128. številka. Ljubljana, petek 8. junija. X. leto, 1877. Ilhaja vBHk dan, jsVMUil ponedeljke in dneve po praznicili, ter volja po pošti prejoraan za avitro-ogenke deželo za celo leto lfi eld za nol lota H eld. M _6otrt. leta 4 IJO^ —_ Z*_L j n bi j»n 0 brez pošiljanjajia dom za celo leto 13 Klcl., za Četrt leta 3 jrld. 30 kr., za on mosoc 1 »rld. 10 kr.' Za pošiljanje ni dom bo računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za Ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za ROBpode učitelje na ljudskih Šolah in dijake velja »nizana cena m sicer t Za Ljubljano za ćetrt leta 2 g\d. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 «ld. — Za oznanila s.- plačuje ćetiriBtopno poUt-vrste 8 kr., će bo oznanilo enkrat tiska^ 5 kr., će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopic-i naj «o utvole BruMrati — Rokopisi ae ne vraćajo. — U ro dni š tvojo v Ljubljani v Frnnc Kolmanovej hiSi St. 3 »gledališka stolha" Onra mitvi. na katero naj ie blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hili. za od Telegrami »Slovenskemu Narodu". Carigrad G. jun. (Turški vir.) Vojske Ali-paševe so se polastile včeraj po razjarjenem boji višine Kolašinevci na cesti proti Danilovgradu in sotesk pri Martinicib, Črnogorcem velike izgubo prizadejavši. Cetinje 6. jun. Včeraj dopoludne je bil strašen boj na Malatu. Črnogorci so imeli sijajno zmago. Turkov je ostalo mrtvih 700, Črnogorcev 50. Jako mnogo orožja so Črnogorci Turkom odvzeli. — Tudi turška kula Ozrinič pri Nikšiču je pala Črnogorcem v roke. Ploješti 6. jun. Ruski car je sem prišel in je bil navdušeno sprejet. Atene 5. junija. Namerava se ustrojiti v treh krajih vojne taborje rezervistov grške vojske, katerih število bode znašalo 200.000 mož. Izod zunaj je prišlo več transportov orožja. Z Ameriko se vedo dogovori o posojilu in nakupu monitorjev. Vojska. IIu ski car, svitli osvobodite 1 j naših Blavjanskih bratov, bolgarskih in srbskih Jugoslovanov, prišel ju tedaj, kakor telegram poroča, v glavni stan ruske podunavske vojske v Plojeste. Ker vsa druga poročila zadnjega dne pripovedujejo, da zdaj voda v strugah upada in se odteka, valjda ne bodemo željno pričakovanega premostenja reke Dunavske več predolgo prorokovali, temveč kmalu kot gotovost slišali. S črnogorskega bojišča sta denes dva telegrama, jeden iz Cetinja, ki poroča zmago, drugi pak iz lažujivega Carigrada, ki na pol trdi, da so Turki prodrli. Bojevanje je bilo res na črnogorskej zemlji, kajti Malat, Kolašinevci in Martinici leže na jugu, na meji Albanije, kako uro od turškega Spuža. Tukaj so Črnogorci večjidel bili le v defenzivi in nij se bati, da bi odslej mogli dosti dalje prodreti. Glavno odločenje pa je v severu, v Hercegovini, v Dugi, pričakovati. Interpelacija slovenskega poslanca Pfeiferja in tovarišev do skupnega ministerstva o raz-pnščenji kranjskega deželnega zbora. (V državnem iboru 6, J tinti a, po sten. zapisniku.) Z najvišjim patentom od 19. maja t. 1. je bil kranjski deželni zbor razpuščen ter so se nove volitve uže za 7. 10. in 17. julij t. 1. razpisale. Ker se je kranjski deželni zbor tako naglo razpustil in so se nove volitve precej kar na enkrat razpisale, sme kranjska dežela po pravici sumničiti, ali je vladi res volja, da se volilci, kolikor je mogoče, svojega volilnega prava poslužujejo. Kranjska je v prvi vrsti poljedelska dežela in skoraj polovica njenih poslancev se voli od kmetskih občin. Najvažnejša in na j uu j nej ša dela n a po 1 j i pa so ravno v istem času. v katerem se imajo vršiti volitve volilnih mož in poslancev. Vsled tega so kmetski volilci prisiljeni, da žrtvujo ali svojo volilno pravico ali po toliko slabih letinah svoje teško pričakovane poljsko pridelke. Tedaj se mora misliti, da se namerava mnogim v o lile em glede vršenja njihovega volilnega prava zapreke delati, ali jim celo nemogoče storiti udeležbo pri volitvah. Tem bolj se mora na kaj tacega misliti, če se spominjamo na poslednje volitve za kranjsko trgovinsko in obrtnij-sko zbornico, pri katerih mo vPadni organi lM»t»eneg a artulMtva iiijso l»i < s< i isi i j. samo da so neki manj-ščini volilcev v zborniškem zastopu pridobili popolnem neopravičeno večino. Ti pomisleki in razmere me dovolj opra-vičujo, če vprašam vlado: 1. Iz katerih razlogov je visoka vlada kranjski deželni zbor, ki bi se bil tako meseca decembra t. 1. postavno končal, tako naglo razpustila, da se imajo volitve v času vršiti, — v katerem imajo volilci največ opravil na polji V in 2. ali ne bi hotela vlada, da bi odstranila gori omenjene ovire, katere dejansko kratijo volilno pravo mnogih volilcev, razpisati volitve še le meseca avgusta t. 1. Dunaj 5. junija 1877. rfeifer, dr. "Vošnjak, Nabergoj, grof Barbo, Herman, grof llohenvvart, dr. Vitezič in drugi poslanci iz desnega centra. V INKI Imii^ii 2. jun. [Izv. dopis.] Knko hitro se časi izpreminjajo! Kako je lani vsa diplomacija, vsa evropska žurnalistika grmela na nas Iluse, a zdaj, kje je V Vsa Evropa je neutralna, ko jo Rus orožje prijel za osvobojenje brata Slavjana in ostala bode neutralna, verjemite, tudi potem, kadar naša vojska reko Dunav prestopi in v Bulgarsko maršira. Anglija in Avstrija, v zvezi z Rusijo, a tem še z vso Evropo, bili bi mogli pred vojsko prav lehko orijentalno vprašanje rešiti, ko bi bili s svojo odločno besedo in vojno silo Turčijo prisilili dejansko zboljšati JU ~ i- Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Miss M. Cummins, p« slovenil J.) 1 > X* 11 ^ i ll 43 I. Trinajsto poglavje. U>:dje.) Emilija sedi neskrbno v svoji sobi in ima neskrbno ogrueno veliko ogriujalo. Bledejša je nego drugikrat in njen obraz iznr/uje nemir-nost in skrb. Kolikorkrat se odpro duri, zgane se in trese, nenadna rudečica oblije njen obraz in dvakrat so je uže to jutro nenadoma jela jokati. Vsako napenjanje, celo oblačenje se jej zdi teško. Jerice ne more poslušati, ko je čitala, ampak neprestano jo ustavlja, povprašuje po goreči ladij i, po svojej rešitvi in po vseh okoliščinah, ki so se tikale strahovite dogodbe polne reve in smrti. Njene čutuice so brez dvoma strašno razdražene; Jerica jo pogleduje in joče ter se čudi, da jo je tako popolnem zapustila njena navadna mirnost in stanovitnost. Po zajuterku ste bili ves čas skup, a Emilija neče dalje imeti Jerice pri sebi. Naj odide in se gre sprehajat, ali vsaj spremeni naj mesto. Cix/. uro naj se vrne pomagat jej, da se obleče ter gre h kosilu. Jerica čuti, da Emilija resno želi biti sama; ker misli, da jej je prvikrat zoprna celo nje navzočnost, odide v lastno sobo Emilijo zapustivši samo, ki opira glavo na roko ter tretjikrat krčevito vzdihuje in joče. Jerica je šla precej za gospo Ellisovo, ki zapre duri in na neki posebni način, ki močno vznemirja, poveličuje ubogi devojki še strah in skrb ter obširno govori o strahovitih nasledkih, s katerimi bode Bpomin na strašno nesrečo vplival na ubogo Emilijo. „Kar nič se ne zaveda," končala je oskrbnica, Bin če v par duevili ne bode bolje, rečem lehko, da nikdo ne ve, kake nasledke bode to imelo. Emilija je slabotna in bi ne smela potovati. Jaz za se sem želela, da bi ostala doma. J az ne potujem rada, zlasti ne v strašnih, nevarnih časih." K sreči za ubogo Jerico so poklicali gospo Ellisovo v kuhinjo; sedaj lehko sama premišljuje čudovite dogodbe malih zadnjih dni, — dni, ki so jej ponudili gradiva za mnogoletno premišljevanje, če bi jej bilo dovoljeno toliko časa. A isti trenotek je zopet nekdo moti. Hlšlna, ki je gospodu Grahamu prinesla časnik, je prinesla tudi nekaj za-njo. List! Tresoče roke ga sprejme ter se upa komaj komaj pogledati pisavo ali pa poštni pečat. Najprej misli na Viljema. Vredno pa se v tem ožim udaja strahu in upu, uže je izginila omama, kajti rokopis je popolnem ptuj in neznan, čeravno je poštni pečat iz Novega Joika iu bi Viljem bil lehko tam. ške vere. Magjari, ki so si uže vse narode okolo sebe za velike sovražnike naredili, Slo vane, Nemce in Rumune razžalili, — ti ne-Brečni Magjari so se Sli Se s papežem skregat! Iz Rima se namreč poroča, da so člani magjarske deputacije vatikan, Sobo napevSi, prej zapustili, pred no so bili od papeža zaslišani, in so se odpeliali domov. Uzrok temu je baje, da je papežev ceremonij-ski mojster dal Hrvatom prednost pred Magjari. Dunajski katoliški, v rimskih stvareh torej zanesljivi, „Volksfreund" piše o tem tako-le: „Hrvatje so imeli, ker jih je vodil nadškof Mihalovič in jih je bilo več, prednost pred Ogri, katerim na čelu je bil satmarski škof. Ogri so se rivali v prvo vrsto; zaradi tega so bili Hrvatje, na katerih ime se je avdijenca glasila, jezni in obrnili so se na monsignora Maccbija, kateri jim je dal prednost. To je Magjare razžalilo, šli so takoj iz vatikana in so se peljali domov, ne da bi bili videli sv. otca." Dalo bi se o tem marsikaj reči, ki pa spada „pod črto". Le to bodi še omenjeno, da posebne pobožnosti Mngjari gotovo nijso nesli v Rim, če so se ob tako slovesni priliki in tako daleč od doma tako s kuj al i, kakor šolski fantini. Politični razgled. IVotrftiiJe «J v L i o M lani 7. juniju Predsedniki klubov tifš-mftn-tf** &h<> so sklenili v posebnej konferenci, naj se pri vladi na to dela. da se državni zbor odloži po sredine julija na šest tednov. — Mogoče je, da bode iz teh šest tednov potem več mesecev. Magiari, ki bi zdaj radi hitro nagodbo imeli, tega vsega niiso veseli. Ittf9fffopisi. Tz «1**1 in v na štajerskem 6. jun flzv. dopis."! Neovrgljiva istina je. da se le v zlogi in združevanji prava moč naboja in da nasprotno v nezlogi. razcepljenji, pojedinstvu šibkost in nezmožnost cvete. Tega gesla so Re morda tukajšnji Šoštnnjci pri osnovanji pevskega društva držali; ali žalibog pozabili so vendar pri tej zares krasnej ideji pomisliti in resno se vprašati: kaj se lehko s petjem doseže in kakošno petje se Slovencu ali Slovanom sploh najbolj spodobi? Petje je eden glavnejših pripomočkov k vzbujanju mo-ževskega ponosa in narodnosti; petje je kazalo znotraniosti človekove: žalosti ali tuge, veseljn. radosti; petje je kinč in ponos naroda, je hraber ščit proti sovrngu. Petje mora i narodno biti. nko hoče svoj namen doseči: pri jNemcih nemSko, Francozih francosko, Italijanih italijansko, Slovanih slovansko itd. Za boga milega, kdo nam bo pomagal, če si sami nečemo! Drugi narodi s celim duhom in telom svoje narodne pesni prepevajo, ker vedo. da petje blaži duha in vžiga narodni čut V našej dolinici je vendar sedež čisto slovenskega plemena: v najrevnejšej koči, kakor tudi v bogatejših hiSah se jedino le slovensko občuje. Zakaj bi se moralo nemško peti? Moram pa vendar g. pevovodju vso hvalo priznati za njegov trud, mej tem, ko zgorej omenjeno željo ponnvljam. Pretečeno nedeljo se je omenjeno Šoštanjsko pevsko društvo v Velenje podalo in tam produciralo, pa ne preveč hvale želo. Tudi nekaterih drugih napak, ki se tukaj stanje kristijanov. Ali Anglija, to je mini-sterstvo lorda DeacousfieMa, ni j hotelo tega. Angleži so računali na finančne težave v Rusiji, na nedovršenost vojne organizacije naše, na razne druge nedostatke, celo na to, da je v naših magazinih in patronah namesto strelnega praha „stolčeno oglje ;" zato so Tun ijo hrabrili in upali, da bode Rusijo zmagala ali vsaj oslabila. Ali glej ! Še se prav s Turki z lica v lice nijsiuo ogledali, uže objemlje Angleže in Turke zavest, da so se v nas prav zelo premotili. Naše velike ruske novine zdaj skoro bolj na Anglijo oči obračajo, nego na Turčijo. To kaže, da so Rusi preverjeni, da s Turkom bomo lahko gotovi, tudi če se nam še kakova ne-nadejana nesreča primeri, ker koncem imamo vsega materijala in vse moči neprimerno več, nego Turci. Ali veliko vprašanje je, da li ne bode kramarska in nevoščljiva Britanka tudi skočila nam nasproti. 7ai to se pri nas na tanko bileži ne le Gladstonejev veliki meeting v Bir-minghamu, kjer je 30.000 najodličnejsih angleških liberalcev izreklo se zoper vojno z Rusi in zoper protektorja Turčije lorda Beacons fielda, — kakor se pri nas tudi dobro kontrolira sovražna mer angleške toristične vlad ne žurnalistike. Sicer pa je tu jako odločna misel v narodu. Naravnost se uže izreka, naj ruska vlada zavidnej Angliji ostre zobe pokaže, ker koncem smo dovolj že močni, da zdrobimo Še — Anglijo, če se bode vedno silila nam pod noge. Tukajšnji profesor II o vaj s ki je priobčil članek v st. peterburgskib narodnih novinah, ki naravnost pravi, naj se naša ruska vojna vlada pripravi brzo in vojsko začne avgusta meseca v vzhodnjej Indiji tudi proti Angležem, kateri so nam vselej sovražni, vselej nevoščljivi. Naj se v Rusiji enkrat neha samo na hrambo misliti ter naj se napaka krimske vojske ne ponavlja več. Če Bog naše orožje blagoslovi, bomo še Angliji kontribucijo naložili. Razpor Hrvatov in Magjarov pred papežem. Velika nevarnost je ne mara da postala, da katoliška cerkev ne izgubi „plemenitega" naroda Arpadovega, to je, da „baartom" Ma-gjar na vse zadnje res k Mohamedovej veri ne uskoči, tembolj, ker so oudan v Pešti, slaveč Turke in napivajoČ osnianskemu orožju resno obžalovali, da magjarski narod nij tur- Druga, komaj manj imenitna misel jej šine v glavo; komaj more sopsti, tako jej vtriplje srce; razpečati list in čita „Draga Jerica! „Preljubijen moj otrok! — Kajti to si ti, če prav je le očeta strah in obup mi iz-mecal besede, ki so te imenovale njegovo last. Blaženost nij bila, ki me je naganjala v strašnih urah nevarnosti, da sem te pritisnil k mojemu srcu ter te imenoval mojo. Uže desetkrat poprej sem bil enako ginjen, a vsakrat sem zatrl svoje čuti. In celo sedaj bi zakril nagnjenje naravno ter bi dalje potoval in zapuščen prejokal svoje uborno življenje, a govoril je glas v meni in ne da se več vtišiti. Ko bi te bil videl srečno, veselo in lehkega srca, želel bi ne bil deliti s teboj veselje, še dosta manj bi bil zasenčil tvojo stezo; a ti, ubogo moje dete ! si žalostno in polno skrbi; tvoja britkost naju sklepa močneje kot sorodnost in te stori tisočkrat za mojo hčer; kajti jaz sem ubogi nesrečni mož ter pomilujem in čutim trpljenje dru/ih. „ Ti, drago dete moje! si dobrega blagega srca! Enkrat si objokovala britkost neznanega tujca, ali se bodeš sedaj ustavljala obmilovati zapuščenega očeta, če ga ljubiti ne moreš? Oče ti s pokajočim srcem in tresočo roko zapiše nesrečno besedo, ki ga precej obsoja sovraštvu in zaničevanju edinega bitja na svetu, s katerim je zvezan po naravni zvezi. Dvakrat sem uže skušal izreči in sem odložil pero straha pred grozno nalogo. A kakor teSko mi de izreči besedo, še težje mi je utišiti bitje nemirnega svojega srca. Zato me poslušaj, če prav je morebiti zadnjikrat. Ali je morebiti kako bitje na svetu, na katero misliš le tre-' petaje ? Kaj se spominjaš moža. ki živi le j črnim činom nečasti in sramote? Ali si se ! naučila v otročjih letih črtiti in zaničevati neko j ime V In ali si se v istej razmeri, kot ljubiš I svojo najboljšo prijateljico, naučila vstrašiti se njenega najhujšega nasprotnika in ga zaničevati. Drugače ne more biti. Oh! tresem se misleč, kako se bode moje dete prestrašilo svojega očeta, če izve skrivnost take dolgo ohranjeno in nazadnje tako britko razodeto britkost, da ta je Filip Amory." Ko je Jerica pre čitala ta čudni in nerazumljivi list, ter pogledala kvišku, izrazovalo je njeno lice le popolno zmešnjavo. V očeh so se jej svetile debele solze. Njen obraz je za-rudel začudenja in razdraženosti, a bila je brez dvoma v največji zadregi, kako naj bi razumela besedo tujčeve. Za trenotek je posedela ter strmela v prazni dan. Potem je hipoma skočila kvišku, ter je letela z listom v roki prek prehoda proti Emilijini sobi, da bi jej prečitala čudovit list ter jo povprašala za njeno mnenje o skrivnostnih njegovih besedah. A ustavila se je, ko je uže držala kljuko v roki. Emilija se nij v tej dolini mej prebivalci nahajajo, ne morem zamolčati. So namreč nekateri, ki s Turkom simpatizirajo in mu zmago voščijo, drugi, ki vse le Nemcu pripisujejo in kjer koli morejo nemške, t. j. zastave z nemškimi barvami izpostavljajo o Rejmih in shodih ter Slovencem pravijo, „da nemajo literature, znanstva, omike itd. Tem bi jaz dru-zega ne voščil in svetoval, nego naj gredo tja v rajh, kjer se jih ne bodo pravi „Nemci" nič manj kakor mi sramovali. Iz lllrda 6. junija. [Izv. dop ] Pred nekai Pasom je prinesel „der dumme Kerl von Laibach" alias „Tagblatt" veselo novico, da bodetno Blejci dobili km;du parobrod, in sicer za to, da ne bode njegovim nemškim bratom treba po tukajšnjih grdih (?) potih hoditi. Mislil sem to stvnr takoj razložiti, a čakal sem, da izvem vse natanko. Res je prišel nek nemški bratec iz Maribora ter koledoval tukaj za dovoljenje pripeljati neko staro ladijo, „parobrod" ter s tem Blejcem odgrizniti zadnji košček zaslužka, katerega imajo od tujcev. Celo kmetje od početka, ko jim še tujčev namen nij bil popolnem znan, odobravali so to pod-vzetje, ko so pa nazadnje zvedeli, da bi imelo vse to jako slabe nasledke za njih, nijso mu hoteli dovoliti, da bi smel priti h kraju na niih zemljišča; razen g. Malnerja mu tedaj nobeden nij dovolil, celo na graščinskem zemljišči ne. Nek gospod je menda potem, ko je moral tujec brez vspeha otiti, baje rekel; zakaj da mu nijso dovolili, saj bi ne bil tako nič opravil in nam bi bil parobrod nstal. Taki so tedaj tukajšnji nemškutarji. Škodovali bi še sami sebi, da se razširi njih duh in da se potlačimo mi domačini. Volitve vzbudile so tudi tukaj nekoliko naše ljudstvo, a vendar naši kmetji se ne brigajo mnogo za volitve in treba je tedaj delati dobro, da se nam Malnerji in drugi podobni ne usilijo za volilne može. Torej naj dela vsak po svojej moči, naj jih dosti skup pride in zmaga bode gotovo naša. Tujcev nij še tukaj. Zapovedano nam i je bilo, da se bodejo vse ladije morale „štemp-1 Ijati" menda za to da bodejo morali lastniki1 kakov davek od pičlih dohodkov plačati. „Stemp-Ijane" bo tedaj užo vse in celo žandarji imajo povelje paziti na celo novo izmišljeno stvar, da se gotovo vrši. Domače stvari. — („Laibach er Zeitung") včeraj na prvem mestu svojih neuradnih, torej neod-ločilnih lokalnih novic, prinaša z debelo črko polemiko zoper „Slovenski Narod' in druge slovenske liste, češ, da Šteje volilno pravico in direktni davek, ne pa tudi izredne priklade. Tega zadnjega pa mi ni i -smo nikoli trdili. Mi vemo, da na pr. šolske in občinske priklade ne štejejo v direktni davek. Ali da štejejo vojne priklade, to je enkrat ministerska naredba od leta 1871 in dozdaj po drugej jednako postavnej naredbi nij preklicana, torej je veljavna, če je je prav, da so nekdaj ustavoverna „N Fr. Pr. ■ in drugi psevdo-liberalni listi ostro polemizirali proti njej, ker jo je Ilohenvvart, izdal. Zatorej prosimo vse može po naših mestih in trgih, naj v smislu našega članka v št. 125. od 5. t. m. ob pravem času pravice iščejo, t. j. reklamacije vlagajo pri sestavi volilnega imenika za sebe in za narodne sosede in nam ali kacemu druzemu rodoljubu ob vspehu poročajo. — (Deželni šolski svet) je potdil vstanovitev dvorazredne dekliške šole v Čr-nomelji in učiteljcama odločil 500 in 400 gld. letne plače. Dovolil je tudi, da se dvorazredna ljudska šola v Zagorji razširi v štirirazredno in da drugi učitelj dobiva 450, tretji pa 400 gld. letne plače. — (Družba sv. Vincencija) bode imela v nedeljo 10. t. m. ob 6. uri zvečer v Alojznici svoj prvi občni zbor. — (Učiteljsko društvo v Cel j i) bode 7. junija t. 1. ob 11. uri dopolnilne v Žavcu zborovalo. Govoril bode gsp. Jarec o slov. glagolu (dalje) in gosp. Miklavec o elektriki. K temu zboru uljudno vabi Odbor. — (P r oš j a v zadev i „Učiteljskoga koledarja" za 1. 1878.) Naš „koledar" za 1. 1878 bode obsegal imenik šol in učiteljev po slovenskem Štajerju, Kranjskem, slovenskem Primorskem (t. j. Goriškem, tržaški okolici in Istri) in morebiti tudi po slovenskem delu Koroške. (V tej poslednji deželi izdajajo sicer lastne koledarje in pravi slovenski učitelji so tu le bele vrane.) Da bode naš imenik letos popolnejši od lanskega in kolikor mogoče korekten, naprosili bodemo v vsakem šolskem okraji po Slovenskem vsaj enega prijatelja ali znanca, da nam na podlogi lanskega se- dobro počutila — žrtva razdraženih čutnic — in ne bilo bi prav motiti jo. Ravno tako naglo kot je prišla, vrnivši se v sobo se je vsedla Jerica, z nova prečitala posamezne besede, ter se trudila, da bi si razjasnila te skrivnosti. Da sta gospod Filipa in pisatelj lista ena in ista osoba, sprevidela je precej. Njegov vzklik in njegovo vedenje med njeno smrtno nevarnostjo na krovu parobroda sta globoko ganila Jeričino srce. Prve tri dni po nesrečni dogodbi so besede: „Dete moje! Drago moje dete!" neprestano zvonile v njenih ušesih ter so napolnjevale njeno domišljijo. Sedaj jo je prešinila rajska misel, da je blagi in nesebični tujec, ki se je za njeno in Emilijino rešenje tako srčno tvegal svojega življenja, res lehko njen oče; vsaka nitka njenega života se je tresla pri tej misli, glava se jej je vrtila in možgani se jej mešali, ker to močno njeno upanje je skoro premagalo njeno mišljenje. Potem je zopet zavrnila to misel, kot da bi bila najbolj nemogoča in nespametna, ter se je silila ogledati stvar od bolj verjetne in bolj pametne strani; silila se je misliti, da so besede in vedenje neznanega tujca le i/.virale iz velike, presilovite razdraŽenosti ali pa so lehko znamenja nekoliko bolehaste domišljije, tako vsaj bi lehko sodila po njegovem prejšnjem vedenji. Ko se je bila zopet zavedela, vprašala je najprej po rešitelji Emilijinem in Izabeliuem; a izgiuil je bil, nij bilo najti več sledu za njim Ker je bil kmalu došel gospod (J rabam ter ju odpeljal s kraja, prisiljena je bila nehotoma obupati, da bi ga še kedaj videla, ter se je Bama udajala nedoločenim in nezadostnim do-devam. Isti razlogi, ki so jo sedaj napeljali, da nij povprašala Emilije za svet o onem skrivnostnem listu, so jo bili uže poprej zadržavali, da jej nij poročala o skrivnostnih nerazjaslji-vih govorih gospoda Filipsa in o njegovem ču- stavi kolikor mogoče pravilen imenik šol in učiteljev svojega okraja. V ta namen bodemo poslali pod križnim ovitkom lanske imenike, katere naj se nam na enaki način (pod križnim ovitkom — 2 kr. marka) popravljeni do 15. julija povrniti izvolijo. Ako bi se do 15. avgusta še kakošna prememba zgodila, naj se nam po listnici naznaniti blagovoli. rKoledar" izide okoli 1. septembra. V Ljutomera dne 1. junija 1877. Odbor „Učiteljskega društva za slovenski Štajer". — (Priporočilo.) Z razširjevanjem slovenskih knjig med Rlovensko mladino in med odrasle se more največ storiti za narodno omiko. A na to važno načelo omikani Slovenci in tudi slovenski učitelji le preveč pozabijo. Nov dokaz temu je, da se po Netoličko-Lapaj-novi ,, zgodovini " tako malo poprašuje. Knjiga, ki obsega vse .T veke svetovne povesti v tako razumljivem jeziku, knjiga, kakoršne Slovenci do sedaj še nijsmo imeli, in katerej je tako nizka cena, taka knjiga bi se vendar bolje kupovati in razširjevati morala. Iz tega uzroka si dovoljujemo vsem našim p. n. čitateljem, zlasti onim našim prijateljem, katerim je kaj mar na dobrem stanji našega društva, to knjigo še enkrat naj topleje priporočati. Odbor „Učiteliskega društva za slovenski Štajer". — (Ljubljanski mestni zbor.) Seie 5. juni in se je udeležilo 22 svetovalcev. Prva točka dnevnega reda je bila: volitev dveh udov mestnega zbora v komisijo za prihodnje volitve v deželni zbor za Ljubljano. Večina jo volila s 18 glasi gg. De ž man a in Lasni k a v to komisijo, torej tudi tu popolnem prezirala narodno manjšino. Narodni odborniki manjšine so bili glasove zje-dinili na gg. Potočnika in Regalija. Nasvet, da naj so vstanovi definitivna služba še enega mestnega služabnika, se sprejme; g. Regali je na svetoval, da naj se sprejme začasno še en služabnik, dokler se bo potreboval. Glede Lip-ske ceste nasvetu je pravni odsek, da naj magistrat pozve, koliko postava od 1. 1873 zadeva to cesto, in če je cesta tako slaba, da se ne more počakati odločba, naj mesto cesto popravi, ne da bi se s tem zavezalo za prihodnje. Nasvet, da naj se pri prodaji neke mestne hiše v Trnovem dovoli plačevanje v dveh obrokih in sicer polovice Črez tri mesece, polovice pa vsaj črez eno leto, se sprejme. Vsta-nova baronke Sch\veigerjeve za revne gospođici ne izroči so vladi s pristavkom, da se varu- dovitem vedenji. Sama se je vendar s tem pečala ter je na skrivnem noč in dan premišljevala ne le zadnje dogodbe, ampak vse vedenje tega tujega gospoda proti njej od prvega tre-notka njenega znanja. Ko je prečitala prvikrat list, bila je le razdražena in vznemirjena. I/budil jej nij niti določenih misel, niti določenih čutov, tudi nij prejšnjih misel in čutov niti oživil niti ojačil. Črez eno uro je sedela tu, gledala list, prečitala ga zopet in zopet, dokler nijso solze, nanj padajoče, ga skoro zamazale. Spreminjajoči izraz njenega lica jo pričal, kako različni občutki so jo obhajali drug za drugim. Nazadnje je vzela polo papirja ter je zapisala svoje občutke z mrzličasto urnostjo, ki je kazala, kako globoko, skoro strahovito se je pod bremenom nasprotujočih nad in bojazen ugibalo in treslo vse njeno bitje, njeno srce, njena duša in njeno telo. (Daijo prih.) jejo pravice, ki jih mesto ima do omenjene vsta-nove. Prošnja posestuika Koloseja, da bi mu ne bilo treba vzdrževati pokrite jahaluice, se zavrže. Bivšemu učitelju trnovskemu Sušniku se dovoli, ko so M to govorili II oru k, Pirker in Goršič, pokojnine 310 gold. in prosto stanovanje v trnovskem farovžu. Poročilo, da število dečkov, ki morajo .-olo obiskati, znaša 1314, ki razun 7 bolehavih in 4 za poduk še ne zmožnih vsi v šolo hodijo, število deklic pa 1200, ki razna 14 bolehavih in 5 za poduk še ne zmožnih, vse v šolo hodijo, se vzame na znanje, za potrebščine nove realke se sklene, da se poravnajo iz dohodkov realnega šolskega zaklada. Vodnjak na št. Ja-kobskem trgu se bode prestavil ter se dovoli, da se bodo stroški precej izplačali, kar je posebno toplo zagovarjal gospod Ho rak. — Služba koujača se podeli Matevžu Jorasu ter Be mu odloči 200 gld. letne plače. Dr. Kees-bacher po dolgem referatu predlaga v imenu policijske sekcije, naj se odpiše globa dveh goldinarjev, katere je dolžna na pasjem davku baronica Neugebauer, ki je iz Ljubljane odšla v Trst in je v tako slabili denarnih razmerah, da so ona dva goldinarja ne moreta izterjati. Jurčič meui, da se od magistrata potrošajo večje svote, ki gredo celo na stotine, o katerih pa detaljev v celem zboru poročauih ne dobivamo, torej bi ne bilo prebilo, ko bi niti ta lapalija ne bila pred cel zbor prišla in še kot posebni sklep. Neki star stol in neki star kip iz starodavnih časov se izročita deželnemu muzeju. — Prošnja dunajskega štu-dentovskega društva za denarno podporo se odbije. Prošnja mestnega tesarja in stavbenega ogledovalca, da bi se jima dovolil leten znesek 50 gld. za obleko, se zavrže. Stauovniua v tivolskem gradu ostane kakor je bila, vendar pa se bodo izpraznena stanovanja oddajala po dražbi. Na interpelacijo g. Kegalija o oddajanju mestuih del, poroča župan, kako so se omenjena dela pod njegovim vodstvom izvrševala. — G. Regali vpraša, kaj se je zgodilo z njegovim nasvetom o obdelovanji mestnega zemljišča na Gradu in o zidanji prodaj alnic za vodo? — G. Potočnik vpraša, kaj je z načrtom mesta ljubljanskega? Župan odgovori, da severozahodni del se je izvršil in oddal odboru, eden se pa izdeluje in se bo izročil posebni komisiji, ki ga bo preiskovala. Razne vesti. * (J. Vokaun,) znani umni poljedelec, ki jo tudi v razne slovenske časopise priob-čeval članke o umnem kmetijstvu, je te dm v Celji umrl, 68 let star. * (Poštne nakaznice) se zdaj iz Av-stro-Ogerske tudi v Ameriko lehko pošiljajo, vendar nakazani denar ne sme presegati vsote 75 $.ld. za posame/no nakaznico. Nakaznice se odpošiljajo po taistih blanketih, kakor v Švico in se adresirajo na švicarski postni zavod v Bazelu. Poštnina se plača samo do Bazela in sicer za 37 gld. 50 kr. se plača 20 kr. bank ne veljave, za višje vsote pa 30 kr. Švicar sko-amerikanska taksu znaša od Bazla do kraja določbe 20 centim. za 10 frankov in se nikdar od nakazenega zneska odtegnejo. Nakazani denar se v avstro-ogerskej državi plača v avstrijskej vezavi. * (Statistično.) Zadnje četrt leta 187G je bilo v Avstriji 53.525 porok, 212.278 ru-jenih, 159 470 pa jih je umrlo. * (Prognan.; Policija je prognala iz Trsta znanega lastnika lahonskega lističa „11 nuovo Tergesteo," Ugo Sogliaui, ker dela nemir, nazaj v njegovo laško domovino. * (Denuncijant.) Ena največjih pivovarn na Duuaji je zapouila enega svojih uradnikov zaradi majheuega prestopka. Zapodeuec pa gre naravnost k policiji in ovadi pivovarno, du je sleparila v sporazumljeuji z nekaterimi finaucurji. Dokazalo se je, da je ovaduh resnico govoril. Pivovarna bo plačala dva milijona kazni. * (Goreti) je začel med potom vagon Eranc-Jožefove železnice na neznan uačiu. Ker so bile naložene na njem lesene reči, bilo ga je teško ubraniti, da bi ne bil popolnem pogorel, da ga nijso zasuli z peskom. * (Stara gospodična.) Te dni je v Terezijoplu na Ogerskem umrla gospodična pl. Ehrenberg, stara 105 let. Raujka je bila hči graščinskega žandanna, ki je še cesarici Mariji Tereziji služil. * (Dragi konji.) Knez Trautmansdorf je dal za jedno žrebe te dni 0500 gld. Aleksander Baltazzi za drugo žrebe 11,500 gold, grof Metternich za tretji 7700 gld. To so mladi konji, ki se bodo za brzotek izučili. * (Nesreča.) V Gjurgjevci v belovar-skem komitatu se je zgodila prošlo nedeljo velika nesreča. Mej mašo so namreč streljali z možnarji in ker se eden nij vžgal, šel je prižigalec gledat, kaj mu manjka, a ko vzame niožuur v roke, se mu razleti in mu desno roko pri članku odtrga proč in proč. Ta nesreča je toliko hujša, ker je nesrečni mož uže na levej roki pohabljen in torej ne bode mogel zdai nikakor pnživiti svoje žene in petero otrok. Kolikokrat se je uže svarilo proti temu nepotrebnemu streljanju a vendar ljudje te budalosti nečejo opustiti akoravno se zgodi zaradi nje toliko nesreč. * (Sultan boter.) Nek Madjar z dušo in telesom, mesom in krvesom, J. S. Gross, je dobil te dni sinka. Srečni oče prosi — sultana Abdnl Ilamida za botra svojemu potomcu in je po turškem konzulatu izročil dotično prošnjo, na katero pa gospod boterček dozdaj še ni|so odgovorili. * (N eu mna ženska.) Tam na Meklenbur-škem je neko 08 let staro žensko vedno noga bolela. Ne bodi lena, vzame sekiro, nasloni nogo na tnalo ter nekaterekruti muline, da si nogo odseka, češ, če „te noga pohujšuje, odsekaj jo". K sreči je prišel še o pravem času zdravnik, ki je nekoliko preveč po domače narejeno operacijo popravil, tako, da bode kmetica celo še živela. 7. junija. (LtVirUU ; '..-.„i ancno pori)-: o.) Enotni drž. dolg v bankovcih 60 gld. 55 fav Knoun dri. dolg v srebru 66 „ — n Zlata i euta...... . 71 , 85 1860 ur/,, posojilo 110 „ 75 n Akcije narodno banka 778 „ — Kredi, ne akcije ,41 „ 70 v London 125 „ 30 10 „ 04'/, n *» i. — Srebro ... , . 111 „ — Državne marko .... 61 „ 65 n Štev. 8015. (145- i) Razglas. Za prosto kopanje je letos kot dosihmal Gradašca nad kolezijskim mlinom v trnovskem predmestji na tako imenovani Talavanski se-no/.eli odločena. To se naznani z pristavkom, da se pri prostem kopanji naravstvenost ne sme žaliti, m da je na drugih znotraj ali blizu mesta iu predmestji ležečih krajih kopanje prepovedano. Mestni magistrat v Ljubljani, 5. juuija 1877. ^^^^^^^^ ^ Anatherinova ustna voda ► j in zobni prašek i i izdoljujc lJuni. Tudi najboljši iu najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr. 1 steklenica ustne vode . . .60 kr. (i 3-4y) t ► ► 6. junija: nudili Stuinuiec iz Gradca. Pri .Slonu Huiek z Trsta. — liockel iz Dunaja. — Hofiorn iz Logatca. — llosler iz Peste. — Schuabel iz Notranjskega. — Fasl iz Inoinosta. — Frohlich iz Dunaja. Pri fllstflAl! Kack iz Dunaja. — Boskovit* iz Pcšte. — Eng»lsman iz Brna. — Arnatoin iz Dunaja. — liarbei iz Gradca. — ilbnigman iz Varšave. — Kiunšo iz Kočevja. — Kaiser iz Dunaja. — Gerboc iz Reke. -Kalin iz Dunaja. — Trauiuan iz Gradca. — Reif it Dunaja. Pri Zttuiorcl : Maly iz Tržiča. — Milavec iz Frankobroda. » w ^fe*r ^sJr v-* ^jp ^-a? fjf v=v <\\ Restavracijo pijanske čitalnice 1 sem 1. dan t. m. v najem vzel, ali ker se je v njenih prostorih ninugo popraviti moralo, jo morem popolnem še le pri li o <1 njo nedeljo zvečer odpreti slovesno s koncertom slavnozuano c. kr. vojaške godbe.— To naznanjajo se udano priporočam prijaznosti fiastitega ljubljanskega in z deželo v Ljubljano priledsega občinstva se zagotovilom, da si bodem na vso moč prizadeval, vslreči zahtevam BVOJih gostov z izvrstno pijačo, okusnimi jedili in hitro in lopo postrožbo, ter tako pripomoči, da restavracija narodnega doma zopet postane to, kar je poprejšnja leta bila. (144—i) FerTco Mihel. hranilnice d. k. komornega mesta Ptuja za I. 1876. Dohodki. gld. Vlogo od 132J strank . 10.479 Poplačani aktivni kapitali 86719 Poplačane predplačo na ročno zastavo .... 7472 Poplačano menjične po- sodbe.......160o69 Plačane aktivne obresti . 40490 Plačane menjicuo obresti 8^,80 Plačane obresti ročnih zastav 399 Plačane zamudne obivati . U081 Plačane upravne pristojbine 47 1 Kazni dohodki . . . 68U4 \ sotu denarnih sprejeiu . Suu 77 Blagaj mena gutoviua 1. ja- nuaija 1878 . . . i 274 Vsota kr. 28 V« 46 50 87 53 ti 51 39 o -os HlroNki. gd. kr. Naloge aktivnega kapitala 38079 19 l'os.jila na ročne zastavu 4U — Posojila n monjice . . 118J72 64 Poplačane v.ogo na 1404 strank......2074f>H 63«/8 Davki....... 1739 95 Upravni stroški, stanov- 11 i na itd......2919 18 Kazni stroški..... 2292 72 Vsota stroškov . 37oS33 28 V* Kasino stanje o 1. doc. L8V6 8919 82 59' 71 ■MvH.rJ ils;iit -J7 Vsota . 607 6.*»^ _4 (142—2) M»i»>t'A.tiJa. izdaieij m ureuuik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne "