Leto VIII, štev. 40 Ljubljana, sreda №. februarja 1927 Poltnlna oavžallrana. Cena 2 Din ca lihlja ob 4. »jutr»). g Stane mesečno Din «s—; (a Inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i 'Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/L Telefon Stev. 71, ponoči tudi štev. 34 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: LJubljana, Prešernova ulica št. 54. — Teleion St. 36 Inseratnl oddelek: Ljubljana, PreSa-nova ulica St. 4. — Teleion št. 49a Podružnici: Maribor, Barvaraka ulica St i. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub-jana St. 11.84a - Praha čialo 78.180 Wien, Nr. -ios.mI- Pribičevič proti klerikainim iezuitom in klevetnikom Oster odgovor voditelja SDS na izjave «uglednega člana SLS» v beograjskih listih. Beograd, 15. februarja p. Povodom včerajšnje anonimne izjave nekega člana klerikalnega kluba kot odgovor na govor Svetozarja Pribičeviča v Novem Sadu je izjavil zvečer Pribičevič vašemu dopisniku: »Iz te izjave se vidijo jezuitske metode v boju klerikalcev. Ta njihov »ugledni član« ne gre v boj pod svojim imenom, ampak se krije za anonimnimi frazami. On priznava, da je SLS pokrajinska in plemenska stranka, ne priznava pa, da je katoliška in da je pod vodstvom Vatikana. Čudi se celo tej trditvi in pravi, da je smešna. Vprašuje, ali Vatikan res nima nobene druge skrbi, kot da vodi ravno SLS. Toda Vatikan vodi vse katoliške stranke na svetu in ne samo slovensko. Nedavno je Vatikan prepovedal katoličanom čitanje francoskega rojalističnega Usta »Action Française«, ker ni kazal dovolj servilnosti do visokega klera in do njegovih predpisov. Če ima Vatikan časa za to, ga Ima gotovo tudi za SLS. Sicer pa naj g. Korošec — držim ga za besedo — pojasni, zakaj kaznujejo škofi vse katoliške duhovnike, ki se drznejo reči le eno besedo proti klerikalni stranki. Ako škofi in Vatikan ne bi vodili te stranke, ne samo, da ne bi mogli kaznovati teh duhovnikov, ki jih napadajo, še manj bi mogli kaznovati duhovne, ki so le indi-ferentni do klerikalne stranke. Ako niso škofi voditelji klerikalne stranke, zakaj potem zastopa ta stranka v parlamentu, v javnosti in sploh pri vsaki priliki stališče škofov? Ko je Imel ljubljanski škof dr. Jeglič z menoj spor zaradi premestitve nekega kateheta. ali ni takrat vsa klerikalna stranka planila proti meni kot ris v obrambo stališča škofov? Odlični član stranke g. Korošca pravi, da njegova stranka nima sumljivih afer, kakor jih ima Samostojna demokratska, z nacijonaliziranjem šum, Jadranske banke in zlasti Siavenske banke. Gospodje klerikalci so sedaj na vladi. Pozivam g. Korošca, naj z onimi sredstvi, ki mu jih daje oblast na razpolago, pojasni te sumljive afere in porabi zakon proti onim, ki bi bili odgovorni za te afere. Čemu obrekovati in še poleg tega anonimno, ko imajo klerikalci oblast v rokah? Vrhunec jezuitizma pa je v klerikalni izjavi, da sedai razumejo, zakaj je bila naša resolucija v anketnem odboru tako mila, da je moral poslanec Hod-žar predlagati ostrejšo. Ako je res tako, pozivam g. Korošca, ki je pripeljal g. Davidoviča celo na protestni shod proti korupciji v Ljubljani, nai pove vsaj javnosti: 1. Zakaj je stranka g. Davidoviča glasovala za našo milejšo resolucijo? 2. Zakaj je glasovala stranka g. Radiča za milejšo našo resolucijo in ne za ostrejšo g. Hodžarja? In 3. zakaj je g. Hodžar v začetku bil sam za našo milejšo resolucijo in zakai je šele po konferenci z min. predsednikom in po nujnem povratku g. Korošca v Beograd predlagal svojo tako zvano ostrejšo resolucijo? Zakaj so končno radikali glasovali za »ostrejšo« Hod-žarjevo in ne za »milejšo« Popoviče-vo resolucijo? Na ta vprašanja naj odgovori g. Korošec pred vso javnostjo, da se tako vidi najin dvoboj.« Radikali so se pobotali z jovanovičevci Položaj g. Uzunoviča in radikalskega kluba pa se je poslabšal. Vprašanje Ljube Jovanoviča ostalo nerešeno. — Minister Vu- kičevič ostane v vladi. Zakaj iii mogoče znižati obrestne mere? Odgovor zastopnikov naših bančnih zavodov na posebni konferenci v Beogradu. Nemčija prekinila poga:anja s Poljsko Poljska trgovinska delegacija razpuščena. — Ogorčenje na Poljskem. LJubljana, 15. februarja. «SLS ni klerikalna stranka.» Tako trdi v Beogradu klub SLS, ki se tam imenuje «Jugoslovanski». Ta čas pa doma škof deli duhovne v prave, t. j. bojevite politične peteline SLS, ki vsled tega uživajo vso protekcijo cerkvenih predstojnikov, v manj vredne, to so taki, ki so sicer pristaši SLS. a zanjo ne delajo na prižnici in v župnem uradu in so vsled tega slabo zapisani pri «Prevzvišenetnu» in v garjeve duhovne, t. j. take, ki se nočejo baviti s politiko ali pa celo pripadajo drugi stranki nego škofovi. Skof povsod sam agitira za SLS zasebno in uradno, proglaša SLS za edino stranko, ki ji more katolik zaupati, agitira zanjo v pastirskih pismih. Dekanijske konference se bavijo s strankinimi vprašanji za SLS. Škofijski ordina-rijat je lastnik tiskarne in pod fingira-nim konsorcijem plačuje in Izdaja «Slovenca», «Domoljuba» itd. in celo vrsto političnih listov, ki vsi podlegajo cerkveni cenzuri. Tajnik SLS je za to službo prideljen, a prejema plačo kot kaplan. Tako je tudi sekretarrjat stranke pocerkvenjen. Noben urednik katoliških časopisov se ne namešča brez odobrenja škofov. Vse važnejše kandidature in zlasti v strankino vodstvo se poprej obravnavajo v cerkveni kompetenci. Qorje, če se kdo protivi škofu. Škof Je izključil dr. Šušteršiča iz SLS in dasi je bil najmanj tak katolik kakor g. Remec, je vendar iz cerkvene avtoritete izšel na vse duhovnike ukaz, da morajo biti proti šušteršiču. Ko so zadnjič krščanskim socijalcem odvzeli vse kandidature za oblastne skupščine, so tepenl socijalci šli k škofu se pojokat in on je obljubil, da bo stvar preiskal. Skof je prepovedal duhovnikom kandidirati na listi SKS. Vsa cerkvena organizacija je obenem organizacija SLS. V kolikor kak duhovnik ne uboga, se mu postavi drugi v hišo za nadzorstvo in se župljane opozori, kateri je zaupnik SLS. Vsa gospodarska in kulturna organizacija SLS sloni na duhovščini, ki ie v to od škofov komandirana. Kdor malo pozna razmere na deželi, se smeje trditvi, da se župani in strankini funkcijonarji SLS svobodno postavljajo. Vse je diktat duhovščine. Vsa duhovščina je v rokah škofa. Državna oblast jo pred njegovimi krivicami do sedaj vsaj nič ne brani. Škofje pa so eksponenti papeške politike. Kakor v demanti beograjske trditve SLS je «Slovenec» priobčil danes uvod. nik, v katerem papežu in njegovi politiki obeta večno zvestobo. Rimska ku-rija ima po svetu razpredeno mrežo organizacG za prosvetno nadvlado. Kla-verjeva družba, Pijeva družba. Jezuitski red, Marijanske kongregacije. Družba sv. Mohorja. Zadružna zveza v Ljubljani, SLS itd. itd., vse to so važne veje istega drevesa rimskega klerikalizma, ki je in ostane politična organizacija katoliškega klera pod vodstvom škofa, ki hoče kleru in s tem škofu in papeževi posvetni politiki v vseh državah zagotoviti vpliv. Notorično je vse to in že neštetokrat utrjeno v klerikalnih novinah in publikacijah. Zlasti važno potrdilo tega Je članek, ki ga je pred komaj enim letom napisal posl. dr. Hohnjec o «Katolicizmu in politiki» v «Slovencu», kjer postavlja dr. Hohnjec povsem drugačne trditve kakor pa sedaj Koroščev klub. V tem članku navaja dr. Hohnjec ostro grajo papeža Pija X. proti onim katoličanom, ki odklanjajo naziv «klerikalec». Dr. Hohnjec trdi, da pomenijo okrožnice papežev, zlasti pa okrožnice Leona XIII. večnoveljavne resnice za vsa važnejša zunanja in notranje-politična vprašanja in so torej take določbe avtoritativne za vse katoličane. Nato pravi dr. Hohnjec doslovno: «Z vso odločnostjo pa se tudi morajo vsi katoličani, med njimi zlasti duhovniki, obrniti proti sebičnemu stremljenju raznolikih protiverskih ali ver-skobrezbrižnih elementov, ki hočejo zagovarjanje krščanskih načel za življenje na svetu in organizacijo njhovega zastopstva spraviti v izolirano celico s strašilnim napisom: klerikalizem. O tem strašilu in o tistih, ki nJemu podlegajo se je papež Pij X. v svojem govoru v svečanem konzistoriju 27. maja 1924. izrazil tako-le: Če najdete takšne, ki se hvalijo s svojo vero ln s svojo udanostjo papežu ter hočejo biti katoličani. toda smatrajo za največjo sramo-tofmasslmo Insulto), ako se Jih Imenuje klerikalce, povejte jim svečano: Vdani sinovi papeža so tisti, ki poslušajo njegovo besedo ter se mu v vsem pokorijo. ne pa oni, ki izmišljajo sredstva, da bi njegova navodila prevarili.» «SLS nI ne klerikalna, ne verska, ne cerkvena ln ni katoliška stranka» tako pa izjavlja sedaj v imenu poslanskega kluba SLS «eden od najuglednejših članov SLS» v Beogradu ter proglaša papežev. škofov, dr. Hohnječev in svoj program kot prosto laž. Tako so sedanji voditelji SLS sami zatajili to. kar so delali od dr. Mahniča sem vsi večji voditelji SLS, zatajil! prve ln bistvene Beograd, 15. februarja, p. Danes, na pravoslavni praznik Sretenja skupščina ni imela seje m se sestane šele jutri dopoldne. Pred prehodom na dnevni red jutrišnje seje se bo razpravljalo o nujnosti predloga, ki so ga stavili klubi samostojnih demokratov in radičevcev ter radikal Pera Ivaniševič, v katerem zahtevajo nujno pomoč prizadetim po potresu v Hercegovini, Dalmaciji in Črni gori. V budžetni razpravi bo jutri govoril vodja SDS Svetozar Pribičevič. Vsi poslanski klubi so imeli danes posvetovanja. Največje zanimanje pa je vladalo za sejo radikalskega kluba, ki je bila sklicana za deveto uro dopoldne, da sklene, ali se Jovanovičev klub zopet sprejme v matični radikalski klub. Od odločitve radikalskega kluba je bila odvisna usoda vlade in zato je bilo verjetno, da bodo radikali že našli formulo, akoravno so se zlasti pašl-čevci odločno protivili zopetnemu sprejemu vseh disidentov v klub. Seja se je zavlekla radi pogajanj med prvaki. Do 11. so bile konference med Uzunovičem, Vukičevičem, Ilijo Mihajlovičem in Markom Trifkovičem. Pašičevci so dolgo trdovratno vztrajali na svojem stališču. V enem vprašanju so ostali danes nepopustljivi, da se nanneč Ljuba Jovanovič ne sme zopet sprejeti v klub. Smatrali so, da je to tudi iz formalnih razlogov nedopustno ker ga je širši glavni odbor izključil iz stranke. Seja radikalskega kltiba se je začela okrog 11. In je trajala do 12.45. Bila je izredno burna. Velik del poslancev le odločno nastopil proti zopetnemu sprejemu celotnega Jovanovičevega kluba. Zlasti je bil energičen bivši minister Anta Radojevič, ki je naglašal, da povsod v Srbiji obstojita danes dve radikalni stranki, oficijelna in disidentska, ki se medsebojno Ijuto pobijata. Mi smo razdvojeni v narodu, in nič ne pomaga če se združimo v klubu. To vodi do katastrofe radikalne stranke. Večina ostalih govornikov je bila posebno proti sprejemu Ljube Jovanoviča samega. Na seji je prišlo do ostrega nastopa med bivšim državnim podtajnikom Šuvakovičem in notranjim ministrom Maksimovičem. Širva-kovič je ljuto napadal ministra in mu očital teror proti vsem onim, ki niso njegovi osebni prijatelji in ki se mu ne klanjajo. Prišlo točke programa SLS, s katerimi so agi-tirali desetletja med slovenskim ljudstvom, zlasti med mladino, pobijali napredno inteligenco ter dvigali narod proti «brezvercem . . .» Sedaj so pljunili na svoj edini ideal, ki jim je še ostal. Odklanjajo, da bi bila SLS «katoliška» stranka, oni, ki so zbrali na tisoče in tisoče glasov samo pod pretvezo «katoliki skup!» Kako svetal je napram tej klasični hipokriziji idealifzem svobodnih duhov od Trubarja, Prešerna do Stritarja, Aškerca, Cankarja in ostalih slovenskih mož, ki so dvigali naš narod k resnični izomiki, doslednosti duha in k svobod- j nemu življenju! ' je tako daleč, da se morajo radikaiske organizacije ščititi s policitfskimi bajoneti. Minister Maksimovič spravlja stranko y katastrofo in spravila tudi v nevarnost ugled države. Na razpravi se Je moglo ugotoviti, da obstoja troje stališč. Najmočnejše ie bilo, da se celotni Jovanovičev klub ne sme sprejeti drugi so mislili, da se morajo sprejeti vsi njegovi člani. Končno se je pojavila kom promisna rešitev, naj se zopet sprejmejo v klub vsi Jovanovičevci razen Ljube Jovanoviča samega, o katerem bo širši glavni odbor razpravljal naknadno. V tem smislu je stavil konkreten predlog minister za agrarno reformo Simonovič, ki ga je večina tndi snrejela. Današnja seja radikalskega kluba je do-vedla do absurduma, da ie bila zopet sprejeta v radikalski klub disidentska skupina, ne pa njen šef Ljuba Jovanovič. Izid glasovanja v radikalskem klubu je seveda izzval različne komentarje. Politični krogi naglašajo, da se je položaj Uzunovičeve vlade sedaj še poslabšal, namesto da bi se zboljšal. Povratek Jovanovičevcev v radikalski klub,' je še povečal število nemirnih elementov in ojačil nesoglasja v NRS. Znano je, kako velik je antagonizem med tema Obema radikalskrma strujama. Popoldne je bila konferenca med Vukičevičem, Trifkovičem, Mihajlovičem in Uzunovičem. Zatrjuje se, da je bilo ministru Vu-kičeviču obljubljeno, da se širši glavni odbor radikalne stranke v najkrajšem času sestane in da se bo uporabil ves potrebni vpliv, da bo Ljuba Jovanovič zopet sprejet v stranko. Popoldne ob 5. je prišel Velja Vukičevič k ministrskemu predsedniku in mu ponudil svojo ostavko kot minister prosvete. Ministrski predsednik je zaprosil Vukičeviča, naj ostane na svojem mestu. Pri odhodu iz ministrskega predsedništva je iziavil Uzunovič novinarjem: »Gospod Vukičevič je bil pri meni in mi je stavil na razpolago svoj portfelj v smislu izida današnje seje radikalskega kluba. Odgovoril sem mu, da ni razloga za njegovo demisijo ta ga prosil, naj ostane na svojem mestu, kar se Je tudi zgodilo. Nemčija in Jugoslavija Beograd, 15. februarja, p. Proti večeru ie bil na dvoru zunanji minister dr. Perič. Danes je nemški poslanik Olshausen po svoiem povratku iz Berlina posetil mini» strskega predsednika Uzunoviča in zuna. njega ministra dr. Periča. Vaš dopisnik iz» ve, da je dobil nemški poslanik od svoje vlade navodila, naj začne z našo vlado po» gajanja za gospodarsko in kulturno zbliža, nje obeh držav. V to svrho se sklene več konvencij. Švedski kralj v Rimu Rim, 15. februarja, o. Dopoldne ob 9. se je pripeljal semkaj švedski kralj Gustav. Na kolodvoru ga je sprejel švedski posla» nik z osebjem svojega poslaništva. Beograd, 15 februarja p. Danes je bila konferenca zastopnikov bank lz cele države v prostorih Narodne banke. Konferenca je trajala ves dan. Na tej konferenci je bila sprejeta sledeča resolucija: »Konferenca zastopnikov bank iz vae države, komitentov Narodne banke kraljevine SHS, sklicana za 15. t. m. v Beograd v svrho posvetovania o višini obrestne mere, ki se plačuje za kredite, ki jih banke dajejo komitentom, je razpravljala o sledečih konkretnih vprašanjih, ki jih je sestavila Narodna banka: Odkod Izvira razlika med višino obrestne mere, ki ]o plačujejo banke in ono obrestno mero. po kateri dajejo kredite, ter kakšne korake le treba storiti, da se ta razlika zmanjša? Po obširni debati >e konferenca ugotovila: Razlika med obrestno mero. ki jo plačujejo banke in ono. ki jo zahtevajo, izvira od tod, 1) ker so pretirano visoke vse lavne dajatve, državne in samoupravne, di- Berlin, 15. februarja s. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, je bila poljska delegacija za trgovinska pogajanja z Nemčijo danes oficiielno razpuščena. Njeni člani odpotujejo domov deloma danes, deloma jutri. Varšava, 15 februarja (va.) Ker je nemška vlada prekinila poljsko-nemška trgovinska pogajanja, zapusti poljska delegacija še ta teden Berlin. Vodja delegacije Prond-zynski le poslal predsedniku nemške delegacije Lewaldu pismo, v katerem iz-lavlja. da nemški povodi za prekinjanje po-gaijanj ne odgovarjalo dejstvom in da sma- SDS za kraje, prizadete po potresni katastrofi Beograd, 15. februarja, r. Zaradi kata. strofalnega potresa je poslal samostojni de» mokrat dr. Prvislav Grisogono predsedni» ku Narodne skupščine Trifkoviču sledeče nujno vprašanje: «Gospod predsednik! Katastrofalni po» très, ki je zadel južnozapadne kraje naše države in zlasti nekatere sreze v Hercego» vini, južni Dalmaciji in Črni gori, je spra» vil v izreden težak položaj tamošnje pre. bivalstvo, ki je že itak eno najbolj revnih v naši državi. Strašna poročila prihajajo od vseh strani. Kot poslanec teh krajev mi je dolžnost, da se obrnem do Vas, goepod predsednik, s prošnjo, da mi sporočite: 1. Ali je via» da dovolj obveščena o veličini in obsežno» sti škode? 2. Kakšne korake namerava vla» da storiti in kaj je že ukrenila, da prisko. či prizadetemu prebivalstvu na pomoč? 3 Kakšna sredstva ima vlada na razpola» go. da vsaj omili izredno težki položaj prebivalstva, oziroma ali misli vlada takoj stopiti pred Narodno skupščino z zahtevo, naj skupščina nujno stavi na razpolago fi> nančna sredstva, ki so za to potrebna? Ker gre za splošno nesrečo naroda, ni dvoma, da bo vsa Narodna skupščina brez razlike stTank soglasno odobrila potrebne kredite v to svrho. Zato Vas prosim, gospod pred» sednik, da na ta vprašanja nujno odgovo* rite že na jutrišnji seji Narodne skupščine.» Zagreb za težko prizadeto Hercegovino Zagreb, 15. februarja, n. Ob 5. popoldne se je vršila plenarna seja zagrebškega Rde» čega križa, ki je za prvo silo votiral 10.000 dinarjev za pomoč prizadetim od potresa za Hercegovino. Na seji so nadalje skle» nili, da se zagrebški župan obrne do žu. panov v Mostaru in Dubrovniku za obve. stilo glede skupne akcije. Zupan HeinzI bo uvedel v Zagrebu veliko akcijo za podporo prizadetih po potresu. Iz Zagreba se od» pošljejo v Hercegovino poljske kuhinje, po» trebni sanitetni materijal itd. Jutri začne zagrebški Rdeči križ zbirati prispevke v Zagrebu. Nove zračne proge Tudi Ljub!jana*Beograd pride na vrsto. Beograd, 15. februarja, p. Danes je bila zopet otvorjena zračna proga družbe Fran» cosRoumaine na progi Beograd»Pančevo» Budimpešta. Promet z Bukarešto se še ne more otvoriti, ker je tamošnje letališče pod vodo. Naša proga Beograd»Sofija»Cari» grad se otvori kmalu. S 1. avgustom se uvede zračni promet med Zagrebom in Beo gradom, kmalu potem pa na progah Beo» gra*Ljubljana, Beograd=Sarajevo*Split, Beo» gradiDubrovnik in Beograd»Skoplje. Sovjeti se hočejo približati francoskim socijalistom Ženeva, 15. februatja. d. Socijalistični «Travail» pravi, da se trudi ruska vlada približati se francoskim socijalistom. Glav. ni zagovornik tega stremljenja je sovjetski poslanik v Parizu Rakovski. Ta vest je značilna že zato, ker je «Travail» v dobrih zvezah z vodilnimi socialističnimi krogi v Franciji rektne in indirektne, ki odjedajo največji del bančnega zaslužka in v gotovih ozirih • celo presegajo dobiček bank; 2) ker so zaradi splošne draginje režijski stroški bank zelo veliki; 3) ker Je riziko bank zaradi skrajno neugodnega položaja narodnega gospodarstva izredno velik in 5) ker sodišča in izvrševalna oblastva ne rešujejo dovolj hitro trgovskih zadev, vsled česar imajo privredniki in banke ogromno škodo. Konferenca se zahvaljuje Narodni banki za njeno sk!:canje in Izraža svoje prepričanje. da bo Narodna banka soglašala s to ugotovitvijo in da bo v tem smislu storila vse potrebne korake pri pristojnih faktorjih, da se odstranilo ti razlogi in ustvari možnost da morejo banke dajati kredite po nižji obrestn1 meri, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na splošno gospodarstvo« Konferenci ie prisostvovalo okrog 40 delegatov iz vse države. tra poljska vlada prekinjenje ne samo za nezaželjeno ampak meni, da bo celo zavlačevalo gospodarski sporazum med obema državama, ki le tako potreben Prond-zynski zaključuje: »Poljsko delegacijo je zelo neljubo presenetil nepričakovani in nagli sklep nemške vlade, da se prekinejo trgovinska pogajanja. Poljska delegacija upa, da bo nemška vlada spremenila svoje stališče ln omogočila obnovo pogajanj.« Varšava, 15. februaria (va.) SeJm je v tretjem čitanju odobril proračun, ki Izkazuje 1.982,079.048 izdatkov In 1.986,500.827 zlotov dohodkov. Mussolinijeva vlada v Albaniji Dunaj, 15. februarja, d. Albansko posla» ništvo objavlja: Nova albanska vlada je bila sestavljena v nedeljo. Min. predsednik ostane predsednik republike Ahmed beg Zogu. Zunanji minister je postal poslanik v Parizu Ilirija Vrioni ki je bil na mestu že pred tremi leti Notranji resort je pre. vzel senator Abduraman Dibra, finance od» delni načelnik Seizi Alikzoti javna dela pa zopet prejšnji skadarski župan Musa Juka. Do izvolitve svojega naslednika osta. ne na dosedanjem mestu še nadalje pravo« sodni minister Josif Kedi. Tudi Francija proti Coolidgeovim predlogom Pariz, 15. februarja, s. Ministrski svet je danes izdelal odgovor na spomenico pred« sednika Coolidgea o konferenci za razoro= žitev na morju. Ta odgovor se izroči ame« riškemu veleposlaniku Harricku. Odgovor pomenja kategorično odklonitev ameriških predlogov, opozarja pa na to, da se bavi s tem vprašanjem tudi Društvo narodov in da je z njim v splošnem smislu v zvezi tudi vprašanje razorožitve na kopnem in v zraku. Francija, ki se smatra za vodite« Ijico malih narodov v Društvu narodov, smatra za svojo dolžnost, da pusti do bc« sede v razorožitvenem vprašanju tudi in« terese malih narodov. Pariz, 15. februarja, s. Listi stoje v vpra» šanju razorožitve na morju na strani vla« de. V članku o francoskem odgqvoru na spomenico predsednika Coolidgea pravi «Matin», da je več v Parizu akreditiranih diplomatskih zastopnikov, zlasti onih skan« dinavskih držav, v zadnjem času sporočilo francoski vladi, da imajo pri obrambi pra» vic malih držav na svoji strani veliko veči« no članov Društva narodov. Habsburžani in Madžarska Budimpešta, 15. februarja, s. Grof Albert Apponyi je v kuloarjih poslanske zbornice podal novinarjem daljšo izjavo o poslednjem govoru ministrskega predsednika Bethlen;'., ki ee je nanašal na légitimiste. V tej izjavi je grof Apponyi očital ministrskemu predsedniku, da ima pravzaprav in vedno vprašanje kralja na dnevnem redu. Ako se nanaša humoristično namigavanje v govoru ministrskega predsednika na prejSnji koa-vencijonalni zakon glede vzpostavitve avstro - ogrske monarhije, se mora Apponyi sklicevati na pismo kralja Karla bivšemu predsedniku narodne skupščine Rakovszke-mu, da je pragmatična sankcija vsled dogodkov zastarela in da ne bo nikdar uporabil madžarske vojaSke in finančne moči za svoje zahteve po drugih deželah. Tudi mladi kralj in kraljica-vdova zavzemata isto stališče. Smrt romunskega žurnalista Bukarešta, 15. februarja, d. Tu je umrl v starosti 67 let za pljučnico znani novinar in pisatelj Konstantin Mille, ravnatelj «Lupte». Mille je bil 23 let ravnatelj «Ade» verula» in ustanovitelj «Dimineace». Bil je podpredsednik Novinarske Male antante. Za vojne je v «Adeverulu» vedno zastopal mnenje, da mora Rumunija poseči v boj ua strani Antante. Prosvetna politika SLS v vladi I seveda, v vladi je drugače, prijatelji! Tako danes tolaži SLS svoje nekam začudene pristaše in druge nezadovolj-neže. Prosvetna politika vlade Uzuno-vič-Korošec je brž začela kazati svoje rožičke. Zaenkrat je g. Vukičevič naznanil uklnjenje raznih srednjih šol in vseuči-liških fakultet, češ gimnazij je preveč, strokovnih šol premalo. Ali g. Vukičevič bo postopal, kakor je nameraval zadnjič: vzeti, dati pa nič. Ubiti gimnazijo, strokovne šole pa ne ustanoviti. V finančni zakon je na usta g. Smodeja vladina večina vnesla nov člen 104., s katerim se ubijata oba višja tečaja pedagoških šol v Zagrebu in Beogradu. Odslej bodo v nižjih dveh tečajih lahko študirali učitelji Ie na svoje stroške. Koliko se je pridigovalo o višji Izobrazbi učiteljstva! Par let se je zida. k>. Nova vladina večina NRS in SLS je to pokončala z enim amandmanom (lex Smodej). Ista vladina večina pa je imela pogum odglasovati nov člen 103. finančnega zakona, s katerim se ustanavlja nova «Akademija trgovine» (z značajem visoke šole) v Beogradu. Medtem pa imamo brezposelnih absolventov raznih višjih in najvišjih trgovskih šol do «Welthandelshochschule» na stotine 1 SLS je nadalje pristala tudi na jako dalekosežno določbo novega člena 102. finančnega zakona, ki veH: «Ovlaščuje se Ministar prosvete, da dok se ne izvede izjednačenje zakona, putem uredbe, shodno čl. 94. stava II. Ustava, a po odobrenju Ministarskog Saveta uvede jedinstveni nastavni plan — program u svima školama, koje su pod Ministar-stvom prosvete.» Istočasno sta pred skupščino zakon o srednjih šolah in zakon o osnovnih šolah, Obema sta Izvoljena že odbora. In vendar sta SLS ln NRS sklenili, da se izvrši Izenačenje cele nastave v vseh šolah z naredbo. AH je SLS premislila, kaj je s tem zagrešila? Ootovo, kajti o tem je bilo obilo debate. A če bi je ne bilo, vstal je imenom SDS poslanec Demetrovič in opozoril na veliko opasnost tega pooblastila. Vsak dan izpremembe. kaos povsod, Ijudjfe nervozni, pouk vsled tega dražji, počakajte na zakon, ki Je pred skupščino, vse to je Demetrovič razložil gospodi od NRS in SLS. Govoril je gluhim centrafistom in nlvellstom. Odglasovall so pooblastilo pa basta. Tako je začela SLS izvrševati svojo prosvetno politiko tudi na Svečnico 1927. Preganjanje neklerikalnih duhovnikov se nadaljule Pripravlja se odstranitev župnika Pibra« — Klerikalci zbirajo podpise, ki naj omogočijo škofu uporabo novih kanonskih predpisov. Iz podučenih krogov smo prejeli dedeče obvestilo: Po degradaciji dekana Koblerja v Kranju se pripravlja kazen tudi za župnika Pibra v Šeaičurju, ki je enako gosp. Koblerju odpovedal poslušnost klerikalni stranki. Gosp. Piber je bil, kar danes ne bo morda več splošno znano, pred vojno deželni poslanec SLS, po vojni pa se je kot ožji pristaš pokojnega dr. šusteršiča odtujil klerikalni politiki ter s svojimi ožjimi prijatelji ni hotel sodelovati v separatistični in strogo klerikalni gonji SLS. V zadnjem času se je približal SKS, ki mu je ponudila pri oblastnih volitvah kandidaturo, katero pa je vsled izrecne prepovedi ljubljanskega Škota odklonil. Gosp. Piber je politično mlajši in živahnejši nego gosp. Kobler. Za njega je treba torej ostrejše kazni. Kakor se v informiranih krogih govori, se pripravlja odstavitev gosp. Pibra kot župnika. Odkar je leta 1917. pri reformi kanonskega prava bila nepokretnost župnikov odpravljena, je stvar precej enostavna. Novi canon 2147. § 2. aL 2. določa, da sme škof župnika odstaviti radi «odium plebis, quamvis iniustum et non universale dum-modo tale sit, quod utile parochi ministe-rium Impediat nec brevi ceesaturum prae-vMeatur», torej radi mržnje ljudstva, četu- di je krivična in ni splošna, vendar je taka, da ovira koristno opravljanje službe župnika in ni pričakovati, da bo kmalu prenehala. Ta določba naj postane vrv, s katero nameravajo klerikalci zadušiti neposlušnega župnika. Vršijo se že vse priprave, da ee odium plebis pokaže, ljudska gl sedanje Uzunovičeve vlade, za katero se sploh ne ve, kakšno nalogo Ima. Eno svojo misijo pa da ie vlada vendarle odkrito priznala. Gre za to, da se potlači delo anketnega odbora proti korupciji. »Samouprava« le Jasno Izpovedala, da bodo radikali zastavili vso svojo moč, vso svojo avtoriteto ln neizčrpno energijo za varstvo obrekovanlh svojih članov, ki jih opozicija ln osebni nasprotniki radikalov brez stvarnih dofkazov hočejo oklevetatl ta vreči v blato, a potem njih celo stranko«. Tako se Je tudi zgodilo, ugotavlja »Slobodna Tribuna«. Došlo Je celo do škandala, da je imel Uzunovič zaupno konferenco z Radom Pa-Sičem, s katerim se le anketni odbor moral največ bavitL Po tem potiujšljivem činu predsednika vlade ni bilo čudno, da so radikali y anketnem odboru s pomočjo kle-rikalca dr. Hodžarja Izsilili sklep brez kakšnega konkretnega predloga o krivcih ln krivdi. Namen je, da se vse prikrije In odloži ad calendas graecas. In ta žalostni Dspeh je radikalom Imela omogočiti in olajšati di. Koroščeva stranka. Razmere so prisilile radikalsko-klerfkalnl režim, da je prezgodaj odkril svoie karte. Zato stoji že danes pred javnostjo v vsej svoji goloti. CBJ ma Je, kompromitirati parlamentarizem in prikriti korupcijo. Tako pišejo o vlogi klerikalcev v sedanji vladi davklovičevci, tisti davidovičevci. s katerimi so klerikalci skupaj priredili lan! svoj proti korupcijsk shod v Ljubljani. Novi madžarski poslanik v Rimu Rim, 15. februarja, a Ob 11. dopoldne Je spTejel kralj novega madžarskega posla, r.ika de Нотуја, ki je bil poprej v Beo« gradu, v nastopni avdijenci. Poslanik mu je ob tej priliki Izročil svoje poverilnice. Proces proti Zaniboniju odgoden? Rim, 15. februarja, a Predsednik posel» neg* tribunala za obrambo države, general Sanna je zbolel za influenco. Proces proti Zaniboniju in tovarišem. W bi se imel za. fietf v pondeljek. b* sato anjbrte odgode^ Najhujši potres v zadnjih desetletjih v Jugoslaviji Težke človeške žrtve. — Nekatere vasi popolnoma porušene. Zemeljski plazovi. — Tudi Albanija težko prizadeta. Potresna katastrofa, ki je zadela juž- ni del Hercegovine, Dalmacije in Črno goro, je napravila po vsej državi silno težak vtis in povzročila veliko vznemirjenje. Posledice so mnogo hujše, kakor se je prvotno domnevalo. Škoda je naravnost kolosalna. Potres je več vasi skoro popolnoma porušil in je bil nedvomno eden najmočnejših v zadnjih desetletjih v naših pokrajinah. Ognjišče je bilo v Stolcu v Južni Hercegovini. Ljudstva se je polastila tamkaj naravnost strahovita panika. Ljudje so bežali popolnoma zmedeni iz hiš in tavali naokrog. Poštno poslopje in še mnogo drugih hiš je v razvalinah, deloma so močno zrahlane. Od planine Gubaš, ki je okoli 700 m visoka, se je odtrgala ogromna stena in se zrušila v dolino. Potoma je lavina opustošila vse, kar je bilo na potu in odnesla s seboj tudi več hiš s prebivalci vred. Po poročilih iz Mostara, je bilo valovito podzemsko gibanje spremljano od močnega bobnenja, kar je povzročilo v mestu velikansko paniko. Sejzmograf je konstatiral, da je epicenter potresa 45 do 46 km jugo-vzhodno od Mostara, prilično na Dabarskem polju v bližini vasi Berkovič, kjer je napravil potres tudi največje poškodbe. Dabarsko polje je 20 km oddaljeno od mesteca Stol-ca. Potres je objel vso pokrajino od Boke Kotorske, ob obali Jadranskega morja tja do Splita, Bosno pa med Vi-šegradom in Travnikom. V Mostaru je na mnogih hišah popokalo zidovje in popadali so dimniki, vendar pa materijal-na škoda ni velika. Prebivalstvo, ki se še dobro spominja močnega potresnega sunka 1. 1922., je preplašeno zbežalo iz hiš na prosto, v strahu, da se ne ponovi potres še z večjo silo. Že rano zjutraj so ulice zato oživele, kakor ob največjem prometu. Na Popovem polju je škoda razmeroma neznatna, čeprav je poškodovanih več hiš in se je na enem kraju odtrgal tudi del hriba. V bližini vasi Hutova Pala je pridrvela na tračnice zemeljska lavina in je bil za več ur promet ustavljen. Po prvem udarcu potresa so potresni aparati v Mostaru zabeležili še več drugih, tako ob 5.29, 5.38, 6.17 in 9.35, ki pa so bili vsi znatno slabejši od prvega. Po poročilih iz Sarajeva, so tamkaj občutili potres najprej ob 4.45. Sunek ie bil silno močan in je trajal cele tri minute. Zemlja pa se je pomirila popolnoma šele čez 10 minut. Materijalna škoda v Sarajevu je znatna. V Bileču in Čapljini je porušenih več hiš. V Metkoviču se je podrl veliki most preko Neretve pri vhodu v Metkovič. Jako težko je poškodovan v mestu tudi Naši in češki parlamentarci pri skupnem delu Prihod naše delegacije v Prago. — Prva skupna seja obeh delegacij. vorora, ki ga je zaključil z vzklikom pred« sedniku Masaryku, češkoslovaškemu naro» du in Pragi. V pondeljek popoldne se je vršila prva skupna seja naše skupščinske delegacije 8 poslanci in senatorji češkoslovaškega par. lamenta, kateri so prisostvovali tudi zuna» nji minister dr. Beneš, železniški minister Najman, trgovinski minister dr. Peroutka, minister narodnega zdravja dr. Tiso, mini. ster za narodno brambo Udržal, naš po» slanik v Pragi Branko Lazarevič, češkoslo» vaški poslanik ,v Beogradu Jan Seba, se» natni predsednik dr. Hruban in predsednik poslanske zbornice Matypetr. Zbornični predsednik Matypetr je otvo» ril konferenco z daljšim govorom, v kate» rem je izražal svoje zadovoljstvo, da sta se svoječasno sklenjeni komisiji sestali pr. vič ravno na tleh češkega parlamenta h skupnemu delu. Morda bodo nastale pri delu kake težkoče, toda vsi se moramo za» vedati, da imata obe državi in oba naroda skupne interese. Oba naroda nimata no» bene druge želje in potrebe, kakor da ži» vita svobodno in neovirano in moreta delo» vati za kulturni, gospodarski in socijalni procvit. Nikomur nočeta delati krivice ali mu škodovati. Naloga obeh pa je, da de. lata tudi na idejnem in praktičnem ujedi» železniški kolodvor, vrh tega še več drugih zgradb. Ljudje zatrjujejo, da se je za časa potresa dvakrat nenavadno zabliskalo, čeprav je bilo nebo popolno, ma jasno. Težke so posledice tudi v okolici Dubrovnika, čeprav mesto samo ni dosti trpelo. V trgu Slano je napravil potres najhujša opustošenja. Okoli 80 hiš se je porušilo, druge pa so težko poškodovane. Škoda znaša samo tu nad 3 milijone dinarjev. Med potresom je bilo morje nenavadno razburkano. V šibe-niškem in makarskem okraju je preko milijon dinarjev škode. Kar se tiče človeških žrtev, se računa dosedaj, da je zahtevala katastrofa 15 mrtvih in veliko število ranjenih. Največ ranjenih je v Ljubinju v Južni Hercegovini. V Plani so mrtve štiri osebe, mnogo pa je ranjenih. Koliko ljudi je potegnil s seboj kompleks zemlje na Popovem polju, ki se je odtrgal, še ni ugotovljeno. V Gružu je močno trpela pomorska akademija. V Ercegnovem je ranjenih več oseb. v Gabeli skoro ni hiše, da ne bi bila poškodovana. Prejšnja utrdba nad Stolcem je v razvalinah. Takoj po prvih vesteh o katastrofalnem potresu se je sestal upravnj odbor Rdečega križa in odposlal v opustoše-ne pokrajine vsa razpoložljiva sredstva. Nakazal je tudi denarno podporo za najhujšo silo. Iz Črne gore, kjer so istočasno divjali tudi snežni zameti, še manjkajo poročila, ker so vse telefonske in brzojavne zveze pretrgane. Po dosedaj dospelih poročilih so tudi tamkaj posledice potresa strašne. V Podgorici in okolici se je zrušila cela vrsta hiš, vendar človeških žrtev k sreči ni bilo. Prebivalstvo je zbežalo večinoma v gore. Znatna je škoda tudi v Beranah, toda potres k sreči tudi tamkaj ni zahteval človeških žrtev. Potres tudi v Albanie. Potres, ki je razsajal v naši državi, je objel tudi severni del Albanije in so ga močno čutili dalje ob vsej Italijanski jadranski obali. Prebivalstva se je vsepovsod polastila velika panika. V Italiji so splošno mislili, da je ognjišče potresa v Albaniji, odkoder prihajajo poročila o velikem številu ljudskih žrtev in ogromni materijalni škodi. Prebivalstvo v opustošenih albanskih krajih je zbežalo na vse strani, samo da si reši življenje. Posebno so trpela mesta Drač, Tirana in Valona. Posamezni kraji v Albaniji, posebno v goratem delu, so popolnoma opustošeni. V nedeljo zvečer so je pripeljala dele» gacija naše narodne skupščine, ki je bila na vsej poti po ozemlju češke države pred. met živahnih ovacij in manifestacij, v Pra» go. Pred Wilsonovim kolodvorom je bila zbrana kljub pozni večerni uri velika mno« žica občinstva, ki je naše poslance navdu» šeno pozdravljala. Salon je bil nabito poln oficijelnih osebnosti, članov Č. » J. lige, ju« goslovenske kolonije in številnih političnih, kulturnih in narodnih organizacij. Češko« slovaško vlado je zastopal poljedelski mi» rister dr. Srdinko, zunanje ministrstvo pol« nomočni minister dr. Girsa, poslansko zbornico podpredsednik Stivin. Po nago» voru poslancev dr. Uhlira in inž. Cernyja je pozdravil bratske goste minister dr. Sr« dinko kot delovno delegacijo, ki stremi za tem, da doseže skupno z delegacijo češke« ga parlamenta poglobitev kulturnih in go» spodarskih odnošajev med obema država» ma. Izrazil jc svoje trdno prepričanje, da prinese delo, ki bo izvršeno ta teden v Pragi, dobre sadove. Imenom C. « J. lige je naš rojak, univ. prof. dr. Murko, v srbo» hrvaščini naglašal pomen jugoelovenskega poseta v Pragi. Na pozdravne govore je odgovoril pred» sednik naše delegacije, dr. Velizar Janko» vič, z daljšim, ponovno aklamiranim go« njenju vsega slovanstva, kar bo napredek za vse človeštvo, ki potrebuje mir in po« čitek. Govor zborničnega predsednika Ma« lypetra je bil sprejet z viharnim ploska« njem. Predsednik naše delegacije, dr. Velizar Jankovič je uvodoma naglašal, da medse« bojni poseti in sestanki poslancev popolno« ma odgovarjajo duhu demokracije po sve« tovni vojni. Dandanes ne obstoja več taj« na kabinetna diplomacija, kajti narodi za» htevajo in tudi žele, da se poleg- njihovih vlad tudi poslanci aktivno bavijo z med« narodnimi odnošaji in aktualnimi proble» mi zunanje politike. Naloga parlamentar« nih delegacij obeh zavezniških držav je, pripraviti in uresničiti čim tesnejše kultur» no in gospodarsko zbližanje obeh držav. Program je resen in bo najbrže zadel na težkoče. V poštev pridejo: vprašanje kul» turne konvencije, dijaštva in vseučilišč, poštnega prometa, potnih listov itd. Naj» večjo pozornost pa zahteva gospodarsko zbližanje. Praktično življenje jfriča, da imajo slabi in neurejeni gospofiarski od» nošaji običajno za posledico tudi oslabitev političnih odnošajev med dvema narodoma DANES! Veličanstna premijera monumentalnega filma: (The delo Predprodaja vstopnic od 3. dalje. LJUBLJANSKI DVOR ino Telefon 397 Življenje, sijaj in razkošnost pogan» skega Babilona ter njega končna propast. Goreča ljubav izgubljenega sina in rvodnice Tishe, svetnice boginje Istare. Življenje v slasti in uživanju. V glavnih vlogah lepotica Greta Ni.s'en in William Collier mL m državama. Ravno zato je dolžnost obeh delegacij, da domačim vladam tostvarne akcije olajšata oz. jih pospešita. Najti mo» rata tudi pota in sredstva, da premagata vse težkoče in odstranila vse ovire. In to bo lahko doseči, samo, ako bomo hoteli! (Viharno ploskanje in odobravanje.) Na predlog posl. dr. Uhlifa je bila seja nato 'zaključena in so se sestali referenti kulturne in gospodarske komisije. Prihod« nja seja skupnih komisij bo danes dopol» dne. 401e(nica požara starega gledališča v Ljubljani v noči od 16. na 17. februarja 1887, torej ravno pred 40 leti, je pogorelo staro ljubljansko gledališče na Kongresnem trgu. S požarom starega stanovskega gledališča se je omajala v Ljubljani nemška premoč, ki se Je majala nato vedno huje, dokleT nI Nekdanje gledališče na Kongresnem trgu v Ljubljani Člani Prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani, ki so gasili stari teater Od leve proti desni sede: Jože Lapajnar, kljub svojim 70. letom še vedno aktivni poveljnik 3. čete; Fran Medic, star 71 let; Ivan Perme, star 73 let, vsi trije so že po 47 let delavni člani društva. Nikolaj Rus, bivši redar in občinski sluga, star 78 let, je prvi opazil požar in aviziral gasilce. Stoje pa od leve proti desni: Anton Kavčič, ki je s čolnom prevažal gasilce čez Ljubljanico; Ivan Tomažič, star 76 let in 44 let član društva in Anton Pritekel, star 63 let in že 45 let v človekoljubnem društvu. Na sliki manjkata radi bolezni Ignac Kvas in Leopold žorž, oba člana od L 1886. Vsi vrli gasilci so odlikovani z zlato, Kavčič pa s srebrno medaljo za zasluge. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama S'eda, 16.: «Gobsek». C Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: «Pri lepi krčmarici». E. Sobota, 19.: ob 16.: «Skopuh». DijaSka predstava pri znižanih cenah. Izv. Ljubljanska opera Četrtek, 17.: «Boris Godunov». Gostuje 2i» ga Zalewski. Izv. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: Rigoletto». Gostuje Žiga Za» levski. Izv. Mariborsko gledališče Sreda, 16.: Zaprto. Četrtek, 17.: «Tovariši». A. Premijera. Petek. 18.: ob 17. (5.): «Trnjulčica». šolska predstava. Zelo znižane cene. Današnja predstava cSevibkega brivca» v ljubljanski operi odpade. Šolska predstava cTrnjuIéice». V petek, dne ta februarja ob 5. popoldne ee uprizori priljubljena otroika Igra «Trnjulčica. kot šoleka predstava po najnižjih cenah. «Tovariši» na mariborskem odru. V četrtek, 17. L m. opriaori mariborska drama «Tovariše», delo svetovnega norveškega dra matika A. Strindberga. Sujet komedije ni nov: — gre za nadvlado žene nad možem. Snov je' psihološko izredno zanimivo obdelana. Tu ne gre za navadne konvencijonal-nosti, ne za različne zakonske kaprice. Pred nami se odigrava borba življenja, ki ima svojo silo, svojo vzmet na dnu človeških nagnem j, strasti in življenskih ugank. Strind-berg naziva «Tovariše» komedijo; kajti njegovi tovariši so možje in žene, ki so mu simbol življenja. Pretresljivo komedijo reži ra goep. Kovič. V glavnih ulogah nastopata gidč. Starčeva in gosp. J. Kovič. «Boris Godunov» — i Žigo Zalevskim. Jutri v četrtek, dne 17. februarja gostuje v naslovni ulogi Musorgskega opere «Boris Godunov» slavni baritonist goep. Žiga Za-levski. Vsej naši publiki je še v svetlem spominu ta njegova tako igralsko kakor tudi pevsko izvrstno postavljena kreacija o priliki njegovega zadnjega gostovanja v Ljubljani. Njegov polni glae, izdelan do zadnjih nians, nudi poslušalcem odličen umetniški užitek. Njegova igra je pretresljivo resnična, da mora vsakega prikleniti nase. Odlični umetnik goetuje v Ljubljani samo dvakrat. V četrtek nastopi kot Boris Godunov, v soboto pa kot Rigoletto. Obe predstavi sta izven. Vstopnice 90 v pre-J-prodaji pri dnevni blagajni v operi. Koncert Sevčikovega kvarteta v Ljubljani Ševčikov kvartet je Ljubljančanom znan že od prej,, zato je bila dvorana filharmo-nične družbe premajhna za naval občinstva pri snočnjem koncertu. Kvartet, ki ga sestavljajo violinista Bohuelav Lhotsky, Karel Prochazka, violist Karel Moravec in čelist František Pour, uživa kot kvartetno udru-ženje danes svetovno slavo. Zdi se mi, da se od vseh najbolj odlikuje čelist po velikem, kantabilnem tonu, medtem ko prvi violinist vidno popušča ter ne odgovarja več povsem zahtevam modernega kvarteta2 nedostaja mu topline tona, daei razpolaga z znatno in sigurno tehniko, s katero z lahkoto obvladuje vse težkoče, ki so jih Beethovnovi kvarteti polnL Ostala Slana kvarteta, ki imata — vsaj pri Beethovnu — itak vedno le bolj podrejeno ulogo spremljevalcev, se dobro prilegata ansamblu, ki je do skrajnosti točno vigran, vzoren v in-tonaciji In tehnični popolnosti, nekam hladen pa v interpretaciji. Večer je bil posvečen Beethovnu. Vzlic pijeteti, ki jo gojim do tega muzikalnega fenija, se vendar ne morem ubraniti občut- a, da pripada bolj preteklemu kot sela-njemu stoletju. Vsebina kvartetov in ostalih njegovih skladb je tako malo sodobna in izražena s sredetvi, ki dandanes ne povedo več tega kot pred sto leti in torej ne morejo več tako ogreti. V uadaljnem se nam obeta j bolan, je bil operiran. Zdravniki pa dvomijo, oel niz specielnih Beethvonovih koocer- 1 bo prestal operacijo. tov za to leto, dasi med nami in Beethovnom ni nobone tako nujne zveze in bi nam morda nekaj sodobne glasber vmes bolje delo. — Spored Sevčikovega kvarteta je navajal vrlo nedolžni kvartet op. IS št 6, dalje posebno v prvem stavku zanimivejši in zanositejsi kvartet op. 74 in kot zaključek Beethovnovo zadnje in tudi najzrelejše delo komorne glasbe, kvartet op. 131. Poslednje delo je mestoma zasnovano popolnoma moderno in je dokaj zanimivo še danes; za njegovo dobo pa je eevftda predstavljalo nekakšen nerazumljiv konglomerat velikih in neznatnih idej brez prave zveze in vsebine. Vse kvartete so podali umetniki v vsem vzorno, akademično ln prevdarjeno» vendar ne ravno ognjevito, kakor bi ee včasih prileglo, niti ne posebno poglobljeno. Tehnična plat izvedibe pa je bila vsekakor neoporečna in občudovanja vredna. Aplavz publike naj jim zasluži v dokaz priljubljenosti in upoštevanja; vzlic vztrajnemu odobravanju pa ee umetniki niso mogli odločiti, da bi dodali še kakšno skladbo. Pričakujemo, da nas vočigled priljubljenosti in navdušenja pri snočnjem koncertu sloviti kvartet še kaj često obišče, morda drugič z bolj sodobnim sporedom. L. M. & Skladatelj ln dirigent Félix Weingartner se naeeli stalno v Baslu ter prevzame vodstvo ondotne filharmonije. Gecr? Brandes operiran. Danski kritik G. Brandes. o katerem smo poročali, da je popokala trhla nemška zgradba ter razpadla v nič. Slovenci so smeli igrati v gledališču le 4krat na mesec. L. 1882 pa je deželni odbor skrčil njihove predstave samo na dve. Dasi je bila dežela kranjska malone vsa slovenska, dasi je bila Ljubljana po ogromni večini slovenska, pa niso imeli Slovenci v deželnem gledališču nobene pravice. Slovenskih predstav je bilo na leto v pogorelem gledališču v dobi 1880 do 188É le 3 do 13, v novem deželnem gledališču, ki se je otvorilo 29. septembra 1892 ot> današnji Aleksandrovi cesti, pa je število predstav stalno naraščalo m doseglo v sezoni 1911-12 že 150 predstav na leto. Pred 40. leti goreče gledališče v Ljubljani je postalo simbol osvobojenja slovenske Talije in sploh slovenske kulture. Dramatično društvo pa, ki se je borilo od L 1S67 za svobodo slovenskih dramatičnih predstav, je zagospodovalo L 1918 v obeh sedanjih gledaliških poslopjih in jih prepustilo državi v upravo. Tako se ob 40-letnici gledališkega požara spominjamo tudi 60-let-nice dramatičnega društva v Ljubijani z zahvalo. Q. Jože Lapajnar opisuje sledeče svoje spomine na požar starega gledališča: Februarja 1887, ko je pogorelo staro gledališče v LJubljani, je bila zelo huda zima. Takoj sem vstal in tekel k takratnemu mesarskemu mostu (sedaj Zmajski most), kier smo imeli gasilci shrambo za gasilno orodje in sicer samo 1. in 3. četa, dočim je Imela 2. četa shrambo za orodje na magistratu. Vpregli smo konje v 3 brizgalnice in v parno brizgalno ter hiteli k požaru. Takrat gasilci nismo imeli svojih konj, ampak so nam jih vedno dali proti odškodnini na razpolago ljubljanski izvoščld. — Staro gledališče je stalo na Kongresnem trgu, kjer je sedaj poslopje Filharmonije (kino Matica). Takol smo stopili v akcijo z veliko lestvo, imenovano »drajerca«; to je bila raztezalna lestva in smo jo tako imenovali, ker se je nahajala pri 3. četi. — Postavili smo lestvo pred gledališče tako, da je segala do okroglega srednjega okenčka nad I. nadstropjem, kjer je Imel hišnik svoje stanovanje. — Rešili smo po lestvi najprej hišnika Gogalo in njegovo družino, ki niso mogli več ubežati po stopnicah. — Gasili smo s snemalnimi brtzgalnicaroi, a parno brizgalno In sploh z vsem orodjem, kar smo ga imeli na razpolago. Parno brizgalno smo Imeli najprej« zadaj za gledališčem tik ob Ljubljanici, da je vodo tesala. — Ker je bil pa ogenj vedno hujši ta je pretila nevarnost, da se goreče poslopje podre in zruši na nas, smo parno brizgalno prepellall z dvema konjema sa nasprotno stran Ljubljanice, sedanje Cankarjevo nabrežje. — Ob LJtiblianid so se svojčas nahajali na več mestih priklenjeni rešilni čolni. Vzeli smo tak čoln, stopili notri 3 gasilci in še neki častnik ter smo napeljali cevi čez Ljubljanico, da smo mogli nadaljevati gašenje. Cevi so ležale pod vodo. — Oba moja takratna tovariša — bila sta Trnov-čana Bezlaja — sta že umrla. — Poveljstvo pri požaru je knel takratni načelnik gasilcev g. Doberlet. Mraz je bil tako hud. da nam je voda v ceveh večkrat zmrznila in so nam jo pri Kirbišu greli. Vlivali smo vročo vodo v snemalne brizgalnice in tako otajali cevi, da je šlo spet naprej. Seveda je bilo vsled tega gašenje zelo otež-koceno. — Nevarnost je bila zelo velika ob času, ko je ogenj streho raztrgal in so goreči kosi strehe leteli oa vse strani. Ker smo se pri gašenju popolnoma premočili m je obleka zmrznila, je bila kot iz stekla in je vse ropotalo po nas. — Gasili smo do jutra, ko Je šlo nekaj mož domov; drugi so gasili še naprej do opoldne, straža je pa ostala na licu mesta ves dan, ker je bila zraven stoječa Kastaerjeva hiša v veliki nevarnosti. — Kastner je tudi obljubil gasilcem, da bo že nekaj dal, če mu hišo obvarujemo. — To se nam je posrečilo, a gledališča ni bilo mogoče rešiti, ker je bilo znotraj skoraj vse leseno in je pogorelo do tal. Ostalo je le malo zidovja. — Obvarovali smo tudi sosedno Kirbiševo htšo. Takrat nam k pri gašenju pomagal že tudi g. Josip Turk, sedanji priljubljeni naš načelnik, k! sicer radi svoje mladosti še m' bil član društva, ln je po požaru tudi pelda! sušit cevi v takratno Janeschovo tovarno oa Senipeterskem nasipu. . Sveta gora Slavospev človeški zvestobi v večnem ledu! Milijonska škoda pri požaru tovarne „Volta" Tovarna lektričnih žarnic Volta ima po ponedeljkovem požaru, o katerem smo poročali včeraj, okrog tri milijone Siode. Samo na zalogi sirovin in polfabrikatov znaša škoda okrog 300.000 Din. Pripravljeno so imeli pošiliatev za Beograd v vrednosti 300.000 Din. Skoda na uničenih strojih znaša pa poldrugi milijon dinarjev itd. Skupna škoda bo znašala torej okrog 2,500 000 Din. Tovarna je zavarovana za 2,400.000 Din pri zavarovalnici »Sava« in »Jugoslavija«. K izpopolnitvi včerajšnjega poročila o požaru pristavljamo še, da je prispelo gasilcem na pomoč tudi vodaštvo. Domače vesti ♦ Izpremembe v dvora) slažbL Maršal dvora general Ješa Damjanovič je imenovan za komandanta divizije v Osjeku. General Damjanovič Je služil v dvoru dese» let. Ob priliki poslovilne avdijence mu je kralj poklonil svojo sliko v srebrnem okviru. Službo dvornega maršala prezameta začasno kraljev adjutant polkovnik Draguti-novič in tajnik Krstič- ♦ Iz ministrstva pravde. Pravosodni minister dr. Srskič ie v svojem resoru Izvr-šil temeljito reorganizacijo. Število oddelkov je od šestih znižano na dva in sicer administrativni in upravni. Administrativni oddelek je razdeljen na tri sekcije: za Srbijo in Črno goro. za Hrvatsko. Slavonijo ta Banat ter za Slovenijo. Dalmacijo ta Bosno. Načelnik zadnje imenovane sekcije Je dr. Josip Kavčič. Za vrhovnega inšpektorja kaznilnic je imenovan dT. Milan Pet-kovič, za referenta v zakonodajnem odboru pa dr. Milan Kugler. ♦ Novi francoski poslanik v Beogradu. Včeraj je prispel v Beograd novolmenovanl francoski poslanik na našem dvoru g- Dard Posetil je včeraj ministra za vnanje zadeve, danes pa bo v svečani avdijenci izročil kralju svoje poverilne listine. ♦ Razpis upraviteiisklh mest na meščanskih šolah. Na meščanskih šolah v mariborski oblasti so razpisana mesta stalnih upraviteljev in sicer na državnih meščanskih šolah v Celju, v Mežici in pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Prošnje je vložiti najkasneje skega vampirja, ostane vsakomur še dolgo v spominu. Veliko slavo fživate pn tem filmu tudi novi filmski star Igo SYM, kakor -rtdstav« ob 4, po 6, pol л in W uit. srčkana Cehinja Anny ONDRA. «•NO -DtA- L REPREZENTANČNI PLES pod najvišjim pokroviteljstvom Njeg. Vel kralja Aleksandra I, prirede slušatelji ljubljanske univerze v hotelu «Union» — y sredo 16. П. 1927. — Vstop strogo proti vabilu. Velika dvorana izključno za ples; dalje so publiki rezervirani vsi restavracijski prostori, male dvorane in srebrna dvorana. Vstopnina za akademike 10 Din. slovu primerne okraske, so gotovi; Izdelal Jih Je gosp. Skružny jako okusno ln efektno. Posamezni narodi bodo imeli v ložah svoja zbirališča. Določeni so prostori za nastopne rodove: Jugosloveni, Cehoslovaki, Rusi, Američani, Angleži, PTancozi, Spanci, Indijanci, Cigani ta za mešanico ostalih narodov. — Slovanske narodne noše nastopijo ta večer brez mask. Ponovno opozarjamo na daimski komite pod naslovom br. Igllča, ki daje Informacije glede oblek in Izvršuje brezplačno krojenje. Istemu se javijo tudi posamezne skupine, da bo odbor mogel skrbeti za pravilno razdelitev ta uvrščenje mask. — Tudi pri kongresu nastopi ocenjevalna komisija za maske in so določene za tri najlepše maske lepe nagrade. Kakor kažejo priprave bo na pustno soboto prekašala maskerada vse dosedanje prireditve ter bo nudila obilo veselja m prijetne zabave. SKOK PREKO KOŽE 19. FEBRUARJA 1927 — NA TABORU — o— Za »Ples v narodnih nošah«, vlada izredno zanimanje ta začele so že prihajati prijave domačih posetnikcrv Iz vseh krajev Slovenije. Opozarjamo še enkrat Interesente, da blagovolijo Javiti pismeno svojo ude-deležbo ta navedbo, v kakšni narodni noši se udeležijo, na tajništvo Ženskega mestnega odbora »Jadranske Straže«, Kolodvorska ulica 34-1. u— Sokolsko društvo v Štepanji vasi priredi v nedeljo, dne 20. t m. družabni večer z godbo In plesom pri bratu Francetu Kre-garju — Certau v Stepanjl vasi. Začetek ob 4. uri. K obilni udeležbi vabi odbor. u— Že danes opozarjamo na veliko maskerado viSkega Sokola pod devizo »Eno noč v mikadovem carstvu«, ki bo v soboto 26 februarja v Sokolskem domu. Prfpra-vé za dekoracije so v polnem teku in bodo presegale vse dosedanje. u— Izgubila se Je včeraj popoldne na potu od Goiobove tovarne proti LJubljani psi-ca volčje pasme, stara pol leta. Ima znamko št 1037. Odda naj se proti nagradi Pod trančo 2, v cvetličarni. Pozor! Še vedno znižane cene! Nlânufakturna trgovina Josip Šlibar Ljubljana Stari trg it 21, pole; Zalaznlka. _i______ Iz Maribora a— Za povzdigo tujskega prometa bi bilo v Mariboru in Celju v veliko korist ko bi brzovlak Monakovo-Beljak-Zidanmost-Beograd vozil po progi Beljak-Cekrvec-Maribor-Beograd ta da bi tudi direktni voz Berlin-Zagreb-Beograd po tej progi vozil, kakor sta oba brzoviaka vozila do prevrata. S tem, da sta se oba brzoviaka dirigirala čez Beljak-Jeseitice Je odpadel ves promet Ne.nčije in Avstrije z našimi obmejnimi ктај!. Kakor smo čltali. so Nemci sami proti progi Beljak-Jesenlce, kier se more vsakokrat v Beljaku prenočevati. Naj bi železniški strokovnjaki pri konferenci, ki se vrši te dni v Beogradu, tudi to vprašanje vzeli v pretres In odločili v korist Maribora in Celia. a— Pouk v kuhanju na dekliških meščanskih šolah v Mariboru. Med 35 tedenskimi obveznimi urami je odločena praktičnemu gospodinjstvu samo ena, ln to v času, ko se uvajajo povsod celo deška ročna dela in ko se toliko govori, da je treba pripravljati učence bolj na praktično življenje; ln ravno meščanska šola Je bHa doslej praktična šola, sedaj pa se je odtegnila svoiemu prvot nemu namenu, saj uči v višjih razredih kar šest (In celo sedem) ur na teden matemati ko in v spodnjih razredih po pet ur zemlje-plsja in zgodovine: o higlJeni se teoretizira eno uro, a za telovadbo Je odmerjena (enako v vseh razredih) med 35 urami zopet samo ena. Da se v eni uri ne da mnogo doseči v nobenem predmetu. Je Jasno, zlasti še, Ce naj obravnava tako raznovrstne stva rl, kakor Je to predpisano pri gospodinjstvu teoretično kuhanje, pranje, likanje, postreî-ba bolnikov ln negovanje dece. čeravno vsakdo prizna, da Je za doraSčaioča dekleta vaja v kuhanju nujno potrebna, vendar ni za te vaje, ki so se doslel i najboljšim uspehom vršile na marfcorski dekliški meščanski šoli, več prostora med obligatnim! in niti med neobligatnimi predmeti. Da bi pa vendar prepotrebni pouk ne propadel, ga je sprejelo mariborsko Slov. žensko društvo pod svoje okrilje. Navzlic ogromnemu številu obveznih šolskih ur se je oglasilo za kuhanje prostovoljno 26 učenk četrtega razreda dekliške meščanske šole v Miklošičevi uliet ta 16 učenk istega razreda šole v Cankarjevi ulici. Ker niso dekleta nfkdar opoldne prosta, se poučuje kuhanje ob večernih urah in sicer štirikrat na teden; te tečaje vodi iz prijaznosti dosedanja učiteljica tega predmeta gdč. Vivod. Upati pa Je, da bo naučna uprava vendarle uvidela, da je gospodinjstvo s praktičnim kuhanjem Izmed najpotrebnejših predmetov' na dekliških meščanskih šolah. a— DeslnfekciJa mariborskih knjižnic. Predlog Mestnega mladinskega sveta, da se naj desinficirajo mariborske javne knjižnice, je spravil mestni flzikat kakor tudi uprave knjižnic v nemalo zadrego. Zahtevani prospekti desinfekcijskih aparatov so dospeli ta tudi aparata, ki bi stala 10 do 13.000 Din, bi mestni magistrat nabavil, toda v teh aparatih bi se knjige segrevale do 60 stopinj, pri čemer N pač klei odstopil, knjige pa bile razkužene samo na platnicah Že vlaganje knjig v aparat ta zopetno uvrščanje bi zahtevalo silno truda ta onemogočilo knjižnično poslovanje za več mesecev, a nepreračunljlvo dolgo bi trajala vsa procedura, če bi bilo treba knjige odpirati in listine narabljavati. da bi se tudi znotraj razkužile, kajti potem bi Mb bilo mogoče naenkrat viožltl le prav malo. Sicer pa je vsa deslnfekclja Itak Uuzorna, če se vsaka knjiga ne razkuži takoj, ko se povrne v knjižnico, kar bi pa seveda Slo še celo predaleč. Nismo sicer takega mnenja kako: neki znani slovenski zdravnik, ki le v dokaz, da s« bacili papirja sploh ne drže, jedel novčanice, a najti bo treba praktlčnejši ln uspešnejši način razkuževanja. a— Prisiljeno razburjanje klerikalcev. »Slovenec« se Je v zadnjem času večkrat razburjal, češ da je posegel mariborski veliki župan v avtonomno mariborske mestne občine z nekim dopisom, v katerem je mestni občini priporočal, da votlra nek znesek v gotov namen, sicer ne odobri neke občinske davščine. Poleg klerikalcev, se je razburjal še prav posebno njihov nem$ko-nacljonalni zaveznik dr. Miihleisen. Ta prak sa, da se odobrijo gotove davščine samo pogojno, obstoja že od nekdaj, a ne samo v mariborski oblasti, nego tudi drugod. O tem se lahko vsak prepriča v zadnjih številkah »Uradnega lista«, v katerih na pr. ljubljanski veliki župan odobruje občinske davščine v raznih občinah ta pri tem izredno določa pogoje, v kake srvrhe se sme danes davščine porabiti. Nismo še čltali, da bi se kdo radi takih pogojev razburjal-a— Ševčlkov kvartet je v pondeljek sijajno proslavil v Mariboru Beetovnovo stoletnico pod okriljem Ljudske univerze, ki je pričela sistematično gojiti tudi glasbeno umetnost ln prevzela že vodilno vlogo v prirejanju prvovrstnih koncertov. Njen glas beni referent prof. Druzovlč ima v izbiri vsikdar srečno roko, kar Je dokazal posebno s pondeljkovim Beethovnovim koncertom. Umetniki svetovnega slovesa so si med Mariborčani, ki so napolnili veliko Ka-zinsko dvorano, takoj po prvih zvokih osvojili srca m želi od točke do točke večji aplavz. Večinoma so morali po 4—5 na oder. Bili so zeio zadovoljni z umevanjem ki ga Je pokazala odlična mariborska publika in tudi akustiko Kazlnske dvorane so umetniki zelo hvalili Po koncertu so ostali dragi češki prijateHjl do polnoči v Grajski kleti med domačo družbo ter se živo zanimali za naše k uit ume prilike. Pozdravili so jih za Ljudsko univerzo prof. Grun-tar in Druzovlč, za JC Ligo dr. Reisman. za Češki klub svetnik Kinop, skladatelj Oskar Dev ta operni ravnatelj Mltrovič. Sevčikov kvartet Je Igral v Mariboru prvK, obljubil pa ga Je obiskati zopet prihodnje leto in sicer s če§kim koncertom, kar so Mariborčani z veseljem pozdravili. a— Lažnjiva poročila. V naši redakciji м je zglasll upravitelj Girstmayerjevih posestev g. dr. Pol ta izjavil, da nI nikdar ponudil Girstmayerjevih hiš občini v nakup za dva milijona ta Je torej tozadevno poročilo »Slovenca« izmišljeno. Ravno tako je po-tvorjeno od konca do kraja »Slovenčevo« poročilo o dogodkih v St Lovrencu. a— Vse učiteljice bolne. Dekliško osnovno šolo na Slomškovem trgu so morali zapreti, кет je od šest učiteljic obolelo pet a— Pomladni znanilci V mariborsko ured ništvo »Jutra« je prinesel narednik g- Anton Novak iz Melja metulja In gosenico, ki sta na obrežju Drave oznanjala pomlad. a— Požar v Framu. V pondeljek zvečer ob 11. je pričelo goreti pri kovaču Antonu Lorenčiču v Ртати. Na mesto nesreče so prihiteli takoj gasilci pod vodstvom načelnika g. Mirka Kranjca mL, ki so preprečili, da ni pogorela poleg gospodarskega poslopja tudi stanovanjska hiša. a— Drsališče zopet odprto. Oba ribnika v parku in pri Treh ribn9cih sta dobila po skrbnem negovanju tako dober led, da Je drsališče zopet na obeh odprto. Posebno dober je led dopoldne in ob večernih urah. Priporočamo Mariborčanom, da izrabijo rad nje dneve odhajajoče zime za prijetno drsanje. Gradbeni urad pa bi napravil drsalcem veHko uslugo, če posule pešpot b gornjemu drsališču, ki Je postala že skoro tako blatna. akor kolovozi v Slovenskih goricah. Vozne oeste pa ie pivovarna pri prevaža- nju ledu tako grdo. razrila, da polagoma sploh ne bo več uporabne. a— Intenzivna reklama Inozemstva. Učl-teljstvo mariborskih šol je prejelo te dni od tovarne svinčnikov Mars iz Nttraberga vsak po tri svinčnike s posebnim pismom, da priporoča otrokom nabavo Marsovih svinčnikov. Obenem so navedene mariborske tvrdke, pri katerih prodajajo to znamko. Inozemske tvrdke so vsekakor Iznajdljive v reklami in znajo zanjo tudi precej žrtvovati. Iz Celja e— Naša narodna mlačnost je temu kriva. Citai sem v včerajšnjem »Jutru«, da si je neki graški poštni uradnik dovolil na slovensko popisano dopisnico impertinent-no opazko: »Schrecklich, Ist Oraz schon sattz wtadisch?« Dovolim si kot narodni Slovenec pripomniti, kako mlačno in naravnost proti obstoječim predpisom se postopa pri nas po drž. uradih proti ljudem nemškega mišljenja, ki prav dobro znajo ali pa bi vsaj morali znati v devetem letu obstoja naše dTžave, enega Izmed državnih jezikov. Na pošti, pri železničnlh blagajnah, na sodnijl in povsod, kjer je še v krvi naših ljudi predvojna avstrijska mentaliteta, slišiš lahko na nemška vprašanja tudi nemške odgovore. Poštne pošiljatve se prompt-no dostavljajo, čeprav nosijo imena Cllll ln Marburg, ki v naši državi že davno več ne obstojajo Ne čudimo se temu, ako ne vidi celo upravna oblast, čuvarica naših zakonov in predpisov, kako se s konsekventno rabo nekdanjih nemških imen brije norca celjski nemški listič z nami Slovenci in našimi oblastmi, ki so pred leti Izdajale tozadevno stroge termane, menda za to, da so tekom let pozabljeni ln Izven veljave. Pač pa se točno in z največjo strogostjo zasleduje in preganja one ljudi, ki se niso sramovali svojega slovenskega imena nekdaj v težkih razmerah te ki mu hočejo delati čast tudiv novi državi. e— Izprememba posesti. Iz Celja se nam poroča : V pondeljek, dne 15. t. m- se je prodalo na javni dTafbi posestvo ge. Elizabete in Franca Krašovica, trgovca v St Jurju ob Taboru. Kupila ga je Savinjska posojilnica v Žalcu. e— Prosta stanovanla. Stanovanjsko sodišče I. stopnje za mesto Celje ln srezko poglavarstvo celjsko razpisuje 4 prosta stanovanja, ki imajo po eno sobo in kuhinjo. Tri so v celjski okolici, eno na Dolgem polju. Stranke, ki se nameravajo potegovati za eno izmed navedenih stanovanj, naj vložijo svoje prošnje najpozneje do 22. t m. stanovanjskemu sodišču I. stopnje v Celju. Pri razpisu stanovanj v Celju je opažati, da jih Je zadnji čas v Cellu vedno manj prostih dočim je še mnogo strank brez stanovanj ali pa v popolnoma neprimernih prostorih. e— Redni sestanek krajevne organizacije Celje-mesto se vrši v sredo ob osmih zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. — Redni sestanek za okoliško organizacijo bo v četrtek ob 8. zvečer v gostilni Cehling v Gaberju. — Oba sestanka sta za odbornike in zaupnike obvezna. e— Mladinska organizacija »Edinost« v СеЦи. V nedeljo se je ustanovila v Celju »Edinost«, izobraževalno društvo napredne mladine v Celju. Po poročilih br. Simnovca iz Ljubljane se je Izvolil odbor, čigar predsednik je br. Bratomir Rebek, tajnik br. Drago Cerne. K organizaciji je pristopilo takoj nad 30 članov. Upati je, da se bo organizacija v kTatkem času razvila te da bo postala matica mladinskega gibanja v mariborski oblasti. Občni zbor društva rezervnih oficirjev LJubljana, 15. februarja V prostorih restavracije »Zvezda« se je vršil v ponedeljek zvečer redni občni zbor ljubljanskega pododbora Društva rezervnih oficirjev. Predsednik pododbora inž. Vla-dislav Bevc je podal kratko sliko dela pododbora v preteklem letu. Ker je število članstva znatno narastlo, je morala uprava razširiti in povečati svoj delokrog. Uprava je z uspehom izvedla v korist svojim članom več intervencij, pokrenila pa je tudi akcijo za postavitev spomenika kralju Petru In uvedla v to svrho dobro zasnovano propagando, ki bo gotovo kronana z uspehom Tajniško poročilo omenja zelo pohvalno administrativno poslovanje uprave. Blagajniško poročilo izkazuje znaten deficit, ki je razumljiv, če se pomisli, da so s porastom poslov rastll tudi izdatki. Z občnega zbora je bila odposlana kralju pozdravna brzoiavka. enako tudi vojnemu ministru generalu Stevanu Hadžiču ter centralni uprav? v Beogradu. Nato Je hil soglasno odobren predlog o ustanovitvi sekcije pododbora v Trbovljah. Sklenilo se J« tudi, da se ljubljanski pododbor, ko to vprašanje dozori, korporatlvno priključi Narodni odbrani. Odobren Je bil predlog, da se zviša letna Članarina od 25 na 60 dinarjev, ki pa se bo vplačevala v dveh obrokih. Soglasno Je bil sprejet dalje tudi pismeni predlog Člana Mihaela Majcena, da se oprava zavzame za člane v državni službi, da se Jim vltejejo v službeno dobo tudi vsa vojna leta. T« bo uprava storila vse korake, da pribori članom njihove pravice. Pri dopolnilnih volitvah je bilo Izvoljenih v pododbor 6 novih članov, in sicer: Vladimir Janušič, d t. Ignac Rut ar, Rudolf Pleskovlč, Josip Zupančič, Janko Jarc In Mihael Majcen; v nadzorni odbor pa Avgust Pertot Štiri mesta ostanejo na predlog uprave začasno nezasedena. Iz Kranja r— Obilna in vodni rezervoarji. Kranj» ska gasilska župa Je poelala pred časom stezkemu poglavarstvu vlogo, v kateri opo» zarja obiastva, naj ukrenejo vse potrebno pri občinskih zastopih, da bodo v vaseh, slasti v onih, ki nimajo vodovoda in čuti. jo veliko pomanjkanje vode, v poletnem času na razpolago vodni rezervoarji za «lučaj požara. Lani je bilo zabeležiti več takih slučajev, ko niso mogli gasilci »topiti v akcijo radi pomanjkanja vode. Sedaj je rszposlalo srezko poglavarstvo tozadevne pozive vsem občinam v kranjskem srezu. r— Delo pri gradnji Majdičeve elektrarn ne uspešno napreduje, dasi v veliki meri o^ra delo prenizka temperatura. Glavno skrb posvečajo sedaj izkopavanju temeljev v strugi za novi turbini. Par dni ie noč in dan deluje centrifugalna sesalka na mo» torni pogon, ki črpa vodo iz zagrajene«a stavbnega prostora. Za temelje bo treba izkopati namreč Se štiri metre pod doseda» njo globino. Ker je tu svet zelo skalnat je delo zelo otežkočeno in se vrši z iz« streljevanjem Od tega je slišati vsako ju» tro in vsak večer močne detonacije. Pri tem delu bo zaposlena tudi skupina sezon« sirih delavcev iz okolice Murske Sobote, ki so prispeli včeraj v Kranj. r— Krvav napad na sodelavca. Včeraj zjutraj, okrog devetih, sta se sprla na ža« gi Sindler pri kolodvoru delavca Jakob Križnar in Franc Eržen radi neke malen« kosti. Cez nekoliko časa je pograbil Križ» nar oepin in zamahnil pri vhodu z njim na nič hudega slutečega Eržena ter mu prizadejal težko rano nad desnim očesom. Poškodovani Eržen je takoj poiskal zdrav, niško pomoč, ki mu jo je nudil g. dr. Glo» bočnik, Napadalec je po storjenem hudodelstvu pobegnil. Vso zadevo ime v rokah orožništvo. Iz krize v krizo psdaio vi? de na zboljšanje že skoraj ln več nade; v parlament «Florjana» treba bo poslati, da v sporih pobota se vse in pobrati. Edina izdelovalnica E. Jeras in drug, Ljubljana-Moste. Iz Trbovelj t— Nabava rešilnega avtomobila. Rud« niško gasilno društvo se je obrnilo na Bra» tovsko skladnico v Trbovljah za denarno podporo v svrho nabave rešilnega avtomo» bila za prevažanje ponesrečencev m bol» nikov. Odbor Bratovske skladnice je so» glasno sklenil, da bo v principu to zadevo no možnosti podpiral. O višini prispevka bo pa krajevni upravni odbor sklepal Se» le tedaj, ko društvo predloži načrt in pro. račun stroškov za avtomobil Sklenilo se je društvu predlagati, naj apelira tudi na občino, okrajni zastop, privatna podjetja ter industrijo, da tudi oni prispevajo. t— Volitev obratnih zaupnikov v Hrast» niku. Pri volitvah obratnih zaupnikov v steklarni so bili izvoljeni: Alojs Hudi. t rane Vratschun, Franc Zaletel ml., VI« l.em Strasnik, Jožef Gôte; namestniki: Ma» tija Kotnik, Franc Zaletel st., Friderik Pla. r.inc, Fran Zibret in Edmund Stoklas. Kot obrtni zaupniki v kemični tovarni so bili izvoljeni: Franc Zupane, Anton Sekola. Anton Zeleznik. Miha Kovač Karol Čer» nič; namestniki: Anton Zupanek, Iv. Jošt. Ivan Jevšinek, Ivan Kozjak in Fran Jeriin. t— Z jutriinjim dnem poteče rok ta prt» javo zemljiških sprememb pri davčnem Lradu v Laškem. t— HrastniSki drobiž. Beračenje se je pri nas zelo razpaslo. Aretacije so radi te» ga kaj pogoste Kot zadnji je bil aretiran neki Anton Stegenšek z Mrzle planine pri Brežicah. — V zadniem času zaznamuje* mo nove vrste tatvine V gozdovih pobira» Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Linhliatii 15. februarja 1927. ViSina baromptra 30,9.8 m Kraj Cas -"•'vanja i a co Ljubljana (dvorec) . Maribor . Zagreb . . Beograd . Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split Praha . . 8. & e o H Smer vetra ir brzine netr?1 o £2 Џ megla meela megla 7 '/'51 -60 7b mirno megleno f8- 775-.Ч -59 7« mirno 9 megla 14. 773 9 3.4 69 S 0.5 7 21- 77 V7 10 71 SSE 0.5 7 7 51 -3 0 «5 W 3 0 74 2 -i-O 83 W IS 3 773-7 00 86 SE 05 10 77o3 —70 78 ESE 1.5 8 /73-8 -a-0 8i mirno 7 /70-0 7-0 25 E U 6 7. '7 1 6-0 35 NE 9 2 morje lahko 775 2 -4'" mirno 1' meela 0-2 Solnce vzhaja ob 7.2, zahaja ob 17.27; luna vzhaja ob 15.42, zahaja ob 7.11. Naivišia temperatura dane» « Liubljanl 4.1, najnižja — 6_5 C. Povprečni barometer i« rlane- « Ljubljani nižji za 23 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved z* sredo: Precejšnje krajevne vremeneke razlike, vendar večinoma še jasno. Trfaška vremenska napoved sa sredo: Lahni vzho ja pri Thomasovi Žlindri nikjer take ome- Sve, dasi se z njo mnogo trguje po svehi v naprednejših deželah, kakor Je naSa. Po dosedanjih uzancah se Je prodajala povsod različno močna Tbomasova žlindra In se je po vsebinski vrednosti tudi plačevala. Tudi 'man i odstotna 16 do 17 odstotna Tho-masova žlindra ima svojo vrednost, zato pa nižio ceno, ki se ravna po kiloprocentlh foeforove kisline. Prav je. da ee zahtevalo iz inozemstva višieodstotna, tedaj bolj močna gnojila, ali zato пцј se ne dela zaprek pri žlindri, ki je bila na potu pred tem pravilnikom. SIcer pa je zahteva po enotni sestavi Thomasove žlindre ln po sestavi, ki gre v posamezne etotinke odstotkov, pretirana, In to velja tudi çlede nekaterih drugih gnojil, ki so v pravilniku navedena. Dalje se v pravilniku prestrogo presojajo in prehudo kaznujejo eventualne malenkostne razlike v sestavi umetnih gnojil. Za presojanje normirane sestave ee priznava gotova vsebinska meja (latituda), ali ta Je vendarle preozkoerčna in zaradi tega premajhna. Vzemimo zopet za zgled Thomaso-vo žlindro, ki hna predpisano vsebino z 18.49 % foeforove kisline. Za presojo je pri njej dopustna razlika Hatituda) 0.5 %. Ce Ima Tbomasova žlindra namesto 18.49 % samo 17.99 % (18.49—0.5). je še dobra ln pripuSčena za promet; kakor hitro bi pa imela samo 0.01 98, to je eno stotlnko odstotka manj skupne fosforove kisline, pa se Izključi od uvoza, dasi so n. pr. vagoni že čez mejo In stoje pri carinarnici v Ljubljani ali pa v Mariboru! AH veete, kaj se lo pravi za uvoznika - trgovca in za dobevilelia ter slednjič za kmetovalca, M že nujno čaka na gnojenje? Pri vsem tem je pa pravilnik vzlic dosedanjim pojasnilom Se vedno nejasen. Kaj naj se pa zgodi z vagonskiml po-šiljatvami umetnih gnojil, ki imajo za 0.01 odstotka premalo foeforove kisline? A11 naj trpi Škodo trgovec - uvoznik, И pride po nedolžnem do takega rezultata, ali dobavitelj v inozemstvu? In slednjič, ali je taka Thomasova žlindra, ki Ima samo 17.98 % fosforove kisline, res brez vse vrednosti? Kdor pozna vsebinsko enotnost umetnih gnojil in enotnost kemičnih analiz, bo lahko sodil, da je tudi ta zahteva pravilnika milo rečeno pretirana. To pa Se ni vse, kar reelna trgovina odklanja. Pravilnik predpisuje, da se doSla gnojila pred končano analizo ne smejo spra viti v promet. Ce pride n. pr. 10 vagonov žlindre na carinarno, se mora pri tej proceduri in manipulaciji, kakor je predpisana. čakati vsega skupaj po več dni na uspeh analize. Kdo naj plača leiarino na kolodvoru, ki se nabere lahko v lepe tisočake? Kako pride trgovec - uvoznik do teh stroSkov, ki Jih mora nazadnje le zopet kmet plačati! Ce se vzamejo gnojila takoj v promet, kar je dopustno, mora pa trgovec - uvoznik plačati kavcijo v polni vrednosti gnojil, pri tem pa riskira, da mu 1.) vse kavcija zapade in 2.) da se gnojila izključijo iz prometa, kakor hitro ne odgovarja sestava gnojil predpisanim normam. Kdo se bo lotil tako riskantne kupčije! Ali naj trgovec - uvoznik plača — kakor je sedaj uzualno — najprej dobavitelja in potem Se kaveljo in naj nazadnje Izgubi vse, umetna gnojila in dvakratno plačilo? In to bi se po tem «idealno zamišljenem» pravilniku lahko pripetilo. Če MARSELJSKO IN BELO TEKSTILNO MILO KAKOR TUDI MAZILNO MILO NAJBOLJŠE KAKOVOSTI ZA USNJARNE in TEKSTILNE INDUSTRIJE dobavlja JUGOSL d. d GEORG SCHICHT tovarna v osijeku. 2424 bi ne bili trgovci • uvozniki sami bolj pametni in se v tako riskaittno kupčijo sploh ne bodo hoteli spušča tL Pravilnik s takimi določili je taka «avora, da se mora ob točnem Izvajanju vsaka kupčija ustavljati. Pa to Se ni zadosti. Pravilnik predpisuje nazadnje tudi Se konfiseiranje umetnih gnojil, бв bi ве v sestavi pokazala kaka škodljiva snov in v taki količini, da bi Škodovala rastlinam. V takem primeru se lahko nalože poleg konfiskacije tudi Se občutne denarne ln zaporne kazni. To je prav, da se nereelnim dobaviteljem zapreti s takimi kaznimi. Toda kdo naj nazadnje vse to trpi? Lahko se zgodi v tem primmeru, da pride trgovec * uvoznik po nedolžnem do takih Izgub. Primeri sleparstva z umetnimi gnojili naj se s pravilnikom preprečujejo in če treba, kaznujejo, ali pri tem naj ne trpi poštena trgovina 1 Potrebno je, da imamo garancije za dobavljanje viSjeodstotnib umetnih gnojil, ali zato se ne sme trgovina tako zavirati, da se nam slednjič lahko popolnoma ustavi. Pravilnik naj se zato popravi in izr popolni, tako da bo tudi reelna trgovina z njim zadovoljna. Danes namreč ni. Pri tej priliki naj se poenostavi tudi vse komisijsko jemanje ogledkov fn naj se ne podeeeto-rijo stroški, ki eo potrebni гч kemično analizo, ker Jih mora navsezadnje zopet le kmet trpeti. Tržna poročOa Novosadska blagovna boria (15. L m.) ni poslovala zaradi pravoslavnega praznika. Dunajska borca sa kmetijske produkte (14. t m.) Brez kupčije. Neznatno zanimanje za vse predmete, vendar se je dalo spoznati,\ da je bila tendenca za pšenico prijazna. Oves je ostal čvrst. Uradne notice nespremenjene. Dunajski goveji sejem (14 t m.) Dogon 2466 glav; od tega 846 iz Jugoslavije. Biki so se podražili za 6 do 10 groSev pri kc. Drugo nespremenjeno. Za kg žive teže noti-rajo: voli I. 1.60 — 1.85 (izjemno 1.90 do 2.10), II. 1.15 - 1.45, III. 1.10, biki 1.10 do 1.55, krave 0.75 - 150 (1.50), slaba Sivina 055 — 0.75 Šilinga. = Pred trgovinskimi pogajanji s Češko slovaško. Kakor poročajo iz Beograda, se bodo 9eetali naši in CeSkoslovaSki delegati v svrho pogajanj za sklenitev trgovinAe pogodbe med Jugoslavijo in CeSkoslovaSki) 25. t m. v Beogradu. Pomeje se bodo po gajanja nadalievala v CeSkoslovaSki. = Pred likvidacijo Slovenske banke v Ljubljani. Dne 1. marca t 1. ob 12. bodo imeli delničarji Slovenske banke v Ljubljani v družbenih prostorih Izredni občni zbor. na katerem bodo sklepali o likvidaciji zavoda. Na dnevnem redu eo tudi volitve likvidatorjev. = Znižanje delniške glavnice lesne indu atrijske d. d. «Drava» v Mariboru. Na izrednem občnem zboru lesne industrijske d. d. «Drava» v Maribora 5. marca L 1-И se bo otvoril ob 8. popoldne, se bo sklepalo o znižanju delnlSke glavnice ln preži-gosanju delnic- Na dnevnem redu Je nadalje predlog za pooblastitev upravnega sveta za eventualno zopetno zviSanje delntfke glavnice. = Stanje posevkov v januarju je bilo pn podatkih ministrstva za kmetijstvo bi vode v splošnem med dobrim ln selo dobrim. Med dobrim ln slsblm je bilo le v ralki oblasti. MočnejSe slane, H bi Škodljivo vplivala na posevke, nI bilo. Tudi poplav ln drugih elementarnih nezeod januar nI zabeležil. Stanje živine Je bilo v spločnem dobro. Kužne bolezni eo se le mestoma pojavljale. Borze 15. Iebruarja. LJUBLJANA. (Prve Številke povpruseva-nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 88.50—0, Vojna Skoda 840—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100. PraStedlona 925 — 0, Kreditna zavod 170 — 180, Strojne 85 — 0, Trbovlje 415 — 0. Vevče 120—0, Split cement 725 _ a Stavbna 55 — 65. Sešir 104 - 0. - Blago: Zaključena 2 vagona lesa. Tendenca za hrastovino čvrsta, za deželne pridelke mlačna. ZAGREB. V bančnih vrednotah poloÈai nespremenjen, dočim eo industrijske vrednote deloma poskočile, deloma oslabele. Investicijsko je bilo čvrsto. Enako agrarno. Vojna škoda kasa je popustila. Za april je zabeležila zaključek po 838. — Na deviznem tržišču je bil čvrst Dunaj, ki ee je trgoval po 803. Devlza na Italijo je porasla od 24« na 246.5, koncem sestanka je zopet oslabela na 246. Ostale devize so se trgovale brez večjih izprememb. Skupni promet v devizah ie znašal 6.8 milijona dinarjev. Kotirale so devize: Amsterdam izplačilo 2276 5 do 2282.5, Dunaj izplačilo 801.1 — 8041. Berlin izplačilo 1848.6 — 13.51.6, Italija izplačilo 244.92 — 246.92, London izplačilo 275.98 — 276.78, New York ček 55.75-50.95 Pariz Izplačilo 228 — 225, Praga izplačilo 168.3 - 169.1, èvica izplačilo 1094-1097: efekti: bančni : Eskomptna 104.5 — 105.5 Poljo 16 — 0. Kreditna Zagreb 106 — 110. Hipo 645 — 65, Jugo 101 — 102, Obrtna 4950 — a Praštediona 930 — 985, Ljubljanska kreditna 150 _ 0: industrijski: Du brovačka 390 — 400, Isis 51 — 53, Slavonija 84 - 35, Trbovlje 435 - 437. Union 311 do 315. Vagon 0 — 55, Vevče 180 — 137.5, «io-čerana Osijek 499 — 505. Drava 435—440: državni: investicijsko 86.75 — 875, agrarne 55.5 — 56, Vojna Skoda kasa 8875—888.5. za februar 0 _ 338, za april 337 — 340. BEOGRAD. Zaradi pravoslavnega praznika borza nI poslovala. CURin. Beograd 9.185, Berlin 12830, New York 519.875, London 25.21875, Pariz 20.44, Milan 22.40, Praga 15.40, Budimpešta 90.95-Bukarešta 2.975. Sofija 8.75, VarSava 57.50 Dunaj 78.225. TR8T. Devize: Beograd 40.75—41.75. Dunaj 2322 - 883, Praga 6850 - 69. Pariz 91 - 91.75, London 112 - 11250, New York 28.15 _ 23.85. Curih 440 — 450, Budimpešta 407 _ 415. BukareSta 1250 do 18.50. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4550 do 12.4960. Berlin 168.04 - 168.54. Budimpešta 123.98 - 124.28, Bukarešta 4.07 _ 4.09. London 34.40 - 8450. Milan 30.58 -30.68. New York 708.95 — 711.45, Pariz 27.90 io 28, Praga 20.9075 - 210775. Sofiia 51075 do 51475, VarSava 78.89 - 7968. Curih 136.89 - 136.89: valute- dinarji 12.44 do 12.50. dolarji 706.50 - 710.50. Devin Beegrad Oa ostalih bmah: v Pragi 59.19, v Berlinu 7.898. Noetov dnevnik Napisal sam Noe. Srečen sem. Ako ostane vreme še nadalie tako lepo, bom trgal v vinogradu še pred jesenjo. O tem sem že obvestil svoje tovornike, ki sem jim rekel: go ga je, pa ni ravno najboljše kakovosti.» Znati moraš to s tovorniki. * Bog me je povabi! za jiitri. Kliče me že osmič. Bog ima tako navado, da vznemirja svet za malenkosti; ob takih pogojih je nemogoče delati. Vprašal sem angela, zakaj me Bog kliče. Odgovoril je. da ne ve, pa se mu zdi, da gre za nekakšno katastrofo. Gotovo je zopet na dnevnem redu kaka nova komplikacija z zgodbo o kači in jabolku. Bog me je sprejel. Bil je veličasten in celo zanimiv, a zdi se mi. da nima več toliko avtoritete kakor nekdaj. Dela preveč in se bojim, da mu ne bi popustili živci. Segel mi je pod pozduho — ta intimnost me je globoko ganila — in mi je rcRel * _ Dragi moj Noe. deževalo bo . . . _ Gospod. Vaša volja nad vse. Sicer pa malo dežja ne bo škodilo vinogradom . . . — Ali, Noe, deževalo bo štirideset dni. Voda bo potopila celo vse planine in katastrofa bo strašna . . . — Gorim od radovednosti, Gospod, zakaj bo prišlo do te pogube? — Dognati hočem sistem plime in oseke. Pri prvem poizkusu seveda gotovo ne pojde kakor bi bilo treba: vem. da bo na eni strani preveč vode. na druga pa premalo. Nisem še vsega dognal, pa sem zato priredil potop. S tem bom največ ustregel ribam, tem dragim živalim, ki ne govore, ne protestirajo, a se pri tem strašno boje prvega greha.. To bo torej pogin sveta, a ti ne pogineš. — Jaz. Gospod? _Ne pogineš, ker si ugledna oseba. Poznam tudi tvoje slabosti, pa vem tudi to. da si v bistvu dobra duša. Zato si stešeš veliko ladjo, in kadar bo začelo deževati, pojdeš v ladjo z ženo in ostaneš v njej štirideset dni . . . — Štirideset dni z ženo? Gospod, to je strašna kazen, ki je nisem zaslužil. Skoro bi mi bilo ljubše, da tudi jaz poginem . . . Zakaj nasproti njej je celo dinosaurus pravi angel . . . — Ne bosta sama. Seboj vzarneš tudi svoje sinove in njihove žene, pa dvo- je od vseh nečistih živali in po sedem dvojic od čistih. — Ali, Gospod, za vse to bi potreboval pravcatega transatlantika! — Kaj bo to? Ne boj se. pomagal ti bom: naredim ti gozd ceder in cipres. Naj bodo cedre in ciprese! In pred menoj se je vzdignila veličastna šuma. Nikdar nisem vide! bolj komplicirane duše. kakor jo ima Bog! Zakaj ni tako.i ustvaril ladje? No. saj je bil vedno tak. — Evo ti šume, Noe! Steši sedaj ladjo, dam ti sto let časa! In je izginil v oblakih. • Ladja se gradi. Ves svet je že zvedel za potop. Moja žena je to razglasila vsem sosedom. Zaradi tega so se podvizale vse živali, vsaka si je hotela zagotoviti kabino. Bili so tudi ganljivi prizori. Pri dan. — Ladja je gotova. Gospod je želel, da bi sam prisostvoval svečani otvoritvi danes ob treh. Arhangel Mihael je vodil svečanost. Notranjost ladje, razdeljena na razrede, je prijazna Določeno je. da skrbi glede hrane vsak sam zase. Vkrcavamje se prične jutri zjutraj. Po obisku mi je Gospod prožil roko in rekel: — Prav dobro, popolnoma sem zadovoljen,, Noe. Ne pozabi, kar sem ti naročil: po dvoje od nečistih živali, a po sedem dvojic od čistih . . . Tedaj je začelo deževati. Drugi dan. Strašno dežuje. Moji ubogi vinogradi so popolnoma propali. Na ladji je strašna zmešnjava. Kar sedem dvojic slonov je prišle hkrati. Največja težava je bila. da nečiste živali ne smejo na ladjo razen po dvoje. Moj sin Sim je začel špekulirati s hrano. Se en problem je bil težak. Črv je hotel vstopiti sam, a Bog je ukazal, da mora biti dvojica. Peti dan. — Dež postaja vedno močnejši. Razgled je žalosten. Rumenkasta voda je že dosegla vrhove bregov. Vsi potniki so v svojih .kabinah. Šesti dan. — Še vedno dežuje. Postalo je zelo hladno. Moj sin Sim je organiziral prodajo rut. Moja žena je ho-i teia n^kaj protestirati, a sem ji odloč-' no reke!: — Ako ti ne ugaja, pojdi odtod — Jn sem ji pri tem odprl vrata. Ko se je nekoliko pomirila, sem jo i odvedel v oddelek za nečiste živali. . . . dan. — Prišel sem v grdo zmešnjavo. Da bi štel dni, sem napravil vsak dan zarezo na nekem !esu. A danes mi je tiger zagrabil ta les in sedaj si ž njim trebi zobe. In tako sedaj ne vem, koliko dni mi je še prebiti v tem zaboju. Dež. Žalosten razgled. Niti sledu o zemlji. K sreči ni bilo na zemlji mnogo ljudi. Spomnil sem se. kaj bi le bilo, ako bi prišlo Gospodu na um. da bi priredil potop deset milijonov let pozneje. . . . dan. — Naliv. Neprestani dež razburja živali. Mačke so jele loviti miši, osel dere kakor neumen, žirafa i je skoro razbila glavo. (Nisem jaz kriv, ako so stropi nizki.) Ena krava se je otelila in v mraku je zgrabil tele kenguru in ga je pobasal v svojo torbo . . . Nered, da bi se človeku zmešalo. . . . dan. — To ni več naliv nego pravj slap. Morebiti se je Gospod sam zmotil. Ukazal je, da pada dež. pa je odšel najbrže na potovanje, a je pozabil ukiniti ... V vsakem primeru situacija ni ravno vesela. Moje sinahe so zelo nevoljne. — Ako so to radosti življenja, potem takega življenja ne potrebujemo. Zaradi njihovega javkanja sem sklenil s sinovi, da pomečemo vse ženske v vodo. To namero smo izvršili ponoči. Ko se je zdanilo, smo v svojo žalost ï^en pu оггнтз. Houk o pravem „Lhariesiotiu" II. lekcija. Lov za zlatom Največja mojstrovina filmske umetnosti! Ve« lika komedija v sedmih dejanjih! — Napete scene, originalne Komične situacije, duhoviti za« pletljaji, groteska in ljub« kost, življenje in poezi« ja. Vse to je spravil v harmonično enoto naj« večji komik sveta Smeh! Smrt ravnatelja avstrijskega vojnega arhiva Na Dunaju je te dni umrl general pehote Emil Vojnovič, rodom iz Vojne krajine. Bil je doma iz Petrinje na Hrvatskem in je obiskoval dunajsko vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu. Vstopil je potem kot poročnik v avstrijsko pehoto, in sicer v polk št. 25. Kmalu potem so ga sprejeli v generalni štab za učitelja strategije. Napisal je namreč brošuro «Elementi strategije», ki je nanj opozorila merodajne kroge. Pozneje je bil pozvan v vojni arhiv, leta 1901. pa mu je bil postavljen za ravnatelia. Z njegovim imenovanjem je nastopila nova doba v arhivu. Dočim je bil njegov prednik v prvi vrsti strog zgodovinar ter se je omejeval na zbiranje dokumentov, je Vojnovič" položil temelje za kritično premotrivanje vojaških zadev. S tem je pomagal popularizirati vojaško umetnost. Ta način njegovega dela je imel svoje dobre pa tudi slabe strani. Po njêgovi krivdi je marsikatero važno delo ostalo v kosih, in ko je izbruhnila svetovna vojna, se je ta pomanjkljivost še bolj občutila. Velike uspehe pa je dosegel Vojnovič s korekturami popisov osvobodilnih vojn leta 1813. in 1814. Izdal je celo vrsto del, v katerih je populariziral vojne v letih 1878., 1809., 1813. in 1814. Mož je sodeloval tudi pri dnevnikih. Po 15 letnem delovanju v vojnem arhivu so ga poslali leta 1916. v pokoj. Od mladih let ga je vezalo tesno prijateljstvo s feldmaršalom Conradom Hôtzendorfom, ki mu je bil prijatelj in tovariš še v študijskih letih, ko sta oba študirala teren rusko-turške vojne. Po vojni je živel Vojnovič na Dunaju. Pred nekaj tedni je zbolel na gripi, ki ga je slednjič pobrala. Najbogatejši človek na svetu Zadnjič so poročali ameriški listi, da je ameriški erar naperil tožbo proti Henryju Fordu, tvorničarju avtomobilov, češ, da je plačal premalo davkov. Ob tej priliki je prišlo na dan, koliko ima Ford premoženja. Dozdaj so ljudje namreč zgolj ugibali in nihče ni vedel prav: ves svet je vedel le, da je Henry Ford najbogatejši človek na zemlji. Na dve milijardi dolarjev ceni ameriški erar celokupno premoženje Hen-ryja Forda, to je nad 110 milijard dinarjev. Samo v gotovini ima sloviti tovarnar po raznih bankah naloženih okroglo 22 milijard dinarjev! Neki bivši direktor Fordovih tvornic je izjavil novinarjem, da se Fordu ni bati konkurence ostalih ameriških avtomobilskih tovarn, ki razvijajo zlasti v poslednjem času živahno gibanje, da bi pritisnili Forda ob zid. Dejal je. da lahko Ford prodaja svoje avtomobile po lastni, režijski ceni. zakaj že samo trgovanje s posameznimi avtomobilskimi deli mu donaša precejšen dobiček. m sveta Ob otvoritvi angleškega parlamenta Kralj in kraljica se .peljeta v starodavni gala-kočiji na otvoritev parlamenta Preteklo sredo se je sestal angleški parlament ob navzočnosti kralja in kraljice. Tujca, ki ne pozna angleških običajev in duha, ki se zrcali iz njih, navdaja ob sličnih prilikah vedno neko začudenje. Že rano zjutraj vstanejo poslanci ali pa se že prejšnji večer postavijo pred poslopje parlamenta in potrpežljivo čakajo, da se jim odpro vrata — popoldne. Gre jim namreč za to, da si rezervirajo prostor v zbornici, kar dosežejo na ta način, da polože svojo posetnico na klop: s tem jim je zasiguran prostor za dobo zasedanja. Počemu tolika skrb? se bo vprašal ta ali oni. Odgovor je preprost: zbornica šteje 615 poslancev, sedežev pa ima le 400. baš toliko, kakor iih je imela pred 90 leti. ko je parlament pogorel in so ga morali na novo sezidati. In če bi se danes primerila nesreča da bi zgradbo vnovič uničil požar, smemo biti uverjeni, da bi jo Angleži rekonstruirali v natančno isti izmeri, istim številom sedežev — tolik je konservativni instinkt Britancev. Tisti poslanci, ki jim usoda ni bila mila in si niso mogli rezervirati sedežev, morajo tekom vsega zasedanja stati ob barijeri. ali pa se morajo zateči na tribune, ki tudi niso bogzna kaj prostorne. Navadno pa se inštalirajo v pušilnicah ali v bibliotekah ali celo v klubu konservativnih poslancev, ki je posredstvom podzemskega hodnika v zvezi z zbornico. Poglavitno je zanie, da čujejo zvonec, ki oznanja konec debate odnosno glasovanje. Debate pa so jim itak irelevant-ne; saj je znano, da govori poslancev ni najmanj ne vplivajo na potek glasovanja (v tem pogledu vlada v angleškem parlamentu isti sistem kot v naši skupščini); počemu bi jih torej poslušali? Priprave za karneval v Nizzi Magistrat in policija v Nizzi sta za letošnjo karnevalsko sezono izdelala poseben pravilnik, ki je izšel v tisku pod naslovom stila svojega poveljnika. Takoj je odšla skupina miličnikov z orožniki iskat napa. dalce. Poveljnik je odredil pc bližnjih ao» movih celo vrsto aretacij in tako bo v za» poru zopet polno nedolžnih ljudi. Napad spravljajo v zvezo s še vedno zagonetnim atentatom na postajo miličnikov v Sem. petru. Napisi na ploščah prevlečeni z radio»tinkturo morejo ee Citati tudi ponoči. — En primer. HoUoqtasi Mali oglasi, Id slatQ» • posredovalne In sodalns ■anion» občinstva, «salu beseda 50 par. Naj eaajtl «••••k Din 5-—. Ženttve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I"—. NajmaaJII sateeb Dis It*—ч Maškerada na morju bo r «oboto. 18 februarja v gonilni Amerika na Glincah PIm prost. Vstopnina б Din. 4798 Plesne vaje Sk. «Slavija» M Trte Tlako «reilo ob 20. ari t Sokolski Mostah. dvorani 4808 Galoše popravlja C triu vulkanizarij» Skali jabljaaa. Rimska ae»ta Ondulacija. vodna mdnlacija. striže-ije. barvanje las nanikura najtočne-в = 1700. regulator, popolnoma opremljena stikalna deska. Nadalje molor na istosmer-nl tok O U 65. 220 volt. 8.68 Rw n = 1300 s kompletno stikalno desko in re-ga'atorjem — vse ladelek tvrdke eiemens-Scharkert, le skoraj noro. p r o d s m radi porečsnja centrale sa K.flflfl Din. Naslor r ogla», oddelka «Jutra». 4880 3 kočije s streho vse v najbolflem stanju In kompletna prsna oprema la par konj. skoraj naprodaj nora, četrtineko ceno In lia ogled na Jeseni' «Pc eah, hotel «Počta». 4704 Drogov meeesnovih in smrekovih v lolfind 6—1Ï m. debelih od 10—18 cm. srednji premer 8—14 em. proda več vagonov Dprara Velika Nedelja 4789 2 pletilna stroja It 8(40 in iO/DS. dobro ohranjena naprodaj r Stilkl ulici It. 1Л, desno (pri st. Jakoba). 4498 Tovorni I Fiat avto mton.ki na;»odaJ Naslor r oglas, oddelku «Jntra». 4802-a Več divjih kostanjev lepih in močnih k n p i J. Rahne, Selo-Hocte. 4599 Odol» prazne steklenice kupole trugerlja Anton Kane «tnora židovska nI It L 282 Srebrne krone Kupuj, n |dač» tobri t Onden LTUbiiana Preier nora aile. 1 Lokomobllo od 85—lflii Ri' (normal) in gater 65 cm oba malo rabljena in najboljše snamke. kupim. — Ljubljana, Prnle Itev. 8. 4721 12 kg brinjevega olja protlam tistemu, ki plača najbolje Ponndbe na ogl. oddelek «Jutra, pod lilro «Olje». 4888 Semenskega krompirja kapi m več vagonov Ponadbe aa oglasni oddelek «Jatra» pod «Semenski». 4824 Hišo • S stanovanji in vrtom LJubljani, tamenjam u hlio. r Maribora Ponudbe pod iZanenjsra 18» na oglasni ---- «Jutra». 4809 Vilo trMamorasjeko — peteobao proeto. vrt, Miru Blelwei-sove ceste proda n Ï80.000 Dla «Posredovaleo» — 8r. Petra cesta ta 4741 Majhno posestvo aH kilo • vrtom kupim r ■ost« ali r blittet leteani-oo. — Ponadbe > naredbo eeee In obsega na oglasni oddelek «Jntra» pod lifro «Dom 88». 4788 Hišo I t sobami, kuhtejo- sado-nosnlkom in vrtom prodam ali tamenjam HîSs je pri eerkrl to je prterarna »a obrt alt vpokojeoca. — m t» em Posestvo naprodaj bliia Skocjana na Dolenjskem. - Velik sadni vrt г gospodarskim poslopjem, 5 večjih njiv, 2 travnika. 4 dele gonla in dva vinograda Pojasnila daje Marija Kovačič. Novo mesto. Ljubljanska oesta 42 4615-a Posestvo 23 oralov, ubeegajoče vinograd, sadonosnik. njire, travnik ia got>l, prodam i vsem inventarjem za Din 250.000. Brunček, RoJpoh, Pesnica pri Mariboru. Zanimanja vredno! V dinarju pri JeUah na Sp. Štajerskem takoj naprodaj majhna in telo prijetna domačija. Ograjen objekt sé, na jako ugodnem prostoru tik ceste — najlejiéa solnčna lega, s cirka 800 m* zemljišča. V notranjosti vrt za zelenjavo, sadno drer^e in vinska trta. Visokopn-tiična enodružinska bila (mešana stavba), tri sobe, vela te kahlnja. spodaj klet. spredaj veranda, zidat vodnjak t dobro vodo, gospodarsko poslopje, hier za govedo ali konje ln svinje ter drage pritikline vse t opeko krito. Prifirav. no ta rokodelca, vpokojeoca, zasebnika - kapitalista, ki ri tel! suho stanovanj« In miren dom na kratko-časni točki, varno pred po-vodnijo. ob trgu. blizu po-ite, kolodvora Itd. Cena ugodna, le pod 70.000 Din. Na leljo kupca oddam tudj lep travnik blizu kolodvora, U meri 8532 m> tn lepo njvo v lzm-ri 2348 m». — Resne kupce vabim, da si čimpreje ogledajo. Oglasiti se je Istotam pri Fabijanu Mari. Iz prijaznosti bo dal pojasnila tndi o večjih po-seotvih, ki so r Milini naprodaj. 4800 Trgovino i melanim blagom z zalogo. in renta r jem te stanovanjem, r prometnem mestu na progi Zidani moet— Zagreb, oddam r najem proti prevzetju zalog« gotovem plačilu. Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Dolenjsko». 4699 Pekarno dobro Idočo vzame takoj v najem Mibael Cesnik, Fram pri Maribora. 4836 Lokal na Dunajski c. zamenjam takoj. Ponudbo na oglasni oddelek «Jutra» pod tnačko «Kjerkoli 23». 4825 Kovačnlca moderno urejena, t 2 sobama in kuhinjo, zraven trga Vransko, tik glavne ceste, ugodno naprodaj Pojasnila daje Posredovalna pisarna Janka Turn&ek, Trbovlje I. 4786 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja. sobe. lokala, gostilno, trgovine, delavnice Itd — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno. — «Posredovalec», 8r Petra cesta 18. 16S8-S Sobo s strogo »epariranhn vhodom in event. s hrano išče gospod ta takoj ali t 1. marcem. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod lilro «Snažna in mirna». 4750 Sobo oddam s hrano ali bret iste 2 gospodoma ali zakoncema bret otrok. Naslor v oglasnem oddelku «Jatra». 4739 Opremljeno sobo s popolnoma separiranim vhodom oddam s 1. marcem boljiemu gospodu. Naslor r oglasnem oddelka «Jatra». 4818 Opremljeno sobo t vhodom It (topole oddam za 250 Din. Naslov r ogl. oddelka «Jatra». 4822 Opremljeno sobo oddam s postretbo t «sobama. Naslov r oglasnem oddelka «Jutra». 4816 Pisarniške prostore oddam r aajom Naslor r oglasnem oddelku «Jatra». 4802 Sobo • posebnim vhodom lito posestnik t delal* ta par-dnevno uporabo v mesecu. Ponadbe na oglas oddelek «Jatra» pod «Soba И». 4791 Kot sostanovalca sprejme» solidnega gonioda Poaudbe aa oglas, oddelek «Jatra» pod «Baktrika». 4796 Majhno stanovanje In delavnico oddam Ponudbe na oglas oddelek «Jutra, pod Itf «Malo stanovanje». re 4794 Opremljeno sobo s popolnoma separiranim vhodom oddam v bljiinl glavne polte; Naslor pore «Jatra». Lepo stanovanje na periferiji mesu oddam stranki, katera plača nekaj Naslov v oglasnem «Jutra». • 4700 naprej. Î oddelku Svetlo sobico oddam t vso oskrbo gospodični v sredini mesta. Naklo v pove oglasni oddelek «Jntra». 4781 Prazno sobo iiče samec s 1. marcem. — Ponadbe na oglas, oddelek «Jutra» pod .Prazno 80». 4780 Stanovanje 8—4 sob e kuhinjo in priti-klinami, v pritličju ali L nadstropju, po motnosti r blitini glavne pošte iščem in dobro pačam. na teljo tudi pol leta naprej. Sem netalčiton trgovski zakonec a enim otrokom ter bi eno sobo rabil kot poslovni lokal. 8 1. junijem prosta stanovanja prijavit« na ogl. oddelek «Jutra» pod lifro «v nori ali stari hi«». 4784 VIsokošolec iiče t 1. marcem sobo t posebnim vhodom te električno ratsretljtro. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Cieta 48». 4806 Sobico oddam. Naslov r oddelka «Jutra». 4888 Stanovanje 1—S sob, kuhinje In pritiklin i I Z e mirna stranka. Ponadbe na ogla«, oddelek «Jntra» pod «Zaeobnik 800» 4841 Družabnico s kapitalom od 100.000 Din naprej »prejme gospa r dobičkanosno podjetje bret konkurence. Za kapital te jamči. Gospodične ali vdove imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro «Dobro podjetje» 4478 Drogerista (Injo) t nekaj kapitala sprejmem za otvoritev drogerije r obljudenem Indnstr. kraja, in sicer kot rodjo te dra-tabnika. Ponadbe na ogl. oddelek «Jutra» pod liho «St. 55». 41 Kateri gospod bi pomagal boljil gospodii-ni iz hipne zadrege? Dopise na podruinlco «Jatra» Maribora pod Morfls naj blagovoli takoj ti pismo v oglasne» ku. drigoi-•ddeU 4788 Klavirji Tovarna tn zaloga klavirjev. prvovrstnih inštrumentov različnih tvriik kakor tudi lastnih izdelkov. Poeo-ben oddelek za popravila. Uglaéevanja in popravila za Glasbeno Matico Koneer-ratorij in drage inštitute izgotavlja moja trrdka. — Točna postreiha la zmerno oene — tudi na obroke. Izdeloralee klavirjev B. Warbloek, Ljubljana — Hitlerjeva ulica 6. 458S msssM Angleškega psa kratkodlakega hrta rajava barre, prodam. Naslor r oglasnem oddelka «Jntra». 4796 Zelezn. legitimacijo s i r o, glasečo se na ime Anton Čopič, tea izgubil Pošten najditelj naj jo odda r Igriški oltol štev 6. 4808 Torbico t vsebino 800 Din ln zlato nrico sem izgubila т soboto zreče v Mestnem domu. Pošten najditelj naj jo blagovoli vrniti proti nagradi na oglasni oddelek «Jatra» pod mačko «Sala «ra»». 4811 sad jo» Vrtnarja dobro iavetbaoega r reji te splošnem stru sprejmem r sluibo. 'Event. oddam vrt t erelličnjakom ia gorkimi gredami v najem pod telo ugodnimi pogoji. Ponadbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Samostojen vrtnar». 4535 Večji vrt takoj agodno e 4 d а m. — Cesta na Kotalk Kot. 19. trn Lepo masko posodim Naslov v oglas, oddelka «Jatrs». 481S D. И. C. največje skladišče SARAJEVO Pwli'n» H Petra 26. .a aoroianaKe lovtne ie n drag h virih prired' ^ave> « una ver je zšia n st lot* v «gi n nSKOVNE ZADRUGE * Ijubliam Prešernova ulica 54 ^aspro' glav pošle Brošiiana knjiga stant 3h- - Din. vezana 44 - D'n ; »ono« Din tre? j3s» M. Zévaco ' 74 Papežinja Favsta Romai* »Olej, glej, to je čudnoI... Poznam jo!. ..< »Poznam jo?« je vzkliknil zamolklo in zgrabil deklino za laket. »Praviš, da poznaš to Fourcaudko?...« »Kako ne bil... Stanovala je pri ,Dobri nadi' s ciganom, z njegovima dolginoma in z vedeževalko, ki ste jo odveli. Imenovali so jo Violetto!...« Pardaillanov obraz se je mahoma izpremenil. Z naglim pogledom je obletel Qrèvski trg, oder, kjer so stali oboroženi plemiči, vrste lokostrelcev in halebardirjev in vso ogromno množico, ki je nali-kovala razjarjenemu morju. Nato je pogledal vojvodo Angoulêm-skega in brezmejno sočutje mu je zalilo oči. »Dajmo,« je rekel malone na glas, »poizkusimo, kar ni mogoče... Smrt, ki se obeta tu, bo vredna mojega imena!« Loizonka je čula te besede. Videla je Pardaillana, kako je planil k vojvodi Angoulêmskemu. In z bistrovidnostjo, ki je ženskam lastna v skrajnih trenutkih, je uganila sama pri sebi: »Pardaillan ljubi obsojenko! Zaradi nje je bil pri ,Dobri nadi'! Zanjo hoče umreti!...« še tisti trenutek se je tudi ona zapodila med meščane. Njen obraz je bil tako divji in njena odločnost tako srdita, da se je množica s strahom in osuplostjo razmikala pred njo. Pardaillan je med tem prišel do Karla. Odlašati ni bilo moči. treba je bilo tvegati vse za vse. »Kam gledate?« je vprašal mladega vojvodo. Karel se je obrnil in je uzrl Pardaillana bledega kakor smrt, z očmi kakor ostro jeklo, z drhtečimi ustnicami in z brki naježenimi kakor pred njunim prvim bojem na Qrèvskem trgu. »Tja poglejte!« je rekel vitez, kažoč z roko proti obsojenki. Ivani Fourcaudovi je bilo samo še dvajset korakov do grmade... Karel je omahnil. Iz ust mu je planil divji vzkrik, ki je prevladal rjovenje množice ter jeknil preko slavnostnega odra v strah in začudenje vojvodi Ouiškemu, Favsti, Mainevillu, Bussiju-Leclercu, Maurevertu in vsem ostalim!... Obenem ,s tem krikom sta se Karel in Pardaillan v besnem poletu zagnala naprej. Pardaillan je bil izdrl svoj mogočni rapir; držal ga je za rezilo, vihteč železni ročnik kakor bojni kij. »Da, da!« Je hropel Karel. »Tu hočem poginiti! Zanjo poginem! Z njo!...« Pardaillan je podiral vse, kar se ni umaknilo. Železni ročnik je treskal na desno in na levo, in kamorkoli je udaril, so padali ljudje. Množica se s strahoma razmikala, vse je bežalo... in Pardaillan je drevil naprej kakor plameneč meteor, s krčevitim nasmehom na drgečočih ustnicah in z divjim bliskanjem zob pod naježenimi brki... Tuljenje, psovke in grožnje so bruhale nanj z vseh strani — toda med njim ln med lokostrelci, ki so obdajali Violetto, je nastala v nekaj trenutkih široka praznina... Violetta, še iz uma od groznega pogleda na grmado, vrhu katere se je zibalo Magdalenino truplo, je zdajci uzrla viteza in tik nato Karla, ki mu je sledil za petami... Iztegnila Je roke. Smehljaj nepopisnega vzhičenja ji je ozaril lice. Brez glasu, brez misli, brez uma se je vrgel Karel naprej. Tisti mah pa so vojniki naperili sulice; Violetto je obdal sršeč kolobar jeklenih osti. Množica se je Jela osveščati po prvem strahu, praznina se je polnila s srditimi postavami in z odra so se oglašali izpodbujajoči kriki: »Bij! Kolji!...« »Smrt jima! Pobijte ju!...« Tu množica, tam stražarji, vmes Karel in Pardaillan: zašla sta bila med čeljusti ogromnega primaža, ki ju je moral vsak trenutek zdrobiti... Tedajci pa je navalilo deset, petnajst, dvajset mrko-okih ljudi z bodali v rokah. Spet so jeli padati mrtvi in ranjeni, beg se je spet začel in človeško valovje je Iznova zapljuskalo ob bojnem vpitju neznancev: »Pardaillan! Pardaillan!« Vitez se ni vpraševal, kdo so nepričakovani zavezniki in odkod mu prihajajo na pomoč. Njegova glava ni bila več zmožna človeških misli; bil je samo še živ hudourni oblak, iz katerega je smrtnosno udarjala strela... Množice se je lotevala zmešnjava, podobna panični grozi, ki časih iznenada okuži armade ter izpremeni dobljeno zmago v poraz. »Pardaillan! Pardaillan!« so rjoveli rokovnjači, vihteč svoja b . dala in razsajaje med nasprotniki kakor besi iz pekla. Guise je stal po koncu in tulil od gneva. Maineville, Bussi in več ko sto drugih se je zapodilo v metež z golimi meči v rokah . Favsta je plamenela; njene oči so se upirale zdaj v nebo, kakor bi ga zaklinjale, zdaj v Pardaillana, polne nadčloveškega občudovanja ... Zakaj res nadčloveško ie bilo. kar je delal vitez v tem trenutku... Njegovi nenadejani zavezniki so bili znanci in prijatelji hvaležne Loizonke, ki so videli Pardaillana pri »Dobri nadi«, kjer se je milo in nemilo zapisal v njihov spomin, so ga spoznali takoj, ko je navalil na lokostrelce. Udrihati po strelcih, po straži, po redarstvu in vobče PO kakršnikoli javni oblasti, .ie bilo vsem. ki žive izven zakona in družbe, od nekdaj najslajša zabava. In tako bi se bili rokovnjači zganili že iz golega veselja, tudi da niso spoznali Pardaillana in da ni Loizonka hitela od enega do drugega ter ukazovala vsem glavarjem rokovnjaških družin: »Reši tega človeka, ako me hočeš še kdaj videti pod svoje odejo!...« Kdor ni čul tega naročila niti ni sam poznal viteza, je posnemal zgled svojih tovarišev in je planil v boj, ne vedoč, za kaj gre. Minuta še ni prešla, ko je bila zbrana za vitezom dobršna stotina zlikovcev. »Pardaillan! Pardaillan!« je grmelo čedalje glasneje. In že sta trčili sili druga ob drugo. Vitezova truma, štrleča od bodal, je nalik bombi udarila skozi množico, ki se je tuleč raz-begnila na vse strani. Toda za ljudstvom so stale straže z naperjenimi sulicami. Spopad je bil strašen. Do dvajset ljudi, vojnikov in rokovnja-čev, je mahoma ležalo na tleh. Jeki, kletve, presunljivi viki žensk, ki so padale v nezavest, kričanje zbeganih meščanov, ki so tulili na vzbuno, vse to neštevilo glasov je zlovešče pretresalo vzduh. Tisti, ki so ohranili dovolj hladnokrvnosti, da so mogli gledati »okoli sebe, so zrli neverjetno sliko... ZNIŽANE CENE! ZNIŽANE CENE! Nogavice razne vrste, vezenino, naramnice, vezalke, žepne robce ter drugo galanterijsko in krat« ko blago — nudi tvrdka OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Pred Ško» fijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. .Ve debelo! Znižane cene! Na debelo! вввЕвивЈМИивекавв^шнкааив:®»:!»» Snežne čevlje sprejema v popravilo tvrdka M. TREBAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. Vajenca za trgovino z galanterijo in kratko robo, poštenih staršev, koji je dovršil dvoraz« redno meščansko šolo, oziroma gimnazijo, ter ima veselje do trgovine — sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 2500—a V mrazu, megli in ob vlažnem vremenu ne hodite z doma ne da b. vzeli v usta pastiljo VALDA ki Vam prihrani in odstrani nahod, grlobol, katarje, hripo, influence, naduho itd. Toda pred vsem paziti da dobite izvirne Valda. Naprodaj v vseh lekarnah in drogerijah Bolna pljuča se moreio izlečitt i | Pljučna tuberkuloza — sušica, kašelj — suhi Uašeli — kašelj s sluzi — nočno znojenje — bronhijalni katar, katar grla — izmehvanje Krvi — iz iv Krvi — nevoljnost, htipavost, bedenje itd se more izlečiti tisoče izlečenih! Zahtevajte takt j kniigo o moji novi umetnosti hpanjenja ki jih je že več rešila Pomore pri v-akem načinu zivljenla. da se bolest brže prebo i. Nočno znojenje in kašeij prestane, telesna težina se povečava, ter po vseopčem ovapnieniu ustavi bolest. Resni možje zdravniške vednosti potrdujejo prednost moje meto Je, ter ju radi pr poročajo Cim preje pričnete z mojim načine m hian'enji lem bolje Popolnoma zastoni dcb;ie mojo knjigo iz Katere boste črpali mnogo koristnega zranja. Kdor se hoče rešiti svojih boli, naj piše še danes1 Ponovno naglašu em, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze za Vas. te. bo Vaš zdravnik sigurno soglašal s tem od prvin piofesorjev za pravilnega proglašenim novim načinom Vašega hranjenja Torej je v Vašem interesu, da tako) pišete, ter boste v vsaki dob: posluženi od mojega iamošn ega zasopstva Čroajte pouk in pojačavajte voljo za zdravie iz knjige izkušenega zdiavnlka. Obsega okrepitev, ter življensko uteho, ter se obrača na vse bolnike, ki imadu interes za sedanje stanje Iečenje pliučnih bolezni. mojaadresa: A u g u s t Mapzke Berlin — Wilmersdorf. Bruchsalcrstrasse Kr. 5 Abteilung 870. Zahvala. 255: Ob smr i našega srčnoljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda FRANA DRENIKA došlo nam ie toliko odkritih izrazov sožalja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu postbei. Zato izrekamo tem potom vsem našo najglobokeišo zahvalo Posebno pa se čutimo d »Ižne zahva iti se za ooklonjene Krasne vence in cvetje, gg zastopnikom javnih oblasti in dostojanstvenikom, prijateljem in zna i-cem pa ca častno spremstvo na niega zadnji poti. '.dhvalj jjfmo se tudi za častno snremstvo sledečim slavnim društvom s prapo.i: Jugoslov Sokol. Sa ezu, Sroga in očea Slavka Gobec požtnega upravnika! v Podčetrtku preieia sem toliko Izra'.ov sožalja da se mi je nemogoče v^a'«mu otsebei zahvaliti. Do vo1 ujjem si torei tem potom zahvaliti vsem, ki so pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poli ; pose Dno se gosp Fr. Lo.re.u, naduč v pok. za slovo ob odortem grobu čč duhovščini, pevskemu društvu .Sotla* za ginijive žaio stinke, kakor vsem darovalcem krasnih vencev. Vsem skupaj še enkiat : Bog plati ! Žalujoča soproga in bčerka. •. ■ Ш t Vsem sorodnikom, pr jate'jem in znancem na znanjamo v globoki žalosti, da je naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Marija Glinšek v potedeljek. dne 14 t. m. ob pol 3. uri zjutraj po po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspala] Blago pokoinico prepeljemo iz Maribora \ Ptuj. Ijer se vrši pogreb dne 16 t m ob 3. uri pop. na mestno poke pal šče. /5d i s Maribor, Ptuj, Rog. Slatina, 15. iebr. 1927. Rodbine: Glinšek, Potočnik, Rakuš.