i ootu ii , jjidoctua i goiovm Maribor, petek 2. novembra Stev. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradniltvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 0440, uprava 2408 Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob IS. uri / Valja maaaeno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglaal po eanlku / Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani I Poštni £akovni račun it. 11.400 JUTRA 99 Ognfište nemira v Podonavju Ako se ozremo nazaj v zgodovino sred 1 uje Evrope, zlasti pa v zgodovino Slovanov v Podonavju, moramo ugotoviti, da se je po zlomu rimske nadoblasti razvijala pod uplivom usodnih vdorov mongolskih ljudstev iz osrednje in vzhodne Azije: Obrov ali Avarov, Hunov, Madžarov in od jugovzhoda Turkov. Ta ljudstva niso dospela do Podonavja vedno čista; cesto so bila že močno pomešana 7. asimiliranimi elementi slovanskih in drugih plemen; pa tudi če so prvotno vdrla k nam čista, so se kmalu tako pomešala, da so na zunaj izgubila zelo veliko svojega rasnega, mongolskega obeležja. Ostale pa so z veliko odpornostjo tudi v tej zunanje premešani skupini skoraj neokrnjene vse tipične mongolske lastnosti. Ostala je sirova želja po uveljavljanju z brutalno sik), ostala Je gospodoželnost in oholost ter trmasta u-pornost. Vse te lastnosti moremo še danes, kakor ob času naselitve pred tisoč leti, opaziti tudi pri Madžarih! Na njih je zgrajena vsa njihova nacionalna mentaliteta. Prav to je pa bilo in je usodno za Podonavje in je prav za prav njegova m naša tragika. Tu, sredi arijske Evrope imamo mongolski otok in z njim gnezdo trajnega vznemirjanja. Kaj bi se bilo zgodilo s tem delom našega kontinenta, da ni vdrl vanj ta tuji element in se v njem utabori!! Vsa zgodovina bi se bila razvijala docela drugače. Nikoli naj-brže ne bi bilo nekdanje habsburške monarhije, ne bi bilo razcepljenosti in suženjstva Slovanov, pred vsem pa ne bi bili južni Slovani ločeni od ostalega slovanskega sveta, od severnih in vzhodnih Slovanov. Z brutalno mongolsko silo so Madžari ali pomorili ali pa podjarmili Slovane v ogrski kotlini in izpadali iz svojih nomadsko vojaških taborišč na Vse strani, na sever in vzhod proti Karpatom, na zahod proti Nemcem in Slovencem, na jug pa proti Hrvatom in Srbom. Kri, ki so jo ti pohodi terjali, bi napolnila jezera in posledica je bilo strašno opustošenje, ki je služilo Madžarom za utrditev svoje oblasti z naseljevanjem izpraznjenih pokrajin in asimilacijo slovanskih rodov. To širjenje z ognjem in mečem je trajalo dlje kot si mislimo. — Spomnimo se samo Krucov, ki so našim Prlekom po ustnem sporočilu še sedaj v dobrem spominu! Pa tudi pozneje, ko je bilo bojnih pohodov konec, so ostali Madžari še vedno element nemira v vsem Podonavju. S svojo brutalno brezobzirnostjo so tudi izsilili avstrijski dualizem, ki je bil prvi smrtni udarec pokojni monarhiji Habsbur Žanov. Vsak trezni presojevalec zgodovine bivše monarhije more danes čisto Jasno določiti nepobitoo dejstvo, da Je bila obsojena na smrt prav tistega dne, ko je Izročila Madžarom absolutno oblast «ad Ogrsko In s tem nad milijoni Slovanov In Romunov. Boj, ki' se je takrat pričel, se je zaključil Šele 1. 1918., toda hva-'a Bogu ne le s porazom duallstlčne Avstrije kot celote, ampak še posebej tudi s Porazom Madžarov, dasi tega sami se-Veda niso pričakovali, ker so še do zadrega trenutka bili trdno prepričani, da s° v tein oziru sakrosanktni. Toda v trenutku, ko so bili 1. 1918. z zmago zaveznikov potisnjeni Madžari v svoje etnografske meje, ki so si jih mimogrede po-Vedano priborili tudi z brutalnim nasiljem 'tolgih desetletij, se je pričela njihova ’'r>va akcija, ki traja še vedno. Tudi nova ^•tdžarska je ostala izvor vsega nemira v Podonavju. S svojo trmasto upornostjo Priprave za atentat pojasnjene borilci kralja Aleksandra priSli Iz Velike Kaniie — Sokrivda Perčeviča, Kvaternika in Paveliča popolnoma dokazana PARIZ, 2. novembra. Po trditvah dobro poučenih je preiskava v marseille-skem atentatu ugotovila sledeče senzacio ualne podrobnosti: Atentatorji niso prišli z Janka Puszte, marveč Iz Velike Kaniže, kjer so imeli glavno zbirališče v Horthy Miklos ulici št. 23. Taborišče v Janka Puszti je bilo opuščeno že v marcu. Tam Je živelo najprej 31 »ustašev«, ki Pa so se pozneje zredčili na petnajstorico. Od teh 15. so bili za izvršitev atentata določeni trije. »Ustaši« so bili razdeljeni na tri skupine po 5 mož. Potem so žrebali; dvanajst kock je bilo belih, tri pa so bile črne. Žre banje se je izvršilo v navzočnosti bivše- ga avstrijskega polkovnika Iva Perčevl-ča. Črne kocke so povlekli Kralj, Pospišil in Rajič in so zato tudi dobili nalog izvršiti atentat. To se je zgodilo 24. sept. Dne 25. je izročil Perčevič atentatorjem pravilne madžarske potne liste ter jim naročil, naj odpotujejo v Curih, kjer dobe nadaljnja navodila. Dne 26. so odpotovali atentarH v spremstvu Mije Bžlka preko Budimpešte, Dunaja In Buchsa v Ctirih, kamor so prispeli 28. septembra. Na kolodvoru sta jih že pričakovala Ge-orgijev-Kelemen in Evgen Kvaternik. Kva ternlk jim je pokazal lastnoročno pismo dr. Paveliča, v katerem Je bil nalog za umor kralja Aleksandra. Ko so Kralj, Pospišil in Rajič spoznali Paveličevo pisavo, so se molče vdali v svoj posel. Vsi trije so nato odpotovali v spremstvu Georgijeva in Kvaternika v Lozano, kjer jim je Kvaternik kupil nove obleke, čevlje in klobuke, obenem je pa tudi zamenjal njihove madžarske potne liste s ponarejenimi češkoslovaškimi. Kralj, ki se Je na madžarskem potnem listu imenoval Janos Hosek, je postal Silvester Malny, Georgiiev, prej Rudolio Suk, je pa postal Peter Kelemen. Zarotniki so se nato razdeli!! na dve skupini in se takoj odpeljali v Pariz. Vse druge podrobnosti so pa že znane. Frmusha olada pred h-lzr? SPORAZUM MED RADIKALI IN DOUMERGUEOM USTAVE ŠE NI DOSEŽEN. O REFORMI PARIZ, 2. novembra. Včerajšnji listi niso bil več tako trdno prepričani, da se bo posrečilo med Doumergu-eom in Herriotom doseči sporazum o formuli, ki bi vsebovala tako sklepe kongresa v Nantesu, kakor tudi načrte, ki jih zastopa predsednik vlade. Kljub temu je še vedno precej upanja. Na eventuelni odstop radikalnih ministrov se ne misli. Desničarski »Echo de Pariš« piše: »Dasi so se Herriot in drugi radikalni ministri sporazumeli o določenem načrtu, se bo vendar od- prla kriza. Doumergue se je včeraj bolj kakor kdaj prej pokazal nepopust Ijivega. Zaenkrat ni izgleda za kak izhod«. Radikalni »L’ Oeuvre« in socialistični »Le Populaire« pa pišeta: Ako ostane Doumergue nepopustljiv, potem bodo morali radikalni ministri odstopiti. Oba lista menita, da bi se v tem primeru pridružili radikalom še nekateri drugi ministri. Glasilo socialistov omenja tu Flandina, Marqueta, Rivolleta in Germain-Martina. Zakliufek konference v Ankari ANKARA, 2. novembra. Danes je tu zaključena konferenca zunanjih ministrov držav balkanske zveze. TituleScu, Purič in Makslmos odpotujejo najbrže že zvečer. Pred njihovim odhodom bo Izdan tudi službeni komunike. Konferenca je dokončno udobrila status zveze, ki je sestavljen po vzorcu statuta male antante. Mimo političnih in gospodarskih stikov določa tudi kulturno sodelovanje. Most čez Donavo pri Oršovi NOVI SAD, 2. novembra. Mešana Jugoslovansko romunska komisija je na svojem letošnjem rednem zborovanju v Vršcu sklenila, da se mora v najkrajšem času zgraditi preko Donave pri Oršovi velik most na železniški In vozovni promet. Prav tako je bila tudi načelno sprejeta ponudba neke francoske gradbene družbe, ki ponuja zgraditev za vsoto 300 milijonov frankov. MARINKOVIČ BOLAN. BEOGRAD, 2. novembra. Minister brez portfelja dr. V. Marinkovič je nevarno zbolel in mora ostati v postelji. Skrbi zaradi Posaarja PARIZ, 2. novembra. »Petit ParJ-sien« piše: »Laval je sklenil razviti saarski problem strogo v okviru mirovnih pogodb in sklepov Društva narodov. Ako so trditve, ki jih je objavila neka vest nemške korespondence resnične, tem bolje. Tudi Francija noče nič drugega kakor točno izvedbo pogodb. Pa tudi londonski tisk se zelo intenzivno bavi s položajem v Posaarju ter podčrtava na eni strani korake francoske vlade, na drugi strani pa odmev v nemškem tisku. V tem vprašanju želi ohraniti angleški tisk popolno neutralnoist in beleži tako glasove za in proti korakom, ki so bili storjeni na francoskem ozemlju. Naglaša se, kakor vedno doslej, da se ne sme v Evropi z nobene strani ogra žatl mir, ker bo Velika Britanija ve dela sprečiti vsak konflikt, pa bilo za kakršnokoli ceno. SEJE O PRORAČUNU. BEOGRAD, 2. novembra. Vlada ima sedaj vsak dan seje, na katerih razpravlja izključno o proračunu. Seje bodo trajale do izdelave osnutka proračuna in predložitvi narodni skupščini. in oholostjo vznemirja z revizionizmom vse Podonavje, vso srednjo Evropo in Evropo sploh. Samo zaradi nje se Podonavje ni moglo organizirati tako, kakor bi bilo v interesu podonavskih narodov in vse Evrope. Kdor torej podpira Madžare, pa naj to dela kakorkoli, Je izdajalec interesov arijske Evrope, kajti proti temu ognjišču vsega zla bi se morala arijska Evropa enotno postaviti v bran in se bo prej ali slej tildi morala. Madžari se bodo ali morali ukloniti, ali pa bodo izločeni iz Evrope. Zlasti mi Slovani, ki smo zaradi njih izgubili v 1000 letih toliko, da nikoli ne bomo več mogli izgubljenega nadokna diti, nismo prav nič več voljni trpeti njihovega stalnega ogražanja. V svojih državah, ki smo sl Jih z napori stoletij In milijonskimi žrtvami zgradili, hočemo Imeti mir! Pripadamo ljudstvu Evrope, ki je arijska, torej naša, in ne more trp^i v svoji sredini mongolskega ježa. -r. KOJIČ ZAČASNI PRAVOSODNI MINISTER. BEOGRAD, 2. novembra. Pravosodni minister Boža Maksimovič je odstopil. Z začasnim vodstvom poslov pravosodnega resora je bil poverjen poljedelski minister dr. Dragutin Kojič, ki je danes dopoldne tudi že prevzel agende. ROMUNSKA VLADA ODSTOPI? RIM, 2. novembra. Fašistični listi poročajo iz Bukarešte, da bo sedanja romunska vlada kmalu odstopila in bo novo vlado sestavil Titulescu. Ministrstvo zunanjih zadev bi v tem primeru prevzel Maniu, ministrstvo vojske Avarescu, ministrstvo financ Di-no Bratianu, a ministrstvo notranjih zadev Juro Bratianu. JAPONCI SE BOJE. TOKIO, 2. novembra. V japonski javnosti je vzbudila silno senzacijo vest, da imajo Rusi v Vladivostoku veliko flotiljo ogromnih podmornic najmodernejšega tipa, s kakršnimi Japonska še dolgo ne bo mogla razpolagati. Naglaša se, da predstavlja to rusko brodovje največjo nevarnost za japonsko brodovje, ki je bilo zgrajeno z tolikimi finančnimi žrtvami. Rusi pa imajo tudi tam silno zračno brodovje. ŠPANSKA VLADA SE PRIPRAVLJA. MADRID, 2. novembra. Iz dobro poučenega vira se izve, da namerava ustanoviti španska vlada motorizirano vojaško divizijo 12.000 mož. Divizija se bo nastanila v okolici Madrida in bo mogla biti v primeru potrebe naglo odposlana kamorkoli bo treba. OBUJANJE MRLIČA. LONDON, 2. novembra. Pogajanja, ki se sedaj vodijo med višjimi funkcionarji in Hendersonom, skušajo sondirati teren za nadaljevanje razoro-žitvenih pogajanj. Zaradi napetega položaja v Evropi misli Henderson, da bodo velesile pristale na nadaljevanje pogajanj, kar bi sedanjo atmosfero znatno razbistrilo. MRAZ po VSEJ EVROPI. LONDON, 2. novembra. Mrzli val je zajel vso Veliko Britanijo, temperatura je silno padla in zapadlo je nad pol metra snega. Prav tako je zapadel včeraj tudi prvi sneg v Parizu. Iz Berlina poročajo, da je zajela tudi vso Nemčijo zima s snegom in močnim padcem temperature. Stran 2 Mariborski »Ve 2er nIfc Jtrfra V Mariboru, dne 2. XI. 1934. mmmmmKmmmmmmmmmmm—mmmmmmm* Dnevne vesti Tam na božjih njivah ... PRAZNIK POKOJNIH NA MA RIBORSKEM POKOPALIŠČU. Čeprav je bilo včeraj na praznik Vseh svetih skrajno slabo vreme, vendar to ni oviralo meščanov, da ne bi pohiteli na počivališča pokojnih, na božje njive, in no bi z ljubečimi rokami okrasili nemih grobov, ki hranijo v sebi nekdaj topla, sedaj trohneča srca. Od jutra do mraka so se valile proti pokopališčem množice ljudi, gruče vdov, vdovcev in sirot ter svojcev onih, ki so legli v hladen grob, ker se je izpolnilo nad njimi: »Prah si in v prah se povrneš!...« 2e v prvih jutr-njih urah so se pokopališča spremenila v cvetoče vrtove dehtečih krizantem in pozneje jesenskega cvetja. Prav živahno je bilo na mestnem pokopališču, nič pa niso zaostajala magdalensko, frančiškansko in staro mestno pokopališče. Povsod so se kljub dežju in snegu marljivo gibale črne postave in skrbno ter ljubeče rahljale zemljo. Dolge procesije so romale k popoldanskemu blagoslovu. Pokojnega generala Maistra so se spomnili njegovi borci, ki so počastili spomin preminulega osvoboditelja našega mesta. Pozabljeni pa tudi niso bili vojaški grobovi, ki jih je šolska mladina okrasila s cvetjem in prižgala na njih sveče. Četa domačega pehotnega polka je izkazala žrtvam s salvo čast in tako proslavila njihov spomin. V farnih cerkvah so bile popoldne po blagoslovu na pokopališčih mrtvaške večernice. Iz stolnice je krenila potem procesija vernikov na staro mestno pokopališče, kjer je počastila spomin prosveti-telja našega naroda, lavantinskega vladike Antona Martina Slomška. Večerno zvonenje po vseh cerkvah pa je opominjalo meščane na današnji dan, na dan vernih duš. Iz sodne službe. Premeščena sta pripravnika pri mariborskem okrožnem sodišču Milan Zinauer in Bratko Pavlin k okrožnemu sodišču v Ljubljani. Iz policijske službe. Za policijske straž nike-pripravnike v 3. skupini zvanični-kov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru so imenovani: Ivan Karneker, Štefan Pelcer. Anton Sušman, Alojzij Ši-raj in Alojzij štante. Preteklo soboto sta sc poročila v pravoslavni kapeli v Mariboru artilerijski poročnik Milovan Prodanovič iz Kragujevca z gdč. Gumzejevo, hčerko znanega narodnega delavca g. Ivana Gumzeja, posestnika v Slov. Bistrici. Nevesta je agilna in delavna Sokolica ter botra našemu sokolskemu praporu, katerega je daroval njen oče slovenjebistriškemu Sokolu. Novoporočencema želimo vso srečo! Poroke. Zadnje dni so se v Mariboru poročili: Pavel Kozjak, nadzornik brzo-java, in Alojzija Orosljeva;^ Mihael Ju-, liart, delavec, in Regina Šenekarjeva; Janez Supan, hišni posestnik, iti Marija Kikljeva; Feliks Juršič, viničar, in Marija Pušnikova; Janez Belšak, delavec, in Antonija Pavlovičeva; Josip Pregelj, tka lec, in Marija Vrečarjeva; Alojz. Vaupotič, ključavničar, in Alojzija Drofenikova; Jakob Lečnik, strugar, in Antonija Štiliar jeva: Franc Regoršek. delavec, in Jera Rajhova; Friderik Trabi, elektromonter, in Lujza Mallyjeva ter Avgust Bobič, zidar, in Rozalija Verbostova. Bilo srečno! Igra narave. Učiteljiščnica gdč. Lenka Ivanuševa nam je prinesla v uredništvo šopek malinovih vejic z okusnimi zrelimi malinami, ki so dozorele te dni v mrazu. G. Josip Plemelj nam je pa prinesel drugo čudo, nad pol kilograma težko hruško, sad prvega cvetja spomladi, in tri male, a tudi že zrele hruške, sad cvetja istega drevesa na njegovem vrtu na Zrinjskega trgu sredi poletja. Drevo je tako obrodilo letos dvakrat. Letos je narava zares nenavadno muhasta. Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 88. letošnji številki proglas s kraljevskega namestništva, zakon o raznih konvencijah med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Romunijo; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.; izpre membe v staležu državnih uslužbencev na področju dravske banovine ter razne objave iz »Službenih novin«. Prepovedani publikaciji. Notranje ministrstvo je prepovedalo prodajo in širjenje tiskovine »Sfinga« in polmesečnika »Nova Štampa« št. 3 z dne 15. oktobra t. 1., ki sta izšli v Zagrebu. Pregled denarnih zavodov, ki so prosili za zaščito. Minister za trgovino in industrijo je imenoval komisije, ki bodo izvršili pregled denarnih zavodov, ki so prosili za zaščito po uredbi. Rezultati pregleda bodo dali osnovo, na kateri se bodo storili sklepi glede sanacije našega bgnkarstva. Živalske kužne bolezni v dravski banovini: Po stanju z dne 10. oktobra t. 1. je bila v dravski banovini svinjska kuga t& 134 dvorcih, svinjska rdečica na 52, kuga čebelne zalege na 7, steklina na 2 dvorcih, v 1 primeru perutninska kolera, in konjske garje. Današnji trg za ribe je bil srednje založen in so prodajali sardelice po 14, očave po 18 in sipe po 22 Din kg. Obrtniški teden bo v vsej naši državi od 1. do 8. decembra. Namen obrtniškega tedna je, z resnimi prireditvami manifestirati stanovsko zavest, na drugi strani pa s stvarno propagando pridobiti o-brtniku in njegovim izdelkom naklonjenost občinstva in prednost pred drugimi, osobito tujimi izdelki. Smrt na cesti. Preteklo sredo okrog 16. ure se je zgrudil na vogalu Aleksandrove ceste in Cankarjeve ulice preprosto oblečen, okrog 70 let star možakar. Poklicali so mariborske reševalce, ki so ga skušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju, a je bil ves njihov trud zaman. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. Policija je skušala ugotoviti ime mrtvega. Pri njem so našli le zavojček barv, in se da na podlagi te najdbe sklepati, da je bil starček pleskar. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. Samo en dinar, ki ga vsakega prvega v mesecu žrtvujejo dobrosrčni hišni posestniki in stanovanjski najemniki, je pripomogel ,da je sklad za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru dosegel v mesecu oktobru vsoto Din 131.044. — Protituberkulozna liga v Mariboru se naj iskreneje zahvaljuje vsem, ki sodelujejo pri tej izredno pomembni akciji. Želi in prosi, da bi pristopil prav vsak in pomaga! graditi azil našim bolnim sobratom in sestram. Kako lepe uspehe rodi dobra volja pri malenkostni žrtvi, dokazuje gornja številka, na katero lahko s ponosom gledajo vsi Mariborčani. Ustanovni občni zbor Zveze nesamostojnih zobotehnikov Jugoslavije je bil preteklo sredo v Ljubljani ob navzočnosti številnih delegatov vseh banovin. Občni zbor jo sprejel razne sklepe in resolucijo, ki nalagajo upravi zveze, da se organizirajo po vsej državi banovinske organizacije, da se sestavi točen pregled vseh zobotebniških laboratorijev, zaposlenih in nezaposlenih zobotehnikov in vajencev v zobotelmiški stroki, da se oriše socialni položaj zobotehnikov glede na izvajanje novega zakona o zobnem zdravilstvu, da se izdela predlog za spre mernbo zakona, da se ukrene vse potrebne priprave za dosego penzijskega zavarovanja itd. Jadranska straža za našo mornarico. Izvršilni odbor »Jadranske straže« v Spli tu je sprejel od nekega člana »Jadranske straže« v Celju pismo z zanimivimi predlogi. »Jadranska straža« naj kot viden dokaz nezlomljive volje, da se oču-va svoboda Jugoslavije, izda priznanice v obliki diplom, glaseče se na 100, 500 in 1000 Din. Vsak državljan naj bi podpisal po eno tako priznanico, ki bi jo odplačeval v neznatnih obrokih pet let. Če bi trije milijoni ljudi podpisali priznanice po 500 Din, bi se v petih letih zbral kaoi-tal poldruge milijarde Din, ki bi se lahko uporabil za namene vojne mornarice. — Zgradili bi labko tri moderne križarke ali druge bojne ladje, izvršilni odbor »Jadranske straže« je te predloge sprejel. Hercegovina je pridelala letos 180 vagonov tobaka. Po cenitvi hercegovinskih monopolskih uradnikov bo pridelek tobaka v Hercegovini znašal letos 180 vagonov. Kakovost je odlična. Lani je znašal pridelek le 145 vagonov. Za planinsko postojanko Sokolskega društva Maribor Matica na Pohorju so darovali: Tovarna Mirim 200 Din, kino Union (Gjuro Valjak), zavarovalna družba Feniks, zavarovalna družba Jugoslavija po 100 Din, J. Preac, Avgust Lešnik, C. Biidefeld, American Import, Albin Novak, J. Turad, dr. Sedaj, Martinz & Štraus, Franc Dolenc, rav. Gintz po 50 Din. Uprava društva se vsem darovalcem toplo zahvaljuje z željo, naj bi našli darovalci še mnogo posnemalcev! Dar. Za nov reševalni avto je darovala Prva hrvatska štedionica 100 Din. Odbor mariborskega reševalnega društva se da rovalcem najtopleje zahvaljuje. Ker je bilo doslej za nov reševalni avto nabranih komaj 20.000 Din in se za nov avto potre buje 140.000 Din, prosijo naši reševalci, naj bi še tisti, ki se še niso odzvali prošnji, darovali za prepotreben nov reševalni avto. Zahvala! Izven stanovanjske nabiralne akcije so v azilni sklad PTL darovali dr. Jože Sekula Din 100, Anton Tavčar Din 100, Josip Bergler Din 50, Rudolf Kiffman Din 227, Jakob Kogej, notar Din 200, Ljubljanska kreditna banka 100 Din, lekarnar Konig in Sirak po Din 20, Heričko Din 20, Opekarna Lajteršperk Din 50, Baumeister Din 60, Schenker & Co. Din 40, Josip Reich Din 50. Vsem iskrena hvala! Slike kralja Petra II. v sokolskem kroju, velikost 50x70, primerne za pisarne in urade, dobite v knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica Maribor, Aleksandrova c. št. 13. V Grajski kleti danes zvečer velika izbira morskih rib. Zveza Maistrovih borcev ima jutri v soboto ob 20. uri nujno sejo. Predmet: Maistrov spomenik. Vabljeni tudi drugi člani. Prvovrsten muškat (24% sladkorja) ka kor sveže pečenice ter jetrne klobase v nedeljo 4. novembra v gostilni Hiter, Kamnica. Kaj bo v gledališču? V soboto ponovitev uspelega in napetega »Idealnega soproga«. — Prva popoldanska predstava — »Hlapci« — bo to nedeljo ob 15. uri. Znižane cene. — V nedeljo zvečer premiera Alsbergove drame »Konflikt« — obenem prva režija novega režiserja M. Košiča. — Glavni režiser J. Kovič pripravlja veseloigro »Gugalnica«. Nastopijo Zakrajškova, Dragutinovičeva, Starčeva, Kraljeva, Savinova, Gorinšek, Fu-rijan, Blaž. — Kapelnik Hercog študira za 10. obletnico Parmove smrti njegovo opero: »Urh, grof Celjski«. Zaposleni so Zamejic-Kovičeva k. g., Udovičeva, Ne-ralič k. g., Sancin, Kovič P., Gorinšek in Medven. Radio Ljubljana. Spored za soboto 3. t. m.: Ob 12.30: plošče (resna glasba); 12.50: poročila; 13.00: čas; 18.00: Sokol; 18.20: radijski orkester; 19.00: nacionalna ura; 19.25: smuška ura Ljubljanske zimskošportne podzveze; 19.50: jedilni list. program za nedeljo; 20.00: radijski orkester; 20.40: Mirko Jelačin poje religiozne speve; 21.30: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, plošče (resna glasba). Grajski kino. Do vključno ponedeljka sijajen velefilm v nemškem jeziku »Gospodar prašume« z Busterjem Grabbe-jem v glavni vlogi. Do vključno ponedelj ka se predvaja še film o pogrebnih svečanostih kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Naš prihodnji spored bo Puccinijeva opera v filmu »Madam Butterf!ey«. ' Kino Union. Premiera grandioznega ru skega veledela »Burja« (Nevihta). Prvi najnovejši originalni ruski sovjetski film s prekrasno vsebino, mojstrsko režijo in igro ter krasno rusko glasbo. Pri vseh predstavah se predvaja film o žalnih sve čanostih Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja in njegovem zadnjem obisku v Sofiji. Pripravlja se film »Maškarada«. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« .grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Narodno gledališče REPERTOAR. Petek, 2. novembra: Zaprto. Sobota, 3. novembra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Red C. Nedelja, 4. novembra ob 15. uri: »Hlap ci«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Konflikt«. Premiera. Prihodnja dramska premiera bo v nedeljo 4. t. m. ob 20. uri. Uprizore dramo tragično preminulega pisatelja in največjega nemškega odvetnika Maksa Alsber-ga »Konflikt«. Delo je pisano učinkovito, je človeško globoko in idejno zanimivo. V tej drami, ki je Alsbergo labodji spev, obravnava pisatelj vprašanje vesti: ali sme odvetnik zagovarjati človeka, ki je o njem prepričan, da je kriv? — »Konflikta« v Jugoslaviji na poklicnem odru še niso uprizorili. Mariborsko uprizoritev pripravlja M. Košič, nastopijo Severjeva, Godinova, Gorinškova, Skrbinšek, Košič, Naikrst, Rasberger, Kovič P., Blaž in Verdonik. »Hlapci« popoldanska predstava po zni Žanih cenah od 20 Din navzdol. Kot prvo letošnjo popoldansko predstavo ponove v nedeljo, 4. tm. ob 15. uri Cankarjevo popularno dramo »Hlapci«. Delo občinstvu splošno ugaja ter je letos doseglo velik uspeh. Da se omogoči obisk te predstave tudi manj premožnim slojem in okoličanom, veljajo cene od 20 do 2 Din. Najcenejši sedež se dobi že za 5 Din. Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često pa tudi popolno o-zdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Skrivnostni vlom. V noči na dan Vseh svetih okrog polnoči je opazil nočni čuvaj, da so zadnja vrata v trgovini gosp. Kravosa na Aleksandrovi cesti 13 odprta. Ker so bila tudi vrata v delavnico odprta, je takoj poklical stražnika in lastnika g. Kravosa, ki sta se podala v trgovino. Tam sta ugotovila, da je bila železna blagajna, ki stoji v pisarni, s silo odprta, v trgovini pa je bila registrirna blagajna odprta. Pri pregledu blagajen se je ugotovilo, da ni bilo ukradenega nobenega denarja, kljub temu da je bil precejšnji znesek v njih. Najbrže so bili vlomilci, ko so opazili nočnega čuvaja, pregnani ali pa so iskali kake druge listine. Tudi niso odnesli nobenih predmetov. S skrivnostnim nočnim obiskom v Kravo-sovi trgovini se bavi sedaj policija. Nesreča. Danes dopoldne okrog 9. ure se je pripetila v lovskem revirju gosp. Reiserja v Pekrah huda nesreča. Po nesrečnem naključju si je obstrelil pod pazduho leve rame 351etni lovec Josip Mustar. Poklicani so bili mariborski reševalci, ki so nesrečneža pripeljali v bolnišnico. Koliko znaša letina naše turščice. Po polslužbeni cenitvi bo znašal letošnji pridelek turščice v naši državi okrog 53 milijonov kvintalov (lani 36.6 milijona in leta 1932 48 milijonov). Ker je bilo s tur-ščico posajenih 2,650.0C0 ha, je torej povprečni pridelek na hektar znašal 20 kvin talov. Izvozni višek se računa na 12 milijonov kvintalov. Nade za izvoz so letos povoljne. Maribor inia 9586 volilcev. V smislu zakona o volilnih imenikih so se morali do 25. oktobra t. 1. popraviti volilni imeniki. Po novem imajo aktivno volilno pravico vsi tisti, ki bivajo eno leto v občini (doslej pol leta); v Mariboru je po novem zakonu padlo število volilcev od 9615 na 9586. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 2.9 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 16.2 stopinjah 743, reduciran na ničlo pa 741.1; relativna vlaga 79; včeraj je padlo 34.7 mm dežja; vremenska napoved pravi, da bo ostalo vreme nekaj dni lepo. / Mariboru, dne 2. XI. 193*-,. Mariborski »V e £ e r n 1 k« Jutra Stran 3. Žalovanje za velikim kraPem GLOBOKA POTRTOST PRI SV. ANTONU V SLOVENSKIH GORICAH. ! cija je aretirala tudi njenega spremljevalca. Oba bo izročila mariborskemu sodišču. Dne 14. t. m. je Sokolsko društvo pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah imelo Sloboko užaloščeno žalno svečanost v sv°ji dvorani, katere so se udeležili tudi ^Vabljeni občinski odborniki, zastopniki vseh društev- in ostali prebivalci naše občine. Oder je bil ves v črnini, na kri-zu s trnjevo krono, sredi cvetic in lučk, ?a je visela slika blagopokojnega kralja-ttučenika. Brat starosta je v globoki ginjenosti prečital župno poslanico, sledila ie deklamacija, nato življenjepis našega Nagega kralja in prisega Nj. Vel. kralju Petru 11. V četrtek smo se polnoštevilno udeležili žalne službe božje, po maši pa so se ljudje zbrali v sokolski dvorani, kjer so poslušali žalni sprevod iz Beograda i>o prenosu radia. Ob 13. uri smo poslušali prenos žalne svečanosti z Oplenca. Dvorana je bila nabito polna do zadnjega kotička. Vsi so hoteli prisostvovati zad- nji poti blagopokojnega kralja. Ko so se tužno oglasili zvonovi iz Topole in z Oplenca, ni ostalo v grobni tišini nobeno oko suho, vse je plakalo. Ljudje niso mogli doumeti te grozne resnice. Tiho in žalostno so se po končanih obredih razšli na svoje domove in videlo se je, kako globoko je smrt našega kralja odjeknila v njih dušah, posebno še zato, ker nista minila niti dva meseca, odkar je bil blagopokojni viteški kralj krstni boter sinu tukajšnjega preprostega posestnika. Naj še omenimo, da je Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelia na njegovi poslednji vožnji na »Dubrovniku« spremljal tudi naš rojak in bivši član našega Sokola poročnik fregate g. Srečko Rojs iz Čagooe in v Marseiu tudi stražil mrtvo truplo, v Splitu pa je nosil krsto na katafalk. Pobrežje Na obisku pri nisalelfu Fr. Ks. Mešku ob 60letnici Krasen solnčni dan je bil 28. oktobra, GO.letni rojstni dan našega pisateljskega velikana Fr. Ks. Meška, častnega člana fuesta Slovenjgradec, ko je šla deputa-cija Slovenjgradčanov k njemu v prijazne in mirne Sele, da se mu pokloni in pri-' srčno čestita. Ponižen, kakor je naš Meško, nam je že hotel uteči iz Sel, pa smo ga še pravočasno »zasačili« in obiskali v župnišču. V imenu mestne občine Slovenjgradec je slavljencu v vznesenih besedah čestital podžupan g. Ivan Rojnik, poudarjajoč,' da je slovenjegraško mesto ponosno, da ga sme imenovati čast. občana, njega, ki ga poznajo daleč izven naših mej, njega, ki bi zaslužil po svojih velikih delih proslavo, kot eden najboljših sinov našega naroda. V imenu Slovenjegradčanov mu je poklonil spominsko darilo, kot mal spominček na ta veliki dan! V imenu okrajnega načelstva mu je prisrčno čestital okrajni načelnik g. dr. Hrašovec. Z velikim pisateljem-slavljencem smo Preživeli nekaj lepih trenutkov v idilični gostilni pri Klančniku in ponosni smo bili, da ga imamo v svoji sredi, ljubeznivega, vedno še mladeniško smehljajočega se obraza, iz katerega sije sama dobrota. V kratkem času pa dostojno proslavi ta veliki jubilej tukajšnja CMD z njegovo dramo »Mati« in s slavnostnim govorom >td., da se vsaj nekaj oddolžimo za vse, kar je dal narodu! Naj živi naš dekan, župnik in veliki pisatelj Fr. Ks. Meško do skrajnih mej življenja, nam in vsem v vzcr in ponos! Slovenjgradčani. Mlad pustolovski parček Sam Bog vedi od kod se je pred nekaj dnevi priklatil v Maribor mlad pustolovski parček in se nastanil v neki gostilni v Studencih. Tam sta se prijavila pod imenom Naci Brand in Marica Pcsner-jeva. Oba sta čedne zunanjosti in vzbuja pozornost zlasti Brandova spremljevalka, ki je kakor oglje črnili las in ima nenavadno žive oči. Pravita, da sta artista in bosta nastopala v Mariboru. Pod to pretvezo so jima dali tudi prenočišče v omenjeni gostilni. Toda parček je prišel v Maribor z drugim namenom. V ponde-ljek sta skupno obiskala trgovko Ano Kumperščakovo na Aleksandrovi cesti v Studencih. Mlada pustolovka je prosila trgovko, naj ji zamenja 50dinarski kovanec. Trgovka jo bila uslužna in je dovolila mladi ženski, da je pričela zbirati drobiž, ker je že prvotno omenila, da išče take kovance, ki imajo neke posebne znake. Spremljevalec mlade neznan ke pa je med tem pridno izpraševal trgovko za cene tega in onega blaga. Mlada ženska je zamenjala 50dinarski kovanec za drobiž in kupila nato 2 m ce-firja. Kmalu, ko sta odšla, je pa trgovka opazila, da ji je zmanjkalo 250 Din. Takoj je prijavila zadevo mariborski policiji. Včeraj dopoldne pa se je mlada pustolovka pojavila v Gosposki ulici v Mariboru in s sličnimi izgovori in pretvezami prikrajšala nekatere trgovce za manjše zneske. Ni pa imela posebne sreče, ker jo je že okrog 10. ure aretiral stražnik. Pri zaslišanju na policiji se je delala popolnoma nevedno in ni znala ne slovenski, ne hrvaški in ne nemški. Odgovarjala je na vprašanja mešano v vseh treh jezikih. Izpovedala je, da je rojena v Gradcu, ne ve pa kdaj. pravi da je nepismena, pristojna pa je baje v Laško. Spretno se je izmikala vsem vprašanjem, vendar ji vse to ni nič pomagalo, ker so se med tem javile že oškodovane stranke, ki so takoj spoznale v njej nevarno in spretno tatico. Poli- Komunalne zadeve občine Pobrežje ^azprave in sklepi zadnje občinske seje. V nedeljo 28. oktobra se je vršila seja občinskega odbora Pobrežje. Po čitanju in odobritvi zapisnika zadnje seje je sle-| dilo poročilo župana g. Volka. Prečitala ‘ se je prošnja za najetje potrebnega poso-1 jila pri Banovinski hranilnici v Mariboru I za dograditev postajališča na Teznem. Davčna uprava v Mariboru je obljubila, da bo izplačala občini zaostanek na občinskih dokladah, ker občina rabi nujno denar za postajališče na Teznem, popravilo cest in podaljšanje električnega o-m rež ja. Mestno poglavarstvo v Mariboru je naprošeno, da odstrani v svojem gozdu pri Špesovem selu nekaj dreves, da se lahko cesta primerno razširi. Prav živahna je bila debata pri poročilih odseka za elektrifikacijo in cestnega odseka. Zlasti so upravičeno kritizirali odborniki s Teznega, da se niti banska vsota proračuna bivše samostojne občine Tezno za postavitev novih cestnih svetilk ni izčrpala. ceste pa so v tako slabem stanju, da prebivalstvo upravičeno godrnja. — Predsednik cestnega odseka g. Kašman bo sklical v najkrajšem času sejo cestnega odseka, pri kateri naj predložijo cestni nadzorniki bivših samostojnih občin proračun za popravilo cest. Občinski odbor je nadalje soglasno sklenil prispevati primerno vsoto za izdelavo načrta in proračuna za most v Melju. Gostilniška obrt se dovoli prosilcu Kobalu, za invalida Krobata pa se bosku šalo dobiti primerno službo v kaki tovarni. Začasno ga bo zaposlila po potrebi občina kot raznašalca ali pa bo dobil službo šolskega sluge pri Devici Mariji v Brezju. Tezno Gradnja postajališča. Ožji odbor za gradnjo postajališča je imel svojo sejo v nedeljo 28. oktobra ob 9. uri dopoldne v posebni sobi gostilne Renčel na Pobrežju. Poleg članov ožjega odbora je bil prisoten inž. drž. žel. g. Novak, kateri je dal odboru vsa potrebna strokovna pojasnila. Oddala so se mizarska in kleparska dela. Mizarsko delo se je oddalo mizarskemu mojstru g. Jus-u iz Tezna, kleparska dela pa g. Dibelčarju iz Maribora, katera sta bila najnižja ponudnika. Izvršitev dela je pod strokovnim nadzorstvom inž. drž. žel. g. Novaka. Sirova zgradba bo kmalu, predvidoma še pred določenim rokom, pod streho. Potreba popravila cest. Naše ceste so v skrajno slabem stanju. Prosimo, da se popravijo in nasujejo z gramozom vsaj najprometnejše ceste zlasti one, ki vodi- jo na postajališče. Neobhodno je potrebno, da se Maistrova ulica še pred otvoritvijo postajališča na nekaterih mestih zlasti pri tovarni »Splošna«, gostilni Fe-lič in na ovinku pri železniškem prehodu primerno razširi. Posestniki v Jurčičevi ulici so večinoma radevolje cesto razširili, pri drugih pa naj isto stori občina, da bo dobila cesta enako lice. Navo-žen gramoz pa se naj posuje in razgrne, da ne bo delal sedaj v slabem vremenu j še večjih prometnih ovir kakor doslej, i Sokolski drainatski tečaj. Naš Sokof ' pravilno pojmuje svoje prosvetno delo. j Diletanti so si vzgojili že precejšen kader stalnih obiskovalcev naših predstav. Da se še bolj izpopolnijo, se je pričel v so boto 27. oktobra dramatski tečaj, katerega vodi br. Vešligaj ml. Tečaj je otvo-ril s primernim nagovorom br. starosta Tušak, želeč tečajnikom mnogo uspeha, posvetar br. Luknar je orisal vzgojni pomen dramatike, br. Ledinek pa je v lepo zasnovanem in zanimivem predavanju govoril o razvoju jezika. Tečaj poseča zlasti naša mladina. Zdravo! Pfuf Na Dravskem polju zopet požar. Preteklo sredo 27. oktobra, in sicer ob 3. uri zjutraj, ko so ljudje bili v globokem spanju, je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Ane Trčkove v Stražgojncih pri Cirkovcah. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil na stanovanjsko poslopje in je v kratkem času uničil vse do tal. Poslopja so bila iz lesa in s slamo krita in se vsled tega ni moglo rešiti ničesar. Gasilci iz Šikol, ki so prihiteli na kraj požara, so požar omejili, da se ni razširil na sosednja poslopja. Škoda je precejšnja, ker so zgoreli vsi poljski pridelki, kakor tudi pohištvo. Vzrok požara še ni pojasnjen, zdi se pa, da je bil podtaknjen od zlobne roke. Prijava zgradarine. Davčna uprava v Ptuju poziva vse lastnike zgradb, da pred ložijo prijavo za odmero zgradarine za leto 1935. Prijave se imajo vložiti v roku od 1.—30. novembra t. 1. Obrazci davčnih prijav se dobe pri davčni upravi in pri občinskih upravah. Zopet nočni napad. V Stojncih so napadli trije nočni razgrajači 20-letnega Janeza Kodriča, posestniškega sina iz Stojn cev in ga tako premlatili, da je obležal nezavesten. Ljudje so ga v temni noči slučajno našli nezavestnega in odredili njegov prevoz v bolnišnico, kjer so pa ugotovili nevarne poškodbe na glavi. Napadalcem so že na sledu. Nezgoda. 12-letni Štefan Medved, rejenček iz Sp. Jablane, je postal žrtev mladega konja, ki ga je udaril z nogo v obraz s tako silo, da je obležal s težko poškodbo. Pripeljali so ga v bolnišnico. — Marija Opata, stara 54 let, viničarka iz Slamnjaka pri Ljutomeru, se je pred 14. dnevi poškodovala s srpom na nogi. Rano je zanemarila in je nastopilo zastrupi jenje krvi, Tudi ta sc zdravi v tukajšnji bolnišnici. Janko Furlan: Luči brič... Otožno nebo. List se neslišno odtrga od drevesa in se prav tako neslišno usede^ na rosno zemljo. Glava klone pod težko mislijo, samo v se potopljeno. Množica za množico se trudno pomika na njivo večnega miru in nemo poklekne ob zrahljano gomilo. Ob bronastem kipu trepečejo luči. Komaj vidno se zganejo usta mladega bitja pod črnim pajčolanom: »Naglo, naglo. Še včeraj. Smeli so bili tvoji načrti, veliki in jasni. Skozi rdečo zarjo se nama je smehljala bodočnost. Zakaj ta črna koprena, to temačno nebo? Kot strel z neba je prišlo. Zakaj, zakaj?« »O Bog!« v Na koncu blagoslovljene ograde je sve ža gomila, mogoče od včeraj, predvče-raj. Nekaj skromnega cvetja je ob skrom h«m križu. Vdova moli, dvigajo roke pro b nebu napol nagi otroci. Trepečejo od ^aza in težkih solz. »Glej, kako smo sami! Kam naj se oslo ‘hmo, kam, kam?« *0 Bog!« §e pred nekaj dnevi si je njegova ne-uklonljiva življenjska volja uravnavala P°t in gradila lepši naslednji dan, ki ga Je Sledal skozi črno trpljenje. A ko se je v tej misli najlepše nasmehnil, je omahnila roka za večno. Kolika bolest je v današnji obupni molitvi ob tem svežem grobu! — Kdo in odkod si, neznanec v kotanji brez sveč in cvetja, in kaj si storil, da je tvojo gomilo tako rano prerastla trava?« « A vsak obraz je uprt v grob in na vsakem obrazu ndana misel o lastni neznat-nosti, tajne. Daleč odtod je nepregledna ograda in nad njo nezmerno velik križ. Visoko v nebo kipi njegov steber, od severa na jug — od Triglava do Kvarnera — njegovi prečnici. Grobišče za grobiščem pod otožnim nebom. Vsa mogoča imena na gomilah, vsa enaka, kot da bi počivali tukaj otroci enega in istega očeta, enaki po zaslugah in zvanju. Redkokdaj stopi semkaj kako bitje, še redkejša je molitev ob tem ali onem grobu. In če je, plašna in polna dvomov. »Ali molim ob tvojem grobu?« Te dni gori na sredini ograde velika luč. Vsem gori. A grobovi čakajo zaman. Ni k njim oče ta, ni matere, žene. In koliko je tam porabljenih grobov! Med grobljo ali v samotni dolini spe neznanci, bodeča robida in ostro trnje pre-preza prgišče rdeče zemlje — njih poslednjega večnega krova. Burja žvižga nad to gomilo in obnavlja poslednjo pesem, ki je razcepila njegovo zadnjo željo, največjo in najlepšo. Komu je poslednjič vztrepetalo srce? Drhti nocoj ta zemlja pod orjaškim križem, drhti kot junak, ki si je komaj opomogel od težkih ran, a je že spet omahnil pod najtežjim bičem z dvojnimi udarci: po telesu in duši. Bije in bije ta bič dan in noč, leto za letom. Drhti ta razbičana in onemogla zemlja. Drhte in ječe očetje in sinovi, trepečejo matere, ki so prehodile Golgoto za Golgoto. Na najvišji in najtežji je pokrila onemogla roka srce, kriknila in se sesedla na zemljo. V tistem hipu je padel njen otrok. Svin čenka mu je neštetokrat preluknjala srce. Samo en greh je bil v njem, greh njegovih očetov iz stoletij nazaj: ljubezen do grude, ta najplemenitejši plamen, je potrojeno splapolal, potrojeno prepojil srce njenega srca in prepojil vsako miselno in telesno kretnjo njenega sina. Zato je padel v zanosu najlepših sanj. In ko je omahnil in je telebnil za njim drugi, tretji, četrti —, je v svoji nikoli nasičeni pošastni strasti zarežal vampir: »»Sodisfatto — zadoščeno!« Te dni gore luči. Vsem dobrim brle, ki so na katerikoli način prožili roko v pomoč. Vam ne gori. Ihti mati in trepeče zemlja pod njenimi solzami. »Kje je tvoja gomila, sinko?« Samo njegova slika ji je ostala in njegov zadnji smehljaj. Gleda v a smehljaj, zagleda se v oni z gornje slike... »Tudi ti, najzvestejši in najplemenitejši čuvar,« šepečejo uvele ustnice. Klone ji v bolesti osivela glava, ko se zazre v grob, največji od največjih in tako svetal, da ga vidita Peca in Triglav in zemlja onstran meja. Vsa zemlja okrog e gomile je pohojena od milijonov stopinj. Gleda junaka s prestreljenim srcem, gleda to veliko srce. Vso našo zemljo vidi v njem, njeno težko preteklost in bodočnost ... »Tudi ti, junak s Topole...« Nasmehne se junak med grmado cvetja, med bužuri in mogotami. Šteje sključena žena: »Tvoje srce, kralj miru..; srca tvoje krvi, borci-junaki za pravice svoje zemlje, vsa enako prestreljena.« Oko obstane. »Oh tvoje srce, dete, enako prebodeno kot Njegovo...!« vzklikne mati, in sev globoki molitvi prikloni do tal: »Rodi zemlja same take junake za to on ono zemljo!« Te dni brle luči na gomilah... vsem gore, ki so kakorkoli prožili roko v pomoč. Katero srce je bilo najptemenitejše? Stran 4. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra V Mariboru, dne 2. XI. 1934. A. K. Grlu: Bogastvo Roman. »Bolje je tako. Karkoli hrani zame bodočnost, nočem posegati v njeno usodo. Morda mi pokloni še boljše darove, kakor so vsi, ki sem jih izgubila in za katerimi sem hrepenela.« Skrbipolno čelo se ji je zravnalo, njen otroški izraz se je povrnil. Tistega dne ni bilo veselejšega, bolj ljubkega, mikav-nejšega bitja, kakor je bila ona. XV. Gostoljubnost gospodične Hilaryje As-pinwallove je bila znana daleč naokrog. Kot siroti brez ožjega sorodstva se je posrečilo, da si je pridobila mnogo prijateljev. Kadar je hotela, si je lahko izbrala v svoji hiši najprijetnejši po duhu ji sorodni krog. To poletje je vodila gospodinjstvo neka starejša, zelo izobražena vdova iz New-Yorka, kaka dvanajsterica mladih gostov obojega spola je pa uživala njeno družbo z židano voljo. Ona sama je bila vedno vesela. Od narave vesela, je vendar čutila precejšnjo skrb za bogastvo, da je vrtinec i azkošja ne bi nekoč zgrabil s seboj. Kljub temu pa se ni odrekla nobeni za- bavi, in prijatelji so bili v njeni družbi vedno najbolje razpoloženi. Prisrčno umevanje pa je kazala za žalujoče. Ako se je prikazal med smejočo se trumo na vrtu ali v dvorani resnejši obraz, v čigar očesu je ležala globoko zakrita senca, tedaj ji ni ušel tihi vzdih, ni ji ušla tajna solza. V trenutku tega sicer ni pokazala, toda ko je molčeča noč razgrnila svoja krila, se je tiho prikradla k mladi deklici, katere bolest je zaslutila, si znala z nežnim sočutjem pridobiti njeno zaupanje, da je prikipelo polno srce in da je žalost našla izraz v besedi, ne da bi žalujoča na to mislila. Toda opazujmo jo onega veselega poletnega večera v krogu svojih gostov! Hilary Aspinwallova sedi sredi svoje družbe pod jasnim zvezdnatim nebom zdaj molče, zdaj v zaupljivem pogovoru. Tudi njene tovarišice so krasne, mikavne, živahne, toda pri nobeni ne najdemo toliko mirnega dostojanstva, toliko pristno ženskega, kakor pri njej. Posebno trije možje, ki se mudijo v njeni bližini, so uprli oči vanjo in jo pazno poslušajo. Prvi stoji v senci stebra, drugi za njenim sedežem, drugi pa jo opazuje nekoliko oddaljen od družbe. Njena lepota žari danes v deviškem ognju, v skoro nedosegljivi veličini. Kje pač se mude njene misli? Namah se nam zdi spremenjena. Zaslišala je korak na peščeni poti. Kakor zelo se je tudi znala premagovati, vendar opazimo na njej veselo pričakovanje. Dvigne se in ostali ji slede; spodaj pa se prikažeta iz sence dve postavi, krasna moška in ljubka ženska. Za trenutek tiho obstojita, se pogledata in se nasmehneta, preden začneta stopati po širokih stopnicah. Še nikoli niso videli Degrawa in sig-norine Valdi, ki se zdaj imenuje gospodična Rogers, tako zaupljivo občevati. Ko sta se približala, se je mlada družba iznenada spogledala in marsikatero oko je skrivamo iskalo dražestno gospodinjo. Tudi ona je bila presenečena, a znala se je premagovati, prijela je novodošleca prisrčno za roko. Kmalu je bila zbrana družba in se je zabavala v majhni razkošno opremljeni sobi. Tudi Hilary Aspin wallova je bila vesela, le kdor jo je poznal natančneje, j- čutil, da se njene vesele, živahne narave polašča otožnost. Kljub njenemu ženskemu ponosu se je vendar včasih ukradel kateri izmed njenih pogledov do kotička pri oknu, kjer sta sedela umetnik in pevka tako nadvse srečna, da ni bilo mogoče radosti prikrivati. Pa tudi signorina se naslaja v razkošju; pravi čarobni blesk je razlit čez vse njeno veselje in upanje. Hilary Aspimval-lova ve, kaj to pomeni, tako natančno, kakor da je pol ure poprej prisluškovala prisegam vroče ljubezni, ki jih je šepetal ognjeviti umetnik svoji izvoljenki, da bi tudi v njej vnel žar ljubezni. — Ona pa, katere ljubezen je bila čistejša, je globoko v srcu skrila svoje čuv-stvo; naučila se je v življenju trpeti, razumevati tujo srečo in svojo lastno darovati drugim. Na klavirju igra vesele skladbe in ko plavajo zvoki po dvorani, se zašepeta tu in tam komaj slišna beseda o lepem paru; o nadarjenem umetniku in dražestni deklici ob njeni strani, ki ju je Bog ljubezni zadel s svojimi puščicami. Sama pa ne vidita in ne slišita ničesar, kar se godi okoli njiju. »Poslušaj me, ljubica,« je šepetal ognjeviti snubec, »ti si moje vse na tem svetu, samo ena misel živi še v meni, narediti te srečno; zaupaj mi, pokloni mi svojo srečo! Zame ni zaklada na svetu, ki bi bil dragocenejši kakor tvoja ljubezen.« »In je ljubezen res tako velik dar?« je dihnila ona. »Ali je mogoče, da nas oškoduje za vse izgube, za vse zaklade, ki jim jih nudi širni svet? Rada bi verjeta, naučite me te umetnosti!« »To hočem, oboževana signorina, živim in diham samo za vas. Še nikoli do danes ni našla ljubezen slavo ne čast ne bogastvo, samo vas, vas samo!« (Se bo nadaljevalo.) Drugo nagradno tekmovanje Zaradi tragične smrti našega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedmitelja je bilo prekinjeno tudi tekmovanje za prvenstvo LNP in s tem seveda naše nagradno tekmovanje. V sobotni številki našega lista smo objavili razpored tekmovanja za prvenstvo LNP in bomo odslej naprej zopet redno razpisovali nagradno tekmo vanje za najtočneje pogodene rezultate. Tekmuje lahko vsak čitatelj »Večerni-ka«, tudi izven Maribora. Izpolnjeni kupon se pošlje uredništvu »Večernika«, Maribor, Gosposka ulica 11, najkasneje do sobote, 3. novembra 1.1. do 118. ure, In to v zaprti kuverti, na kateri naj bo še pripisano »Nagradno tekmovanje«. Opozarjamo ponovno, da se bodo upoštevale samo rešitve na kuponih in one, ki bodo prispele pravočasno. Za drago naše tekmovanje razpisujemo za tri najboljše rešitve naslednje nagrade: 1. originalna litrska steklenica fine kolonjske vode, darilo drogerije Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11; 2. harmonika, darilo tvrdke Meinel in Herold v Mariboru, Gosposka ulica; 3. brezplačno dostavljanje »Večernika« za dobo treh mesecev, darilo uprave »Večernika«. Kupon št. 2 Ime tekmovalca:..... Poklic: ........... Stanovanje: .............................................. ............... ............ Nedeljske nogometne tekme za prvenstvo LNP se bodo končale z naslednjimi rezultati: Rapid : Svoboda (v Mariboru) .................../.__________polčas_________./._________ Č. S. K. : Železničar (v Čakovcu) ............../.__________polčas__________/._________ Celje : Maribor (v Celju) _.... ../.---------- polčas ./.., Nedeljske tekme za prvenstvo LNP bodo sodili: V Mariboru SK Rapid : SK Svoboda g. Jančič (rezerva Nemec); v Čakovcu SK Železničar :Cakovečki SK g. Reinpreht in v Celju ISSK Maribor : SK Celje g. Oberlintner. Tek osvobojenja. Kakor vsako leto, pri redi tudi letos ISSK Maribor 1. decembra tek »Osvobojenja« po mariborskih ulicah za Vahtarjev pokal. Razpis teka bomo še objavili. Jugoslavija :FranciJa. Na svoji zadnji seji je JNS sprejel ponudbo francoske nogometne zveze, da odigra naša reprezentanca 16. decembra v Parizu tekmo s francosko reprezentanco. Spominsko knjigo, posvečeno kralju Aleksandru I„ bo izdala Jugoslovanska nogometna zveza. V tej knjigi bodo objavljeni vsi govori, ki so jih imeli športni funkcionarji na žalnih prireditvah za pokojnim kraljem ter ob svečani zaobljubi zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: V Mariboru ob 10. na igrišču SK Rapida SK Rapid mladina:ISSK Maribor mladina g. Bergant, ob 13. na igrišču SK Rapida SK Rapid rezerva :SK Svoboda rezerva g. Nemec, ob 14.30 na igrišču SK Rapida SK Svoboda I.:SK Rapid I. g. Jančič; v Ptuju ob 14.30 na igrišču SK Drave SK Mura:SK Drava g. Vesnaver. divil konstrukciji motorjev. Misliti si moramo zemljevid, ki sta ga imela letalca s seboj. Letela sta noč in dan ne glede na vreme in deloval je samo en motor tudi nad nevarnim delom proge, nad Titnor-skim morjem. Pri tako veliki hitrosti ni časa za popravila. S seboj se vzame samo najpotrebnejše, napolni se posoda z 1.800 litri pogonskih sr.ovi, pripravi se mrzlično na start ter se misli samo na cilj. Zato se tudi ne smemo čuditi, da je zmagovalec v Melbournu na številna vprašanja odgovarjal, da se mu sploh ne zdi, da bi že bil na cilju. Scott je Anglež, star 51 let, in se je naučil leteti že pred 12. leti. Pozneje je bil v službi avstralske prometne družbe »Kvantas« kot pilot in kot inštruktor. Je odličen letalec, ki je že trikrat preletel progo med Anglijo in Avstralijo in dvakrat dosegel nov rekord. Njegov spremljevalec Black je prav tako Anglež in je star 35 let. Letati se je naučil že pred 20. leti in je izpočetka služil v angleškem vojnem letalstvu. Kot civilni pilot je trinajstkrat preletel progo med Anglijo in Južno Afriko. Trikrat je zmagal v tekmi za Robinsonov pokal in enkrat na tekmi okrog otoka Mana. Letalo, s katerim sta dosegla pogumna angleška letalca tako presenetljiv uspeh, je znamke »Co-met«. Ima dve posodi za 1.080 1 bencina in lahko leti nepretrgoma 13 ur. Pri po- skušnjah je razvijalo letalo v višini 13 Ijsoč metrov povprečno hitrost 359 km na uro. Njegov akcijski radius znaša torej 4.700 km, če računamo maksimalno hitrost. Uradno poročilo o rekordnem poletu Angležev Scotta in Blacka ugotavlja, da sta odletela iz Mildenchalla v soboto ob 6.43 in prispela v Melbourne v torek ob 5.34. Množica, ki je napeto pričakovala na letališču zmagovalce, je drznima letalcema navdušeno čestitala. Sprejel jih je na cilju župan Melbourna in pokrovitelj tekme Roberson, ki je dal iz svojih sredstev 10.000 funtov šterlingov kot prvo nagrado. Letalca sta bila vsa izčrpana. Scott je izjavil, da se mu zdi, kakor bi bil startal k poletu in da se mu zdi nemogoče, da bi že bil na cilju. Z velikim zadovoljstvom sta sprejela rože, ki so jima jih poklonile brhke Melbourčan-ke. Drugo je prispelo na cilj holandsko letalo' z letalcema Permerierom in Mollom in tremi potniki. Ameriško letalo se je spustilo na nizozemskem otoku Timorja. Prispelo je na cilj kot tretje. Zakonca Mollison sta se spustila v Alahabadu in sta prispela kot peta tja, toda morala sta popravljati motor in sta tako zaostala. Njunemu letalu je sledilo novo letalo. Razno Polet iz Londona v Melbourne OGROMEN USPEH MODERNE TEHNIKE IN SMELIH LETALCEV. Zadnji tragični dogodki v Marseilleu so deloma zasenčili splošno zanimanje za priprave v mnogih evropskih državah in Ameriki za največjo letalsko tekmo London—Melbourne. Proga je dolga okrog 20.000 km in še take tekme ne pozna naša zgodovina. Na startu se je javilo 20 pogumnih letalcev, med njimi tudi ena letalka. Startali so danes teden zjutraj v Mildenchallu v Angliji, kjer se je zbrala na nalašč za to pripravljenem letališču nad 1.600 gledalcev. 2e v torek zjutraj je prišla po radiu vest, da sta Angleža Scott in Black na dvomotor- nem letalu »Commet« z motorjem 360 HP, srečno dosegla cilj, kjer sta se spustila ob 6.35 zjutraj. Preletela sta 18.073 km dolgo pot v dveh dneh, 22 urah in 25 minutah. Tik za njima pa je letelo holandsko letalo, ki je doseglo cilj nekaj minut kesneje. To je največji letalski uspeh, kar jih je bilo kdaj doseženih in priča o velikem pogumu izrednih letalskih sposobnosti mladih letalcev ter sijajnem materialu konstrukcije letala. Človek na prvi pogled res ne ve, ali bi občudoval letalske sposobnosti drznih letalcev, ali pa bi se Af T. SOKLIČ , / e k sandf^}^' Zastopnike sprejmem Prodam TAMBURAŠKI BERDE dobro ohranjen, na prodaj. Vprašati v gostilni »Pri veverici«, Tezno. 4503 Sobo odda Poslano. G. Francu Vengustu, brezposelnemu uradniku v Mariboru. Na podlagi svojih poizvedb v Mariboru o nezvestobi moje žene sem ugotovil, da ste Vi povzročitelj moje zakonske tragedije, ker ste nahujskali mojo ženo Marijo, da me je zlonamerno zapustila, odpeljala s seboj pohištvo in opremo v vrednosti 75.000 Din, razne dokumente, nekaj moje obleke in perila ter še 15.000 Din gotovine. Oba skupaj sta najela stanovanje z mojim denarjem v Mariboru in se namestila na mojem pohištvu, Vi pa trdite sedaj da ste le pri njej podnajemnik. Zaradi opisanih dejstev Vas obdolžujem kaznivega zako-nolomstva in povzročiteljstva vse moje velike moralne in materialne škode ter Vas zaradi tega pozivam, da me tožite, in mi s tem daste priložnost dokazati Vam resničnost svojih obdolžitev in še več drugega pred sodiščem. Celje, 31. X. 1934 4498 Alojz Leskošek, zav. zastopnik. OPREMLJENO SOBO. čisto, solnčno, mirno, na ie-pem kraju z uporabo kopalnice, oddam. Vprašati dr. Verstovškova ul 6/U vrata to- 4134 RAZGLAS. Kupujte svoje po* trebičine pri naših Inserentlh i 4499 V konkurenčni zadevi MahoriC Marije se vrši dne 6. novembra 1934 ob 10. uri v ?^arn!, upravitelja prodaja iztoženih zaščitenih ,n »-»a_~*l. — — j_i „ ,n neiztoženih terjatev prezadol- zenke. Seznam in ev. pojasnila v moji pisarni. PTUJ, dne 29. oktobra 1934. Konk. upravitelj: OdVOtnlk Dr. Mate“ Senčar, Ptui. ledaj«i konzorcij »Jutra« .v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj? io urednik: RAD1VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru. v Mariboru, .Tiska Mariborska tiskarna d.