Leto XXII., št. 37
Ljubljana, četrtek 13. februarja I94I
upruvuistvo. Ljubljana, dnafljeva 6 — Telefon $tev. 3122, 3123, 3124, »125 312tt.
tnsera t m oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ui. — Tel. 3492 tn 8392.
Podružnica Martbor: Grajski trg «t. ? — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-lijana 5t 17 749.
Cena 1 Din
Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina »nato mesečno SO din. Za Inozemstvo 50 din.
Orednlit vos Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 312«; Maribor, Grajski trg ftt. ?, telefon ftt 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica fttev. 1, telefon ftt 65.
Rokopisi se ne vračajo
Razveseljivi pojavi
Pisali smo že o prebujaj očem se čutu odgovornosti pri naši napredni mladini za vse, kar je povezano z našim obstojem in razvojem. Označili smo ta pojav za razveseljiv in izrazili željo, naj bi se ta čut odgovornosti pokazal predvsem v snovanju in v delu naše mladine. Kot prvi pozitivni pojav na tej poti smo obeležili program, ki ga je pred mesci izdala mladina JNS. Politična, socialna in gospodarska načela, ki so zbrana v posebni knjižici, izdani kot okrožnici OJNS, nam poleg čuta odgovornosti za preudarno delo v današnjih dneh odkrivajo tudi smisel te mladine za velika sodobna vprašanja, ki jih postavlja v ospredje razvoj v svetu. Posebna odlika teh načel pa je velika domovinska ljubezen, ki veje iz njih. Domovina, edinost, napredek — to so tri zdrava gesla te naše mladine. V sedanjih časih so nam ta vodila potrebna bol' ko kdajkoli.
Temu razveseljivemu pojavu pa se je km^ilu nato pridružil še drug. nič manj pomemben pojav. Iz spoznanja, da zahtevajo sedanje razmere pri nas doma in v svetu zbiranje vseh pozitivnih sil za vse preizkušnje, ki bi nas mogle doleteti, ie vznikla formalna pobuda za povezanost mladih naprednih sil v Sloveniji v delovno skupnost. Pravimo samo formalna, kajti čeprav je akcija za to izšla iz dela naše napredne mladine, je dejansko odgovarjala splošnemu razpoloženju, zlesti razpoloženju našega podeželja. Bila je tako rekoč »v zraku«, od koder i o je bilo treba samo še pesta-\iti na realna tla njenega uresničenja. Prizadevanja, ki so šla v to smer, so od vsecr?. začetka naletela na primerno ozračje, v katerem so bili plemeniti napori končno poplačani s prvim uspehom.
Mladina se v svoji akciji za povezanost vs h naprednih sil v Sloveniji v delovni skupnosti, zamišljeni na osnovi s delovanja delavnih in sposobnih posameznikov iz vseh naprednih skupin r : omejila na iskanje dnevno-političnih kompromisov in stičnih točk za neposredno polinčno delo, temveč si je zastavila težjo, a koristnejšo nalogo, da poskuša — v izmenjavi misli vidnejših predstr:/rJ.kov naprednih političnih skupin — začrtati vsaj osnovne smernice skupnega načelnega gledanja na vsa sodobna vprašanja. Razume se samo po sebi, da je mogel biti plod teh načelnih prizadevanj samo kompromisnega značaja, toda končni rezultat je pokazal, da je tudi to dosegljiv cilj, ako je dovolj dobre volje in prizadevnosti na vseh straneh za podreditev vseh ločenih interesov skupnim interesom, kakor to zahtevajo današnje posebne razmere.
Po skupnih naporih v to smer je predstavnikom več naprednih političnih skupin končno uspelo, da so se 25. januarja letošnjega leta zedinili kot posamezniki na skupnem proglasu za javnost, ki je bil objavljen v januarski številki naše znane kulturne in social-* ne revije »Misel in delo«. V tem smo videli nov razveseljiv pojav. Revija, ki se je že v dveh zadnjih številkah svojega prejšnjega letnika odkrito izrekla za prezadevanja naše napredne mladine, se je kot duhovni forum in publicistični organ, toda izven neposredne akcije postavila v službo ideji, ki prav gotovo odgovarja razpoloženju ogromne večine vsega našega naprednega življa v Sloveniji. S tem je ta naša odlična revija storila največjo uslugo zamisli, ki bo ob strani konkretnih prizadevanj za čim tesnejšo povezanost vseh naprednih političnih sil v Sloveniji ožarjena kot živa potreba naših dni, in to ne glede na konkretne rezultate in ne da bi se bilo treba reviji spuščati tudi v akcijo samo, ki jo povsem prepušča drugim, za to poklicanim čini tel jem. V tem se nam še posebej odkriva zgodovinski pomen pobude, ki je izšla iz naše napredne mladine. Kakor bo njena konkretna akcija imela svoje posebne foru:me in svoja posebna torišča udej-stvovanja, tako bo na drugi strani imela misel svoje zatočišče v reviji, ki ji hoče odslej služiti.
Zato je bilo gotovo modro, ako je bil proglas predstavnikov naprednih političnih skupin, ki so se doslej sporazumeli, objavljen najprej v reviji »Misel in delo«. Iz njega posnemamo nekaj misli trudi za širšo javnost. Mladina čuti, da se »na prelomu med dvema dobama pripravlja v svetu nov, pravičnejši red«, poudarja pa, da more biti »ta red novega življenja med narodi in posamezniki osnovan le na večnih nrav-nih zakonih enake pravice za vse ter na vzajemnih dolžnostih in skupnih nalogah človeštva«. Zato se more uveljaviti »le po prostovoljnem pristanku vseh«, k njegovemu oblikovanju pa mora biti »vsak narod poklican«. To zgodovinsko 'poslanstva pa tudi nam nalaga, da smo »notranje trdno povezani in duhovno strnjeni ter pripravljeni na skrajne žrtve«.
Proglas se nato izreka za obnovo demokratičnega načela, da izvira vsa oblast od naroda, zahteva pa za demokia-cijo trdno socialno in gospodarsko podlago. Pri urejanju socialnih odnosov je treba postaviti delo za osnovno družbeno vrednoto. Vse gmotne dobrine mo-
Franco - Nussolini - Petain
Nekontrolirane ameriške vesti o ozadju in namenu sestanka vodje Španije generala
Franca z Mussolinijem in maršalom Petainom
Vlchy, 12. febr. s. (Columbia B. S.) Maršal Petain je davi ob 8.43 dospel s posebnim vlakom v Cannes, kjer se bo najbrže jutri sestal z vodjo Španije, generalom Francom. Danes sta odpotovala v Cannes tudi podpredsednik vlade admiral Darlan, ki bo prav tako prisostvoval sestanku ter notranji minister Peyroutbon, ki bo osebno nadziral vse izredno stroge varnostne ukrepe o priliki sestanka. Vsa okolica Cannesa bo jutri popolnoma zaprta za promet in niti inozemski novinarji ne bodo imeli dostopa.
Ko je general Franco potoval včeraj preko francoskega ozemlja v Italijo, je bilo opaženo, da je v njegovem spremstvu večje število višjih oficirjev španske vojske.
Vichy, 12. febr. p. Zvedelo se je, da se je general Franko sestal danes na francoski rivieri z maršalom Petainom. Sestanku sta prisostvovala tudi španski zunan.fi minister Serrano Suner in podpredsednik francoske vlade ter zunanji minister admiral Darlan. Na pristojnem mestu niso objavili nobenih podrobnosti o tem sestanku, temveč samo poudarjajo,- da je maršal Petain odšel na oddih na riviero in da je admiral Darlan odpotoval z njim samo zaradi aktualnih političnih zadev, ki so v zvezi z načrti francoske vlade.
Washington, 12. febr. o. (United Press). General Franco bo bržkone odpotoval z letalom v Rim, kjer ga bo sprejel papež v avdiencL
V primeru, če pogajanja med Francijo in Italijo ne bodo uspela, bo zahteval Mussolini od maršala Petaina, naj Francija dovoli prehod italijanskih čet preko nezasedenega francoskega ozemlja v Španijo.
Berlin, 12. febr. o. V berlinskih službenih krogih ne dajejo nobenih pojasnil o programu ln namenu potovanja generala Franca. Obenem demantirajo vesti, po katerih naj bi prišel tudi v Nemčijo in se sestal z vodilnimi osebnostmi nemške vlada.
Sestanek z Mussolinijem v severna Italiji ?
New York, 12. febr. s. (Ass. Press.) Do večera še ni prispelo nobeno zanesljivo poročilo o sestanku med Italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in generalom Francom. Poročila iz diplomatskih krogov v Bernu pa so javljala, da sta se Mussolini in Franco menda danes sestala nekje v severozapadnl Italiji.
Ameriška ugibanja o ozadju sestankov
New York, 12. fehr. j. (Un. Press). Glede ozadja obiska generala Franca v Italiji prinašajo današnji ameriški listi najrazličnejše informacije in radijski napovedovalci ameriških radijskih družb širijo vsakovrstne domneve o obisku generala Franca pri Mussoliniju, papežu Piju XII. m maršalu Petainu. Vse te informacije pa si j tako nasprotujejo, da si na njih podlagi ni mogoče ustvariti nikake vsaj približno točne sodbe. Domneve posameznih ekstremnih komentatorjev se gibljejo med možnostjo sklenitve premirja med Italijo in Veliko Britanijo ter med možnostjo skorajšnjega nemškega prodora preko Gibraltarja v Afriko. Tako na primer poroča dopisnik BBC iz Vichyja ponoči, da se bo Francovo potovanje v Italijo verjetno končalo s skorajšnjo sklenitvijo premirja med Italijo in Veliko Britanijo. General Franco ln maršal Petain da sta poglavitni posredovalni osebnosti, ki se bosta nekje v južni Franciji sestala z opolnom očenimi zastopniki Italije odnosno Anglije.
Dopisnik lista >New York Times« poroča ponoči iz Vichyja, da so se tamkaj razširile govorice, da bosta general Franco in Mussolini na sestanku v Italiji razpravljala o predlogih, na podlagi katerih bi Španija in Francija pričeli posredovati za ureditev sedanjega evropskega spora. Dopisnik lista »New York News« prav tako poroča iz Vichyja, da se pripravlja nova splošna mirovna ofenziva, ki ima v načrtu ustavitev sovražnosti na vseh evropskih in afriških bojiščih, ali v skrajnem primeru vsaj premirje v sredozemskem prostoru.
K vsem tem informacijam ameriške informacijske službe pripominjajo na mero-dajnem mestu v Londonu, da jih ni mogoče kontrolirati. Po mnenju Londona so vse te vesti čisto špekulativne narave in jih je zaradi tega treba sprejemati z vso rezervo.
New York, 12. febr. s. (Columbia B. S.) Ameriška poročila iz Vichyja ki so javljala 1 oči, da sta sestanka Mussolini—Franco in Petain—Franco v zvez! z možnostjo sklenitve premirja med Anglijo in Italijo, so bila danes demantirana z uradnih mest v Rimu. Berlinu in Londonu.
Demanti iz Rima
Rim, 12. februarja. AA. (DNB) Neka ameriška časnikarska agencija je objavila poročilo, da bo med Italijo in Anglijo že danes podpisano premirje. V italijanskih političnih krogih smatrajo to poročilo za smešno in brez vsake podlage. Objavljanje takšnih poročil smatrajo kot popolno nepoznanje italijanske politike.
Latinski blok?
London, 12. febr. s. (United Press) Nekateri angleški krogi izražajo domnevo, da so sestanki generala Franca z ministrskim predsednikom Mussolinijem in maršalom Petainom v zvezi z možnostjo formiranja bloka latinskih držav, ki bi obsegal Italijo, Francijo in Španijo. Baje se za tak blok zavzemata zlasti generala Weygand in Huntzinger.
Kaj pravi London
London, 12. febr. s. (Columbia B. S.) V uradnih angleških krogih izjavljajo, da sploh za bližnjo bodočnost ni videti nobene možnosti, da bi se pričela pogajanja za premirje med Anglijo in Italijo.
Pač pa je slišati nekaj drugih angleških razlag o možni svrhi sestankov med Mussolinijem in generalom Francom ter med maršalom Petainom in generalom Francom Ena verzija pravi, da bo morda Italija naprosila Španijo za pomoč v vojni, kot povračilo za italijansko pomoč v španski državljanski vojni. »Times« zavrača možnost, da bi Španija na tak predlog pristala ter pravi, da Španija ni hotela iti v vojno niti v trenutku, ko je bil vojaški pobožaj Nemčije in Italije ugodnejši nego sedaj. V angieških krogih govore tudi o možnosti, da bo Nemčija zaprosila Španijo za prost prehod svoje vojske preko Španije za napad proti Gibraltarju. V zvezi s tako možnostjo naj bi bil tudi sestanek Petain-Franco, ker bi potem tudi Francija dovolila prehod nemški vojski preko svojega ozemlja v Španijo.
London, 12. febr. j .(Reuter) Glede na vsakovrstne od tuje propagande razširjene informacije, češ da je Velika Britanija pripravljena sprejeti posredovanje kake tuje države za ureditev spora med Anglijo in Italijo, ima diplomatski sotrudnik Reuter j eve agencije, Fergus J. Ferguson, avtentične informacije iz angleških vladnih krogov, ki jih je mogoče zgostiti v naslednjo obliko: »Vojna proti Italiji se nadaljuje in sicer prej z naraščajočo kakor pa z upadajočo dinamiko.« S tem odločnim izrekom so Reuterjevemu diplomatskemu sotrudniku v vladnih krogih pojasnili stališče, ki ga zavzema London do zgoraj omenjenih govoric.
V angleških službenih krogih nikakor tudi niso prepričani, da bi bil tudi Mussolini sam že pripravljen končati sedanjo vojno. Bolj verjetno je, da je sestanek med generalom Francom in Mussolinijem rodila želja slednjega, da bi si kakorkoli pridobil nove pomoči za svojo vojno z Anglijo. V tej zvezi je možnost, da se bo na sestanku govorilo morda tudi o Gibraltarju, ali celo o kakem sodelovanju španske tujske legije v prid Italije. Na mero-dajnem mestu v Londonu pa prevladuje naziranoe, da je general Franco že ob prejšnjih prilikah večkrat dokazal svojo odločnost, da tudi v bodoče ohrani Španijo v miru.
Kar se tiče sestanka med generalom Francom in maršalom Petainom, mu pripisujejo v angleških krogih manjšo važnost, ter ga tolmačijo bolj kot vljudnostni obisk šefa španske države pri starem maršalu, s katerim ga družijo prijateljske vezi.
Z vsem poudarkom je treba torej, kakor zatrjujejo v Londonu, še enkrat ugotoviti: Velika Britanija ni stavila Italiji nikake-ga predloga ter tudi nima namena dati v tem pogledu kako pobudo. Kar se tiče možnih rezultatov generala Franca v Italiji, ni verjetno, da bi prišlo do izrazitejšega sodelovanja Španije v politiki držav osi. General Franco ima danes manj raz-
rajo služiti le občim narodnim koristim. Gospodarstvo se mora spremeniti v načrtno gospodarjenje za skupnost, pri čemer naj se pri nas s pridom uporabi zadružna misel. Naša vas naj postane činitelj javnega življenja.
Proglas izraža nadalje prepričanje, da zorijo enaka spoznanja tudi med Hrvati in Srbi, ugotavlja, da nam edino naša Jugoslavija kot narodna država jamči naš obstoj ter izraža željo, naj bi bil sporazum z dne 26. avgusta 1939 »srečen začetek končne ureditve naših notranjih razmer«. Delo na vsem tem pa čaka zlasti mlajši rod, na katerem leži teža visokega poslanstva in zgodovinskih odločitev v očrtanih smereh. V ta namen so se mladi predstavniki več naprednih političnih skupin odločili za sodelovanje v delovni skupnosti, ki bo v svoji prvi fazi družila poedince iz vseh skupin, ki hočejo za-
staviti svoje delo v naznačenih smereh. To sodelovanje naj bo pot k še trdnejši povezanosti in strnjenosti vseh resnično naprednih sil. Zato poziva proglas vse, ki so enakih misli: na skupno delo!
Te dni je bil ta proglas, glede katerega so se 25. januarja sporazumeli vidnejši mladinski predstavniki več naprednih političnih skupin, podpisan. Imena podpisnikov, ki so proglas podpisali kot posamezniki, vendar s pristankom svojih skupin, bodo objavljena posebej. Tako so prizadevanja za tesnejšo povezanost vseh naprednih sil v Sloveniji z omenjenim proglasom načelnega in vzpodbudnega značaja v svoje prvi fazi uspešno zaključena, kar moramo smatrati za nov razveseljiv pojav v našem javnem življenju. Pričakujemo pa, da ne bo ostalo samo pri tem in da bodo besedam sledila tudi dejanja.
loga kakor kdaj poprej, spuščati se v kako vojno avanturo.
Švicarske domneve
Bern, 12. febr. j. (United Press) Tudi švicarski listi objavljajo razne domneve o ciljih obiska generala Franca in španskega zunanjega ministra Serrana Sunerja v Italiji. Splošno mnenje švicarskega tiska je, da razne iz ameriških virov izvirajoče informacije o nekem mirovnem posredovanju zadostne verjetnosti, ker je glede na najnovejši razvoj položaja v vojni med Italijo in Veliko Britanijo prav malo verjetno, da bi bila ena ali druga stran pripravljena zaključiti vojno v sedanji fazi List »Gazette de Lausanne« smatra za bolj verjetno, da Je potovanje španskih držav-
nikov v Italijo v zvezi s prizadevanjem držav osi, dobiti od Španije v kakršnikoli obliki podporo za nadaljevanje vojaške akcije. Po mnenju tega lista pa bo general Franco, čegar naziranje o sedanji evropski vojni je dovolj znano, Mussoliniju pač izrazil simpatije Španije, hkrati pa mu tudi ponovno raztolmačil. zakaj je Španija prisiljena, da ostane nevtralna.
Budimpešta, 12. febr p. V budimpeštan-skih političnih krogih ugotavljajo, da je na delu ves diplomatski ustroj bojuj očih se držav. Mnogo komentirajo zlasti potovanje generala Franka v Italijo. V poučenih berlinskih krogih izjavljajo, da ni treba računati z možnostjo vstopa Španije v vojno in da so vesti v tem pogledu ten-denčne.
Možnost vkorakanja nemških čet v Bolgarijo
Sofijska »Zora" pravi, da bi Bolgarija IzvrSHa samomor, če bi se uprla morebitnemu nemškemu vkoraka« ju
Angleška vojaška misija v Turčiji
London, 12. febr. s- (Reuter) Danes je došlo poročilo, da je včeraj prispelo v Bolgarijo zopet precej nemških vojaških letal. Vsa bolgarska letališča so v upravi nemškega letalskega osebja. Po Dunavu je prispelo tudi nekaj nemških tankov, ki so bili izkrcani v bolgarskih pristaniščih.
Bolgarske bojazni
Sofija, 12. febr. s. (Columbia B. S.) Listi. ki so znani po svojih zvezah s totalitarnimi državami, izražajo danes bojazen, da bi Anglija prekršila bolgarsko nevtralnost s tem, da bi angleška letala preletela bolgarsko ozemlje ter izvedla napade na rumunska petrolejaka ležišča.
Razgovor Popova z italijanskim poslanikom
Sofija, 12. febr. s- (Columbia B. S.) Zunanji minister Popov je imel danes daljši razgovor z italijanskim poslanikom pri bolgarski vladi. Domnevajo, da je razgovor v zvezi z najnovejšim razvojem mednarodnega položaja, v kolikor se tiče Bolgarije.
S°fija, 12. febr. br. (SDA.) V tukajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo današnjemu dolgemu razgovoru bolgarskega zunanjega ministra Popova z italijanskim poslanikom velik pomen. Razpravljajoč o mednarodnem položaju, tudi današnji bolgarski listi poudarjajo, da želi ostati Bolgarija v sedanji vojni nevtralna.
Pozornost pa je zbudilo pisanje sofijske »Zore«, ki naglaša, da v Bolgariji doslej ni nemških čet: če pa bi kdo zahteval od Bolgare, piše dalje, da bi se uprla Nemčiji, potem je to prav toliko, kakor če bi zahteval, da Bolgarija sama izvrši samomor. Ta način tolmačenja mednarodnega položaja je zbudil tem večjo pozornost, ker je to prvi primer, da bolgarski listi namiguje na možnost vkorakanja nemških čet v Bolgarijo, čemer pa se Bolgarija, sodeč po takem pisanju vodilnega sofijskega lista, ne bi upirala.
Ameriški protest
Sofija, 12. febr. s. (Columbia B. S.) Ameriški poslanik ie vložil danes uri zunanjem ministru Popovu oster protest, ker le bolgarska policiia odvzela nekemu ameriškemu diplomatskemu kurirju med Carigradom in Sofijo diplomatski ptni list. Kurir je ldjub temu nadaljeval svojo pot.
Belgija prekinila odnose z
London, 12. febr. j. (Ass. Press). Bel-giiska vlada v Londonu se je od ečila. da odpokliče svoieea poslanika iz Bukarešte. Belgijski poslanik Viconte du Pare bo brez odloga zapustil Rumunijo.
Ankara, 12 febr. s. (Columbia. B. S). Angleška vojaška misiia. ki se je mudila dalj časa na inšpekciji turških obrambnih naprav v Trakiji. se je danes vrnila v Ankaro.
Nemški glas o odpoklicu angleškega poslanika
Berlin, 12. febr. AA. (DNB). »Nemška diplomatska in politična kereseonden piše. da ie pravi razlog za odpcJcjc angleškega poslanika iz Bukarsšte ta. da je bila Anelija leta in leta na vaj sna smatrati Rumunijo za eksponenta svojih finančnih in političnih koristi. Anglija je prav tako. kakor nekoč v svetovni vej m. smatrala tudi sedaj, da lahko dela v Rumuniji vse. kar hoče. Če so ii bila potrebna za vojskovanje, je pripravljala bi izvajala tudi sab:tažna dejan;a v Rumuniji. Toda te razmere so že dsvno mimo, ker ie bil v vsej državi, ki ji stoji na čelu general Antonescu. z nenavadno ostrino vzpostavljen red. Agenti angleškega poslanika so kompromitirani, ali pa se ne bodo mogli več zavarovati z vsemogočno zaščito poslaništva, ker jim to ne bo zadostovalo. London ie to uvidel in Je zato postopal v skladu z novim ooloža:em. Ce Angliia misli da bo s takšnim prozornim nastopanjem in s takšnimi ugotovitvami še lahko izzvala kakšen vtis v Evropi se zelo moti. V sedanji vojni ie bila Anglija prisiljena, da ie zapustila drugo za drugo svoje postojanke v Evropi, ker prihajajo do izraza težnje, ki hočeio Ang ijo izključiti iz Evrope im ustvariti zdravo kontinentalno vzajemnost.
Preosnova vzgoje mladine , v Rumuniji
Bukarešta, 21. febr. AA (DNB). Po včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
General Antonescu ie izdal nalog, da naj se pospešijo dela za reorsanizadjo ministrstev. Vzgoja mladine bo radikalno reorganizirana in postavljena na nove temelje. Od ljudske šole na do vseučilišča bo mladina vzgojena v narodno-rodolji b-nem duhu. V cerkvi bodo stroso izvajali disciplino med duhovništvom. Vlada bo posvetila veliko pozornost socialni blaginji. Odobrili bodo kredite za povečanje proizvodnje.
Bukarešta, 12. febr. AA (Štefani). Kakor pravijo na dobro obveščenih mescih, bo poelavar general Antonescu v nekaj dneh ob i a vil zakon o novi politični organizaciji države.
Boji v Albaniji
Nekje v Italiji, 12. febr. AA. (Štefani) 250. uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske pravi:
Na grškem bojišču boj patrulj in udej-stvovanje artilerije. Pri letalskih bojih, ki so se zadnje dni odigrali v Albaniji, se je zlasti odlikovala četrta eskadrila, ki je s svojimi stalnimi in učinkovitimi zmagovitimi poleti podpirala vojsko pri njenih operacijah. Včeraj so skupine letal bombardirale z bombami težkega in malega kalibra ter obsipavale s strojniškim ognjem sovražnikove prometne zveze, obrambne naprave in čete. Zadeti so bili tudi vojaški cilji v Prevesi in Larisi. Lovska letala so napadla letališča pri Janini tn na tleh uničila 18 letal vrste »Gkmcester«. Dve letali, ki sta skušali preprečiti napad naših lovcev, sta bili sestreljeni. Eno naše letalo se ni vrnilo, toda letalec se je rešil s padalom.
Atenfe, 12. febr. s. (Columbia B. S.) Po grških informacijah so Italijani na bojišču pri Albaniji dobili nova ojačenja ter so izvedli zopet več napadov. Zlasti je bil močan nov italijanski napad na severnem sektorju bojišča. Grško težko topništvo sedaj stalno obstreljuje področje severno od Pod-gradca. Prav tako so izvršili Italijani napade v dolini, reke SlmmM, v dolini DevoUja
ln pri Tepeleniju, ki pa so bdi ved napadi odbiti. Grki javljajo, da so Italijani v teka enega mesca izvršili nič manj nego 46 večjih napadov na grške postojanke, toda brez uspeha-
Opaženo je, da se zadnje čase živahne je u dejstvu je na bojišču italijansko letalstvo. Včeraj so italijanska letala bombardirala med drugim Korico. Dve letali sta bili pri tem sestreljeni šest italijanskih letalcev, ki so se rešili s padali, je bilo ujetih.
Atene, 12. febr. AA. (At. ag.) Uradno poročilo št- 108 glavnega stana grške vojske pravi:
čez dan krajevno delovanje patrol in topništva. Naše letalstvo je sestrelilo eno sovražno letalo.
Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi, da so sovražna letala letela nad notranjostjo Grčije. Metala so bombe v okolici Janine in je bilo tam ubitih nekaj poljedelskih delavcev. Več oseb je bilo ranjenih. Letala so metala bombe tudi na Preveso, kjer je bilo malo žrtev med civi-nim prebivalstvom. V Lerinu je škoda neznatna, prav tako v korintski pokrajini. Letala so napadla tudi Pire j, človeških žrtev pa ni bilo in je stvarna škoda neznat-
Vojne operacije u Hfrlhi
Doclm se bijejo srditi Kerenu v Eritreji, pa
London, 12. febr. s. (Reuter). O položaju na b^jlžeih v Afriki dajejo v merodajnih angleških vojaških krogih naslednje informacije:
V	Libiji nadaljujejo angleške čete s čiščenjem vojnega področja južno od Benga-zija. Med tem postaja vedno težavnejši položaj italijanske posadke v izolirani oazi Džarabub. Angleške čete doslej še niso izvedle nobenega napada na to oazo, pač pa so poskrbele, da je italijanski posadki odrezana vsaka možnost umika in je tudi popolnoma izključeno, da bi posadka prejela ojačenje.
V	Eritreji angleške č^te napredujejo tudi s severa ob obali Rdečega morja ter so sedaj okoli 200 km oddaljene v tej smeri od Masaue. Prav tako napredujejo angleške čete s sudansko-eritrejske meje od obale Rdečega mor.ia v notranjost Eritreje. Glavni udarec v Eritreji pa je trenotno namenjen Kerenu, proti kateremu prodirajo Angleži sedaj z zapada. V operacijah pred Kerenom igrajo najvažnejšo vlogo indijske čete. ki so se izredno dobro prilagodile težkemu goratemu terenu, ter so zavzele v bojih zadnjih dni že dve važni gorski postojanki, lcliub močnemu strojniškemu ognju sovražnika.
Tretja angleška kolona v Eritreji, ki prodira dalje proti jugu, je zooet napredovala ter se nahaja samo še 100 km od As-mare. potem ko je zavzela neko novo italijansko prstoianko. Vse te tri angleške vojske "prodirajo koncentrično v smeri proti Asmarl.
Velike uspehe je v Eritreji doseglo angleško letalstvo. Poročevalci na bojišču javljajo, da so An?r'eži že doslej uničili v Eritreji okoli 60 italijanskih letal, večinoma ob priliki napadov na italijanska letališča. K tem letalom je treba dodati še večje število aoaratov, ki so bili težje poškodovani. V letalskih ODeracijah nad Eritrejo skoro ni več opaziti italijanskih letal, čeravno razpolagajo Italijani v Kerenu z zelo dobrim letališčem, ki ima tudi močno protiletalsko obrambo.
Kairo, 12. febr. j. (Reuter.) Angleške čete v Eritreji nezadržno napredujejo vzdolž morske obale v smeri Mersa Ta-klai. Točka M so jo že dosegle sprednje angleške čete leži 50 do 60 km od meje ter približno 200 km oddaljena od Masaue. Aneleški vojaški krosri. ki ugotavljajo ta veliki na.pred-k ofenzive v Eritreji, pripominjajo nadalje, da se operacije proti Kerenu nadaljujejo, vendar glede na močno obrambo, ki jo nudro Ital:jani na tej dobro utrieni postojanki, ni še računati, da bj b?l Ker^n že neposredno pred padcem. Angleške čete se moraio tamkaj boriti z velikimi težavami zlast* kar se tiče do-v^žania rezerv hrane in vojnega materiala.
Angleško službeno
vojno poročilo
Kairo, 12. febr._ s. (Reuter.) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Libija: Ničesar važnega nI poročati.
Eritreja: Naše čete, ki operirajo s severa. so zasedle Elgheno. Zajele so pri tem ved ujetnikov in vojaške opreme. Napredovanje se nadaljuje.
Operacije v ozemlju pri Kerenu se dobro razvijajo. Kolona angleške vojske, ki operira proti jugu, še nadalje prodira v sovražno ozemlje. Doslej je bilo 80 sovražnih topov zajetih ali uničenih na tej fronti.
Druge fronte: Nobene spremembe v položaju.
Upor v jilisi Libiji
London, 12. febr. j. (AFI.) V generalnem štabu armade »svobodne Francije« nimajo nikaMh poročil o vojaških operacijah v Ghadamesu, q katerih je bilo jav-ljeno iz Vichyja. Člani generalnega štaba smatrajo vesti o nekih vojaških akcijah svobodnih francoskih čet na področju Cad-skega jezera za zelo neverjetne. Tudi v primeru, da bi vojaške kolone ob čad-skem jezeru res pričele kako ofenzivno akcijo, je uspeh take akcije skoraj neverjeten, že samo glede na velikanske razdalje, ki bi jih morale v tem primeru premagati francoske čete. 2e sama ofenziva proti Kufri bi pomenila nenavaden vojaški podvig, a razdalja do Ghadamesa je dvakrat Večja kot pot do Kufre. Zaradi tega je bolj verjetno, da gre tu za samostojne podvige južnoalžii skih odnosno tu-niških vstašev, ki so v sedanjih ugodnih prilikah pričeli morda vojaške napade na svojo pest, kakor jih je svoječasno izvrševal polkovnik Dowia.no Amourzouk. Verjetno je, da skušajo uporniki izkoristiti položaj italijanske armade ter se z njim okoristiti na ta način, da bi si prisvojili kaj vojnega plena.
Velika agilnosf
angleških letal
Kairo, 12. febr. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu Javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Na letališču v Benini pri Bengaziju je našla amgleška vojska 86 sovražnih letal, ki so bila ob priliki prejšnjih angleških letalskih napadov tako poškodovana, da so neuporabna. Med njimi je bil tudi en nemški bombnik tipa Heinkel lil in eden tipa Simkers 88.
V	noči od ponedeljka na terek so bombniki vojnega letalstva izvedli nov močan napad na dve sovražni letališči na otoku Rodu. Z nizke višine je bilo napadeno letališče v Marizi Bombe so zadele med hangarje in upravna poslopja. V Calatu so bili povzročeni požari na treh sovražnih letalih na letališču. Prav tako je nastalo več požarov v okolici. Dve letali sta se spustili nizko nad letališče ter sta orstreljevali objekte s strojnicami.
Iste noči je bilo napadeno letališče v Ca-taniji v Siciliji. Bombe so zadele vzletišča in letališka poslopja. Nastale so velike eksplozije. Letala so napadla letališče tudi s strojnicami. Protiletalska obramba pri tem napadu je bila močna. V akciji je bilo mnogo protiletalskih topov in žarometov.
V	Albaniji so včeraj angleška letala izve-jUa nov uspešen napad 'na Tepeleni, Prav
hoji med angleško in italijansko vojsko pri je nastal v angleški ofenzivi v Libiji zastoj
tako so bila bombardirana vojaška skladišča na cesti severozapadno od Tepelenija.
V	Eritreji so angleški bombniki ponovno napadli sovražne motorne transporte na cesti med Kerenom in Asm aro. Obstreljevali so cesto tudi s strojnicami. Severovzhodno od Kerena je bil izveden napad na veliko sovražno skladišče vojnega materiala- Južnoafriška lovska letala so v ponedeljek v letalski bitki s pet sovražnimi lovci tipa CR 42 nad Asmaro sestrelila dve sovražni letali.
V	Abesimiji so včeraj južnoafriški angleški bombniki napadli vojaško letališče v Adis Abebi. Bombe So direktno pogodile več zgradb na letališču ln več hangarjev. Povzročeni so bili požari.
V	ponedeljek so južnoafriški bombniki izvedli enega najhujših napadov na vojaško letališče v Afmadu v Italijanski Somaliji. Več bomb je direktno pogodilo cilj.
Z vseh teh operacij pogrešajo eno samo angleško letalo.
Povratek vojnih ladij v Gibraltar
Clermond-Ferrand, 12. febr. AA. Havas. Britanska eskadra, ki jo tvorijo matična
ladja za letala »Are Royal«, bojne ladje »Malaya«, »Renown« in »Sheffield«. dve
križarki in več rušilcev, ki so sodelovali pri bombardiranju Genove, se je vrnila v Gibraltar. Zdi se. da je ena izmed križark dobila manjše poškodbe na poveljniškem moetu. Rušilci so pluli z veliko hitrostjo in so spustili umetno meglo, predno je eskadra zaplula v pristanišče. Za njimi je plul ostali del brodovia. Več vodnih letaJ. ki pripadajo tej eskadrili, je ščitilo operacijo. Dve angleški ladji, na katerih so bile čete in vojaške potrebščine, sta tudi prispeli v Gibraltar.
Donovanovi razgovori v Egiptu
Bejrut, 12. febr. AA (DNB.) Polkovnik Donovan, ki se trenutno mudi v Egiptu, je včeraj obiskal angleško brodovje v vzhodnem delu Sredozemskega morja ln je Imel ob tej priliki daljši razgovor z glavnim poveljnikom angleškega brodovia v tem odseku. Nato se je Donovan vrnil v Kairo, kjer bo nadaljeval svoje razgovore z angleškimi ln ameriškimi diplomatskimi krogi.
Italijanska poročila
Boji v Eritreji — Uspeli angleškega motoriziranega oddelka v Italijanski Somaliji
Nekje v Italiji, 12. febr. AA. (Štefani.) 250. poročilo italijanskega glavnega stana pravi:
V	severni Afriki nič novega.
V	Vzhodni Afriki so se na odseku pri Kerenu razvijali včeraj srditi boji ob sodelovanju letalstva z obeh strani.
Sovražnikov mehanizirani oddelek, ki so ga podpirala letala je zavzel Afmadu v Somaliji.
V	Keniji je naša protiletalsika obramba sestrelila 9. m 10. februarja štiri letala. Eno letalo tipa »Gloucester« je bilo zbito na tla v Sudanu.
Sovražnik je napadel letališče v Adls Abebi. Bilo je pri tem 9 mrtvih, med njimi dva domačina, ter nekaj ranjenih. Tvarna škoda je zelo majhna. Nocoj so sovražnikova letala vrgla nekaj bomb na Catanio niso pa prizadejala večje škode.
Maršal Graziani
odpotoval v Rim?
Kairo, 12. febr. s. (Columbia B. S.) Iz Bengazija so se danes razširile nepotrjene vesti, da je maršal Graziani z letalom odpotoval iz Tripolisa v Rim.
»Vprašanje Libije
še ni zaključeno44
Rim, 12. febr. AA. (Štefani.) »Corriere della Sera« piše o dogodkih, ki so privedli do angleškega napredovanja v Cirenaiki, in poudarja, da so se Italijani navadili, da ljubijo Libijo kakor svojo domovino, ker je resnično del Italije tako v čustvenem kakor tudi v evropskem oeiru. Vse to potrjuje, da bo ona kmalu v vsej celoti zopet italijanska. Dasi je vzhodna Libija danes v tujih rokah, vendar Italijani to bolečino moško prenašajo in ne obupa-vajo, ampak jim to daje polet, da bi hitro pripravili maščevanje in ponovno oevo jitev. Potem ko je opozoril na razloge, za-
radi katerih se obramba ozemlja ni mogla priporočiti in se čete vzhodne Libije niso mogle združiti v onimi v zapadni Libiji, poudarja list, da je med obema puščava, ki sicer ni neprehodna, je pa obramba nemogoča. Vprašanje Libije še ni zaključeno in ni razlogov za obup glede zmage, ker so boji v Libiji Izčrpali najboljše sovražne sile in jih vežejo daleč od ostalih odsekov, kjer bodo kmalu čutili vso težo njihove odsotnosti.
Manifestacije mladine v Italiji
Rim, 12. febr. AA. (Štefani.) V vsej Italiji so bile včeraj zopet manifestacije fašistične mladine in prebivalstva. Pri manifestacijah 1e prišla do izraza neomajna volja in vera v končno zmago, prav tako pa so se slišali ostri protesti proti lažem, ki jih širi protifašistična propaganda. Povsod so vzklikali duceju, fašističnemu režimu in vodji Nemčije.
74 angleških letal sestreljenih
Rim, 12. februarja. AA (DNB) »Gior-nale d' Italia« piše o zadnjih štirih poročilih italijanskega vrhovnega poveljstva ter pravi, da sta v zadnjih štirih dneh italijansko letalstvo in protiletalska obramba setrelila ali težko poškodovala 74 angleških letal, od katerih jih je bilo 32 sestreljenih pri spopadih v zraku, 9 da.jih je zbila na tla protiletalska obramba, 33 pa da jih je bilo uničenih na tleh.
Italijanski parnik
žrtev mine
New Tork, 12. febr. p. (Ass. Press) Na Sredozemskem morju je davi veliki italijanski luksuzni parnik »Conte Roseo« naletel na mino in se potopil.
Ameriška pomoč Angliji
Zaključna tajna razprava v zunanjepolitičnem odboru
ameriškega senata
Washington, 12. febr. s. (Columbia B. S.) Zunanjepolitični odbor senata je pričel danes v tajni seji zaključno razpravo o zakonskem osnutku za posojanje vojnega materiala Angliji in demokratskim državam.
Odobrenih je bilo 7 dodatkov k zakonskemu osnutku o posojanju voineea materiala. So to izključno dodatki, ki so bili že odobreni v poslanski zborn ci. cziro-ma je nanje v naprej pristala tudi vlada. Nekaj dodatnih predlogov opozicije je bilo odklenjenih, med njimi predlog, da bi morali šefi generalnih štabov najprej odobriti vsako odstooitev vojnega mater ala.
Podrobnosti o seji odbora še niso na razpolago, ker je seja tajna.
Washington, 12. febr. j. (A. R.) Na včerajšnji konferenci s predstavniki tujega tiska je bilo Rooseveltu zastavljenih tudi nekaj vprašanj glede položaja na Daljnem vzhodu. Na vprašanje, ali bi morale Zedi-njene države v primeru, da bi se na Pacifiku zapletle v vojno z Japonsko, omejiti svojo pomoč Angliji, je predsednik Roose-velt odgovoril, da je to zelo pogojno vprašanje, na katero pa vseeno odgovarja z brezpogojnim »ne«.
Na vprašanje nekega tujega novinarja, ali grozi skorajšnja vojna z Japonsko na Daljnem vzhodu, je Roosevelt to zanikal, dodal pa je, da njegovo prejšnje zatrdilo, da Zedinjenlm državam ne bi bilo treba zmanjšati pomoči Angliji, ako bi se tudi vnela vojna z Japonsko, velja samo za primer, da bi bile Zedinjene države »prisiljene« vstopiti v vojno z Japonsko. Na razna vprašanja, ali se bo Amerika odzvala Will-kiejevemu predlogu, da bi bilo treba dodatno k 50 rušilcem poslati zdaj mesečno še najmanj po 5 do 10 rušilcev Angliji, je Roosevelt odvrnil, da se bo moral o tem predlogu šele podrobneje posvetovati z Will-kiejem. Dotlej ne more reči, kaj bodo Zedinjene države storile v tej smeri.
VVashington, 12. februarja. AA. (DNB) Pred senatnim odborom za zunanje zadeve je predsednik newyorške občine La Quardia priporočil, da naj se sprejme zakon o pomoči Angliji kot del narodnega programa za obrambo. Poudarjal je, da mora biti zakon sprejet iz čisto egoističnih razlogov. Hitler ln Mussolini sta hptela razširiti svojo moč tudi izven Evrope. Ameriška plovba in Južnoameriška trgovina bi takoj obrnili pozornost nase, če bi bila Anglija poražena, ali pa, če bi bil sklenjen mir. V letu 1942. bo Amerika varna pred
Angleži računajo z vdorom na dveh točkah
Po mnenfu vojaških krogov prihajati v poštev zapadna obala Irske la pa obala pri Plymouthu
napadom na Atlantiku, do leta 1945/1946 pa bomo isto dosegli tudi na Tihem oceanu. Amerika se ni želela vmešavati v evropske zadeve, pač pa Evropa v ameriške zadeve. La Guardia je izjavil, da je pripravljen sodelovati v vojni, da bi se ameriško obrežje in ameriške naprave zavarovale.
Willkie pri Rooseveltu
Washignton, 12 febr j. (Asa. Press). Po svojem včerajšnjem poročilu pred zunanjepolitičnim odborom senata se je \Vcndell VVilikie sestal s predsednikom Roosevel-tom, s katerim je ime! eno in tričetrt ure trajajoč razgovor. Po odhodu iz predsedniške palače je VVillkie izjavi! predstavnikom tiska, da sta z Rooseveltom obravnavala vsa pereča vprašanja', tičoča se vprašanj obrambe tako Zedinjenih držav, kakor tudi Anglije in Irske. Posebej sta naravnavala tud' možnost ure ničema raznih pred logov. ki jih je \Vi!kie poprej stavil zu nanjepoiitičncmu odboru senata
Winas»tovi posveti s fluilcm
Wash'ngton. 12 febr i (AR) Novi ameriški poslanik v Londonu John \V'!n°nt. je snoči prispel v VVasJvrtgtn-n Takoj p-i prihodu je imel več sestankov v amorškem zunanjem ministrstvu V vladnih krogih zatrjujejo, da ie imel VVinant tudi dolgo k(/nferenco z zunanjim ministrom Hullom, s katerim sta proučila ter določila smernica njegove važni- misije kot zastopnika Ze-dinienih držav v Angliji.
Hopkins na povratku v Ameriko
New ¥ork, 12. febr. s. (Columbia B.S.) Posebni Rooseveltov odposlanec v Angliji. Harry Hopkins, bi bil moral že danes dospeti z letalom Yanke Clipper v New York Letalo pa je ubralo novo pot ameriških prekooceanskih letal, ter je včeraj pristalo v Balami v portugalski Gvajani. Sedaj bo letalo nadaljevalo preko Trlntdada in Por-torika pot v New York, zaradi česar se bo zakasnilo za nekaj dni. V letalu so poleg Hopklnsa še štirje potnike ln 1250 kg pošte.	_
Postani in ostani član Vodnikove družba!
London, 12 febr j. (Unit. Pre»). Angleški listi m še zmerom obširno bavijo s pričakovanim nemškim vdorom v Anglijo ter objavliajo v tej zvezi vsakovrsiN na mišljenja zrtasti iz vrst vojaških strokovnjakov. Po mnenju angleških vojaških strategov bodo Nemci poizkušali vdor — ako sploh pride do njega, najbolj verjetno na dveh točkah" ali na zapadni obali Irske, ali pa na obalnem odseku pri Plv-mouthu v južni Angliji. Po mnenju večine vojakih izvedencev je druga varianta bolj verjetna, ker bi se tam Nemci v večji meri lahko poelužili zaščite svojega letalstva. kakor tudi mornarice in podmer-niškega brodovja, ki bi lahko nastopalo v neprimerno večjem številu, kakor pa na zapadni irski obali.
Napadi manjšega obsega na Anglijo
London, 12. febr. j. (Ase. Press) Delavnost nemškega letalstva nad Anglijo je preteklo noč očitno za rad' zelo slabih vremenskih prilik spet nekoliko zastala in ie bila znatno manjša, kakor ▼ noči od pone* del tka na torek V torek zvečer so se le r -samezna nemška letala pojavila nad obalnim pasom vzhodne in jugovzhodne Anglije. Nekoliko večje skupine nemških letal so preletele jugovzhodno anfileško obalo šele dane* ▼ zgodnjih jutranjih urah. V Londonu ie bil dan letalski alarm, ki je trajal do zore Nem9c» letala so vrgla na londonsko področje manjše število za-žigalnih in ruSilnih bomb ki so povzročile samo malenkostno škodo na privatnih zgradbah Tudi Število človeških žrtev je prav malenkostno Nekaj bomb je bilo vrženih rudi na razne daleč narazen ležeče cilje v jugovzhodni in južni Angliji, toda brez uspeha.
Bombniški poset vsem zasedenim državam
London, 12. febr & (Reuter). Angleško letaflstvo je tudi v noči od torka na sre-do nada!jeva'o s svojimi napadi na Nemčijo ter zasedene pokrajine Dasi so bili napadi zaradi neugodnih vremenskih razmer manjšega obsega, kakor prejšnjo noč, se morajo vendar smatrati kot zelo uspešni Poročilo letalskega ministrstva o teh napadih ugo+avlja. da ie bilo vreme nad zapadno Evropo za polete skrajno ugodno. Navzlic temu so skupine bombnikov letalskega in obalnega poveljstva dosegle dodočene cilje tako v severozapadni Nemčiji, kakor tud. na Holandskem. Norveškem in Danskem Manjše skupine bombnikov so napadle industrijske cilje v Bremenu m okolici, kjer so bile povzročene velike eksplozije in so bili zaneteni požari. Nadalje so angleški bombniki ponovno obiskali Hannover ter k požarom, ki so divjali še od napada prejšnje noči, zanetili še nekaj novih požarov. Letala, ki so napadla Rotterdam. so tamkaj bombardirala v prvi vrsti petrolejske tanke ter naprave. med katerimi so nastale močne eksplozije. Zgodaj ob mraku so bombniške skupine obalnega poveljstva uspešno napadle brodovje v Christiansandu v južni Norveški ter nemško oporišče za vodna letala na Jiitlandu.
Včeraj preko dneva se je napadalnih akcij nad severno Francijo, ki so jih izvršile letalske patrulje,, udeležilo tudi veliko število borbenih letal, ki pa niso imela prilike zaplesti se v borbo s sovražnimi letali, ki se jih je le malo dvignilo v obrambo. Z vseh navedenih letalskih operacij se tri angleška letala vključno dve borbeni letali niso vrnila na svoja oporišča. Eden izmed angleških bombnikov se je na povratku zrušili na tla, vendar se je posadka rešila.
Letala potopila podmornico
New Vorfc, 12 febr. s. (Reuter). Nocoj je prispela vest, da je neka sovražna podmornica napadla v Atlantiku prekoocean-ski parnik »Georgic« dva dni pa odhodu iz Liverpoola. Angleška letala, ki so spremljala prekomornik, so z globinskimi bombami napadla podmornico in jo potopila. Ladja, ki vozi 576 potnikov, ni bila po škodovana.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin. 12. febr. br. (DNB.) Nemško vihovno poveljstvo poroča:
Neka nemška podmornica je potopila 21.500 ton sovražnega trgovskega brodovia O priliki uspelega napada vojnih letal na ladijske cilje v pomorskem področju okro<? Anglije je bila potopljena ena 7000-tonska trgovska ladja, dve trgovski ladji pa sla bili hudo poškodovani.
Poskušan napad angleških vojnih letal na zasedeno ozemlje ob kanalski obal' se je Izjalovil Pri tem so bila uničena štiri ang'eSka letala. Dve sta bili sestreljeni v zračni bitki eno je sestrelilo protiletalsko, eno pa pomorsko topništvo.
Angleška letala so vrgla v pretekli noči manjše število zažigalnlh ln eksplozivnih bomb na ozemlje severoz^padne in srednje Nemčije. Zadeti so bili v glavnem stanovanjski predeH. Razen manjšega števila mrtvih med civilnim prebivalstvom je bila povzročena le manjša materialna škoda. Na podlagi točnih podatkov Je sedaj ugotovljeno, da je bilo o prilitiki le-talrkoga napada na sdvražni konvoj zapadno od portugalske obale potopljeno 29.500 ton sovražnega trgovskega brodovja.
O priliki napada na nemško področje v no« od 10. na 11. febrtjar Je bilo sestreljenih se pet sovražnih l^tal, tako da Je sovražnik dne 10. ln v noči na 11. februar Izgubil skupno 38 letal.
Bertln, 12. febr. AA. (DNB.) V no« od 11. na 12. februar go britanska letala spet poskušala izvesti napade na nemško ozem-
lje. Hudo streljanje protiletalskega topništva Je preprečilo angleškim letalcem, da bi metali bombe na določene cilje. Angleška letala so bila prisiljena k povratku še predno so prispela do ciljev. Ni bila prizadejana nobena škoda na vojaik^h ali gospodarskih ciljih. V nekem mestu severne Nemčije so angleški letalci prizadejali manjšo škodo na poslopjih v posameznih vaseh. Nastali so maniM požari. Tudi poskus sovražnikovega napada na Innsbruck v jugovzhodni Nemčiji se ni posrečil. Bilo je vsega skupaj le nekaj mrtvih in ranjenih.
Napad na velik konvoj v Atlantiku
Berlin. 12. februarja. AA. (DNB.) Britanska admiraliteta ni Izdala nobenega poročila o napadu jn delnem uničenju nekega velikega britanskega konvoja, ki so ga napadli nemški bombniki za daljne polete v srednjem delu Atlantskega oceana. Kakor se je med tem zvedelo, je bil uspeh znatno večji kakor pa je bilo prvotno sporočeno. Ugotovljeno je namreč, d". Je bila pri tej priliki potopljena še eiyi 5000 tonska ladja. Po tem takem znašajo izsrube britanskega konvoja skoraj 50.000 ton. 29.500 ton ladii je bilo potopljenih. 20.000 ton pa delno in težie poškodovanih. M^k britanske admirali^ete o tem uspešnem napadu nemških letal je najboljši dokaz, kako je ta uspeh zadel angleško brodovje. Položaj je podoben onemu pri napadu nemških podmornic na nek konvoi v irskih vodah 2. decembra 1940. Tedaj je bilo uničenih 15 ladii natovorien h s ne-trolpjom. Poteklo ie 48 ur, predno je britanska admiralitpta pod pritiskom javnfv sti izdala poročno, v katerem je navedla le delen nemški uspeh.
Aneksif? treh belgijskih okrajev
Berlin. 12 februarja. AA. (DNB ) Nemški uradni l:st objavlja zakon nemške vlade. ki ureia položai narodnega predstavništva nemškega živlia v pokrajinah Eu-pen. Malmedv in Mor^s^et. V skladu s temi zakonskimi pre^si bo nr!®el v rajh11*-tag po en podane na vsakih 60.000 prebivalcev nemške - rodnosti v teh okraj'h. Narodne zastopnike bo imenoval vodja Nemčije.
Na podlaeri te uredbe se lahko smatra, da so ti okraji, ki so po svetovni vojni s plebiscitom pripadli Belgiji, sedaj spet vključeni v sestav Nemčije.
Letalski ©Keirfi
iz južne HoiSezlie
London, 12. febr. j. (Reuter). V Anglijo je prispel nov kontingent letalskih oficirjev. ki so dokončali svojo letalsko izobrazbo v pilotskih šolah v južni Rxieziii. ter predstavljajo prvo edinico veletoka pilotov, ki bo v bodoče pritekal v Anglijo. da bo tamkaj uvrščen v aktivno letalsko službo.
na Daljnem
Budimpešta, 12. febr. p. Curiški dopisnik lista »Uj Nemzedek« poroča, da napetost na Daljnjem vzhodu stalno narašča. V Waish.ingt.onu in Tokiu računajo, da bi moglo priti v najkrajšem času do odločilnih dogodkov, ki bodo postavili v ozadje vsa ostala bojišča. Kakor poročajo iz Singapu-ra, je pozval malajski vrhovni komisar Thomas prebivalstvo, naj bo v največji pripravljenosti. Japonske čete se pošiljajo v čim dalje vetjem številu proti Sai-gonu.
Madžarski obisk v Sofiji
S°fija, 12. febr. AA. (DNB) Madžarski prosvetni minister Homan bo prispel v Sofijo 17. t m. V bolgarski prestolnici bo estal tri dni in bo podpisal bolgarsko- madžarski kulturni sporazum, ki je bil sklenjen pred enim mescem.
Nov šef ruskega
generalnega štaba
Moskva, 12. febr. br. (SDA) Za novega šefa generalnega štaba sovjetske vojske in obenem za namestnika ljudskega komisarja za državno obrambo je imenovan dosedanji poveljnik dnjeprskega vojnega okrožja general Šukov.
Vzrok železniške nesreče $ri Dragomann
Caribrod, 12. febr. p. Na mestu, kjer se je pripetila strašna železniška nesreča, se še vedno mudi komisija bolgarskih državnih železnic. Najvažnejše je vprašanje, ki ga je treba pojasniti, zakaj je tovorni vlak drvel z brzino 120 do 140 km na uro naprej, ne da bi se ustavil na obmejni postaji v Dragomanu. Vlak je bil sestavljen iz 42 vagonov, izmed katerih je bilo 28 cistern z nafto, ki je bila poslana iz Rusije v Nemčijo. Obstoja verzija, da na lokomotivi niso opazili strojevodje, temveč samo kurjača, ki je dajal obupne znake za pomoč. Vlak. ki je drvel s toliko brzino, je na ovinku skočil s tira ter so pil tem zadeli vagoni skupaj s tako silo, da so se zarili drug v drugega. Promet med Bolgarijo in našo državo je še vedno prekinjen in prevažajo potnike z avtobusi Poročilo generalne direkcije bolgarskih železnic o tej nesreči pravi, da so povsem netočni glasovi, po katerih naj bi to katastrofo povzročil zločinski atentat tujih oseb. Preiskava je ugotovila, da je nesreča nastala, ker niso zavore dobro funkcionirale. Domnevajo, da so se zavore med vožnjo pokvarile in da jih strojevodja zato ni mogel uporabiti na hudi strmini pri Dragomanu.
Zemunska vremenska napoved: Topleje, po večini oblačno po vsej d«avi, zlasti na severu, kjer bo ponekod deževalo, viije V gorah pa snežilo.
Maši kraji in ljudje
Novi častni član društva »Pravnik"
akademik univ. prof. dr. iur. et dr. hon. c. Metod Dolenc
Ljubljana, 12. februarja
Kakor poročamo na drugem* mestu, je članstvo društva »Pravnik« na svojem nocojšnjem zborovanju izvolilo za priznanje posebnih zaslug med svoje sicer prav redke častne člane tudi akademika univ. prof. dr. iur. et dr. hon. c. Metoda Dolenca. Slovenska javnost se je znala ob pogostih prilikah primerno oddolžiti svojemu znanstveniku in njegovemu plodovite-mu delu na pravniškem področju, zato naj nam bo ob tej priliki dovoljeno pokazati, kakšno ceno in spoštovanje uživa danes znova počaščeni akademik tudi med svojimi tovariši izven ozkih mej naše domovine.
Prinašamo zato v prevodu sestavek, ki ga je v zadnji lanski številki beograjskega »Pravosudja«, časopisa za sodno prakso in zakonodajo, napisal Stojan Jova-novič o priliki izida zadnjega velikega dela Metoda Dolenca »Gorske bukve« v izvirniku, prevodih in priredbah, ki jih je Izdala lani Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. V tem sestavku pravi pdsec:
Ime g. dr. Dolenca srečujejo bralci »Pravosudja« zelo pogosto na straneh našega časopisa. Ne zaradi tega, ker imajo uredništvo in urednik »Pravosudja« velike simpatije za dr. Dolenca, temveč zaradi tega, ker je on največji živeči slovenski pravnik in hkrati eden izmed najbolj plo-dovitih in največjih pravnikov na vsem slovanskem jugu. že davno je njegovo
ime šlo preko meja naše kraljevine in bilo sprejeto v evropsko pravno književnost.
Polje dela g. dr. Dolenca je pestro. Toda njegova največja in najvažnejša dela obravnavajo v glavnem vprašanja iz dveh disciplin. Predvsem je dal dr. Dolenc doslej zelo pomembna dela s področja kazenskega prava: Tolmač kazenskega zakonika z dodatkom. Teorijo sodnega kazenskega postopnika in (skupno s prof. g. Aleksandrom Maklecovom) Sistem celokupnega kazenskega prava poleg velikega števila študij in člankov, ki so bili objavljeni v raznih pravniških časopisih in publikacijah. S področja zgodovine jugoslovenskega prava je treba poleg niza cenjenih študij, ki so bile objavljene v bogatem Zborniku znanstvenih razprav pa tudi drugod, posebej podčrtati niegovo ; monografijo »Dušanov zakonik« kakor tudi »Pravno zgodovino za slovensko ozemlje«, od katere je doslej izšel šele prvi del.
Najnovejše delo g. dr. Dolenca »Gorske bukve« so zbirka pravnih običajev slovenskih gornikov-vinogradnikov, ki so v preteklosti uživali neke vrste avtonomijo. »Gorske bukve« so naše slovenske in ju-goslovenske, čeprav niso vse napisane v slovenskem jeziku. Ker so pomemben dokaz pravne zavesti našega naroda v preteklosti in to širokih narodnih slojev, je treba pojav »Gorskih bukev« prisrčno pozdraviti. Veselje je toliko večje ob tem, da je tako pomemben jugoslovenski pravni spomenik Izšel v tako odlični obdelavi in tako lepi zunanji opremi. Zares nedavno ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, uresničeni sen vseh velikih slovenskih mož, ni mogla boljše izbrati tako glede pisca kakor tudi glede dela, s katerim začenja svooj zbirko pravnih izdaj. Zaradi tega ji je treba izreči polno zahvalo na izbiri, kakor tudi na krasni tehnični opremi knjige.
Ne da bi se spuščali v podrobno oceno tega dela, ker za to ni niti dovolj prostora niti specialnega poznavanja snovi, se more brez pridržka priporočiti knjigo vsakemu pravniku. G. dr. Dolenc pa more biti v resnici ponosen, ker mu je uspelo, da je eno izmed svojih najvažneiših del, delo, »ki te je vsega zajelo«, kakor pravi sam na začetku svojega predgovora »Gorskim bukvam«, izdal v tako razkošni opremi, pri tako visokem založniku in kot prvo v započetj zbirki. Pa čeprav smatra po vsem sodeč g. dr. Dolenc to kapitalno delo kot svoje »življenjsko delo«, moremo vendarle pričakovati, da bo g. dr Dolenc še dolgo presenečal naše pravništvo s svojimi izvrstnimi deli.
Tako Stojan Jovanovič, vsekakor enakih misli z mnogimi. Mi se novi časti, ki je je bil dr. Dolenc znova deležen, priključujemo z iskrenimi čestitkami.
a pri Veli Luki
Zaaiimve podrobnosti o polurni borbi med italijanskim rcroorkerjem in sovražno podmornico na robu naših
teritorialnih voda
Split, 12. februarja
Kakor je »JtrfTo« že na kratko poročalo, se je pred dnevi v bližini našega otočja, med otokoma Lastovom in Sušcem, ki ffri-padata Italiji, ter našim Visom, Karčuio in Hvarom,, odigrala vroča bitka med neko podmornico neznane narodnosti ter nekim italijanskim remorkerjem in topcvnja-čo. V Veli Luki na Kcvrčufli so dne 31. januarja ob 12.30 iznenada začuli silno streljanje. ki se je razlegallo še daleč naokrog. Nekateri ribiči in mornarji so pohiteli na bregove v okolici mesta, da so na lastne oči opazovali borbo.
Kc je prišel remorker »Ureus«, ki je vlekel za sabo dolg šlep, v bližino Vefle Luke, severno od Sušca, se je 2000 do 3000 metrov za njim pojavila podmornica velikega tipa. Takoj nato so padli prvi streli. Vse do Ve(le Luke pa so se tudi videli ogromni plameni med kanonado. Ostra bitka je trajala kakšnih 12 minut, nato so pedali samo še redkejši streli, ki so trajali tja do 13., nato pa je nad morjem sipet zavladal mir. Po pričevanju ribičev in mornarjev, ki so s hribov opazovali bcrbo, je prvih pet ali šest strelov, ki jih je oddala podmornica, zadelo cilje, vsega skupaj pa je fiedlo 60 dc 80 sitrelcv z obeh sitrani.
Prvi streli s podmornice so zaderti poveljniški most na »Ursoisu«, takoj nate pa se je cula silna eksplozija in se je dvignil ogromen plamen, kar je značilo, da sc bili zadeti stroji. Pc prvih strelih, ki jih je oddala topovnjača, se je podmornica potopila in izginila, nekaj trenutkov nato pa se je pojavila na drugem mestu. Očitno je hoteila zavzeti boljšo pozicijo. Od tod je skušala topovnjačo, ki ni bila prava vojna fladja, temveč neke vrste »plavajoča trdnjava«. utrjena in oborožena, da lahko služi za obalsko baterijo nima pa lastnega strojnega pegona torpedirati. Tisti trenutek se je nad našimi teritorialnimi vodami pojavil naš hidroavion, ki ga je posadka na podmornici očitno smatrala za italijanskega. Nato se je podmornica vnovič potopila in izginila.
Medtem ko topovnjača ni bila zadeta, je bil »Ursus« ves v plamenih in z njega so se čude neprestane eksplozije. Gorel je ves popoldan in še pozno v noč, nakar se je potopili. Ze pcpoldne se je na morju pojavila manjša metoma ribiška ladja, ki je skušala topovnjačo odvleči, a ni uspela. Medtem je začeli vleči močan jugozapadni veter, tako zvana »lebičada«, ki dviga ogromne valove, katerim je bila zdaj to-
Knltnrni pregled
Razgovor z J. Gotovcem
Ko sem se ondam ustavil v Zagrebu, me
je zaneslo v bohemsko Gledališko kavarno. Tam so se nekoč zbirali športniki (Con-cordijino taborišče), kasneje so pa kavarno zavzeli gledališki ljudje in umetniki Postala je bohemsko središče, saj je njen sosed Narodno gledališče na prostranem trgu-
Kar zagledam pri oknu skladatelja Gotov ca. Pridno je brskal po listih, njemu nasproti je sedel pisatelj Rikard Nikolič. 2 njim je izmenjaval kdaj pa kdaj kakšno besedo. Ne bodi len. sem si mislil, kaj ko bi stopil h Gotovcu in pobrskal po njegovih glasbenotvornih načrtih? Naše ljudi bi to močno zanimalo. Saj si nismo tako tuji, kakor nam nekaterniki s politične ravni dopovedujejo! Kako blizu sta si Zagreb in Ljubljana! Pa ne morda zemljepisno (tudi to seve), marveč po obsegu svojih dosedanjih kulturnih in duhovnih stikov. 2e od ilirizma, Gaja in Vraza. Kar spopadli bi se bili takrat za napačne stvari, dočim ves svet kriči po medsebojnih zvezah in je zlasti v duhovnem življenju sodelovanje, izmenjava misli, oplojevanje pri sosedih v prav začetek vsake lastne ustvarjalnosti. Kaj bi mogel skladatelj brez oslo-na na ogromne pridobitve svojih prednikov, ne morda le v domačem krogu, marveč pri drugih, mnogokrat močno oddaljenih narodih in ljudstvih?
Misel me je kar zagnala h Gofcovčevi mizici. Predstavil sem se mu brez oklevanja in fromalnosti. Obraz se mu je pri pojavu Slovenca (ne morda po moji zaslugi
ali zato, ker sem Slovenec, marveč po njegovi dobročutni naravi) razžareL
»Kako ne, da bi ne bdi vesel vaših in vsega vašega glasbenega delovanja. Toplo se spominjam uspeha, ki so mi ga vaši glasbeniki in pevci pridobili v Trstu z »Erom iz onega sveta«. Pripomogli so mi kot bratu do nadaljnjih uspehov v sončni Italiji in do slave Tega ne morem pozabiti. Ljubljane se spominjam z ljubeznijo, do vaših ljudi, tako navdušenih za vse, kar je našega v najširšem pomenu besede, čutim prijateljstvo ln bratstvo.«
»Povejte tudi to, da sem tudi s svoje strani delal za vas, kolikor je bilo v mojih močeh. 15 let vodim akademski pevsiki zbor »Mladost«. V tem času me je pogosto zaneslo v domače in inozemske koncertne dvorane. Povsod sem na programih imel po najmanj tri dela vaših nadarjenih skladateljev. Kakor vidite: zvestoba za zvestobo.«
»AH imam kakšne želje do vaših? Ljubo bi mi bilo, če se vaša filharmonija loti tudi kakšnega mojega novejšega simfoničnega dela. Pred leti je izvedla »Simfonično kolo«. Mislim, da je igrala tudi mojo suito »Dubravka«. Napisal pa sem še druga dela. Tako simfonično pesem »Orači«, pa »Guslarja«- Imam pesmi za glas in orkester (Nemci jim pravijo Orchesterlie-der).c
Nato sem ga vprašal, kakšni 90 mu stiki, osebni, živi z našimi skladatelji in izvajalci, da bi se tako približal svojemu glavnemu vprašanju: kako to, da med na-
povnjača prepuščena na milost in nemilost. Proti večeru sta dva mlada ribiča na rtu Proizd. blizu Vele Luke uzrla majhen čoln, v njem pa dva italijanska vojaka v polni vojni opremi, ki sta se bila rešila z »Ur-susa«, dva njuna tovariša pa sta gola plavala za čolnom na ta način, da sta se z rokama krčevito oprijemala njegovega roba. Čoln je bil premajhen, da bi vzel vase več potnikov, vrh tega pa so Italijani skušali rešiti nekega težko ranjenega tovariša, ki je ležal na dnu čolna, je napoti proti obali pcdlegdi Naša dva ribiča sta rešenim nudila prvo pomoč in jim postregla, kar sta sama premogla Naslednje jutro so mrtvega moža. ki je v borbi izgubil obe nogi. s čolnom prepeljali v Velo Luko. da ga pokopljejo. Ostale štiri bro-dolomce pa je prevzela žandarmerijska postaja. Eden izmed njih je v civilu elektro-mehanik rimskega gledališča, ostali trije pa so mornarji sami fantje okrog 30 let. Na orožniški postaji so povedali, da je bil njihov padli tovariši Arturc Tagliapietra. artilerist potopljenega reroorkerja. pa mu je strel iz sovražnega topa odbil obe nogi in vrgel v morje. Tovariši so ga poteg-
niii te vode in ga odpeljali • seboj, a ko je med potjo umri, so bile njegove poslednje besede:
— Bedni otroci tnojiU
Pogreb nesrečnega italijanskega vojska v Veli Luki je pokazal, kako naš narod spoštuje ljudi, ki so padli v borbi. K pogrebu se je zbrala vsa Vela Luka in še daljna okolica. Zapuščeno topovnjačo p« je pozne ie našel naš potniški parnik »Drava« pod poveljstvom kapetana Celetina, jo navezal in odvlekel v Hvar. Na toponr-njači so naši mornarji našli dva mrtva ar-tilerista, neki oticir in en artilerist p« sta bila težko ranjena. Oficir, poročnik Fran-co Poli, je kmalu nato podlegel ranam v ordinaciji dr Zunkoviča, ki je ranjencema nudil prvo pomeč. Pozneje so blizu Hvara naš-li še razbit čoln, v njem pa 8 trupefl, samih mladih ljudi, mornarjev z »Ursusa«. Poročniku Poliju in tem osmim mornarjem je preb valstvo Hvara priredilo veličasten pogreb. V Hvar je nato prispel remorker »Morua« in odvede! topovnjačo proti Lastovu
Pozneje so našli ob obali še dvoje trupel, ki so ju prav tako zagrebli na Hvaru. Zanimivo je da je bil eden izmed njiju po rodu HvaTan Bil je to Domenico Mon-dini, katerega oče je bi1! pred prvo svetovno vojno brivec na Hvaru in se jc tu Do-menico rodil leta 1912.
Pozor pred plazovi!
Razburljiv doživljaj nedeljskih smučarjev
Ljubljana. 12. februarja.
Južno vreme, kakršno imamo sedaj v dolinah, je zajelo tudi že višje ležeče kraje in celo visoke planine. Pravkar smo dobili obvestilo, da je južno vreme tudi že v višinah nad 1000 m Taka sprememba vremena je posebno nevarna za turiste-smučarje, ki v pomanjkanju ugodne smuke v nižinah hite višje v planine. Jugo-vina nenadoma spremeni konzistenco debelih snežnih plasti, ki zgube trdnejšo vezavo s podlago in prično na strmejših pobočjih polzeti nizdol. Težek, ojužen sneg, ki hrumi s pobočja v dolino, ima ogromno moč: s seboj nosi kamenje, lomi močna debla in utegne smučarja, ki ga zagrabi, dobesedno zmečkati. Ob spremembi temperature in vremena so plazovi še posebno nevarni in je zatorej v tem času velika opreznost smučarjem posebno priporočljiva.
Mnogo strahu zaradi snežnega plazu je v nedeljo prestala družba, ki se je odpravila smučat na Kofce. K sreči plaz ni zahteval žrtve, pač pa je vsem izletnikom strah zlezel v kosti in jim nazorno prikazal, kakšnim nevarnostim je ta čas izpostavljen smučar v planinah in jih opozoril, da je vsakršna pozornost na mestu
Omenjena družba se je v soboto podala v Tržič in od Ankeleta preko Kala na Kofce, koder je prenočila. V nedeljo je bil dan jasen in sonce je vroče pripekalo. Devetorica smučarjev je nekaj časa smučala skupaj, kasneje so štirje naskočili greben, ostali pa so spodaj čakali njihovega povratka. Bilo je še pred poldnem, ko sta se na vrhu grebena pojavila dva smučarja, za njima pa še štirje iz družbe, nakar so skupaj nadaljevali pot proti Ve-
likemu Vrhu. V trenutku, ko je prvi od smučarjev prestopil na zadnji del grebena proti vrhu. se mu je pod nogami utrgal do 100 m širok plaz. in z votlim bobnenjem drvel nizdol. Vso družbo na grebenu je prešinil velik strah, prav take tudi one. ki so čakali spodaj pod velike skalo povratka tovarišev. Prav na to skalo se je usmeril plaz in z divjim hruščem zdrvel preko nje. tako da so ostali turisti povsem nepoškodovani. Na nesrečo pa se je znani planinec Rajko Sporn. ki je bil v isti družbi, nahajal ta čas nekaj niže pod skalo, prav na kraju, kamor se je usmeril glavni tok plazu. Oni na vrhu grebena so videli, kako ga je plaz zagrabil in ga z veliko brzino vlekel več ko 200 m s seboj. K sreči mu je plaz koj spočetka snel smuči, sicer bi mu v najboljšem primeru polomil nogi, če ne bi bilo še hujše. Tako pa se je znal Sporn po vsakem valu. ki ga je pokopal, z velikim naporom s plavalnimi gibi spraviti na površje. Vedno znova pa ga je plaz pomlel v svoje drobovje, a Sporn ni izgubil prisotnosti in poguma. Večkrat se je sunkoma pognal iz snega in z vsemi močmi rinil na površje, čeprav je bil večinoma z glavo navzdol. Na kraju, koder se je izkobacal iz snega, je bil plaz debel nad 6 m in bi bilo prav malo upanja, da bi ga živega odkopali, ko se ne bi znal ponesrečenec z lastnimi močmi in prisebnostjo obdržati na površju.
Družba, ki se je po dogodku zbrala v koči. je vsa srečna živahno pripovedovala ostalim izletnikom o doživetem prestanem strahu, ki jim bo ostal v spominu za vselej kot zgledno opozorilo pred plazovi v Dlaninah.
življenjske potrebe meščanske šole
Za njih uresničenje je vneto pri delu učiteljstvo
Celje, 12. februarja.
Preteklo s:t>oto se je zb.alo v Ceiju učiteljstvo meščanskih šjI iz cele S o e-nije in manifestiralo slogo v vzajemnem delu. Zborovanje ie vodil dolgoletni predsednik Anton Fakin. ravna eli na Viča. Zborovalci so brzojavno pozdravili prosvetnega ministra, se spomnili umrlih čia-nov ter prešli na dnevni red
Društvo ie v času od zadniega zbiro-vanja posredovalo pri merodai ih fakt r-jih in prosilo, da se čim prei u a on uredba k zakonu za meščanske šele; da se zajamči kredit za prevedbo osnovnošolskih izprašanih učiteljev na meš n skošolslti proračun in kredit za napredovanja in vnese dovoli mest za IV/1. d3 se vrneto diplomirani filozofi dodej mi gimnazijam na meščanske šole ker primanjkuje na teh šolah učitelistva: da se na banski upravi ustanovi samostoien odsek za meščanske šole: da se dovo-i odličnim meščanskošolskim učencem preh d na gimnazije: da se v Ljub iani ustan-v višja pedagoška šola: da se pok'ičeio zastopniki meščanske šole v vse odbore ki ima i o nalceo pripravi i a ti razne uredbe zakone in načrte za naše šolstvo: da se honorarnim učiteliem zviša honorar o1 14 na 25 din; da se na meščanskih šolah urede zvania in da diplomirane fi o^efe nastavljene na cenovni šoli in d deljene
meščanski šoli nadzira prosvetni inšpektor, ne pa banski šolski nadzornik za osnovne šole
Zbor je odobril do edanie društveno delo za zvišanje prejemkov državnim uslužbencem in nai žil odboru da mora v sodelovanju z drugimi organi acijam: uporabiti vsa dovoliena srei.^tva da se čim prei doseže zvišanje prejemkov Tudi ie prav. da ie sekcija zavzela ? osiali-mi šol<k stano- skimi društvi v dr žbi tiskarnariev in kniisarnariev s ališče proti monoplizaciji šolskih knjig Sekcija nai skuša po že izdelanih pravilih zopet oživotvoriti Drosvetno zbornico Naoravi-'a je potrebno da pride čim pre' do vza-iemneea dela s Hrvatskim društvom v Zagrebu, centralo in ostalimi sekci;ami; zato ie že Dredložila centrali oroiekt nra-vil za Zvezo ki ie objavljan v zadnji številki »Gradianske škole«.
Dr Lešanc ie predaval o vzajemnem delu na meščanskih šo]ah. Secialirirjo nai se učenci do dovršeni meščanski šoli, po dovršeni gimnaziji in realki. da-§e celo v neki meri do dovršeni univerzi. Po 'k oa le nai ima poudarek praktičnosti Zato se mora meščanska šola reformirati in približati življenjskim potrebam.
Zborovanja se ie udeležilo tudi mnogo diplomiranih filozofov ki iih je na meščanskih šolah v Sloveniji že 100 in tvo-
Ne9°
vati
- 7?r
T«* '
Sargov
KAL000NT
proti zobnemu kamnu
riio tretjino vsega na meščanskih šolah izprašanega učitelistva Šolska oblast Dostavlja zadnii dve leti diplomirane filozofe ravno tako na meščanske šole kot na gimnazije in ne dela v tem nikake razlike, ker ie meščanska šola nižja srednja šola Tudi imajo diplomirani filozofi na meščanskih šolah ista zvania in na-oreduieio prav tako kot na gimnaziiah. Po medsebojnem razgovoru ^o sklenili, da pristopiio v društvo, in ste bila v društveni odbor koomirana dr Herman Lešanc in prof Praprotnik
Poročilo o Razorih ie ooda' m adinski pisateli in pesnik Tone Seiiskar. Razori izhajajo letos v nekaj čez 3000 i/vodov.
Meščanska šola ie ena najvažnejših šol v naši prosveti. zato upamo da f bo javnost in merodaini faktorii nudili vso Dodporo. da se bo lahko razvila v tako šolo. kakršno naš narod potrebuje
F. A
Potrebe in tegobe Radečanov
Radeče, 11. februarja
Tudi radeške gospodinje imajo vedno večje težave pri nakupu živil, kajti cene vseh življenjskih potrebščin rastejo iz dneva v dan, posebno še. ko v našem kraju začenja primanjkovati živil in se morajo trgovci potruditi, če hočejo vsaj deloma ustreči potrebam prebivalstva. Pri pomanjkanju moke in mlevskih proizvodov bi si meščani radi pomagali s po-vrtnino, toda žal naša občina, ki šteje .»holi 4100 prebivalcev še nima živilskega trg* niti trgovine, ki bi prodajala povrt-ninc in zelenjavo sploh. Menimo, da bi 0O0 v sedanjih časih nujno, da se zopet uvede navada tržnega dne, pri katerem bi okoliški kmetje lahko prodajali svoje pridelke; s tem bi bilo ugodeno meščanom in kmetom. Morda bi s tem tudi rešili vprašanje pretirano visokih cen kmetijskih proizvodov, ker nekateri kmetje skušajo izrabiti sedanji položaj in držijo cene svojih pridelkov zelo visoko, obenem pa sploh nočejo prodajati, v upanju, da bodo ene v kratkem še bolj poskočile in bodo n.* ta način svoje pridelke bolje vnovčili.
Težave draginje občutijo predvsem uradniki in delavci, vendar so slednji dobili povišano mezdo in so zaradi tega vsaj relativno na boljšem od uradnikov.
Prebivalstvo radeškega okraja je precej prizadela tudi podražitev električnega toka, ki je izzvala med vsemi ljudmi upravičeno razburjenje in ogorčenje. Nikakor ne moremo razumeti, kje naj bi bil vziok d-» je privatni lastnik elektrarne v Radečah ki mu je elektrarna prav za prav podjetje stranske vrste, povišal ceno kilovatne ure za celih 30 odstotkov. Vsi odjemalci toka radeške elektrarne so že dalje časa skrajno nezadovoljni s slabo električno razsvetljavo, zlasti odslej, ko žene tok že številne na novo montirane stroje. Od lastnika elektrarne bi vsekakor pričakovali več uvidevnosti, ko vendar vidi, s kakšno težavo se velik del prebivalstva radeškega okoliša bori zoper vedno hujšo draginjo, posebno še zato, ko je vsakomur znano, da se režijski stroški za dobavo električnega toka niso posebno povečali. Človek bi pričakoval, da bodo odgovorni činitelji ukrenili najpotrebnejše. da bo razsvetljava mirna in svetla, ne pa da se bo v sedanjem času radeški tok podražil skoro za tretjino.
Skladatelj i. Gotovac
šmi ljudmi ▼ Ljubljani, Zagrebu to Beogradu ni večje skupnosti, da je še vse premalo vzajemnosti na naši glasbeni njivi, ...in da bi pri slučajnih srečanjih kakor pred meseci ob medsebojnih gostovanjih, žal enkratnih, sporaddčnih naših filharmonij, ne govorili več zdravic, kakor da se vobče ne poznamo in kakor da pripadamo med seboj ločenim in nesorodnim, nebrat-skim narodom) ?
»Vse vaše kvalitetne može poznam osebno. Bil ln sem ž njimi, od pok. Hubada in Adamiča, pa do Lajovca in vaših najmlajših. Osterca na pr. Z vsemi me vežejo bratske vezi in ne vidim nobenega razločka med njimi in nami.«
Kaj bo vsaka vas fantazirala o svoji narodnosti, vpadem navdušen! Kaj bi šele
Sicilci in Lombardd ali Bavarci in Prosi morali v podobnih primerih!
»Saj, vpade pesnik Nikolič, ki je s zanimanjem sledil najinemu pogovoru.
Kaj bi ostajali na takem že dognanem vprašanju, si mislim in vprašam skladatelja Gotov ca po njegovih novih načrtih.
»Kot skladatelj sem zaprt v svoj belo-koščeni stolp, mi zgovorno odvrne (fcurnus eburnea. je mislil svetopisemsko). Delam na novi operi, to je vse, kar vam lahko povem. Libreto sta mi napisala prijatelj Rikard Nikolič, tu pred vami navzočen z vsem svojim bitjem, in Fotez. Se to lahko poveste: baš te dni sem dramaturško in glasbeno predelal svojo prvo romantično opero v treh dejanjih »Marano«. Uverjen sem. da bi to delo močno razgibalo vaše občinstvo. Opera je tragična, iz žltja in bitja naših gorjancev, kjer je življenje in socialna plat njihovega dela siia težka. »Morana« je romantično zasnovana, »Eroc vodi v komični svete.
Slovenci mnogo modrujemo o gladu, o tvorni glasbeni žilici, saj veste, da imamo doma zagovornike raznih struj in stru-jic do najradikalnejše moderne in jutrišnjega dne, — vnašam krepka
»Poznam te stvari. Ne smemo pozabiti svojega dela naroda, svoje nacionalnosti. Pri svojem delu moramo biti iskreni. Izklesati moramo svoj slog, svojo duhovno in zvočno bit. (Nikolič: »Tk> ne velja le za glasbo, ampak za vse naše ustvarjalno delo. To iščemo tudi v besedi ki drugače tudi delati ne moremo. Kar so za glasbenika glasovi in zvoki, je za nas književnike beseda. Ne moremo se odreči svoje nacionalne biti!«)
»V tem smislu in po tej poti sem svoje simfonične pesmi, ki tvorijo celoto (»Kolo«, »Orači« in »Guslar«). Moje ostalo delo? V operi sriprawl£tii
ga »Soročinskl sejem«, za 19. marca sem pa povabljen v Berlin, da dirigiram »Era z enega sveta«. Podčrtajte znova, da me z Ljubljano vežejo tesni stiki in da želim Slovencem kar moči bohoten razmah njihovega glasbenega življenja!«
»Pa se o priliki, ne, vselej, ko pridete v Zagreb, oglasite!«
Ko sem odhajal, mi je šinilo v misel, čemu ga neki nisem vprašal, zakaj ne gostuje v ljubljanski operi kot dirigent afi bi mogel povesti svojo pevsko čredo kdaj v Ljubljano itd. Saj nas poznate, kakšni smo: nikoli zadovoljni, vedno več in več bi radi zvedeli, pa tudi napisali, mnogokrat ▼ strah in trepet rubričnSi urednikov, ki se bore za svoje vrstice to prostore. Ti so jim vselej pretesnL	1*. B.
ZAPISKI
BOLGARSKI GLAS O SLOVENSKI ^ LITERATURI
Pred tedni smo epozorili na serijo člankov o slovenski književnosti, ki jih je začel priobčevati sofijski tednik »Svjetov-na Hjustracija« iz peresa Štefana Atana-sova. Medtem ko je prvi članek obsegal pregled starejše literature, se Atanasov bavi v prvem nadaljevanju s sodobno slovensko poezijo. Nase sodobno »lovstvo deli t predvojno m povojno razdobje. O Otonu Zupančiču pravi, da ni samo največji sodobni slovenski pesnik, marveč toefi največji v zadnjih petdesetih letih. Po tematiki pa se nič kaj ne dviga nad egocentrični iodhridualazem (? »Duma«, »Naša beseda« itd.), življenje prijema z rokavicami (?) m zapletene prcAleme re-fcije kot efcfct&. Nadalje se Atanasov za-ustavlja pri A. Gradniku, »pesniku melanholične eret&e in aasnotec, čigar poezija
DomaČe vesti
•	«0 milijonov za n°ve bolnišnice in natorije. Ban banovine Hrvatske je pooblaščen, da najame posojilo 50 milijonov dinarjev za gTadnjo in opremo bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, razen tega pa še posojilo 40 milijonov din za gradnjo klinik in inštitutov medicinske fakultete v Zagrebu. S tem bo banovina Hrvatska dobila cel niz novih bolnišnic, sanatorijev, higienskih zavodov in zdravstvenih postaj. Doslej je Imela banovina Hrvatska vsega skupaj 50 bolnišnic z 11.000 posteljami, kar pa je daleč premalo. V Krapini bodo zgradili novo bolnišnico s 150 posteljani za Hrvatsko Zagorje, ki je bilo doslej brez vsakega zdravstvenega zavoda. Novo bolnišnico bodo zgraičili tudi v Travniku in dovršili novo splitsko bolnišnico, ki je že delj časa v gradnji. V Mostarju in Dervanti bo banovina prevzela stari mestni bolnišnici. Na Skopi jaku v Zagrebački gori bodo zgradili nov sanatorij za jetične. ki bo imel 300 postelj in bo veljal okrog 40 milijonov, zdravilišče v Novem Marofu pa dobi nov paviljon za 50 postelj. Razširili bodo zdravilišče za kostno tuberkulozo v Kraljeviči in ustanovili okrog 20 zdravstvenih postaj v krajih, ki nimajo niti bolnišnice niti zdravnika.
•	Nova grobova. V Ljubljani je preminil trgovec g. Anton Rozman. Pogreb bo danes ob pol 16. iz hiše žalosti. Sv. Petra cesta 83, na pokopališče k Sv. Kržu.
_ V častitljivi starosti 92 let je dotrpel
g. Tomaž Mrevlje, veleposestnik v Sv. Križu pri Ajdovščini, pokopali so ga na do-majnm pokopališču. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojem pa naše iskreno sožalje.
•	Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12 februarja objavila: ukaz o ostavki ministra za pravosodje dr Lazarja Markoviča in o imenovanju ministra brez listnice dr Mihaj-la Konstanti novica za ministra za pravosodje; uredbo o likvidaciii Jugoslovenske-ga Feniksa in odstopu njegove imcv:ne. uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o društvih univerzitetnih slušateljev: naredbo o kontroli uvoza suro-dh in suhih kož iz št. 76 usnia in izdelkov iz njega iz št 370 do 381 krma in izdelkov iz krzna iz št 382 in 383 lubadi za stroienie kož iz št 97 ln ekstrak+ov in snovi za strojenje kož iz št. 230: naredbo bana dravske banovine, s - atero se veljavnost naredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na niih. o miru in s-a-gi razširja naobmočje mesta J-senice; razglas o razrešitvi nekaterih članov ban-ske^a sveta in o imenovaniu novih: popravek v pravilniku o otr-a^lia^ju strokovnega izpita v kmetrsk* stroki za uradniške pripravnike s f?kul+etno izobrazbo: spremembe v staležu državni^ in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
banovine ie Diia seja strokovnega odbora za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki ie bila posebei posvečena temu problema Ugotovljeno ie. da ie samo v šestih okrajih banovine okrog 2 in pol milijona sadnih dreves ogroženih od nev arne, za vratne zajedalke. Za uspešno obrambo proti ščitasti uši bi Vojvodina potreb vala okrog 50 vagonov sadnega karb lin ja. Na seji so vojvodinski sadjarji sklenili, zahtevati od monopolske uprave na i takoj začne s proizvodnio surovega nikotina. s katero bi bila morala začeti že leta 1939.
* Beograjsko gledališče bodo prenovili.
Po končani sezoni bodo začeli rušiti in prenavljati staro pos^oie Narodnega gledališča pri Kneževem spomeniku v Beogradu. ki že zdavnai več ne us+reza svojemu namenu. Delo bo če? poletje končano. tako da bo Beograd že za proslavo polnoletnosti Ni. Vel kralia Petra II. imel mderno urejeno gledališko zgradbo, kakršna se prestolnici spodobi Novo poslopje bo v glavnem služilo Drami lahko oa se bodo vršile v niem tudi operne predstave dokler ne bo v nekai letih sezidana nova beograjska Opera
•	Medvediča je ustrelil. Kakor znano, je prepovedan odstrel medvedov, kar pa nekaterih pranavdušenih lovcev nič ne moti Lovska strast ali pa tuil strah sta pri njih tako velika, da komaj čakajo, da dobe na muho kaj živega. Pred dnevi je v ribniških revirjih ustrelil mlad sorodnik tamkajšnjega zakupnika lova prav majhnega, komaj leto dni starega medveda, ki je bil v družbi samice. Pripovedujejo, da so videli tudi staro medvedko ranjeno. Navdušenega lovca je lovsko društvo kaznovailo z enoletno zabrano lova, kar je seveda neznatna kazen za prestopek stroge odredbe o prepovedi streljanja medvedov.
*	Ščitasta uš razsaja tudi po Vojvodini. Iz Novega Sada poročajo, da prizadaja ščitasta uš velike skrbi tudi vo-jvodinskim sadjarjem. V kmetijski zbornici dunavske
MAŠKARADA
S.K. „Vrhnike"
15. n. 1941.	Sokolski dom
•	Brezposelnost še zmerom rase. Borza dela v Zagrebu je imela v januarju registriranih 11.000 brezposelnih delavcev, to se pravi, za 3000 več kakor v decembru lanskega leta Delo je borza v prejšnjem mesecu posredovala samo 198 delavcem.
» Zagreb in Leningrad. Nedavno so dogradili in nanovo opremili otolaringološko kliniko (kliniko za bolezni ust, nosu in grla) zagrebške medicinske fakultete, ki spada med najodličnejše inštitute svoje vrste na svetu. Kakor poročajo zagrebški listi, iimata enaki kliniki samo še Berlin in Leningrad.
•	Sp»r v tekstilnih tvomicah Vlade Wča v Karlovcu. Kakor že znano, je tekstilno podjetje Vlade Iliča v Karlovcu po sklepu bana banovine Hrvatske nedavno dobilo komisarja, katerega naloga je, da nadzira izvrševanje določil kolektivne pogodbe ln drugih delovnih predpisov v razmerju med delavci in delodajalcem. Predstavnik podjetja je svoj čas podpisal kolektivno pogodbo, kateri znaša minimalna mezda delavca 4 din na uro, pozneje pa je lastnik na lastno pest znižal mezdo na 3.50, češ, da predstavnik ni bil pooblaščen za podpis-Banska oblast je kaznovala tovarnarja z 10.000 din globe in odredila, da je dolžan plačevati dogovorjeno minimalno mezdo, dokler paritetna komisija ne odloči drugače.
•	Zaradi predobrega uspeha v š°li je pobegnil od d°ma. Ivan Krizmanič, dijak 2. razreda gimnazije v Koprivnici, je vsekakor fant, da mu je težko najti para med študenti. Za šole se ni mogel ogreti in na tihem je upal, da bo prvi semester opravil s tako slabim uspehom, da ga bodo izključili iz šole. Vse njegovo prizadevanje, da bi dobil najslabšo oceno, pa je bilo zaman, in je prejel razmeroma dobro spričevalo. To je fanta tako potrlo, da je pobegnil od doma.
•	Naj ne bo slovenske matere, Id bi ne dala svoji doraščajoči hčerki v roke romana ameriške pisateajice Pearl Buckove »Mati !« Tu bo vaš otrok našel vzor brezmejne ljubezni do otrok, pa sledil težki življenjski poti kitajske matere. Malo je knjig v svetovni književnosti, ki ae morejo po globini materinske epične pesmi meriti s to mojstrovino slavne ameriške pisateljice. Knjigo ja založila v slovenskem prevodu VL Levstika Tiskovna zadruga v Ljubljani in stane vezana v platno 58 din. (—)
•	Nenavadna n©sreča pod kol©si vlaka. V torek zjutraj se je na bjelovarskem kolodvoru pripetila razburljiva nesreča, ki samo po čudežnem naključju ni zahtevala življenje 191etne Marice Popovičeve iz okolice Gračanice. Ko je csiješki vlak vozil na
bjelovandd kolodvor, je PopovUrva »topfla
na stopnice, ker ae je bala za zvezo proti Gračanici. Pri tem JI je spodrsneta, a ko je padla na tla. se je na tako neroden način a krilom ujela v kolo, da jo je vagon kakšnih 50 metrov vlekel s seboj. Nesrečno dekle si je pri t$m zlomilo levo nogo in dobilo nekaj notranjih poškodb, vsi prisotni pa so se čudili, da ni našla smrti pod kolesi.
HPADAVE IN RDEČKASTE BOKE POSTANE; JO Z UPORABO
PERMA*reme
GLADKE IN LEPO BELE
p ■ e
KAN C
LJUBLJANA MARIBOR
•	Tatvine v vlakih so takorekoč na dnevnem redu, zlasti še na bolj obljudenih progah proti štajerski in Gorenjski Te dni je bila med vožnjo od Ljubljane do Jesenic okradena nemška državljanka Luisa Wied-smannova, ki ji je tat odnesel z obešalnika v kupe ju 3.000 din vreden krznen plašč
•	»Debeli kum« ubil svata, v Dugi Resi se je v ponedeljek zvečer pripetil krvav zločin, ki ga je posredno zakrivil tako rekoč narodni običaj. Mlad kmet iz okolice se je ženil in ko so svatovali najprej na nevestininem domu, se je gostije udeležil tudi ženinov prijatelj Josip Vrbanič. 2eni-npv svak Josip Stanša je bil Izbran za tako zvanega »debelega kum a«, katerega naloga je", da po goBtiji na nevestinem domu prenese v ženino hišo svatbeni kolač. Posel »debelega kuma« je precej častna, pa tudi težavna funkcija: njegova dolžnost je, da kolač prinese na ženinov dom nedotaknjen, svatje pa imajo staro, nepisano pravico, da ga na poti v šaljivem ruvanju napadajo in mu skušajo kolač iztrgati ali vsaj odrobiti košček od njega. Med Vrba-ničem in Stanšo so bili neki stari neporavnani računi in na poti do ženinove hiše je prišlo do pretepa, v katerem je Stanša Vrbaniča trikrat z bajonetom sunil v glavo, da je nesrečni fant kmalu izkrvavel.
I t LiNtl»1iaiie
u— Februarska krušna karta je veljavna samo za letošnji mesec februar ter s februarsko karto v marcu ne bo mogoče dobiti kruha, moke, testenin ali zdroba. Enako bo s krušnimi kartami za vse mesece in bodo veljavne samo za tisti mesec ki je na njih napisan. Varčevati s krušnimi kartami torej ni mogoče in vsi morebitni prihrankj moke in drugih racionira-nih živil gredo v korist splošnosti. Novo karto za drugi mesec dobite namreč samo z glavo stare karte, t. j. s tistim delom nakaznice, kjer je napis. Sami odrezki krušnih nakaznic brez glave niso veljavni in jih zato tudi ni mogoče druge mesece zamenjati za kruh ali moko. Porabite torej vsak mesec vso karto ter. če morete, prihranite moko, testenine ali zdrob, nikakor pa ne hranite kart za druge mesece. S tem bi škodili sebi in vsemu prebivalstvu, ker dobi mestni preskr-bovalni urad od Prevoda samo toliko moke, kolikor odda kart.
u— Fižol prodaja mestna občina na Vodnikovem trgu kilogram po 5.50 din. dočim velja v trgovini vsaj 7 din. Mestni prehranjevalni odbor je kupil 40.000 kg fižola in ga je 35.000 kg že oddal neposredno kupcem na Vodnikovem trgu. kjer ga vsakdo dob- naenkrat samo 4 kg. seveda pa je s fižolom založil tudi mestne socialne zavode Ker Ljubljančani vsak dan pokupijo več sto kil tako cenenega fižola, bo 5.000 kg Kmalu zmanjkalo, vendar pa skuša mestni prehranjevalni odbor dobiti nove zaloge fižola, da se manj premožnim slojem ni treba bati pomanjkanja tega važnega živila.
u— Vsega krompirja je mestna Občina jeseni kupila 300.000 kg ln ga je takoj pričela na Vodnikovem trgu prodajati kilo-! gram po 1.50 din. V Mestni Hranilnici ga ' vsakdo lahko kupi 50 kg. seveda ne za speKulacije, temveč samo za lastno gospodinjstvo, na Vodnikovem trgu ga pa
X. JUBILEJNI REPREZENTANČNI PLES TEHNIKOV
TABOR	1s* h* lwt
stL Šele v »Večnih Studencih« se bavi a problemi življenja, smrti in boga Franc Albrecht je v nasprotju z Gradnikom včle-nil v vso svojo tvorbo socialni element. Zanimiv razvoj Iga Grudna, ki je od nar-cizma prišel preko brezinovskega humanizma k umetniškemu realizmu »Dvanajste ure« Golia je Atanasovu virtuoz forme in opeva pod vplivom Jesenjina bohemstvo. Jože Lovrenčič je »prvi slovenski futurist«. Najznačilnejšo predstavitelj religioznega romantizma in spiriitualizma je Anton Vodnik, medtem ko je Tone Sdliskat naj-socialnejši in idejno najkrepkejši pesnik slovenskega delavca in kmeta. Srečko Kosoveli ga mnogo spominja na Hr. Sroirnen-sfcega, Mile Klopčič je postal »nadeja slovenske poezije v povojni generaciji«. Njegova poezija je blizu vsakdanjemu življenju slovenskega ljudstva m njegovi borbi za boljše živijenje; je idejno trden in dobro obvladuje slovensko vezano besedo; med rriladmo je Kllopčič najpomembnejša figura. Ob koncu omenja Atanasov tudi Vido Tauferjevo in navaja osem najznačilnejših slovenskih pesniških zbirk tega razdobja.
V drugem nadaJljevanju označuje Ata-nasov najprej Cankarja, ki ga stavi v prozi tako visoko, kakor v liriki Prešerna, omenja Finžgarja in ugotavlja v Ivanu Preglju »enega stilistično najoriginalnejših sodobnih slovenskih pisateljev«. Je predstavitelj ekspresionizma v slovenski prozi Posebej označuje široko plodovitnost Franceta Bevka in pravi o Ju« Kozaku, da m je kot eden izmed predstavrteljev srednje generacije razvil od realistična epike mestnega in poflutnestnega življenja v romanu »Sentpeter« do proze, v kateri debatiTa s čitateljem o aktualnosti Miljah in kulturnih vprašanjih. Omenje tudi, da je Jus Kozak urednik »največjega slo-
venskega književnega časopisa Ljubljanski Zvon«. Posebno obširno se zaustavlja Ata-nasov pri Mišku Kranjcu, ki da »zavzema prvo mesto med sodobnimi slovenskimi pripovedniki ne zaradi svoje plod očitnosti, marveč zavoljo širokega zagona, s katerim opisuje svoje junake in jih veže z rodno zemljo in z bojem za vsakdanji kruh. Kranjec je najboljši pisatelj zemlje. Prežihov Voranc je tudi deležen večje pozornosti St. Afcanasova. Posebej opozarja na pomen »Samorastnikov«. knjige, s katero je »zavzel eno prvih mest kot idejni/ trden umetnik«. Ob koncu omenja delo M. Jarca, L. Mrzda in Vlad. Bartdla in pravi, da vzbuja sodobna silovenska proza lepe nadeje, če se bo razvijala v tempu svojega časa in se otresla nazadnja-Sbva.
TAJLAND AU TAJSKO?
Monakovski mesečnik »Deutschunterrlcht im Auslande« je predlanskim poročal, kako v latinski Ameriki neradi slišijo, da kdo govori Argentini ja namesto Argentina. Poslednja oblika je namreč prava narodna. Isto napako delajo često naši dnevniki, tedniki, mesečniki in knjige, na pr F. Uratnik, Pogledi 1933. — Argentina je za svoje ime občutljiva, kakor smo ml če kdo Ljubljano imenuje Laibach, itd. — Lani ste slišali da je neka azijska dežela, Muang Tai (dežela svbbodmih) opustila dotedanji naziv Sajam, ki ga poznamo iz angleške pisave »Siam«, in se poslej Imenuje Tai. Tej državi pa ljubljanski radio priveSa tevton-ski ali pa britanski repek, da slišimo: TaJ-land. Omenjena kraljevina v Indokini pa ni germanska niti albionska, zato ni razvidno. Čemu bi Jo krstili Slovani po tujem načelu? Velika soseda je Kitaj ali Kina, pri nas običajno: Kitajsko, Kitajska, bivši Siam, rečeno Sajam, pa bodi: Ta j, oziroma še rajši Tajske, če hiočemo ustreči vladi v
Bangkcku. Niponcem pač nismo ugodili, saj jih večinoma še obsipamo s potvorjenko, ki jo je prinesel Korčulan Marko Polo: Japoncih. — Slično ae je J. d. Dčbats 22. 4. 39. pritožil, čemu pišemo Zogu, češ da škipe-tari pravijo: Zog! — F. Levstik se v Pismih (1931) jezi, kako ae je nemčizem zagrizel v naš jezik, še danes bi lahko godrnjal. Neki dnevnik piše 22- 2. 36.: »Abesin-ski kmetje prinašajo ital. vojakom maslo, živino ...« V Nemčiji je »bringen« prav dobro tudi za naš glagol »privesti pripeljati, pri gnati«, nam pa bi mogel živino prinašati komaj Krpan. Nasprotni dnevnik 26. 7. 34. pa rabi nemško Caracallatherme za Karakalove toplice. Se zdaj čujemo spake: basključ (basovski k.), katalogsoba (kata-ložnica) itd., čeprav je F. Lekše grmel proti takim tvorbam v DS 1898.	A.. D.
Nov časopis o poeziji. Splitski književnik dr. Branko Štorov je začel izdajati Časopis z naslovom »Poezija«. Nenavadni poizkus, ki je tembolj tvegan v sedanjih izjemno težkih časih, označuje predvsem to, da izhaja v treh jezikih (hrvatskem, nemškem in italijanskem) ln da Je posvečen pesništvu vseh narodov in časov. Pisec bi botel a kompletnim letnikom tega časopisa izdati nekako troJezično antologijo poezije od najstarejših časov do najnovejših pojavov. Časopis Je namenjen vsem onim, ki ae zanimajo za pesništvo, v ostalem pa navaja GoetheJeve besede: kdor ne sliši glasu poezije, je brez srca, pa bodi kdor koli že- Po prvem zvezku, ki obsega med drugim pesmi Ine Seidel, Longfellovva, A. Puccia, W. Omansena. De Lisla, Kurta Heynickea, začetek razprave dr. Branka Storova »Dolaze li kod Vergila 1 arokovi kao ukras pjesničkoga govora«, ni mogoče dokončno presoditi vrednosti tega poizkusa, ki ga za sedaj samo beležimo.
V četrtek, dno 20. februarja 1941
NATAKARSKI PLES
KAZINA
Broadway-Adamič. Plesno vodstvo Jenko.
Ob 20. uri
dobi naenkrat največ p- 4 kg. Mestna občina proda po 1000 kg krompirja na dan ter ga ima sedaj samo še 60.000 kg. ker je založila s krompirjem tudi svoje socialne zavode. Mestni prehranjevalni odbor si zaradi velikega povpraševanja po tem krompirju prizadeva nakupiti nove zaloge krompirja, da bo _jubljana varna pred izkoriščevalci prebivalstva.
u— Ortopedska telovadba. Higienski zavod v Ljubljani bo odprl p-i slojem oddelku za zdravstveno zaščito učencev v novem poslopju na Aškerčevi cesti 17. t. m. ortopedski odsek. Odsek bo gojil orto- ' pedsko telovadbo pod strokovnim in zdravniškim vdstvom za šolske otroke z raznimi telesnimi nedostatki, n. pr. z lahko ukrivljeno nrbten oo, povešeno ramo, sploščenim in okroglim hrbtom, s ploskimi aH sicer okvarjenimi nogami, oslabljenim mišičevjem itd. Da se omogoči obiskovanje telovadbe tudi učencem (-kam), ki imajo popoldanski pouk, so predvideni tudi dopoldanski tečaji Podatke glede sprejema učencev daje Higienski zavod v Ljubljani, oddelek za zdravstveno zaščito učencev, vsak dan od 8 do pol 14 ure
POZOR
prireditelji oredpnstnfh zabav! Novo došlc nao 300 najnovejših vzorcev mask — Konfeti. serpentine, bombice, oalončkl, kotiljom. lampljončki. klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikan in velikostih, v veliki Izbiri: tudi v Komisijo!• Uhogrelci dospeli! — Se priporoča:
BAZAR FOTO TOLRIST, Lojze Šmuc, LJubljana. Prešernova ul. 9, poleg glavne pošte.
»Visoko pesem«, 8 slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna bodo ponovili v šentjakobskem gledališču v soboto 15. in v nedeljo 16. t. m. ob 20.15. Zanimanje za to domače delo slovenske pisateljice like Vašte-tove je tako veliko, da so bile vstonnice za premiero že dva dni prej razprodane Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra Zaradi težkoč v zvezi z velikim številom sodelujočih, preko 40 tn zaradi tehničnih ovir se je morala uprava odra odločiti le za omejeno število uprizoritev. V nedeljo 16. t. m. ob 1515 bo prva popoldanska predstava Izredno uspele Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica«, na katero opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. Kupite vstopnice že v predprodaji od jutri dalje. Vstopnice se lahko rezervirajo tudi pismeno.
u— Angleško društvo v Ljubljani vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v sredo 19 t. m. ob 20 uri v društvenih prostorih Tavčarjeva ulica št. 12.
u— Razstava sIik akad. slikarja Frana Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu bo odprta še vključno v nednljo 16 t. m Obisk toplo priporočamo, še posebno so vabljeni Hubltelji lepe slovenske pokrajine. Ne zamudite prilike in okrasite svoj dom z res Izbranimi umetninami.
u— Občni zbor Aero-kluba v Ljubljani bo v četrtek 20 t. m ln sicer za krajevni odbor ob 17.30. za obla tni od or da doI ure oozneie t. i ob 18 uri v or^st-rrih Avto-kluba Kon^n-esni tr? 1 Člani se vabijo, da se udeleže občnega zbora v čim večiem številu
u— Ljudska univerza v Ljubljani. V torek 18. t. m. bo redni letni občni zbor ob pol 18. uri v parterni učilnici Državne dvo-razredne trgovske šole v Gregorčičevi ulici. Ako ob določenem času občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje s sklepčnostjo ob vsaki udeležbi.
u— Vzgoja grmičevja, grozdičja ln cvetlic s potaknjenci je naslov predavanju, ki ga bo imel nadzornik g. štrekeli danes ob pol 20 v ljudski šoli na Viču. — Občni zbor podružnice SVD Vič bo v nedeljo ob pol desetih.
u— Alpinistična S°la A. K. »Skale<( pri-reja v svojem teoretičnem delu predavanja redno vsak petek ob 20. uri v »Lovski sobi« v suterenu hotela Metropol (Miklič), s čemer obveščamo interesente in članstvo. Odbor.
u— V nedeljo s PutnikOm ^ Pasjo van. (_)
u— Mesec roditeljskih večerov, ld bodo vsak četrtek in bodo na njih strokovni profesorji predavali o svojih predmetih se začne danes. Na vrsti bo matematika in nemščina. Starše ln njihovi nametnlke odbor društva »Dom in šela« opozarja na važna predavanja, ki bodo vsakokrat ob 20. v ri-salnici bežigrajske gimnazije.
u— Jubilejni reprezentančni ples tehnt-kov bo na Taboru v soboto 15. februarja. Zaradi časovne omejitve smo morali opustiti predvideni umetniški program. Namesto tega bo Adamičev orkester izvajal več točk, da bo cenjeno občinstvo tudi v tem pogledu prišlo na svoj račun. Ples bo vodil plesni mojster g. Jenko- Oflclelnl sprejem prične ob pol 20 Vabila so razposlana Cenjeno občinstvo opozarjamo, naj pohiti z rezerviranjem miz. ker je že zdaj mnogo miz rezerviranih. Re^amaci-je vabil in rezerviranje miz na naslov: ZSKTF Tehnika. Aškerčeva ul. 11, tel. 47-41.
u— VII. natakarskt ples v TJnhljanL V
četrtek 20 t. m. bo v ve'iki dvorani Kazine v Ljubljani tradiconalni natak"'ski ples pod pokroviteljstvom podpredsednika Združenja gostinskih obrti v Ljubljani g. Franca Kramerja Ker so bili vsi na-tckarskl plesi zaradi dobro org^nzirane zabave in strokovne postrežbe v pijači ln jedači vedno dobro obiskani, bo tudi letošnja prireditev gotovo ena najbolj obi-obiskanih Igrala bo godba Broadway-Adamič ter bo plesno vodstvo v veščih rokah g. Jenka. V stranskih prostorih bar s posebno godbo. Pričetek plesa ob 20. uri zvečer. (—)
u— Karikaturist Kondor bo od 16. t. m. do 2. marca razstavil v palači Bate svoje uspele politične karikature. Otvoritev razstave, ki bo nadvse zanimiva, bo v nedeljo ob 11.
o— Rešimo °troku veselje tn smeh. Nič manj kot devetnajstič pripravlja Atena priljubljeni Otroški ring&raja naši mladini. Letos bo na pustno nedeljo popoldne v kazi nski dvorani. Na tej prireditvi je vse dokaj preprosto, enostavno in prisrčno Papirnat klobuček na glavici, malo cvetja na oblekel ali balonček v ■očici pa je toaleta
gotova. Drugače pa direndaj, da je kaj, krog im krog vse na poskok. Mamic«, "e1-ke, očki in strički, že danes vas opozarjamo, ne pozabite na ta dan, da pripravite malo veselja otrokom! (—)
u— Kup nesreč. V Domžalah je na cesti padla 51-letna šivilja Franja Remče-va tako nerodno, da si ie zlemila levico. Na delavca Franceta Izlakarja iz Zarar-ia 1e pri delu padel težak h1 od. ki mu ie zlomil levico. Posestnikova hčerka Anica Hribarjeva iz Krke ie doma pri drsaniu na ledu tako nesrečno padla da si ie Ao-mila levo nogo. — V Zagradcu na Dolenjskem ie zdrknil pe"tunii iz na-o5ia 6 mescev stari posestnikov sinček Franc Strmole in si pri padcu zJornil levo no<ro V bolnišnico se ie zatekel tudi 30-letni delavec Valentin 2a?ar iz Ljub^an? ki trdi. da ea ie na Ižanski cesti rapad=l neznanec ter ea poškodoval oo el^v-' in životu — 16 le4 stari dela- čev sin Branko Kepic iz Tržiča 1e doma našel star samokres s katerim se le potlei igral ln ea skušal sprožiti Samo^re- oa le bil rabit ter ie proiektil zadel fanta v levico in mu io ra^mesaril — V bo1 hišnici se zdravi Robert Ramovš iz Št Vida. ki se ie s kolegom na Celovški cesti zaletel v neki voz in se obč itn o pobil xx> obrazu in rokah
u— VT°mI ln tatvine. DobeT plen je odnesel tatinski specialist za stanovanja, ki je vlomil v stanovanjske prostore Jožeta Zakrajška na Ižanski cesti, pretaknil vse kote ln odnesel iz kovčega 9.000 din. Prav to, da je vlomilec pretaknil tudi kovčeg. da slutiti, da so mu bile razmere v hiši dobro znane. Izpred VVagnerjeve trgovine Pred škofijo je na še nepojasnjen način sredi dneva odnesel tat 9 parov tam razstavljenih ženskih in 6 parov otroških čevljev. Podobna tatvina se je zgodila prav tako Pred škofijo. Z obešalnikov na vratih Strojarsko, ve trgovine je bilo ukradenih 6 o;ej v skupni vrednosti preko 900 din. Stanovanje Ivana Vrhunca v Bohoričevi ulici je obiskal vlomilec, ki se je zadovoljil z dvema zlatima nalivnima peresoma znamke Pelikan in s kromirano zapestno žensko uro. Konrad Brezovšek je prijavil, da mu je med opravkom, ki ga je imel na živilskem trgu, neznan žepar izmaknil iz žepa Listnico s 1.500 din.
a— iz obupa v smr1. V bolnišnico so pripeljali brezposelno služkinjo, 211etno Marijo Podlogarjevo iz želimlja, ki je o priliki obiska pri neki prijateljici v mestu v njesni trenutno odsotnosti izp-ia steklenico lizola. Nesrečno samomorilko so seveda takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec, pa je nazadnje kljub skrbni zdravniški negi zastrupitvi podlegla. Kaj je mlado obupan ko pognalo v smrt, se ni moglo ugotoviti.
u— Po vlomu prijeta. Dva mlada postopača, ki sta že nekajkrat stala pred sodno mizo zaradi tatvine, sta pred nekaj dnevi ponovno vlomila v neko stanovanje za Bežigradom- Pohajkovala sta po ulicah ter tuhtala, kako bi prišla do denarja, kajti po zadnjem povratku iz zapera jima je cenar že davno pošel. Slučajno sta se prismukala na živilski trg, kjer je starejši pajdaš. Vinko Z., nenadoma zagledal med kupcrvalka-mi mlado dekle, služkinjo Tilko, s katero je bil tako oddaleč znan. Vinko jo je iz daljave prijazno pozdravil, potlej pa se je domislil nečesa odrešilnega in potegnil tovariša za seboj. »Rešerm sva! Vem, kje Tilka služi. Njene gospe zdajle ni doma, ker je v službi, moža tudi ne, Tilka bo pa še najmanj kakšno uro ostala na trgu. Kar lepo za menoj. Boš videl, izplačalo se bo!« Naglo sta jo ubrala proti Bežigradu, smuknila v vežo neke vile, stekla v prvo nadstropje, kjer je podjetni Vinko brez posebnih težav odprl vrata stanovanja. Pretaknila sta stanovanjske prostore in pobrala iz omare v spalnici dve srebrni uri, tri pare zlatih uhanov, zlato moško uro, pod neko kaseto pa celo 800 ddn. Ko sta opravila, sta mirno odšla po isti poti proti hišnemu izhodu, toda smola — v veži sta se srečala s Tilko, ki se je vračala s trga malce prej, kakor Je to domneval Vinko. Prestrašila sta se je pa se vendar hitro obvladala, podvorila dekletu z mežikajočimi očmi češ, da sta jo prišla prav sem pozdravit, ker ju na trgu prej ni hotela videti. Dekletu je bila pozornost sladkih besed kar všeč in se je od obeh kavalirskih fantov prijazno poslovila, ne da bi kaj slutila, šele opoldne ji je gospodinja po odkritem vlomu odprla oči Povedala je o srečanju o veži ln obveščena policija je oba tička še isti dan iztaknila v neki gostilni v Kolodvorski ulici, kjer sta v družbi lahkoživih deklet ijLZkošno pirova-la z ukradenim denarjem- Dragocenosti sta imela še pri sebi, denarja pa že skoraj ni bilo več. Zdaj bosta spet v sodnih zaporih obujala spomine na kratkotrajne urice v veseli družbi
Ofelave
To, slepe v počaščenje spomina pokojnega Rudolfa Petejana daruje neimenovana gospa 100 din.
Podpornemu društvn za gluhonemo mladino je poklonilo Društvo slušateljev glasbene akademije ob priliki hospitacije v gluhonemnici din 200. Prisrčna hvala!
RADIO
Četrtek, 13. februarja.
Ljubljana, 7: Jutrnji pozdrav, napovedi poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Veseli napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Šramel »Štirje fantje«.
—	14: Napovedi poročila. — 17.30: Pester spored Radijskega orkestra. 18.10: 30 minut zabave (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolaiič). — 19: Napovedi, poročila. 19.25: Nac. ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 21: V razvedrilo igra Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd. 19.40: Narodne pesmi. — 20: Humor. — 21.10: Arije in pesmi — 22: Lahka godba in ples. — Zagreb: 20: Bosanske sevdalinke. — 20.30: Orkester. — 21.30: Pesmi. — 22.15: Operetna muzika. Praga: 20.30: Operetni večer. — 22: Češka glasba. Sofija: 19.30: Simfonični koncert. 21.30: Lahka godba in ples. Berlin: 19.25: Zabaven večer, 21.15: Orkester in solisti
—	23.15: Nočna oddaja Rim: 19.4&: Prenos Verdijeve opere »Trubadur«.
Iz Maribora
a— Tretji in drugi draginjski razred.
Bred več ko letom dni je učiteljstvo okoliških šol, ki so bile vključene v mariborski mestni gradbeni okoliš, odposlalo računovodstvu kr. banske uprave izpolnjene pobotnice za izplačilo razlik od III. na II. draginjski razred, in sicer za čas od 1. oktobra 1935 do 31. marca 1939. Upati je, da bo v kratkem sledilo izplačilo.
a— Prijava potrošnje sladkorja. Danes do 12. ure morajo trgovci, ki so prejemali sladkor od tukajšnjih veletrgovcev. sporočiti svojo potrošnjo sladkjrja na osnovi potrošnje iz leta 1938-39 Trgovci naj javijo to pri Združeniu trgovcev za mesto Maribor, ostali obrati (slaščičarji, lekarnarji, industrije itd.) pa Pri mastn m preskrbovalnem uradu v Orožnovi uli i 2.
a— Krušna akcija na šolah. Na Tez-nem so sprožili plemenito akcijo, da bi se iz sklada Rdečega križa in drugih dohodkov izvedla krušna akciia. ki nai bi omogočila razdelitev primernih količin kruha. oz. moke brez nakaznice revnim tezenskim učencem. Uoati ie. da bodo pristojna oblastva uvidela pl.m.nito hvale vrednost te akcije in da bodo izdala zadevni pristanek.
a— Finžgarjev večer v gledališču. Naš dramski ansambl pripravlja v proslavitev Finžgarjeve 70-letniee slavljenčevo najboljšo dramo »Razvalina življenja«. — Drevi »Sumljiva oseba«, v soboto »Habakuk« v korist združenju gledaliških igralcev.
Zoper trdo stolico, zlato žilo in črevesne katarje je naravna Franz-Josefova grenčica, večkrat na dan užita, dobro sredstvo.	Reg. S. br. 15485/35.
a— Zadružno predavanje. V soboto 15. t m. bo predaval v dvorani Ljudske univerze s pričetkam ob 20. uri prof. inž. Fr. Degen o ekonomskih sistemih. Vstopnine ni
a— Skupščine ni bilo. Za sinoči je sklicalo tukajšnje združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok redno letno skupščino, ki je pa ni bilo, ker ni bilo izdano zadevno dovoljenje. Združenje se je brzojavno obrnilo na ministrstvo za trgovino.
a— Zmcr»m manjši obmejni promet. Kumaj 6.121 potnikov je dopotovalo in odpotovalo v letošnjem ian-iariu Dreko Maribora. Dopotovalo je 1780 potnikov, odpotovalo pa 4341. med temi je 2400 naših sezonskih delavcev in 854 bolga sitih delavcev, ki so šli na sezonsko delo v Nemčijo. Med dopotujočimi ie bilo 988 Nemcev. 83 Bolgarov. 14 Italijanov. 6 Madžarov in 662 Jugoslovanov.
a— Rabuka na Pobrežju. Ker so pobre-ške gospodinje prejele samo polovično tedensko količino moke, so bile nekatere razburjene in so celo napadle nekega tr-fovca. V zvezi s tem sporoča preskrbovali urad na Pobrežju, da so prejeli trgovci na Pobrežju in Teznem za tekoči teden samo polovično pripadajočo količino krušne moke, t j. pol kg na osebo. Temu niso krivi niti trgovci niti pobreški pre-skrbovaini urad.
a— Petletna deklica umrla v groznih opeklinah. V Putancih se je petletna posestnikov a hčerka Julka Kiseljak preveč približala štedilniku. Vnela se ji je oblek-ca, ki je na njej zgorela. Ubogo dekletce je v groznih bolečinah umrla
a— Obsojena. 54 letna Regina G. s Koro-škes ceste je bila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojena na mesec dni zapora ter 600 din globe, pogojno 2 leti, in plačilo povprečnine 600 din, ker je bila obtožena. da je hotela z denarjem doseči, da bi
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINSEK
Javlja
DIN
DIN
DIN
DIN
17741 85240
6364 61137 99522
3882 62S34 87109
405 30636 46932 66864 83037
512
7525 18202 35970 51740 58513 72548 86645
BEETHOVNOVA UL. 14,
Izid žrebanja z dne 12. februarja 40.000.— št. 42325 44235 20.000.— št 54825 60559 16.000.— Št. 18442 82817 86005 12.000 — Št. 21367 43725 56393 71406 88692 94205 PO DIN 10.000.— 31682 47297 48236 57219 63818 80379 87754 89379
PO DIN 8.000.— 7001 9883 15370 19776 33013 59066 67329 74735 77021 79445 94150 97039
PO DIN 6.000.— 14114 25771 30871 34541 65297 67924 69608 73848 90547 91988 93231
PO DIN 5.000.— 937 4594 6310 23329 33832 33865 368*56 38005 53137 59325 59832 60676 66947 69016 71388 71872 84848 94457 97391
PO DIN 4.000.— 2610 2619 3352 4365 8678 8766 11585 13810 18759 26071 26975 30020 36504 37602 41422 41542 52016 52224 53806 54383 59532 61855 63835 64347 74839 75154 75689 79759 90511 99228
57010 73850
24622 40724 61400 78200
5459 16149 32651 44025 55804 66506 81659
60009 79091
28738 43908 65313 82584
7232 16236 33925 47357 58454 67860 83750
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, eventuelna pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo jutri 13. t m.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturl »Vrelec sreče« naj srečke takoj predložijo v Izplačilo.
Novim naročnikom so srečke ie na razpolago.
tovarni avto njenega moža oprostili od vojaške uporabe. V svojem zagovoru Je zatrjevala, da ni hotela nikogar podkupiti, ampak da je namenila 2000 din, ki jih je poizkusila izročiti v kuverti, za najetje drugega tovornega avtomobila, dokler ne bi bil tovorni avto njenega moža popravljen. Omenjenih 2000 din je zaplenjenih.
a— Krava se je zatekla na cesti od Po-čehove proti Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Povprašati je pri košaških orožnikih.
a— Raj potepuhov. To znano in zabavno komedijo v treh dejanjih bodo ucrizo-rili v soboto 15. in v nedeli 16. t. m. s pričetkom ob 20. uri na studenškem so-kolskem odru.
11 Ceifa
Overite vozniške Izkaznicel Predstoj-ništvo mestne policije v Celju pozjva lastnike vozniških izkaznic, da jih takoj overijo za to leto, ker poteče rok dne 28. t m. Proti zamudnikom bo uveden postopek po zakonu.
e— Na ljudskem vseučilišču bo ob zaključku cikla zdravstvenih predavanj drevi o-b 20. predaval znani odlični predavatelj, primarj bolnišnice uMnilljenih sester v Zagrebu dr. Lujo Thaler o temi »Naj-navadnejša vsakdanja zastrupi jenja« Zanimivo predavanje bodo spremljale skiop-tične slike.
e— Ljubljanska opera bo gostovala v celjskem gledališču šele v drugi poilovici mesca marca, ker gostovanje ob sedanjem neugodnem vremenu za pevce ni priporočljivo. Ta mesec bo gostovala v Celju še ljubljanska, nato pa mariborska drama Vse predstave bodo za abonma.
e— »Habakuk« na celjskem odru. Mariborsko Narodno gledališče je uprizorilo v torek zvečer v nabito polnem celjskem gledališču novo burko s petjem »Habakuke,
ki jo je spisal dr. Rudolf Dobovišek in
uglasbid Radcvan Gobec. To delo celjskih rojakov je doživelo tudi v Celju velik uspeh. Igra je polna zdravega humorja, ki ga je še dopolnil g Danilo Gorinšek, obdelava sinovi je prav posrečena, pozna pa se tudi spretna roka režiserja in koreogra-fa g Harastaviča. ki je igro izpilil in dopolnil z učinkovitimi domisleki. Glasba Radovana Gobca je prisrčna, melodiozna in efektna ter očituje nadarjenega muzika. Orkester je ped taktirko dirigenta Lojzeta Herzoga (uverturo je dirigiral skladatelj sam) rešil svojo nalogo točno in solidno, bil pa je tu pa tam nekoliko preglasen. Naslovno vlogo je podal g. Danilo Gorinšek zares odlično v mimiki, maski in krepki komiki, ki jo je kombinirano gornjesa-vinjskošmaTsko narečje dobro ppd črta vata Zelo pohvalna sta bila ga. IgHoeva in g. Manoševski kot djubavni par Slavica in Jlič; škoda, da je bil g. Manoševski indis-poniran in se zaradi tega pevsko ni mogel uveljaviti. Jecljajočega in naivnega fanta s planin Janeza je podal g. Verdonik vprav mojstrsko Prav dobre so bile tudi kreacije gdč. Starčeve (Urša), ge. Brumen-Lubejeve (Vera), g. Harastoviča (Jurek Muhek) in ge. Zakrajškove (Barica). Tudi ostali igralci so v manjših vlogah vseskozi zadovoljili. Živahni potek igre so močno poživili dobro zamišljeni in lepo izvedeni nastopi baleta Občinstvo, ki se je izvrstno zabavalo, je priklicalo oba avt<jjja na oder. Avtorja sta prejela dvoje lovorjevih vencev, igralci pa več lepih šopkov. Igra bo gotovo našla po-t na številne slovenske odre. Tako bo dosegla svoj namen, da nudi prebivalstvu prijetno zabavo v domačem okviru — R. P
e— Umrl je v ponedeljek v Mestnem zavetišču v Medlogu v starosti 82 let bivši celjski trgovec Franc Jožef pL Bacho.
Na klirinškem računu z Italijo kjer se
je v tretji četrtini januarja naš dolg naglo skrčil od 39.0 na 15.9 milijona din, smo že v zadnji četrtini januarja zabeležili zopet povečanje na 21.6 milijona din, v prvi četrtini februarja pa nadaljnl dvig na 27.3 milijona din. Naš klirinški dolg v Turčiji, ki se je dolg dolgo časa gibal nad 10 milijonov din, je že zadnje tedne nazadoval; tudi v prvi četrtini februarja se je saldo skrčil od 8.1 na 5.9 milijona din.
V ostalem dolgujemo v kliringu Madžarski 87.0 milijona din (prejšnji teden 86.4), Rumnnlji 3.5 milijona din (3.5), Belgiji 4.0 milijona din (4.9) in Danski na obeh računih 5.4 milijona din (5.0).
Med aktivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Nizozemsko po zadnjem zmanjšanju zopet povečanje salda naših terjatev od 3.36 na 5.70 milijone goldinarjev. Saldo naših klirinških terjatev v Franciji se je zmanjšal od 4.0 na 3.9 milijona frankov, naše terjatve v francoskih kolonijah pa so ostale nespremenjene na višini 5 milijonov frankov. Naše terjatve v Bolgariji so se zmanjšale od 1.18 na 0.86 milijona din, v Norveški pa so se povečale od 0.39 na 0.49 milijona din.
ospodarstvo
Zaradi ponovne podražitve rastlinskih proizvodov se indeks cen nadalje dviga
Indeks cen v trgovini na debelo se je v januarju ponovno dvignil za 4.7%
Narodna banka objavlja najnovejše številke o gibanju indeksa cen in trgovini na debelo, in sicer za mesec januar. V tem mescu je znašalo povečanje indeksa nasproti prejšnjemu mescu 6.8 točke ali 4.7%, medtem se je indeks cen v decembru dvignil za 5.3%, v novembru za 3.4%, v oktobru za 2.1%, v septembru za 6.7% in v avgustu za 13%. Dvig v januarju je bil nekoliko manjši nego v decembru, vendar večji nego v oktobru in novembru.
Značilno je, da se je tudi v januarju najbolj dvignil indeks cen rastlinskih proizvodov. 2e v torkovi številki smo opozorili, da se je špekulacija v zadnjih tednih polastila onega žita, ki mu cena ni maksimirana, to je zlasti ovsa in ječmena, kar je zlasti na novosadski borzi povzročilo občutno povečanje cen. Ves razvoj v zadnjih mescih kaže, da ima sedaj, kakor v poletnih mescih nadaljnje naraščanje draginje predvsem svoj izvor v rastočih cenah žita in poljskih pridelkov, kar ponovno dokazuje, da se nivo cen ne bo dal ustaliti, dokler država ne bo posegla nato področje in regulirala v pravilnem razmerju vse cene krušnemu in krmilnemu žitu. Indeks cen rastlinskih proizvodov se je povzpel že na 210.5 (1926 = 100) in znaša povečanje v januarju 14.9 točke ali 7.8%. Indeks cen živine in živinskih proizvodov se je v januarju dvignil le za 1.7 točke ali za 1.4% na 122.9. Indeks cen mineralnih proizvodov se je povečal za 5.4 točke ali 4% na 141.3, indeks cen industrijskih proizvodov pa za 6.6 ali za 4.9%.
V primeri z januarjem lanskega leta in z zadnjim januarjem pred izbruhom vojne zngtša povečanje posameznih indeksov, kakor to sledi iz naslednje razpredelnice:
Indeks cen
Rast Živ. Min. Industr.
proizv. proizv. proizv. proizv. 86.4 64.1 90.8 76.6 91.7 85.3 103.5 95.5 210.5 122.9 141.3 139.2
jan. 1939 jan. 1940
jan. 1941 _
Razlika nasproti
jan. 1939 +123.6 +58.8 +50.5 +62.6 vodstoL +141% +92% +56% +82%
Indeks cen rastlinskih proizvodov se je v primeri s januarjem 1939 povečal že za preko 140%. Pri vseh ostalih delnih indeksih znaša povečanje manj nego 100%, tako pri ndeksu cen živine in živinskih proizvodov 92%, pri indeksu cen indu-
strijskih proizvodov 82% in pri indeksu cen mineralnih proizvodov 56%.
Če pa vzamemo za primerjavo lanski januar, ko so bile cene že višje, tedaj vidimo, da znaša dvig indeksa cen rastlinskih proizvodov 130%, dvig indeksa živinskih proizvodov 43%, indeksa mineralnih proizvodov 33% in indeksa industrijskih proizvodov 46%.
Splošni indeks cen v trgovini na debelo se je v teku enega leta dvignil za 61.5%.
Splošni indeks cen v trgovini na debelo, se je, kakor rečeno, od januarja dvignil v primeri z decembrom za 4.7%, namreč od 143.9 v decembru na 150.7 v januarju. Indeks cen glavnih Izvoznih proizvodov je narasel za ^9.4 točke ali za 6.6% na 151.4, indeks cen glavnih uvoznih proizvodov pa za 2.3 točke ali 1.6% na 139.1. Primerjava splošnega indeksa cen z lanskim in predlanskim januarjem nam nudi naslednjo sliko:
januar 1939 77.5 januar 1940 93.3 januar 1941	150.7_
povečanje naspr. 1939 +73.2 ali 94.5% povečanje naspr. 1940 +57.4 ali 61.5%
Indeks cen glavnih uvoznih proizvodov kaže v primeri z lanskim letom skoraj enak dvig, kakor splošni indeks cen v trgovini na debelo, namreč za 60.3%, med tem ko se je uvozno blago le v manjšem obsegu dvignilo. Dvig indeksa cen glav- ' nih uvoznih proizvodov znaša namreč le 41.4%, kar demantira trditve, ki se pogosto čujejo, češ da prihaj draginja predvsem od zunaj.
PETROLEJA NI
p« ven daj krasna to petjema svetloba I
»LILiPUT« SVETILKO <
80 SVEČAMI I litet Iptrita gon 22 ar > Svetilka tehnične popolno «ti! Brez kompliciranih H-jakov kot pri podobnih »realkah. Dokler traja zaloga |e cena din 295.— t kompletnim priborom. Vin ite te zablod i Ni podobnega fabrikata a to ceno in s to jekostjo
_ svetlobe.
PETROLUX K.. D„ ZAGREB. RADI3INA UL. 9.
Prospekti brezplačno in franko I Tel. 72-60. Bčemo tgilne zastopnike ia preprodajalce!
Femksovim zavarovancem
Prejeli smo: Dne 31. L 1941 je stopila v veljavo uredba o likvidaciji Jugoslovenske-ga Feniksa m o prenosu njegovega premoženja Zvezi Napretkovih zadrug v Sarajevu in Zvezi nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Beogradu. Ta uredba govori samo o likvidaciji Jugoslovenskega Feniksa kot juridične osebe oziroma nosilca zavarovanja in o prevzemu njegovega port-felja ter vseh njegovih aktiv in pasiv od strani omenjenih zadružnih zvez, Id bodo pod svojo firmo nadaljevale vsa sklenjena zavarovanja. Pri tem se morajo vse zavarovane glavnice sorazmerno zvišati, in sicer tako, da se premije, vplačane do 28. IV. 1936, računajo v bodoče povprečno s 70%, dočim so se do sedaj obračunavale le s 45%. Uredba usvaja namreč socialni princip, da se Imajo manjša zavarovanja ki so jih sklenili gospodarsko slabejši zavarovanci, izplačati oh dospelosti v celoti, a večja zavarovanja temu primerno manj, vendar tako, da se doseže povprečni odstotek »valorizacije« starih premij v višini 70%. Razume se samo ob sebi, da se bodo premije, vplačane po 28. IV. 1936, računale tudi v bodoče tako kakor do sedaj, namreč v celoti, to je stoodstotno.
Podrobnejša določila o vračunavanju starih premij bo izdal minister trgovine in industrije v posebnem pravilniku, ki pa še nI izdelan oziroma objavljen. Dokler se to ne zgodi, se bodo dospele zavarovane glavnice izplačevale po prejšnji uredbi od 16. XII. 1936, a razlika se bo izplačala kasneje. To povišanje velja tudi za vsa ona zavarovanja ki so bila likvidirana pred uredbo od 31. I. 1941 po starih predpisih. Predmetnega povišanja bodo torej deležni vsi zavarovanci brez razlike, aH Jim Je zavarovana glavnica že Izplačana ali ne.
V Interesu zavarovancev je, da še nekaj časa potrpe s svojimi zahtevami Ni opor-tuno zahtevati odkupov, ker bi tako zavarovanci izgubili pravico na povišanje zavarovanja. Prav tako je škodljivo vsako odstopanje (cediranje) polic tretjim osebam, ker bi bili zavarovanci na ta način težko oškodovani, kakor so bili n. pr. člani bivše »Vzajemne pomoči«, registrirane pomožne blagajne v Ljubljani, ki so prodali raznim špekulantom svoje članske pravice.
Zastopstvo Jugoelovenakaga Feniksa v Ljubljani še nI prejelo nobenih podrobnejših navodil od svoj« centrale v Beogradu, pa tako ne more še dati interesentom nobenih pojasnil in informacij. Zato naj zavarovanci še malo potrpe in naj se ne obračajo na zastopstvo niti ustmeno niti pismo-no, ker to povzroča samo izgubo časa ln nepotrebne stroške, čim bodo s pravilnikom objavljena podrobnejša navodila, bodo takoj obveščeni vsi Feniksovl zavarovanci, kaj jim je storiti, da ne bodo v svojih pravicah prikrajšani.
Vodstvo zastopstva Jugoslovenskega Feniksa v likvidaciji v Ljubljani je prevzel g. Ivo Lah, uradnik OUZD v Ljubljani, ker je g. ravnatelju podružnice Zvonku 2ol-garju po 8 14. uredbe prenehala služba z 31. L 1941.
Gospodarske vesti
= Pred spremembo uredbe o mletju in kruhu glede predpisov o pšenlčno-koruznem i kruhu. Z uredbo o mletju in kruhu od 14. j decembra je določeno, da se mora za izdelovanje kruha uporabiti 70% enotne pšenične moke in 30% presejane koruzne moke, pri čemer se sme enotna pšenična moka nadomestiti do polovice z rženo moko, koruzna moka pa do dveh tretjin s krompirjem. 2e v januarju pa je ban dravske banovine predpisal razmerje 40% pšenične in 60% koruzne moke, ban banovine Hrvatske pa je skrčil delež pšenične moke na 50%. Zaradi pomanjkanja pšenice se je izkazala potreba spremeniti predpise tudi za ostalo državo. Iz Beograda poročajo, da bo spremenjena uredba o mletju ln kruhu ln da bo povišan za vso državo odstotek koruzne moke od 30 na 50%. Uredba bo v prihodnjih dneh objavljena.
= Vprašanje sanacije našega bančništva
Nedavno smo poročali o seji posvetovalnega odbora za bančništvo pri trgovinskem ministrstvu in o akciji, da se izvede končna sanacija razmer pri naših denarnih zavodih. Sedaj poročajo iz Beograda, da bo ustanovljen poseben koordinacijski odbor, sestavljen iz 5 predstavnikov posvetovalnega odbora za bančništvo pri trgovinskem ministrstvu in 5 predstavnikov enakega posvetovalnega odbora pri banski oblasti v Zagrebu. Ta koordinacijski odbor bo izdelal zakonske načrte za sanacijo našega bančništva. Predvsem bo izdelal okvirno uredbo, ki naj uredi glavna vprašanja s področja bančništva Koordinacijski odbor bo posvetil posebno pažnjo ureditvi predpisov za hranilne vloge pri denarnih zavodih, ki bodo imeli predvsem namen, povečati sigurnost teh vlog in možnost razpolaganja ob vsakem času.
=■ Zvišanje prevoznin na ladjah državne rečne plovbe. Rečna plovba kraljevine Jugoslavije je zvišala vozne cene in pre-voznino za prtljago za 20 odstotkov.
—	Postavitev komisarja pri Zagrebški tvornici papirja. Na podlagi uredbe o ureditvi delovnih odnosov v podjetjih je ban-ska oblast imenovala za komisarja pri Zagrebški tvornici papirja dr. Aleksandra Handla, višjega pristava pri oddelku za obrt, industrijo in trgovino banske oblasti.
—	Iz trgovinskega registra. Vpisali sta se nastopni tvrdki: Splošna gospodarska družba z o. z. na Jesenicah (Izvrševanje gostilniške in kinematografske obrti; osnovna glavnica 200.000 din; poslovodje: Ivan čelesnik, Cvetko Kristan ln Jožef Su-šnik z Jesenic ter Joško Stražišar lz Ja-vornika); Wesiak Karel, trgovina z lesom na debelo v Hočah. — Pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani je vpisana ustanovitev podružnice v Kranju (člani upravnega odbora podružnice so: dr. Anton Me-gušar, odvetnik, Jurij Pollak, mizarski podjetnik, m Mihael Draksler, posestnik ln gostilničar). — Tvrdka Gerkman Fran jo, tekstilna tovarna v Laškem Je spremenila besedilo firme v »Gerkman rFanjo, tekstilna tovarna »Lava«, Laško«. — Pri Akcijski družbi za kemično industrijo na Dunaju, podružnici v LJubljani, je vpisano, da znaša odslej osnovna glavnica 1.5 milijona mark. — Pri tvrdki Paplrles, družbi z. o. z. v LJubljani so Izbrisani poslovodje dr. Alojzij Kobal, dr. Ciril Pavlin to Ri-hard Schwinger ter prokurlst Franc Ko-benter, vpisan pa je kot poslovodja dosedanji prokurlst Ernest Hieng, industrij ec v Ljubljani.
=r Zvišanje glavnic. Sklican Je občni Zbor »Saturnus« d. d. za Industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani, ki bo sklepal o zvišanji glavnice od 3 na 6 milijonov din.
—	Za opremo novega poštnega poslopja v Kranju je banska uprava razpisala pismeno ponudbeno licitacijo.
Borze
12. februarja
Na jugoslovanskih borzah je bilo tudi danes povpraševanje za grške bone po 38.
Modor luipujefe
Aspirin
tablete, ne pozabite pogledati, da I i vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi „Bayer"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez „Bayer"-jevega križa.
0*m Wtf to* a kr. ran m* m ■»«• Ml
Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Volno škodo pri mlačnejši tendenci povpraševanje do 478 (v Beogradu je bil promet do 478). Zaključki oa so bili v 4•/• agrarnih obveznicah do 56 in v delnicah Narodne banke on 7000 do 7050.
DEVIZE
LJubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77. London 4425 — 4485. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10—1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. Solun 38 den.
Curih. Beograd 10. Pariz 7.80. London 16.12. New Vork 431. Bruseli 69. Milan 21.70. Madrid 40, Amsterdam 229. Be-lin 172.50. Stockholm 102.6250. Oslo 98 50 Ko-benhavn 83.50 Sofija 4.25 Lisabcna 17.27 Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750 Bukarešta 2.1250.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 478 den.. 4% agrarne 55 — 55 50 ( 6), 4°/o severne agrarne 56 — 56.50 63/o be-gluške 86.50 den.. 6°/« dalm. agrar e8150 bi.. 6% šumske 80 bi.. 79/o stabiliz. 96 den. 7% invest. 101 den.. 7°/o Seligman 102 den. 7°/o Blair 100.50 den.. 8% Blair 106.50 den; delnice: Narodna banka 7000 — 70:0(7000 — 7050). PAB 206 den.. Trbove jska 400 do 402. Sečerana Veliki Bečkerek 700 den.
Beograd Voina škoda 477 — 4"8 '478), 4°/o severne agrarne 55.75 den.. 6°/o bs-gluške 85.25 — 85.75 (85.50) 6°/o dalm. agrarne 80 — 80.50 (80.501. 6°/o šumske 79.50 — 80.25. 7% invest. 100 — 101 '101), 7% Seligman 103 den.. 7°/o Blair 101 den. 8% Blair 107 den.. Narodna banka — (7000).
' • Blagovna tržišča
ŽITO
-f Novosadska blagovna borza (12. t m.) Zaradi praznika borza danes ni poslovala.
ŽIVINA
'+ Mariborski živinjski sejem 11. februarja. Okoliški gospodarji so prignali 7 konj. 20 bikov. 130 volov. 361 krav in 14 telet, skupno 532 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 9 do 9.75 din pol-debeli 8 do 9. plemenski 8.50 do 10. h ki za klanje 6.50 do 8. klavne krave debele 7 do 8. plemenske krave 6 do 7. krave klobasarice 5 do 6.50. krave molzn a 8 do 10. breje krave 6 do 7.50. rada da Hvi-na 7.50 do 8.75. teleta 8 do 10 din za kg žive teže. Prodanih je bilo 377 komadov.
Deputacija mesarjev
pri ministru trgovine
Beograd, 12. febr. AA. Davi se jc vrnil iz Zagreba v Beograd minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres, ki je do-poUdne sprejel madžarskega trgovinskega atašeja, dr. Silagyja, kakor tudi zastopnike mesarjev iz vse države, ki so mu izročili spomenico, v kateri so razložena njihova stanovska vprašanja
Iz državne službe
Beograd, 12. febr. p. Imenovan je za namestnika državnega tožilca v Ljubljani Josip Koikalj, sodnik okrožnega sodišča.
Premeščeni so: učitelj Josip Jurančič m njegova žena Leopold i na, učiteljica, iz Velike dofline v Selce, učiteljica Alojzija Jeglič pa iz Selc v Dražgoše.
Imenovan je za pogodbenega strokovnega mizarskega mojstra v šoli za updrabno umetnost v Beogradu za dobo treh let En-gelbert Potušek, strokovni mizarski mojster v Beogradu.
Postani in ostani Član Vodnikove družbe!
Bolniki dobe dodatne nakaznice za moko
Gibanje klirinških računov
Najnovejši izkaz Narodne banke o gi- | banju klirinških računov zaznamuje na klirinškem računu z Nemčijo majhno nazadovanje salda našega dolga in sicer od 58.88 na 58.20 milijona mark, med tem ko se ie saldo našega dolga v Protektoratu povečal od 63.3 na 68.3 milijona Kč. Naš klirinški dolg v Slovaški se 1e proaej zmanjšal, in sicer od 30.1 na 25.6 mikj&- . oa Ka	1
Banovinski prehranjevalni zavod (Prevod) v Ljubljani razglaša:
Po zaslišanju oddelka za socialno politiko pri kr. banski upravi razglaša Prevod, da se bodo izdajale za bolnike dodatne nakaznice za moko in kruh po naslednjem postopku:
1) Bolniki, ki zaradi bolezni na prebavilih ali zaradi drugih bolezni ne smejo uživati kruha s primesjo koruzne moke in imajo nakaznico za kruh in moko, morajo dobiti pri sreskem sanitetnem referentu, mestnem fiziku ali občinskem zdravniku zdravstvene občine, v kateri stanujejo za vsak teden, dokler traja bolezen, dodatno nakaznico za 1 kg pšenične moke. Ako bo trajala bolezen po oceni uradnega zdravnika dalj časa sme izdati uradni zdravnik dodatne nakaznice tudi za več tednov naenkrat, vendar ne več kakor za Štiri tedne. Uradni zdravniki morajo na hrbtni strani glave nakaznice navesti bolezen in svojo izjavo potrditi s štampiljko in podpisom. Uradni zdravniki izdajajo te nakaznice na osnovi svojega pregleda ali potrdila drugega zdravnika. Zdravniška spričevala privatnih zdravnikov za dodatno nakazilo moke je pred-
ložiti zgoraj navedenim uradnim zdravnikom v svrho izdaje dodatnih nakaznic. Bolniki, ki dobe dodatne nakaznice, ob-drže svoje redne nakaznice za moka
2)	Prevod bo dodelil zdravnikom zdravstvenih občin preko sreskih saninetnih referentov potrebno število dodatnih nakazi) ic za kruh in moko, mestnim fizikom avtonomnih mest pa neposredno.
3)	Uradni zdravniki vodijo seznam o izdanih nakaznicah ter poročajo Prevodu preko sreskih sanitetnih referentov do 10. vsakega meseca, koliko dodatnih nakaznic so v preteklem mescu izdali. Mestni fizi-kati predlože Prevodu ta poročila neposredno.
4)	Uradni zdravniki izdajajo siromašnim bolnikom dodatne nakaznice za moko brezplačno. Prevod opozarja javnost in organe, ki bodo dodeljevali te nakaznice, da bo prisiljen ukiniti te dodatne nakaznice za bolnike v primeru, če bi se razširil krog upravičencev na osebe, ki Jim dodatne nakaznice niso res nujno potrebne. Iz tega razloga poziva Prevod vse uradne zdravnike, da nastopajo pri izdajanju teh dodatnih nakaznic z vso rigoroenostjo.
Prebivalstvo angleškega otočja pred najtežjimi preizkušnjami — Plinske in platnene maske so že razdeljene — Povsod gradijo
utrdbe proti vpadu
Angleška javnost pričakuje za sredino tega meseca začetek novega, vse dosedanje dogodke prekašajočega razdobja vojne. Oblasti pripravljajo prebivalstvo na to, da bo moralo
mogoče cele mesece
doživljati najtežje preizkušnje. Vojska prireja velike vaje, vse v znamenju morebitnega poskusa Nemcev, da bi vdrli na angleška tla Pred nekoliko dnevi so pozvali pod orožje nove letnike.
Za bolnike so pripravili nove plinske ma-Ske, ki omogočajo lažje izdihovanje. Vsepovsod organizirajo stražno službo
proti zažigalnim bombam.
Posebno težko je organizirati to službo v londonskih poslovnih četrtih, ki so ob koncu tedna prazne. Tvrdke so dolžne postavljati takšne straže in če tega ne store, jih
kaznujejo. Po cestah postavljajo povsod vreče s peskom, ki rabijo tudi proti zažigalnim bombam. Nadalje so oblasti odredile, da morajo ljudje
v posodah z vodo,
ki so na cestah in ki v mrzlem vremenu zmrzujejo, led razbijati.
Kjer je le mogoče, gradijo v stanovanjih zaklonišča, ki so deloma iz kovine, deloma pa tudi iz betona. Ker javnih zaklonišč niso mogli zgraditi v zadostnem številu, jemljejo v ta namen druge primerne zgradbe. Na postajah londonske podzemeljske železnice prenočujejo slej kakor prej
tisoči ljudi.
Celo cerkve uporabljajo kot zaklonišča. V kripti liverpoolske katedrale so uredili n. pr. štiri sto ležišč. Pomanjkanje cementa, ki so ga potrebovali v prvi vrsti za grad-
njo obalnih utrdb, Je nekaj časa zadrževalo gradnjo zaklonišč. Sedaj Je v tem pogledu bolje.
V higienskem pogledu
Je nastopila sedaj najbolj kritična doba zime. V zakloniščih so razdelili doslej pol milijona platnenih mask za usta, ki naj i ljudi varovale okužitve.
V prestolnici so ruševine odstranili že na mnogih mestih. Za to delo Je na razpolago razmeroma malo rok, kajti potrebujejo jih v prvi vrsti
za gradnjo utrdb.
Cestni promet se ponekod, kjer so težke bombe posebno hudo gospodarile, obnavlja šele po mesecih. Preko jam, ki so jih Izkopale bombe, so položili mestoma lesene mostove za pešce. Kolone delavcev popravljajo pod cestami kanale in pretrgane telefonske zveze obnavljajo vsaj začasno.
Letala na tekočem traku
Zakovice na strojni pogon bodo skrčile produkcijski
čas za polovico!
General Wilson
Grški ministrski predsednik Koridtia
Če še ne veš, zda! izver
da so potresomerni aparati ameriškega
vseučilišča v Frodhamu zabeležili dva močna potresna sunka Ognjišče potresa je bilo oddaljeno 4160 km od New Yorka;
da predvajajo v ruskih kinematografih zdaj filmske žurnale. ki prikazujejo umetnost Valerije Barsove. plesalke Ulanove ter prizore iz Shakespeareovega »Kralja Leara«. »Mnogo hrupa za nič«. Gorkega »Na dnu« ter »Maršala Kutuzova«. Poleg tega predvajajo posnetke, posvečene umetnosti Tolstoja. Lermontova. Gribojedova in Majakovskega;
da so obhajali piošle dni v Rimu dvanajsto obletnico lateran.-kega pakta, ki je prinesel pomirjenje med Kvirinalom in Vatikanom;
da je sovjetska vlada proglasila Kičinev za metropolo sovjetske moldavske republike;
da je bil rumunski poročnik Horia Ge-orgescu obsojen na pet let ječe in na degradacijo. ker je pomagal maršalu Rydz-Smiglyju na begu iz Rumunije;
da ie finska vlada razpisala n:vo posojilo za obnovitvena dela;
da razpolaga Amerika s 70 odstotki zlate zaloge na svetu;
da bo po sodbi avstralskega ministra Spencerja naslednjih šest tednov odločilno vplivalo na bodočnost sedanje civilizacije;
da je v Italiji umrla vdova po nekdanjem šefu italijanskega generalnega štaba v svetovni vojni, maršalu Cadomi:
da je bil za novega šefa pariške policije imenovan ravnatelj pariške mestne občine, Marchand;
da se je izselilo iz krajev, ki so po sovjetsko-finskem premirju pripadli Sovjetski zvezi, 670 tisoč prebivalcev;
da sta se bivši ekspedicijski ladji Byr-dove polarne odprave »N:rth Star« in »Bear« vrnili v svoja oporišča;
da je Amerika p odala Veliki Britaniji doslej 300 svojih ladij;
da je francoska vlada dala nalog za fx>-novno vzpostavitev železniškega prometa na progi Džibuti — Adis Abeba. Na tej progi je bil ustavljen promet od dneva, ko je Italija stopila v vojno;
da je začela rumunska vlada izdajati nov list »Unirea«, ki ie objavil v prvi številki uvodni članek generala Antonesca.
Id ae bore aa strani Italije
Dva milijona voltov proti raku
Letno poročilo Britskega zavoda za raziskovanje raka navaja med najvažnejšimi pridobitvami v tem področju instalacijo naprave za obsevanje z Rontgenovimi žarki, ki deluje z napetostjo 2 milijonov voltov. Ta naprava bo obratovala v globokem zaklonišču londonske bolnišnice svetega Jerneja. Doslej je tam delovala naprava s milijonom voltov.
Metaxasov naslednik
po novem postopku oa poj de vse s strojem. Letala bodo tedaj lahko izdelovali na tekočem traka Pomen novega načina je najbolje razviden iz tega, da je treba za velik, četveromotaren bombnik okrog 450 tisoč zakovic.
Fordove delavnice oa preizkušajo tudi nov varilni postopek za duraluminij. Vsi ti poskusi se vrše pod najstrožjim nadzorstvom v zaprtem prostoru.
Križec mu je rešil življenje
Poročnik pehote Rino Cremonini, ki leži ta čas ranjen v lazaretu v Jakinu. pripoveduje zanimivo zgodbo. Pred njegovim odhodom na fronto mu je neki prijatelj podaril meden križ. Hranil ga je v levem zgornjem žepu svoje vojaške suknje. Med nekim bojem je poročnika zadel drobac bombe v prsa. toda križec je nevarno malo reč odklonil, tako da je ranila poročnika le v desno stran prs. Križec, ki se mu srečanje z bombnim drobcem dobro pozna, poročnik seveda skrbno hrani.
Pozabljena nevesta
V neki pariški cerkvi se je pred dnevi zbrala večja poročna družba in duhovnik je hotel baš začeti s ceremonijo, ko so nenadno odkrili, da manjka nevesta. Minilo je pet minut, prešlo ie pol ure. nje pa ni bilo od nikoder. S vat je so si zač?li že šepetati. da si ie mlada ženska morda premislila, ko je ženin kakor obseden stekel na cesto in izginiL Spet je minilo pol ure, tedaj se ie z nevesto vrnil Izkazalo se je, da ie bil v svojem razburjenju popolnoma pozabil oditi po njo!
Z libijskega bojišča
Kolona motoriziranih oddelkov britanske vojske
Gruzinska akademija znanosti
Svet ljudskih poverjenikov Sovjetske unije ie pooblastil svet ljudskih poverjenikov v Gruziji naj v Tiflisu ustanovi akademijo znanosti Otvorila se bo 25. februarja Ob 20ietnici Gruzinske sovjetske republike.
V Tiflisu so imeli doslej poleg vseučilišča med drugim zavod za geofiziko, zavod za fiziologijo in astrofizikalni observatorij. Med gruzinskimi znanstven ici sta zaslovela zlasti zgodovinarja Džavahišvili in Džanažija, ki sta objavila dragocena arheološka dela. dalje kemik Melikišvill geolog Džanaelidze. fiziolog Beritašvili in drugi. Tudi matematika, botanika in fizika so zastopane z uglednimi znanstveniki. Nova akademija naj postane centrala za vse eruzinsko znanstveno delo.
Spanje v stoječi pozi
Poskusi chica£kega zdravnika Robertsona
Anglo-sudanska vojaška straža ob Sueškem prekopu
Iz Detroita poročajo, da delajo v Fordovih tovarnah ta čas poskuse z novim postopkom zakovanja ki zmanjšuje čas za izdelavo bombnika skoraj za polovico. Henry Ford je izjavil da bi bilo s tem novim postopkom mogoče izdelati do tisoč bombnikov na dan.
Doslej so zakovainje izvrševali na roko,
ANEKDOTA
Ludvvig Knaus si je ogledoval nekoč sliko nekega slikarja, ki mu pri najboljši volji ni ugajala- Imenovala se je »Sončni vzhod«. Na zadnje se ni mogel vzdržati in je slikarja vprašal, kje Je prav za prav dtuoiral.
»eSeveda v tujini!« je odgovoril slikar bahavo.
»Tako?« Je dejal Knaus. »Sedaj razumem. »Takšnega sončnega vzhoda tu pri nas namreč še nisem nikoli videl.«
VSAK DAN ENA
Poučna zgodba z naslovom: Ne segajte si v lase!
S smučarskih tekem v Cortini
Nemška prvakinja Christl Cranzova ob
britanski guverner vojaško zasedene Libije
»Spd stojč!« se glasi najnovejši zdravniški nasvet, ki ga daje chicaški zdravnik dr. Winston Robertson svojim rcjakom. Trdi da je takšno spanje najboljše zdravilo za vse bolezni ki jih povzroča povečani krvni pritisk v glavi
Da bd izvajanje svojega predpisa ljudem olajšal, je zgradil pripravo, ki naj nadomesti posteljo in ki drži človeka v skoraj navpični legi. Ta priprava ima številne
opore, ki naj telesu olajšajo stoječe spanje. Pacienta polaga dr Robertson v to pripravo z vatiranimi pasovi. Ce ima človek dcbro voljo, mu ie v tem čudnem ležišču baje brez težave mogoče zaspati Točnejših podatkov o zdravilnih učinkih novega spanja oa. na žalost ni.
Ladja v pesku in na valovili
Ivan Turgenjevi
Zgodba poročnika Jerpnova
»Križca ne nosimo«, Je ponovila Kolibri ta pogledala nenadno vznemirjena čez ramo. »Ali hočete? Jaz vam bom pela...« je hlastno vprašala.
Kuzma Vasiljevič je spravil križec lepo nazaj v žep in se prav tako ozrL Začul je rahlo prasketanje za zidom.
»Kaj pa to?« je vprašal mrmraje.
»Miška... miška«, je kliknila Kolibri Pri tem je tako nenadno, da se Kuzma Vaslljevič kar nI mogel tega nadejati objela njegovo glavo s svojimi gladkimi, prožnimi rokami in nagel poljub se je vžgal v njegovo lice... prav tako, kakor če na polt položiš žareč ogel j.
Kuzma Vaslljevič je stisnil dekle v svoje roke, toda izmuznilo se mu je kakor kača, saj pa je tudi bilo telesce le nekoliko debelejše od kačjega. In že je Kolibri poskočila in šepetala:
»Čakaj, izpijva najprej kavo!...«
»Pusti to, čemu kavo! Potčm, potčm!«
»Ne, zdaj! Zdaj je še vroča, pozneje bo hladna.«
Poprijela je za roč, dvignila kavnik in natakala kavo v obe skodelici Kava je tekla v tankem vrtinčastem curku. Kolibri je nag"*'* glavico na ramo in gledala, kako teče. »Na, vzemi sladkor... Pij ... tudi Jaz beta pila!«
Kuprm Vaslljevič Je vrgel košček slad-fcorja t rfr"1** Jr^JŠpil s enim samim po*
žirkom. Kava je bila zelo močna pa grenkega prikusa. Kolibri ga je smehljaje se gledala, zganila je nosnici nad robom svoje skodelice, potem jo je lahno položila nazaj na podstavek.
»Zakaj pa ne piješ? je vprašal Kuzma Vaslljevič.
»Jaz ... polagoma ...,« je odvrnila.
Kuzma Vasiljevič je postal ognjevit.
»Tak sedi vendar k meni!«
»Takoj!« Sklonila je glavo in je segla po kitari, ne da bi odvrnila oči od Kuzme Va-siljeviča.
»Poprej ti še zapojem.«
»2e prav. Le prisedi!«
»In plesala bom. Hočeš?«
»Plešeš tudi? To bi vsekako rad videL Ampak, ali ne bi rajši pozneje?«
»Ne. Zdaj ... In jaz te imam zelo rada.«
»Ti me ljubiš! ... Potem vendar ... V ostalem pa pleši, če že hočeš, ti prečudno bitje!«
Kolibri Je stala ob robu mize njemu nasproti. Ko so nekajkrat zdrsnili njeni prstki bežno po strunah kitare, je pričela v veliko presenečenje Kuzme Vasiljeviča, Id je pričakoval veselo in živahno popevko, prepevati počasen enoličen recitativ. Pri tem Je vsak posamezni glas, ki ga je mukoma Iztisnila iz grla, spremljala z odmerjenim pozibavanjem telesca na levo in na desno. Ni ae smehljala, is boij Je strnila obrvi,
tiste okrogle, ozke obrvi, med katerimi je tako ostro Izstopalo modro znamenje, podobno orientalski črki, najbrž vžgano s smodnikom. Njene oči so bile skoraj zaprte, toda še vedno sta izpod priprtih trepalnic mračno sijali zenici. Obe zenici sta bili še vedno mrko vprti v Kuzmo Vasiljeviča. In Kuzma Vasiljevič nikakor ni mogel odtrgati pogleda od teh čudovitih, pretečih oči pa od rjavkastega obraza, ki je bolj in bolj rdel, od polodprtih in negibnih ustnic in od dveh črnih kač, ki sta se umerjeno gibali na obeh straneh ljubke glavice. Kolibri se je še vedno pozibavala, ne da bi se premaknila z mesta Polagoma je začel* pregibati nožice: premikala jih Je tlhotno na ta način, da je zdaj dvignila konico noge, zdaj zopet peto. Enkrat sam-krat se je nenadno, bliskovito obrnila in je presunljivo kliknila, pri čemer je zavihtela kitaro visoko po zraku. Potem je vnovič zaplesala prejšnji enolični ples, ki ga je spremljala s prejšnjim enoličnem petjem. Kuzma Vasiljevič je ob vsem tem sedel mirne duše na divanu in je dalje ogledoval Kolibri. Čutil je nekaj nenavadnega: tako lahkotno In svobodno mu je bilo pri duši, menda kar preveč lahkotno. Bilo mu je, kakor da nič več ne čuti svojega telesa, kakor da plava, pri tem pa so ga spre-letavali mravljinci po vsem životu, noge so gubile moč. Njegove trepalnice in ustnice je dražila sladka zaspanost. Kuzma Vasiljevič nI želel ničesar več in tudi nič več nI mislil; bilo mu je tako prijetno, kakor da ga kdo uspava ali, kakor je rekla Emilija, ko da ga kdo zazibava v sen. Tiho je šepetal predse: »Mala igraOia!« Zdaj pa zdaj so zdrsnili oblaki čez obraz »male Igračke« ... »Zakaj le?« se je moral vprašati Kuzma Vaslljevič. »Pač od kadila,« se
je pomirjal. »Toliko sinjega dima je v sobi!« In spet ga je nekdo uspaval in mu šepetal prijetne besede v uho ... Toda te besede niso bile nikoli do kraja izgovorjene. Nenadno je »mala igračka« razprla svoje velike oči, bile so kar nenavadno velike, skoraj tolilišne kakor mostni loki ... Kitara je padla na tla in je pri tem odjeknila nekje za devetimi deželami. Dober znanec Kuzme Vasiljeviča ga je rahlo objel in čvrsto od zadaj poprijel, potem mu je pri-ravnal ovratno ruto. Kuzma Vasiljevič je videl tik nad svojim obrazom kljukasti nos, goste brke in prodirne oči tistega črnega moškega z rokavom, na katerih so trije srebrni gumbi... Pa naj si so bile oči tam, kjer bi morale biti brke, in nasprotno brke tam, kjer bi morale biti oči, in čeprav je bil kljukasti nos docela obrnjen, vendar vse to nikakor ni začudilo Kuzme Vasiljeviča. Nasprotno, spoznal je, da mora biti tako. Prav za prav je nameraval vzklikniti temu nosu: »Dober dan, bratec Grlgo-rij'« Vendar se je premislil in je rajši... je rajši nemudno odpotoval s Kolibri v Carigrad, da se tam poročita, kajti ona je vendar Turkinja, njega pa je car pravkar imenoval za resničnega Turka.
22.
V pravi čas se je zdajci pojavila pred njim ladjica: stopil Je vanjo in čeprav se je po nerodnosti spotaknil in se tako pobil, da nekaj časa sploh nI vedel, kje Je, si je vendar spet opomogel, vsedel se je na klop ln je zaplul po tisti veliki reki, ki je na stenskem zemljevidu nikolajevske gimnazije zaznamenovana kot reka časa, ki teče proti Carigradu. Z velikim veseljem je plul nizdol po reki ln ogledoval jate rdečih gagk, divjih gosi ki so mu venomer plula naproti. NikoU pa mu niso dale prtu
blizu, marveč so se takoj potopile in se spremenile v okrogle, rožnate madeže. Tudi Kolibri se je peljala z njim. Ker pa se je bala vročine, je bila spodaj in je le zdaj potrkala... Naposled sta prispela v Carigrad. Hiše so bile, kakor se pač hišam spodobi, pozidane v slogu tirolskih bajt. Turki so imeli velike ln častitljive obraze. Toda nikakor ni bilo kazno, jih kaj dolgo ogledovati: tedaj so se pačili ln se naposled docela razpadali, kakor kopneči sneg. In že je tu stala palača, v kateri bo prebival s Kolibri... Odlično je bilo vse to urejeno! Stene z generalskimi portaml povsod epolete, v vsakem kotu sluge, ki so trobili v salon pa se je dalo kar z ladjico zapeljati. In seveda je tu visela tudi Mohamedova podoba ... Ampak Kolibri hiti vedno dalje skozi sobe, njene kite se lahno vlečejo po tleh, nikakor se noče obrniti in je vedno manjša, vedno manjša... In že to nI več Kolibri marveč pobič v krilcu, on pa je njegov vzgojitelj, ki mora s pre-klemanim fantičem splezati v daljnogled, ln daljnogled postaja vedno ožji in ožji in že se ni mogoče v njem več premikati ne naprej ne nazaj in dihati tudi že ni več moči in nekaj mu pade na hrbet... in on ima zemljo v ustih ...
28.
Kuzma Vasiljevič je odprl očL Naokrog Je bilo svetlo in tiho. Dišalo je po oetu in poprovi meti Nad njim in na obeh straneh je bilo nekaj belega. Pogledal je natančneje: bilo Je posteljno pregrinjalo. Hotel je dvigniti glavo ... toda nI šlo; rokč... tudi to ni šlo. Kaj le naj vse to pomeni? Pogledal je na konec postelje ... Pred nJim Je ležal dolg trup, pokrit z rumeno volnene odejo, ki je bila rjavo obrobljena. Tale trup Je pač očitno njegov. M
Diplomati v Berlinu
Velike spremembe v čas« po izbruhu vojne
Berlin, 9. februarja Po presledku enega leta ie nemška vlada zopet izdala spisek članov diplomatskega zbora v Berlinu, ki ie poprej navadno izhajal do dvakrat na leto. spomladi in jeseni. To pot se ie izdaia nekoliko zavlekla zaradi raznih izprememb ki so sproti nastajale med sestavljanjem spiska. Diplomatski zbor je v malem nekaka podoba vseh globok osežnih političnih izprememb. ki so se v zadnjih letih izvršile na zemljevidu Evrope ter v mednarodnih odnošajih držav vsega sveta. V Berlinu je danes še 11 veleposlan štev, 29 poslaništev, ena država oa je zastopana s stalnim odpravnikom poslov. 2e pred izbruhom sedanje voine sta odpadli poslaništvi Avstrije in Češko 1 vaške, kasneje oa jima je sled la še cela vrsta drugih Neposredno ob začetku voine so iz Berlina odpotovali veleooslaniki Poljske. Francije in Velike Britanije ter poslaniki Egipta Južnoafriške zveze in Iraka Po zasedbi Norveške ie nemško prest >ln co zapustil norveški ooslanik. oar tednov nato so isto storili poslan ka Behtije in Nizozemske ter stalni odpravnik poslov velike vojvodine Luksemburške. Znova se ie skrčil diplomatski zbor. ko so se Sovjetski zvezi priključile baltiške države Estonska. Latviia in Litva. Njihova poslopja so prešla v last Sovietske Rusije in v nekdanjem litovskem ooslaništvu posluje sedai sovjetski generalni konzulat Tudi v pogledu osebnega sestava se ie marsikaj izDremenilo. Japonska in Sovjetska zvera sta noslali v Berlin nova zastopnika Moskvo zastopa v Berlinu sedaj namestnik narodnega komisarja za zunanje zadeve Vladimir Dekanozov mika dov pooblaščenec pa je general Hiroši Ošima. ki ie ored leti že upravljal japonsko veleposlaništvo v nemški orestolnlci Zedinjene države so sicer formalno zastopane z veleposlanikom toda veleposlanik Hugh Wilson ie bil ob zasedbi Češkoslovaške odpoklican in Amerika vse do-slei ri no^la^ v Berlin novega veleposlanika. dasi je Wilson medtem že dosegal starostno mejo in bil uookojen Tudi začasni ameriški odpravnik poslov Aleksander E. Kirk ie zapustil Berlin vse posle pa ie prevzel ameriški generalni konzul, posianiški svetnik Mcrris. Tako ie v Berlinu prov 7n prav samo deset velepo^la-n;kov. če računamo mednje tudi Japonca Hirooija Ošimo. ki ie še na potu na svoje službeno mesto.
Starešina, d "aion diplomatskega zbora je pooežev nuncii Cezar Orseniao On ie po službenih letih v Berlinu, računojoč od dneva, ko ie prod o 1 svoje poverilne !:stine. nais+arejši. Tudi dame diplomatov imajo svoio starešine-, ki je vedno soproga one?a posladki, ki ie že naidlie akre-difran pri nemški vladi. Starešinica diplomatskih dam ie v Berlinu sedaj gospa
Cenova, soproga kitajskega veleposlanika, ki ie za odsotnim ameriškim poslanikom po službeni dobi prvi po činu. Od 29 poslaništev niso vsa zasedena. Irska. Kolumbija. Ekvador in Rumunija so trenutno brez poslanika Po6le vodijo začasni odpravniki poslov Dosedanji irski poslanik ie bil odpoklican kmalu pa izbruhu vojne, vendar ie obdržala Irska svojega zastopnika v Berlinu. Med britanskimi dominioni je ona edina, ki ima v Nemčiji še svoie zastopstvo Rumunski poslanik ie bil odpoklican, ker ie imel prevzeti posle zunanjega ministrstva Medtem pa ie v državi prišlo do znanih izprememb in rumunsko poslaništvo uprav ja sedai začasno DosJaniški svetnik Brabe-tianu.
S Francijo diplomatski odnošaji še niso obnovljeni, ker med obema državama še ni bil sklenjen mir. Francosko-nemški odnošaji spadajo v področje komisije za premirje, ki ii je pridelien zastopnik nemškega zunanjega mimstrstva. Komisiji je dodeljeno tudi francosko odposlanstvo in po tem potu se rešujejo diplomatske zadeve med Francijo in Nemčijo. G Abetz v Parizu ni poslanik, marveč le pooblaščenec zunanjega ministrstva pri vojaškem poveljstvu v Parizu. Ima sicer naslov veleposlanika, ni pa akreditiran pri poglavarju nezasedene Francije, zato tudi ne biva v Vichyju ampak v Parizu Francoske zadeve upravlja v Parizu veleposlanik Fernand de Brinon kot generalni pooblaščenec vichviske vlade.
Italiiansko. iaoonsko in ameriško veleposlaništvo 90 naivečia inozemska zastopstva v Berlinu. Japonska ima poleg drugega osobia kar 18 vojaških atašeiev v Berlinu: večina izmed njih ie bila imenovana šele oo zakliučku trojnega pakta Italiia ima več voiaških in dva tiskovna atašeja, enega tehničnega svetovalca v delavskih zadevah, ki skrbi pred vsem za italijanske delavce v Nemčiji enega atašeja za kulturne zadeve ter enega atašeja za kmetijstvo Tudi za trgovino ima Rim posebnega komerčnega svetnika z dvema pomočnikoma Ameriško veleposlaništvo ima 19 poslaniških tajnikov. Ta pomnožitev osobia se ie izvrš'la šele tik po izbruhu vojne, ko 1e Amerika prevzela zaščito britanskih interesov v Nemčiji ter se ie delo veleposlaništva s tem podvojilo.
K velikim zastopstvom ie treba šteti tudi sovjetsko veleposlaništvo, ki ima poleg tega še posebno trgovsiko zastopstvo, katerega načelnik in dva pomočnika imajo diplomatski čin in značaj. Tudi švedsko poslaništvo ie zelo številno ter ima neko posebnost v tem. da se v spisku njegovih članov nahaja tudi noslaniški ku-rat, ki ima diplomatski značai Švedsko poslaništvo ie edino diplomat-ko zastopstvo, ki ima svojega lastnega duhovnika.
stal minister. Ob imenovanju dr. Juraja
Suteja za ministra financ je napisal članek, v katerem ga je pozdravil kot borca za svobodo in kot osvoboditelja od političnih preganjanj. Ko je obiskal bivši minister dr. Lazar Markovič Sarajevo in zbiral svoje radikalne ovčice, je bil zopet dr. Jojkič tisti, ki ga je pozdravil v imenu sarajevskih staroradikalov. Trenutno pa nihče ne ve v Sarajevu, kateri politični skupini pripada danes g. dr. Jojkič.«
Napovedi Pavla Horvata
Kakor poročajo zagrebški listi, je znani ljutomerski politik Pavle" Horvat zopet zbral svoje zveste in jim v Zagrebu poročal na seji svoje »Slovenske kmetsko-delavske sloge«. Kakor vedo povedati zagrebški listi, je opozoril g. Horvat zbrane prijatelje na velike dogodke, ki se bližajo in na katere morajo biti člani Slovenske kmečko-delavske sloge že danes pripravljeni. Dejal je:
»Naš čas prihaja. Pripraviti se moramo nanj temeljito, če hočemo, da bo naše kmetsko ljudstvo samo in svobodno odločalo o svoji usodi. V ta namen ne bo nobena žrtev prevelika. Mi smo z našo organizacijo sestavni del hrvatskega kmet-skega pokreta.«
ŠPORT
Smučarski dnevi naših planincev
Letošnje tekme škofjeloškega planinskega polka potekajo ob ogromni udeležbi v odlični organizaciji — Za tek na 18 km, ki je bil v ponedeljek, je startalo
natančno 160 tekmovalcev
Socialisti o g3Y©ru
ministra dr. Kulovca
V govoru šefa slovenskega dela Jugoslo-venske radikalne zajednice dr. Kulovca so se oglasili s svojim mišljenjem tudi slo-venski socialisti v mariborski »Delavski politiki«. Mišljenje iznašajo v uvodniku, ki ga je napisal J. P. (najbrže g. Petejan). Uvodnik pravi, da je celjski govor ministra dr. Kulovca važen tudi za socialiste, in nato nadaljuje:
»Takih izjav nismo čuli od te strani že od leta 1917 sem- Ako je izjava g. ministra veren prikaz novega razpoloženja v stranki, kateri je stopil na čelo, je to izjavo tudi z naše strani pozdraviti. Socialisti se dobro zavedamo težkega položaja, ki je nastal za nas vse zaradi vojne, ki divja okoli nas. Zavedamo se tudi nevarnosti, ki j nam groze. Zato najn ni vse eno in nam tudi ne more biti, kakor se razvija naša notranja in zunanja politika, ker nismo bili in nečemo biti pristaši politike načela: »čim slabše, tem boljše«, četudi bi nam bala taka politika, strankarsko vzeta, začasno koristnejša. Socialisti gradimo svoj pokret na realnih temeljih. Mi stremimo po notranji politični, gospodarski in socialni konsolidaciji, ker le tako more delovno ljudstvo braniti svoje pravice in izboljševati svoj položaj. Zato želimo, da se meščanske stranke med seboj pomirijo, kar bomo mi le pozdravili in pod danimi pogoji tudi podpirali, kakor smo aktivno podpirali enotno narodno gibanje v letih 1917—1919, ker nam je konsolidacija v prid naroda in države nad začasnimi strankinimi in osebnimi koristmi
Smatramo pa, da je predpogoj za premirje med političnimi skupinami v Sloveniji ln v državi, omogočitev in zagotovitev popolne enakopravnosti vseh ustvarjajočih sil pri odločanju v vseh političnih, socialnih in kulturnih vprašanjih, ki se tičejo vseh državljanov, predvsem pa delovnega ljudstva. Brez zagotovitve te enakopravnosti, je vsako premirje samo namišljeno in varan je samega sebe in javnosti. Ni mogoče iskrenega sodelovanja tam, kjer so nadrejeni m podrejeni. Vsi naj bi kot enakopravni partnerji sodelovali v teh usodepolnih časih. Predvsem je treba omogočiti delavskemu razredu enakopravnost pred zakoni, svobodo združevanja in obrambo njegovih interesov. Le delavec, ki se bo čutil svobodnega in enakopravnega državljana, bo tudi iskren borec za vsa vprašanja, ki so nam skupna, zlasti pa borec za neodvisnost države ln nedotakljivost njenih mej!«
»Odsvetovana" Usta
Ideolog mlajše katoliške inteligence prof. Kocbek izdaja mesečno revijo »Dejanje«. V reviji razpravljajo on in njegovi prijatelji o raznih perečih vprašanjih, to pa na način, ki je že svoj čas povzročil, da se je moral Kocbekov krog odseliti od »Dom in sveta«. V zadnji številki se močno huduje nad prot Kocbekom in njegovim »Dejanjem« tudi»Domoljub«, čeprav je malo verjetno, da bi njegovi čitatelji »Dejanje« sploh poznali List pravi, da je prof. Kocbek »prosiul« in da je »njegovo .Dejanje' napol krščansko, napol marksistično. Zato ga odsvetujemo katoliškim delavcem, kakor tudi glasilo Jugoslovanske strokovne zveze .Delavsko pravico', ki to nekatoliško revijo hvali in priporoča.«
Mnogostranski politik
Med pristaši starih radikalov, ki so ostali zvesti glavnemu odboru Nar°dn°
zajednice v Sarajevu je izbruh-
nil hud spor zaradi imenovanja novega mestnega sveta. Glavno vlogo ima v tem sporu voditelj sarajevskih staroradikalov dr. Milan Jojkič. Sedaj so se oglasili predstavniki sarajevske JRZ in ostro napadli g. dr. Jojkiča v domačih listih. Očitajo mu:
Uniformiranje
naših Nemcev
V Novem Sadu so imeli v nedeljo vojvodinski Nemci veliko svečanost nemških narodnih noš. Svečanosti se je udeležilo, kakor poroča »Deutsches Volksblatt«, več tisoč Nemcev. Glavni govornik je bil namestnik dr. Janka, voditelja Nemcev v Jugoslaviji, dr. Adam Maurus, ki je dejal med drugim:
»Letošnje leto bomo organizirali Nemci v Jugoslaviji celo vrsto svečanosti in prireditev, na katerih bomo posvedočili svojo povezanost in enodušnost Nastopali bomo povsod v našem kroju, kar odgovarja našemu duhu in bistv unemškega človeka.«
»Bil je med prvimi, ki so pozdravili še-stojanuarski režim S prav takim navdušenjem je pozdravil likvidacijo šestoja-nuarskega režima in nastop vlade narodnega sporazuma. Ko je postal pokojni Spa-ho minister, ga je pozdravil dr. Jojkič z besedami »s teboj, naš voditelj, če treba v goro ali v vodo...« Enako ognjevito je pozdravil desno roko dr. Milana Stojadi-noviča dr. Branka Kaludjerčiča, ko je po-
Letalska konvencija z Madžarsko
Beograd, 12. febr. p. »Službene novine« objavljajo uredbo, & katero se ratificira letalska konvencija med našo državo hi Madžarsko. sklenjena in podpisana v Budimpešti
Naše <*IedaI*šče
DRAMA
Četrtek, 13-: Othello. Red B.
Petek, 14.: zaprto. (Generalka).
Sobota, 15.: Zaprta vrata. Premiera. Red
premierski. Nedelja, 16. ob 15.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ob 20.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. V blestečem okolju renesančnih Benetk ln otoka Cipra je naslikana v žarečlh barvah usoda zaupnega Othellovega značaja. Ta Shakespearova umetnina je genialna zamisel dramatika, ki mu sega pogled do najglobljih človeških nagibov, katere pre-doči z vsem bleskom svoje intuicije. Naslovno vlogo bo kreiral Ivan Lev ar, glavne pa Mileva Boltar-Ukmarjeva, Sever in Ga-hrijelčičeva. Režiser prof. šest.
»Zaprta vrata« imajo svoj naslov po neutešenem hrepenemju osemnajstletnika, ld si želi iz rodne hiše v svet. V glavnih vlogah šaričeva, Kralj in Tiran. Režiser M. Skrbinšek.
OPERA
četrtek, 13.: Ples v maskah. Red četrtek. Petek, 14. ob 15.: Vesele žene wind«orske. Ljudska predstava- Globoko znižane cene od 24 din navzdol Sobota, 15.: Ples v maskah. Izven.
Sprememba opernega repert°arja. Za abonente reda četrtek bodo peli drevi Verdijevo opero »Ples v maskah«, namesto napovedane Goldmarkove »Sabske kraljice«. Sprememba se je morala izvršiti, ker je g. Gcstič službeno zadržan v Zagrebu.
Ljudska predstava. V' potek ob 15. uri bodo uprizorili kot ljudsko predstavo komično Nicolaijevo opero »Vesele žene wind-sorske« pod muzikalnim vodstvom dirigenta A. Neffata in v režiji D. Zupana- Glavno moško partijo Falstaffa bo pel Betetto. Delo je našlo pri občinstvu živahen odziv, saj osvaja poslušalca z veselim, šegavim In komičnim dejanjem ter graciozno glasbo.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 15.: Visoka pesem. Nedelja, 16. ob 15.15: Gospa ministrica. Popoldanska predstava. Ob 20.15: Visoka pesem.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
četrtek, 13.: Sumljiva oseba. Red C. Petek, 14.: zaprto.
Sobota, 15.: Habakuk. V korist Udruženja
gledaliških igralcev.
škofja Loka, 10. februarja Naš planinski polk v škofji Loki pripravlja svoje vojake za čisto posebno manevriranje v planinskih predelih, pri čemer posveča v zimskih mescih veliko pozornost tudi smučanju. Smučanje zavzema v naši vojski čedalje večji razmah; leto I za letom prihajajo v polk vojaki iz vseh predelov naše domovine in večina njih, razen Slovencev, ki jim je smučanje že pravi narodni šport, smučanja sploh ne pozna. Pri vojakih pa se seznanijo z njim in ga potem, ko se vrnejo na svoje domove, širijo doma. S tem opravljajo veliko propagandno delo. saj vemo, da obstojajo drugod, razen v Sloveniji, športni klubi, ki goje smučanje, le v mestih in še tu niso posejani preveč na gosto. Vojaki pa prinašajo smučanje tudi v zadnje vasi in to nam je zagotovilo, da bo postalo v naj-bližnji bodočnosti narodni šport ne samo Slovencev, temveč vseh Jugoslovenov.
Letošnje smuške tekme našega planinskega polka so izvedene v zares impo-zantnem stilu, tako v pogledu števila tekmovalcev kakor v pogledu organizacije. Tekme se dele na tri dele: danes je bil tek na 18 km, v sredo (To Je med tem že minilo. Op. ur.) bo tekmovanje vojaških patrol v teku na 30 km, v petek pa bodo tekme zaključene s stafetnimi teki.
K današnjemu teku na 18 km dolgi progi se je prijavilo natančno 160 tekmovalcev. 2e Število samo Je tako veliko, da nam mora vzbuditi spoštovanje; naš planinski polk sam prireja letos svoje tekme, ki so, če že ne največje, prav gotovo med največjimi letošnjimi zimsko-sportnimi prireditvami. Poudariti pa Je treba še drugo dejstvo: velik del tekmovalcev Je pričel smučati Sele letos, pa so kljub temu vsi vzdržali tekmo do konca, v dobri kondiciji in pri tem mnogi od njih prispeli na cilj v prvi polovici Zgovoren dokaz izvrstnega človeškega materiala, ki trenira v pravi šoli.
Proga je potekala po Grebenih okoli škofje Loke in je bila odlično trasirana. Imela je pretežno gorski značaj ter je zahtevala od tekmovalcev mnogo napora, posebno ker so se med tekmovanjem menjale snežne razmere. Favorita za prvo mesto sta bili poročnik Crnobori in podpor. Primožič. Zmagal je premočno Crnobori, ki je presmučal progo brez nezgode, medtem ko je. Primožiču 5 km pred ciljem počilo streme. Kljub temu je vendar korajžno vztrajal in presmučal ostali del proge na eni sami smuči! Borbe za prvo mesto zato ni bilo, pač pa za naslednja mesta, kjer so imela že sekunde važno vlogo.
Tekme vodi komandant polka, polkovnik N. Kocič s pomočjo pomočnika komandanta polka, podpolk. B. Mamule, tehnično vodstvo pa tvorijo: kap. B. Predojevič, kap.
-A. Gerkvenik, por. V. Svoboda in por. F. Hajrovič.
Tehnični rezultati so bil naslednji: 1) por. Crnobori 1:44:45 sek.; 2) podnar. Pav-llč 1:53:35; 3) podpor. Veljkovič 1:54:37;
4) redov Smolej 1:56:03 ; 5) redov Zupančič 1:57:27; 6) por. Pejič 1:58:00; 7) podpor. Primožič 2:03:27; 8) Kaplar Kranjc 2:05:13; 9) rez. por. Hovar 2:05:23; 10) redov Magdič 2:06:30.
O včerajšnjem tekmovanju patrol bomo še pisali.
Smučarske tekme
SK Slovana v Naklem
V	nedeljo je priredil agilni Slovan v Naklem smučarske tekme za prvenstvo kluba. Za tekme je vladalo veliko zanimanje, in sicer ne samo med tekmovalci, temveč tudi med občinstvom. Tako se je zbralo popoldan na skakalnici okrog 200 gledalcev, kar je za podeželje pravi rekord. V dopoldanskem teku na 10 km je postal klubski prvak Rejc Andrej s časom 52:11 na naslednji dve mesti pa sta prišla Sajovic Vinko s 54.15 in Korenčan Zdravko s 54:18. Med tekmovalci, ki so tekmovali izven konkurence, je dosegel najboljši čas Fister Alojz iz Podnarta s časom 52:43. Tekmovalo je v konkurenci 15 klubskih članov in 6 izven konkurence.
V	skokih je nastopilo 16 tekmovalcev, in sicer sami Slovan ovci. Prvak je postal Rejc Andrej, ki je na mali 20-metrski skakalnici dosegel najdaljši skok dneva — 18 m. Drugi je bil Traven Franc, tretji pa Smrekar Ivan. Prvak v teku in skokih sta prejela smuči, ostali tekmovalci pa lepa in praktična darila.
-v
Božo Gajšek,
član SPD iz Maribora, Id je s zmago v slalomu na celjskem zle tu dobil najboljšo oceno v alpsld kombinaciji ln postal prvak SZSZ v tej disciplini
Iz Trbovelj
Roditeljski Se-Stanek. Upraviteljstvo I. deške ljudske šole vabi starše všolanih otrok na roditeljski sestanek, ki bo v četrtek 13. t. m. ob pol šestih zvečer v pritlični sobi šolskega poslopja.
t— Skupščina Amaterja bo v nedeljo 16. t. m. ob 16. v posebni sobi gostilne Volker.
t— Pozor, pasja steklina! Zaradi pasje stekline v litijskem srezu je oblast odredila strog pasji kontumac za občine Litija, Trebeljevo, Kresnice, Vače, Zagorje in Šmartno. Kontumae je tudi v brežiškem okraju.
Občni zbor društva »Pravnik«
Predsednik dr. Dolenc izvoljen za častnega člana
Ljubljana, 12. februarja
V prostorih Odvetniške zbornice je bil nocoj zelo odlično obiskan redni občni zbor društva »Pravnik«. Zborovanje je vodij društveni predsednik, član Akademije univ. prof. dr. Metod Dolenc, ki je po kratkih pozdravih in zahvali za številno častno udeležbo v jedrnatih obrisih podal splošno poročilo o delovanju odbora v preteklem letu. Mogell je z zadovoljstvom ugotoviti, da kljub novi svetovni vojni de-io društva vendar nemoteno poteka v nezmanjšanem obsegu, za kar se je pač v prvi vrsti zahvaliti dejstvu, da društvo dela v svobodni narodni državi.
Sledila so poročila odbornikov, ki so bila enako kakor predsednikova soglasno z odobravanjem sprejeta.
Iz poročila tajnika s. o. s. Janka Orožna posnemamo, da društvo zaradi zunanjih razmer sicer ni moglo izvršiti vsega začrtanega programa, predvsem kar se tiče predvidenega, a že ponovno odloženega kongresa pravnikov iz vse države v Ljubljani da pa je .bilo sicer delo povsem zadovoljivo rešeno Število članstva je v glavnem ostalo nespremenjeno. Društvo pripravlja v počastitev pok. zaslužnega dolgoletnega predsednika in častnega člana dr. Danila Majarona komemoracijo in odkritje spominske plošče na pokojnikovi rojstai hiši v Borovnici, ki bo izvršena v maju. Posebno skrb društva je bila lani posvečena slovenski pravni terminologiji, za katero je skrbel terminološki odsek. Prav tako j« nemoteno potekla tudi lanska akcija za izdajanje zakonikov. Izšla sta dva, dva nadaljna pa sta pripravljena za tisk.
O zadovoljivem stanju blagajne je poročal blagajnik dr, Anton Urbane, ki jo pred-
fudi proračun za bodoče leto. Iz obeh je bilo razvidno, da je pretežna sila društva posvečena zgledni pravniški reviji »Slovenski pravnik«. Razveseljiva je napoved, da bo društvo tudi prihodnje leto obdržalo isto članarino in kljub močno zviša-nim tiskarni škim stroškom tudi naročnino na publikacijo.
Na predlog dr. Janka Žirovnika, ki je poročal v imenu nadzornega odbora, je bila celotnemu odboru saglasno izglasovana razrešnica.
SlediHe so volitve, pri katerih je bil ponovno zdaj že desetič. ,za predsednika izvoljen univ. prof. dr. Metod Dolenc, v odbor pa dr. Sajovic, dr. Lučovnik, dr. Kra-vina, dr. Kosti, di. Krevl, dr. Rutar, dr. Furian, dr. Vidmar, dr. Urbane, dr. Ma-jaron, s. o. s Janko Orožen, dr. Kukman, dr. Munda, dr. Juro Hrašovec, dr. Jan-čič in dr. Prijatelj. Za preglednike so bili izvoljeni dr. Skaberne, dr. Žirovnik in df. žužek
Na kraju zborovanja se je oglasil k besedi v imenu odbora univ. prof. dr. Sajovic, ki je v daljšem govoru očrtal zaslužno delo predsednika z opozorilom, da je poteklo že 10 let njegovega predsiedniko-vanja, da je že 20 let steber društvenega dela kot odbornik in da letos slavi hkrati tudi 40-4etnico svojega sodelovanja v »Slovenskem pravniku«. Zahvala, priznanje in hvaležnoet naj se mu izrečejo na ta način, da ga društvo izvoli za častnega člana. Ta predlog so vsi zborovalci z velikim navdušenjem sprejeli, nakar se jim je novi častni član vidno ginjen v kratkih besedah prav prisrčno zahvalil, zatrjujoč, da je storil le svojo dolžnost ? tem, kar je napravil
Dva razpSsa za Pohorje
1)	IX. Orožnov smuk po Pohorju
Orožnov smuk preko Pohorja je po turističnih načelih zamišljeno krmarenje preko vsega pohorskega grebena od vzhoda do zahoda kot vsakoletna preizkušnja turnih vozačev. Tega Izleta se lahko udeleži vsakdo, toda Zimskosportni odsek SPD v Mariboru ne prevzame nikakega jamstva in odgovornosti za event. poškodbe posameznika.
Udeleženci se zberejo v soboto dne 15. t. m. zvečer pri Mariborski koči in se prijavijo vodji izleta gg. Evgenu Vugi in inž. Majhnu. Prijavnina znaša din 20.— za osebo in jo je plačati pred startom. Vsak udeleženec se mora tudi izkazati z osebno legitimacijo. Start je ob 6. zjutraj pri Mariborski koči. Proga vodi mimo Ruške koče, na Klopni vrh, kjer je prvi počitek in prva kontrola. Nato mimo koče na Pesku, čez šlntlarico ln Jezerski vrh do Senjorje-vega doma, kjer je glavna kontrola in glavni odmor. Odtod čez črni vrh, Malo in Veliko Kopo v Vuzenico. Dolgost proge je cca 52 km, posamezni vzponi pa merijo 1.800 m, smuka pa je 2.600 m. Pred startom se bodo razdeljevali kontrolni listki in jih bo vsak dobil osebno. Kdor se pri startu ne javi in ne dobi kontrolnega listka, 9e bo smatralo, da ni starta! pravilno. Vozači se morajo v vlaku, ki odhaja iz Vuze-nice ob 19.21, javiti vodji Izleta In oddati kontrolne listke. Glavna kontrola je pri Se-njorjevem domu. Zadnji čas za odhod od Senjorjevega doma je ob 15.
Onim vozačem, ki z uspehom prevozijo pot, izroči prireditelj poseben častni znak, ki ga ni mogoče kupiti. Znak ima na hrbtu letnico in Ime lastnika ter naj služi propagiranju zimske turistike na splošno. Kdor prevozi Orožnov smuk 5 krat, ni treba zaporedoma, prejme okrog znaka srebrn venček, oni vozač pa, ki prevozi Orožnov smuk 10 krat, pa takšen venček v zlatu.
2)	Prvenstvo MZSP v klasični
kombinaciji ISSK Maribor razpisuje za 16 t m. tekmovanja za prvenstvo MZSP v norveški kombinaciji ln skokih v Ribnici na Pohorju. Pričetek tekmovanja v nedeljo ob 9., in sicer v teku na 18 km, ob 14. skoki na ribniški skakalnici Prvi trije zmagovalci prejmejo plakete. Zmagovalec v sestavljenem tekmovanju prejme razen naslova prvaka MZSP za leto 1941 še pokal, drugI in tretji pa lične plakete. Prijave je treba poslati do 15. t. m. do 12. na klubovo tajništvo, Vladimir Legvart, »Putnik« Maribor.
Razpis
medklubske skakalne tekme SK Ilirije na Javorniku
SK Ilirija v Ljubljani razpisuje za nedeljo 16. t. m. na svoji 25 m skakalnici na Javorniku s pričetkom ob pol 15. medklub-sko skakalno tekmo za senlorje, junlorje, naraščaj in mladino. Pravico nastopa imajo vsi verificirani tn predverificirani tekmovalci SZSZ. Prijavnine nI!
Tekmuj« s« po pravilniku ZSSJ In pravilih SZSZ. Vsak tekmovalec nastopa na lastno odgovornost. Prijave z navedbo rojstnih letnikov tekmovalcev je poslati na naslov: šporn Zdravko, Slov. Javornik št.
183, najkasneje do 12. na dan tekmovanja. Mesto objave rezultatov ob 17. Prvi trije v vsaki razpisani skupini prejmejo spominske plakete.
Nad tekmami obveznikov telesne vzgoje, ki bodo v smuških disciplinah 15. in 16. februarja pri Celjski koči, je prevzel pokroviteljstvo ban dr. Marko Natlačen. Darila zmagovalcem so poklonili kan, minister za vojsko in mornarico, minister za telesno vzgojo in predsedniki mestnih občin Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Udeležba obveznikov-tekmovalcev bo zelo velika. V vseh samoupravnih mestih dravske banovine so občinski odseki za obvezno telesno vzgojo že izvedli izbirna tekmovanja obveznikov v smuških disciplinah. Na tekmovanja bodo prišli v velikem ševilu obvezniki iz vseh občin dravske banovine, vendar pa ne kot tekmovalci, temveč le kot gledalci. Nekateri obvezniki obvezne telesne vzgoje iz podeželskih občin bodo tako prvič v življenju prisostvovali smu-škim prireditvam Zaradi tega bodo ta medmestna tekmovanja tudi velikega propagandnega pomena za zimski šport.
Novi odbor kolesarske podzveze v Ljubljani, ki je bil izvoljen na rednem občnem zboru v nedeljo dne 9. t m. je sestavljen takole: predsednik: Pleško Stanko, podpredsednika: Lazar Ferdo in Butinar Jožko, tajnika: šlibar Mirko in Zganjar Srečko, blagajnik: Sancin Ivo, teh. referenta: 2erjal Oskar in Pogačar Franc ter odborniki: Valant, Miklavčič, Gregorič, Tršan, žnidarič, Lorbek, Abulnar, Gabri-jelčič in Schwentner. člana nadzornega odbora sta Vospernik in Frkolj, člana razsodišča pa Oglar in Rome. Za častnega člana je bil izvoljen g. Plankar Ivan.
VIII. občni zbor SK Slavije bo v nedeljo 2, marca ob 8. v posebni sobi gostilne čin-kole na Poljanski cesti z običajnim dnevnim redom. Samostojne predloge za občni zbor morajo člani vsaj tri dni pred zborovanjem izročiti v roke predsednika, če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, bo eno uro pozneje nov občni zbor ne glede na število prisotnih članov. Odbor opozarja članstvo, da brez poravnane članarine ne bo nihče imel glasovalne pravice; zato naj vsi člani pohitijo in se pravočasno zglasijo pri blagajniku.
SK Ilirija (hokejska sekcija). Vsi igralci, ki potujejo v Ga-Pa, se morajo sigurno udeležiti važnega sestanka v petek ob 19. v klubski sobi Vsi ostali igralci pa morajo isti dan v garderobi na drsališču od 16. do 17. vrniti vso »proti reverzu izročeno opremo. Kdor tega ne bi storil, naj računa s posledicami. Načelnik.
Uprava stadiona ŽSK Hermesa sklicuje redno sejo uprave stadiona v novih prostorih na igrišču drevi ob 19.30. Vsi gg. člani uprave sigurno! — Tajnik.
SK Ljubljana. Danes ob 15. trening na igrišču, obvezen za vse nogometaše.
Smrt pod vlakom
Beograd, 12. febr. p. Na mali železniški postaji Rakovici poleg Beograda je snoči povozil vlak ln popolnoma razmesarll -uradnika mestne občine žarka Atanaako-viča. Uvedena je bila preiskava, da ugotovijo, kako se je pripetila nesreča.
SOKOL
Skupščina Sokola
Ljubljana-Vič
Sokolsko društvo Ljubljana — Vič, ki že 32 let uspešno o rje sokolsko ledino na periferiji velike Ljubljane, je dajalo obračun svojega dela. Skupščine se je udeležilo članstvo v zadovoljivem številu. Ker je pred skupščino odstopil dolgoletni starosta br. Pavle Borštnik, podstarosta br. Rudi Marinčič pa se nahaja na vojaški vežbi, je vodil in otvoril skupščino prosve-tar prof. br. Lojze Merčun. Uvodoma se je spomnil našega vzvišenega staroste Nj. Vel. kralja Petra n. zatem pa pozdravil odposlanca župe in zbrano članstvo. Kratko je omenil prilike, ki so nastale v društvu, in pozval navzočne brate in sestre, naj bodo v svojih izvajanjih stvarni in objektivni.
V odsotnosti tajnika br. Janeza Horvata, je prečital njegovo poročilo br. Lojze Merčun. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo društveno delovanje vkljub raznim pre-tresljajem in nevšečnostim razgibano in živahno. V okviru Petrove petletnice je društvo saniralo sokolski dom in proslavilo 30 letnico obstoja. Poročilo je bilo soglasno odobreno. O tehničnem delu je poročal br. Bruno Borštnik in navedel ovire, ki so vplivale na tehnični razvoj društva.
Marljivo prosvetno delo je vodil prof. br. Lojze Merčun V okviru PO so delovali predavateljski, gledališki, lutkovni, pevski, poročevalski in knjižnični odsek. O denarnem poslovanju je poročal blagajnik br. Karel Podlogar, poročilo statističarja pa navaja, da šteje društvo 462 članstva. Razre-šnica upravi je bila soglasno odobrena.
Pri volitvah so bili izvoljeni: starosta br. Rudi Marinčič, podstarosta br. Bogo Kem-perle, načelnik br. Tone Logar, podnačel-nik br. Tone Batič, načelnica s. Ančka Erženova, podnačelnica s. Špela Lukmanova, prosvetar prof. br. Lojze Merčun, tajnik br. Janez Horvat, nam. br. Lado Demšar, blagajnik br. Rado Lukman, nam. s. Cirila Jeločnikova, matrikar br. Rudolf Lukman, člani uprave s. Benčanova, Mirko Knez. Nace Krištof. Vinko Loboda, Karel Podlogar, Heri Fritsch, nadzorni odbor Bruno Borštnik, Jože Mesec, Jože Zavaš-nik, rasodišče Jeločnik. Mesec, Merčun, Gašperin, Tribuč in Kokole. —at.
Sokolsko gledišče v Polfčanah *e po 5 letih zopet predstavlja. Leta 1936 so se zaprla vrata sokolskega odra v Po'jčanah za 5 let, ker je bila dvorana, ki jo je imel Sokol Poljčane za več let v najemu, prodana. \ Z izgubo dvorane je izgubil Sokol tudi svoje stalno gledališče. Zadnja igra je bila uprizorjena za materinski dan leta 1936 sredi meseca maja in to Andersen-Meškova pravljična igra »Mati«. Nato je zavesa padla za 5 let in to nedeljo (16. t. m.) se bo spet dvignila. V novem sokol-skem domu, katerega dvorana je bila otvorjena meseca decembra preteklega leta, si je zadnjič Sokol postavil in za prvo silo uredil tudi oder in bo tako lahko zopet začel z delom. Za predpustni čas bodo zaigrali naši amaterski sokolski Igralci »Svojeglavčka«, igro s petjem v 3 dejanjih, pozneje pa se bodo postopoma lotili tudi resnejših del. Igro je priredil naš znani odrski strokovnjak J. špica.r. Vabljeni vsi!
Dramski odsek So«0^ v Sevnici bo priredil v nedeljo 16. t- m. ob 15. uii v dvorani Sokolskega doma Golijevo mladinsko igro »Jurček«, v kateri nastopijo prvič naši mladi igralci. Vsebina igre je zelo poučna in nadvse zabavna, saj je v njej nešteto veselih in ljubkih prizorov, ki jih še poživljajo trije popotni muzikantje, ki v vseh slikah nastopajo s svojimi inštrumenti vse do zaiinjega dejanja, ko se ob zvokih njih mu-zike igra zaključi z veselim petjem in rajanjem. Upamo, da se bo občinstvo z zanimanjem odzvalo vabilu in smo prepričani, da bo igra prav vsem zelo ugajala, ker jo bodo naši mladi igralci izvedli res dohro. za kar nam jamči skrbna režija sestre Tavze-sove. (—)
Iz žlvlfetifa na deželi
SV. JURIJ OB J. ž. Zopet se je spomnil
naše revn' wece rojak g. Jožef Verbič z velikodušnim darom 500 din. Za njegovo dobrohotrost in velikodušnost se mu vodstvo ljudske šole najiskreneje zahvaljujeta.
PODPECA. Na svečnico je priredil zimsko športni odsek SPD Mežica-čma mladinsko smučarsko tekmo, katere se je udeležilo 42 mladih smučarjev v starosti 8 do 16 let. Proga, ki je potekala v glavnem v smuku, je zahtevala od mladih udeležencev veliko znanje. Rezultati so bili prav lepi, udeležba sama pa je pokazala veliko zanimanje tukajšnje mladine za beli šport. Tehnično vodstvo tekme je bilo v rokah odsekovega predsednika g. Diehla in g. Goloba Maksa. — Popoldne je bil v rudniški dvorani v Podpeci občni zbor podružnice SPD Mežica-Crna. V uvodu se je predsednik g. Martin Ule spomnil agilnega in tragično preminilega člana Gutenbergerja. Nato je podal izčrpno poročilo q delovanju podružnice v minulem poslovnem letu. Delovanje podružnice je bilo vsestransko marljivo. Zaradi bolezni tajnika g. Bošteleta je prečital njegovo poročilo tov. predsednik. V preteklem letu je štela podružnica 5 častnih in 190 rednih članov. Tudi blagajniško poročilo g. Lipuša je izkazalo lep napredek podružnice. Poleg nabave raznega materiala za kooč na Peci je podružnica še odplačala 10/00 din dolga za letno kopališče v Mežici Znatno pa je padel obisk turistov na Peci. Dočim je še leta 1939 obiskalo Uletovo kočo na Peci 1033 turistov, je to število v preteklem letu padlo na 7P2. S tem je bil občni zbor zaključen in razvil se je prijeten družabni večer, ki ga je priredil zimsko-sportni odsek.
3 krasni avtomobili,
malo rabljeni, s skoro novimi gumami v odličnem stanju NAPRODAJ pri
ADLER SERVICE
L M. KENDA
Ljubljana, Kersnikova ulica (za Slamičem)
ALI OGLASI
CENE MALI
OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pn stojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ld iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženit ve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglaa in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje sipvov |"ra+mf>n''3f mesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Službo dobi
Kuharico
samo prvovrstno, samostojno. čisto ln pošteno k tričlanski družini — sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Plača 700 ln trinajsta«.
2981-1
Išče se
privatna nameščenka ali nameščenec za vse trgovske administrativne posle. Zahteva se samostojno ln precizno delo. znanje pisanja na pisal nem stroju, perfektno znanje nemškega jezika ln poznavanje Italijan skesa jezika. Ponudbe s sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Slike se vračaj u natrag«.
2966-1
Sprejme se
prvovrstna natakarica, čedne zunanjosti, ne pre stara, ki je zmožna samostojno voditi dobro idoio restavraclio. Znanje nemščine ie predpogoj. Nastop službe čim-preje. Ponudbe je posla ti na ogl. oda'. Jutra pod šifro »Gore ;jsko.
2936 1
Iščemo
1 samostojnega stražarja, 1 samostojnega kliu čavnlčarja ali mehanl čarja ln 1 varil ja. Ponudbe pod »S« na ogl. oda. Jutra.	279i-l
Kuharica
vajena finega kuhanja, z Golgoletnlmi službami v boljših hišah, ki opravlja tudi vsa hišna dela, razen pranja perila, se išče k dvema osebama. Plača 400 do 450. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba«.	3005-1
Brivskega
pomočnika
6'obrega ln hitrega, sprejme Janko Kofler, Železniki, nad škofjo Loko.
3028-1
Vestno postrežnico
potrebujem takoj. Zgia-siti se od 14. ao 15. Aleksandrova 3-III, desno.
3026-1
Službo poslovodje
dobi, kdor posodi dobro idočemu podjetju din 15.000. Lesna stroka. — Natančne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto«.
3C32-1
Prehrana
V dosmrtno oskrbo
sprejmemo starejšo cee-bo na deželi, blizu kolodvora m LJubljane. — Lepo stanovanje ln dobra postrežba. Ponudbe na ogl. od<L Jutra pod šifro »25000«.
2943-14
Kapital
Posojilo
dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljana, Dvor žakova 8. Iščemo poverjenike.	199-16
V najem
Trgovina z
mešanim blagom
na najprometnejš, točiti v Kranjski gori se odda takoj v najem. Pojasnila daje Pečar Franc, Kranjska gora št. 37.
2522-17
Stanovanja
Pisarno
dve, treh sob, eventu-elno skupaj s stanovanjem, potrebujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošta — kolo-QVor«.	2300-21 a
Stanovanje
iz 2 sob, kuhinje ln pri-tiklin. Iščem v centru ali izven za 1. marec. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. marec 1941« 2997-21a
Sobo odda
Solnčno sobo
s posebnim vhodom ln dobro domačo hrano oddam 2—3 gospodom. Naslov v vseh posl. Jutra.
3004-23
Parketirano
prazno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam takoj ali Tozneje. Rožna dolina, C. X, št. 25. 3000-23
IC7	TO	fllffffi
		
Natakarica
začetnica, z nekoliko prakse, išče službe. Ponudbe na o®l. odd. Jutra pod »Takoj bi nastopila.	3018-2
Blagajničarko -
začetnico
z mešč. šolo, išče boljša restavracija. Nastop takoj. Ponudbe na oglas, oda'. Jutra pod »Sposobna blagajnlčarka«.
3019-2
Dobra šivilja
gre šivat na dom po din 25 dnevno, ali vzame delo na dom. Naslov v vseh posl. Jutra.
299S-2
Natakarica
mlada simpatična. Išče mesto v boljšem lokalu v Ljubljani za takoj ali s 15. februarjem. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Natakarica« 3021-2
Izgubljeno
Uhani
z modrimi kamni, obdn nlml z brlljantkl, so bili izgubljeni blizu pro-testentovske cerkve. — Pošten najditelj aobl nagrado. Gundrum, Vcš-nJakova 20.
2999-28
Dne 8. februarja
je bila v vlaku Jesenice — LJubljana zamenjana aktovka z notami. Prosi se, da se jo vrne. — Gregor Welss, Jesenice. Gorenjsko	3011 28
Revna postrežnica
Je izgubila ročno torbico. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na ogl. odd. Jutra.
3027-28
Kupim
. VSBKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PIBTINO
BRILJBHTE
iMABBCDE ŠRFIR3I MUHI BISERE I.T.D. STRRIKlKf /. MRKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAM
STRRMTVRCKn
J-EBERLE
LJUBURMP. TVRŠEVA 2
-
HOTSl^l^SLOM -
Lisice
stroj lmo, barvamo tn prvovrstno lzoelamo. — Krznarstvo L. Rot, Ljub ljana. Mestni trg 5.
•4-7
Mizarski stroj
poravnalni in skobelni — kombiniran ali vsak zate, kupim. — Kočar Ludvik, Rova, Radomlje.
2877-29
Pridtlk
Starega belega vina
nekoliko sto hektolitrov, proda posestvo Janekc-vlč, Brdovec. pošta Za-prešlč.	2954 33
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah
ČERNE — jnvelir, Ljubljana. VVollova ulica
8-34
Razno
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni
R. RADOV AN
tapetnik Mestni trg 11
Od Vas je
odvisno, daimate obleko vedno kot nove sato jo pustite redne semlčno čistiti al barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana poljanski nasip 4-«
Puluca • (vetioltkalnici
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
h Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Nemškega ovčjaka
starega 8 mesecev, čistokrvnega. prodam zelo poceni. Poizve se 2abjak št. 1, ▼ trafiki.
3002 27
Izgubil se je
lovski pes, bele barve z rjavimi llsa-nl. Sliši na ime »Pik«. Pošten aajdi-tel J naj ga odda proti nagradi na naslov — M. Molnar, Beethovnova št 2-in.	3014-27
Informacije
Ne pozabite,
da vam Je za razne usluge na pomoč v najrazličnejših vprašanjih na razpolago »Servis biro«, postrežna pisarna, Ljubljana, Sv. Petra c. 27-1. Telefon 21-09. 3034 31
Iitserirajte v »Jutra«?
Boljše brije In dalje traja
• • •
Zahtevajte povsod britvico
A L C O S O
Od Morave do Save od Dunava do Drave proti kašlju vzemi
JCaramefe JlClV&
Zavojček din 5.— v lekarnah.
Instrukcije
za vse šolske predmete nudijo brezposelni profesorski kandldatje - strokovnjaki. — Novinarski dom. Gosposka 12; uradne ure od 10. do 12.
219-4
Profesor
pouiuje jezike in druge gimnazijske predmete. Pošljite podatke na ogi. odd. Jutra pod »Uspeh zajamčen«.	2833-4
Prodam
Tračne žage
dobavlja po najnižji ceni — Kranjc, Tvrševa 41 Dobavni rok izključno 6 tednov.	2996 6
Preproga »Sumak«
zelo lep starinski komad', velikost 2X3 m, ugodno naprodiaj. Ogledati pri s-Persag«, Zagreb, Prilaz DJ. DežeUča 31.
3010-6
Otomane
modroce vrhnje ln spodnje — ima najceneje na zalogi
SEVER, Marijin trg 2
M O $ KI
PRI
ŽIVČNI ^^ SLABOSTI jgjg^
poshos.te OKaSagsfaeh]
DE LINI
BTOG SAD KNEZ MIH AJ LOVA 1
ctl m* WO* »jc i
Les
Bukove hlode
za takojšnjo dobavo kupujemo za izvoz. Ponudbe na Kmetijsko družbo, skladišče Maribor.
3031-15
Glasbila
Heidegerove
koncertne citre
naprodaj. Resi jeva c. 26, Jontes. Vprašati med 11. do 14. uro.	3015-26
STARO
OLJE
ZOPET
novo!
INSERIRAJ V »JUTRU"!
Z NOVIM TEKOČIM ROMANOM H. ADAMSA
DAISY IN R0SEMARY
Majhna sleparija utegne povzročiti obilo veselih, konec koncev pa tudi zelo nerodnih zapletljajev. Te mora spoznati zala Daisy, ko se je vtihotapila v Carterjevo milijonarsko rodbino in jo razmere spet in spet ovirajo, da ne more odložiti krinke. Nazadnje pade nanjo celo sum, da je prekanjena goljufica . . . Bralke ln bralci bodo z napetostjo spremljali vrtoglavi razvoj dogodkov, ki nazadnje pokažejo Daisyji rešilni izhod, onkraj katerega jo čaka odveza ln uresničenje njenih srčnih želja. — H. Adams pripoveduje to zgodbo z dobro-dejnim humorjem in bistrim darom za opazovanje ljudi.
PRIČETEK V NEDELJO, EOfE 16. FEBRUARJA 1941
M0M CAMO* UX>
Pri kašlju
REMEDIA
Quajaceč
SIRUP
v tem originalnem zavitku Dobiva se ▼ vseh lekarnah
Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Babover — Ljubljana.
<K * e- trtft mnme
J
Uspešno oglaševanje le v »Jastrii«!
h
SPREJMEMO
rudarske delavce
za lignit. — Plačamo NAJVIŠJE REŽIJSKE IN AKORDNE DNEVNICE. >Rudnik Rogača« — Beograd — Brače Krsmanoviča br. 4. — Tel. 26-300.
3
mm
Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je, previden s tolažili sv. vere za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod
ANTON ROZMAN
trgovec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 13. t m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 83, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, VeL, Mlačevo, dne 12. februarja 1941.
Globoko žalujoči: ANA, soproga; ANICA, hčerka in ostalo sorodstvo.
s pomočjo regeneratorja »sistema Schlegelc
»Tehnovumc
Zagreb, Gorjanska (L Pri nas že več kot 300 aparatov v obratu!
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je v čaatitl^vi starosti 92. let dotrpel naš dragi oče, ded in praded, gospod
Tomaž Nrevlje
veleposestnik v Sv. Križu pri Ajdovščini
Pogreb blagega pokojnika se je vršil na domačem pokopališču dne 11. februarja 1941.
Sv. Križ pri Ajdovščini, Logatec, Maribor, Ljubljana, 11. februarja 1941.
žalujoče rodbine:
MREVLJE, MASTMAK, PALJK in RUBJA
Urejuje Davorin Ravljen. - Izda ja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskamo d. A kot tiskana* Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi t l<jubljaai.