. S        K obilni vdeležbi vljudno vabi znani stari #lŠtajer-Francl".
m
*
*
m m
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča evoj pri poznano izvrsten aivflaai «5 ement t vedno jednak o merni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote ditlee nodkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno ifiiin
Priporočila In »pričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: ~ Dunaj. I., IVIazlmlllanstrasse 9. zz
(914-3)
Važno! Važno!
gospodinje, trgovce« živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje oije, redilne in poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f olofraOrne aparatr in po-trebaeliie, kirurgična obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mincrsl-■tlli vod In solij za kopel. 18
Oblast v. konces. oddaja strupov.
Za živtnore|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno i. t. d.
Vnanja naročila izvršuje o se točno in solidno.
Drogerija Anton KanC
Ljubljana, Selenfiuraove ulice št. 3
Franja Mer so l iS;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln Izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin,  krojaških  potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml ln ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Alni7li l/r2P7ITlPr prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
nlUjLIj IVBClULlIlui Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju
Ubirafec glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter ..Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Fran Bergant
i
t Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6
§| nasproti cerkve sv. Jakoba
t priporoča svojo
j šnecerijsto in flelita tesno
: l
♦
S
I
:
!
♦
*  Na debelo.
Na drobno.
A»p«ci|allte;te> s
I   Doma žgana kava.
j      Šunke in salame.
% Garantirano pristen rum, g     konjak, ruski čaj ter
raznovrstna južna vina.
-°vi šivalni stroji
[fc-r so najboljši.
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti Siva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
Mhie maj ne zamudi pred
delajo celo po lOletni rabi
še vedno brezšumno. so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so  posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno se prodajajo z enomesečno poskušnjo ter s pismenim jamstvom za 10 let. nakupom si ogledati pfafTove i I valne stroje.
Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi
šivalni šivalni šivalni
Pfaffovi šivalni
stroji stroji stroji
stroji
(170—16)
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste Šivalnih »trojev in koles najcenejše.
j Življenska zavarovalnica v Gotha.
Stanje zavarovanj dne 1. februarja 1902: (405-5)
810    milijonov mark. Bančni fondi 1. februarja 1902: 2671/,        „ „
Dividenda v letu 1902: 30 do 135° 0 letne normalne premije, po starosti zavarovanja.
K pristopu vabi zastopnik v Ljubljani
Ed. Mahr.
SV Pozor I  ^ ^ ^ Pozor!
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Ilrizgalnlee najnovejše sestave, kakor m patentom proti zmrz-
IIiii. s priredbo, da brizgalnica na one strani Jemlje ln meče votlo: „univerzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parnebrlzgalnl ee, vod on o i e, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekiri ee, lestve ter sploh vse za gasilna druStva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeety len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279—7) Pf* Cenike pošlljaiM-o crezplačno laa. poštnine prosto. ~^BB
Podružnica R. 2L. SMEKAL v Zagrebu.
■W» .1» ♦ . ■ . «■»< »»♦ ♦ ar. »W♦ ♦ »♦ »M» »M« -M- »M« -m-     »Trn* .W« »Uf♦ »Trn* »m* »I.« »W. *m»<■»■»     »». .W. .w.
Razpis minuendne dražbe.
Za Egradbo novrra šolskejta poslopja v Toplicah pri Zagorju, v katerem bodo 6 razredna ljudslta in obrtno nad. šola. potem stanovanja za učiteljsko osobje. se razpisuje ponudbenim potom
dražba ■ pristavkom, da bodo vsa k tej zgradbi spadajoča dela skupno oddala le kakemu koncesioniranemu stavb, podjetniku.
Stavbeni pogoji, načrti in proračuni se zamorejo pri podpisanem kraj nem šolskem svetu vpogledati, kamor je tudi kolekovana ponudba v zapečatenem pismu s potrebnim naslovom in 5 % vadiumom opremljena do
četrtka, dne 15. maja t. 1. (io*i—d
vposlati.
Ponudbe naj obsegajo izjavo, da ponudnik stavbene pogoje pozna in ■• jim po Tsem podvrže.
Krajni šolski svat si pridrži pravico, brez ozira na visokost ponudb, kateremu koli ponudniku zgradbo oddati.
S ponudbo s« ponudnik ie z dnevom vloge podvrže navedenim pogojem.
Krajni šolski svet Toplice-Zagorje
dne 1. maja 1902.
urad.
Zaloga strojev in zelezja,
Ustanovljeno
SCHNA6L & Co, TRST.
v letu 1877.
a/\f^ Zastopstvo in zaloga vzorcev: a/\* LJubljana, Dunajska cesta št. 32.
Glavni zastop želežja in tovarniških strojev.
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Ir^štaJLsicija, stroj e^r In. paarrLils. icotlcv.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto".   Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije.  Naprave kopališči klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin ln pav.
Materijal za stavbišča.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Portland" in „Roman". Olje za kolesa in masti.
V občo vsi predmeti za obrtna podjetja.
--
Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi:
14 Sag za obdelovanje lesa in pripravljanje
dog.
36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotiskarn. 13 mehaničnih delavnic.
Kakor tudi: Tovarne za kože. Tovarne za obleko itd. Perilnice in predilnice. Tovarne za parafin in cerezin.
„       „ sardine. Mline.
Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zamafikov. Stiskalnice olja Naprave za vodno silo. Tovarne za šumeče vode. Di8tilerije.
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta namen je bilo postavljenih 161 motorjev za plin in petrolej in 65 parnih strojev. (634- 8)
31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog.
16 naprav za kurjenje z gorko vodo in s parom.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in
konfete. 33 napeljav električne luči.
79
Svoj ilustrovani cenik
1902
klobukov
za dame in otroke
pošljem čast. odjemalcem brezplačno.   1893—41
•št
I
Turu. nuka: Sidro.
LINIMENTCAPS.COMP.
iz Rlehterjrve Irkernr v
priznano Izborno, bolečina tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2"— se dobiva t vseh lekarnah. Pri nakupu tega sploSno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah s našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchtsrjave lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—23) tiirlitcrjv\u lekariiit . pri zlatrm levu
v Pragi, I. Elizabete ce3ta 5.
Svojo bogato zalogo
vsakovrstnih najnovejših
priporočam slavnemu občinstvu -— ~ po nizki ceni. —
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun ter sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
Peter Keršie «*-*«
zalega iti tvemica vozov
v Šiški pri Ljubljani.
" '9 op 09.1' IS po epodsoS ez y,nqo|)| '0Q.Z '|3op'j)jozpo e)|oepBZ)inqo|)|
—TSQ) legojođuđ
fuaqzi mi\9š\ a ui iieuodaj." i|!f fsAoufeu a
0>j;UUJB|S   Uj Q0|d90 QjpUj|jO
'99
Zadružna pivovarna v Plznu.
P. n.
Usojamo si Vam s tem najponižneje naznaniti, da smo izročili zastopstvo is spečavanje naših piv za Kranjsko deželo gospoda
^bigotni Turku v Cjubljani
in prosimo, da se naročila za naš priznano izvrstni, svetovnoznani pridelek odpošiljajo na zgoraj omenjenega zastopnika.
Z velespoitovanjem
(1006-3) Zadružna pivovarna y Plznu.
Fiiporočilo.
Z ozirom na zgorajšnje naznanilo si usojam kar najtopleje priporočiti se velecenjenim odjemalcem in prijateljem plzenskega piva, katero slovi po celem svetu, in prosim, da se cenjena naroČila odpošiljajo na mene, obenem pa zagotavljam, da si bom vselej prizadeval, da cenjenim p. n. odjemalcem postrežem kar najskrbneje in najhitreje.
S polnim spoštovanjem ^fll||0 Cttl*IC«
NaroČila za pivo v sodčkih, kakor za pivo v steklenicah se sprejemajo v Ljubljani, Pred škofijo št. 15, I. nadstr.
Kupuj pa „le v steklenicah".
V I.jtihljuiil pri arospodlh
F. Groschi A. Kane, drog. 1 Jožef Kordin     j T. Mencinger
C. Holzer j C. Karinger       (Anton Krisper
Ivan Jebačin      Mihael Kastner Peter Laesnik Anton Ječminek Edmund Kavčič Kari Lexander Anton Korbar   Kham & Murnik A. Lilleg Qled : Oton W51fling, P. Homan. Krško: F. H.
!Iv. Perdaoanasl. Radolf Petrič Karol Planinšek
I J. C. Roger Aumanan sin, R.
A. Šarabon Viktor Schiffer M Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica
M E. Supan A. Susnik.F. Trdina, J. Tonih Uradniško - kon. sumno društvo
ČrnomlJ: Andrej Lackner, Karol Engelsberger.
Miiller. B. Schweiger, A. Zurc. Litija: Lebinger & Bergmann. Draga: P. S Tnrk. Lož: F. Kovač.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.      Mirna: Jos. Schuller. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Kamnik:   Anton   Pintar,   Fran Škofu.
Šubelj. Novo mesto: Kussel & Končan,
Kočevja: M. Rom, F. Schleimer,     Adolf Pauaer.
Fr. Loy, P. Peće, J. Rothel. Polhov Gradec: J. Ana Leben. Kostanjevica: Alojzij Gač. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe-
KranJ: Fran Dolenc, Vilj. Killer,     rin, G. Pikel.
J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Radeče: J. Trepečnik, I. občno
Jan. MajdiČ, Karol Šavnik, le- i    radesko konsumno društvi j, J.
karnar pri sv. Trojici. Haller. (836—16)
Radovljica: L. Fursager, Friderik
Homan. Oton Homau. Sodražica: Ivan Levstik. Skofja   Loka:   E. Burdych M.
Žigon. Slška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič : Fr. Raitharek Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Brilej. Zagorje: R. E. Mihelčič. Jan.
Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
Polvphon
z 18 ploščami, izvrstno ohranjen in nepokvarjen, ki je veljal 280 gld., proda se za nizko ceno. Gg. gostilničarjem
donasa. lepe dohodke. (.966 — 2)
Naslov pove upravniitvo »Slov. Nar.«.
^ommmmmmmmmmmmmmmmmmBfamlSk.
Ferdo Primožič
mizarski mojster Ljubljana, Gradišče, „pri Cenkarju"
se priporoča slavnemu občinstvu (916-6)
za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in poprave.
Preskrbujem in polagam
parkete iz prve kranjske tovarne Frana Kotnika na Vrhniki.
i Obleke i
^ gO^pOCle $
S po čudovito nizkih cenah Z
tir priporočata       (1060—1) tir
! Gričar & Mejač I
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9.
tir««««*«**«««
Dr. Rose balzam
želodec
iz lekarne
■t. 18M(;\EK-Ja v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospeSujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
VARILO! -^m
Vsi deli anbalaže imajo /<V zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
Cilavii« /j»loiB:
lekarna B. Fragnerja v Pragi;■,;i^tSj»VBa
..pri crnraaa orla" Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. == Po pošti r»s>o»ilj* ■• voak dan. =i Proti vpoliljatTi K 256 »e posije velika steklenica in za K 1 60 mala steklenica na vae postaje avstro-ogersks monarhij« poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogsrske. V Ljubljani ae dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-b schiager, J. Msyr. (14-9
•*6«*«MMta^^
H Amerikancu !w
je geslo v Ljubljani za domačine in tujce.
To je namreč dne 1. marca t. I. otvorjena
nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4.
Tam bode v zalogi raznovrstno
blago za dame, svilnato, platneno in pletilno blago ter blago za moške obleke
v dosedaj neprekosni izberi in ceni.
Nihče naj ne zamudi ogledati si ob pr
ozornost
pa zlasti obuja
(487—20)
velikanska zaloga preprog
kojih bogata izber in čudovito nizke cene nad-kriljujejo vse. kar se je kedaj videlo.
v izložbnih oknih.
ji
w w
I
Iadajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
6