Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto III. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. ^J\ NA MEJAH Štev. 13. ček. račun št. 12.866 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: 3eienice, Krekov dom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 1. julija 1938 Po jeseniškem slovenskem tednu Jeseniški slovenski teden se je končal, ostala pa je za njim svetla sled, pot sedmih zvezda, ki so sedem večerov gorele nad tistim kotičkom slovenske zemlje, ki je najbolj zagvozden v meje, odkoder je sij šel iznad Triglava čez vso Gorenjsko, od Rateč do Kranja, od Bohinja do Stola in od Krope do Tržiča in je danes že kot zarja viden po vsej Sloveniji. Pod pokroviteljstvom vseh od ljudstva izbranih županov tega prelepega gorenjskega kota se je zbiralo sedem večerov slovensko ljudstvo v iskreni slogi vseh stanov k shodom, posvečenim nčijsvetejšim slovenskim svetinjam, k tistim živim izvirkom slovenske narodne zavesti, samobitnosti in moči, v katerih je živelo in živi z novo silo slovenstvo, tako slovenstvo, kakršno edino more biti plodno tudi za pravo jugoslovanstvo. Kajti le ideali, ki so in kakor so zaživeli v nazorni obliki v teh večerih, predstavljajo trajno in samorodno slo-y^nsko narodno vrednoto, ki po svoje veča svojevrstno bogastvo raznorodne Jugoslavije, naše skupne domovine. Bolj kot kjer koli so ti ljudje na mejah čutili potrebo poseči vase in dvigniti cliiii liste čiste izvirke vode, ki resnično osvežujejo izsušena usta in pomlajajo trhlo telo. Zbralo se je to ljudstvo okrog svojega slovenskega kresa, zažganega na Kreku posvečenem prostoru, kjer so zanetile donebesni plamen bakle z živim ognjem, prižganim ob večni luči v kropenski cerkvi, ukresanim na blejskem otoku, kjer je poganka Bogomila postala prva slovenska svečenica Marije, in kjer je središče našega gorenjskega raja, naše najlepše slovenske lepote; z zubljem, utrganim kot cvet z groba pevca slovenske pesmi Aljaža v Dovjem pod samim strmim Triglavom, kjer se je najviše pognala naša zemlja v nebo in kjer stoji na najodpornejših kamnitnih tleh... In J«ko so slovenski fantje v teku izpod Triglava •n Kepe, kjer so postavljene meje svobodi naše Besede, prinesli prelepi cvet slovenskega petja У srcu in živo baklo v roki, od Jamnika pa ogenj zive vere v Boga, mimo Brezij ob Materi mater slovenskih in skozi pokrajino Jegliča pa klic k Hoži Mariji; prinesli od blejskega otoku čez jezero, mimo Prešernove hiše, spomenika slovenski kulturi, ogenj z dihom najvišje slovenske umetnosti, pesmi slovenskega srca ... Tako se je vžgal slovenski kres na prvi večer in je v treh toplih j^iibljili gorel vse te dneve, ko je ljudstvo obnav-'J«lo krstno obljubo, proslavljalo dolžnosti do jemlje, ki jo obdeluješ, in ti vrže gnil sad, če jo kolneš; hvalo pelo trdemu delu v plavžu, s katc-У'П1 si jeseniški kovač služi svoj vsakdanji kruh, i»*coč krščansko pravico in verujoč vanjo; na slavilo lepoto jezika, kakor ga je prejelo mater in kakor so ga izbrusili veliki možje nuiipg,, naroda, svetli vzorniki iz preteklosti za ®^ Jeseniški slovenski kres pa naj gori у, naših srcih in naj se v novih kresovih уцррђа до, vsej naši lepi slovenski domovini. ,g Z Jesenic Slovenske pobožnosti se je »Naš kovinar« šel učit k Trubarju. Trubar je bil odpadnik od katoliške Cerkve. Od začetka se je sicer delal bolj pravovernega kot drugi, končno pa je postal voditelj katoliškim Slovencem nasprotnega gibanja. »Naš kovinar* je v sestavku: »O slovenski pobožnosti« (številka 20.) zagrešil tudi nekaj nedoslednosti: V začetku je mnenja, da je slovensko poibožnost pokvarila politika zadnjih 40 let. Malo naprej pa že navaja, da smo Slovenci imeli slabo po-božnost že davno v Trubarjevem času, ker so Slovenci že takrat pogosto hodili k maši, molili rožni venec in prižigali sveče ter hodili za procesijami, rabili blagoslovljeno vodo in zidali cerkve. Proti koncu ser stavka mu pa zopet ш všeč neki katoliški ^ pan. ki ne hodi v сђр^ . 9/f A Izjava Tineta Smoleja k izvajanjem »NaJege kovinarja« o slodieijski pobožnosti in k nfikWev rim drugim пјс@#д|#дб( etavkom je zd^yop^jajif in smo ga veseUj Џ. 25- pa odgovariia^pisdč/I« »Našem koviwrjur^^oii^a je jpravi ti'i>:,iti«(lfto!žiiosti on (pisec), d&da pfil ta-ko skrome#Hida')ge (UQce podpisati. fiKcMlar .(pritafir se kak lmti4#)%l]jkAuq važne i/p%Yi«di@;wtei* je treba sma^latjiBiia[r;pis)Eb pravegp '»MjwiWoMfll'HqRa urednilta^jejijjBfltflikS sta. g. Г, j (pes Narod< pa je najbrž pozabil, da je S' svojo notico krepko zamahnil po sodišču, saj si ne moremo misliti, da bi s svojimi »velikimi talenti« ne razumel razsodbe o tej zade\"ščini, ki je »gospodovi« pravičnosti dala častno priznanje. Res ste se zaleteli, ata »Narod«, s svojim dopisnikom vred in čas bi že bil, da bi vsaj v tej Vaši častitljivi starosti padlo eno zdravo zrno iz Vašega sita. Šele po treh tednih po odhodu velikega jeseniškega versko kulturnega in vobče javnega delavca g. Andreja Križ-mana si je upal »Naš kovinar« zapisati na njegov naslov nekaj ugotovitev. Rad ali nerad mu priznava izredne sposobnosti. Zameri mu pa prav za prav samo to. da ni hotel ostati na »ravni« liniji s Kovinarjem, ki vodi v manksi-zem, ampak da se je držal »krivuljaste« katoliške linije. — Kovinar ne more razumeti razlike med letom 1935. in letom 1938. Naj mu bo povedano, da s-o leta 1933. katoliške vrste nastopale enotno, leta 1936-38. pa se je odlomek katoliških vrst postavil ob nasprotno stran v borbo proti katoliški skupnosti. — Da Kovinarju pojasnimo še »manj važno« zadevo, ali in kdaj je prosil g. Križman stran z Jesenic, mu povemo, da takrat, ko je bila župnija Tunjice (katero je Križman že v bogoslovju imenoval »svojo« župnijo) izi)ra.znjena in od .škofa razpisana. In to je bilo letos spomladi. Kovinar dobro ve, da tega ni mogel ne preje ne pozneje storiti. Na Jesenicah so tri strokovne organizacije Mveč. če ne verjamete, berite listič »Naš kovinar« št. 23. Na strani ,1.: »Imamo tri delavske organizacije, od katerih pa nobena ne začne s kako široko akcijo.« Na strani 3. pa; »Na Jesenicah imamo zaenkrat samo tri delavske organizacije odveč.« Reči noče, da je samo četrta opravičena, da obstoji. »Naš kovinar« je kot četrto delavsko organizacijo vedno imenoval ZZD. Protiplinska razstava na Jesenicah in drugod na Gorenjsicem Kraljevska banska uprava dravske banovine je organizirala za Slovenijo protiplinsko razstavo v treh železniških vozovih. V dveh so razporejeni razstavni predmeti, tretji vagon pa je prirejen za lahko poskušnjo, kako vpliva solzni plin. \ od j a razstave je g. Bedrač Janko, referent na prosvetnem oddelku banske uprave. Pomaga mu g. Pišek Janez, ki je domačin iz Hru-šice. Razstavljene so mnoge slike, ki ponazo-rujejo učinek bomb, dalje kako se je treba pravilno braniti proti plinom ob napadih iz letal, ena slika nazorno prikazuje letalo v prerezu, kjer vidimo, kako so nameščene bombe in kako jih letalo spušča na zemljo. Okoli 200 fotografij nam predstavlja poskusne napade z raznimi bombami in nekaj slik nam kaže umetno zameglitev važnih objektov (elektrane Fale), da jih prikri-jemo pred opazovalci iz sovražnih letal. Zbrana je na vpogled nemška, francoska in tudi jugoslovanska literatura, kako se braniti pred plinskimi napadi iz letal. Zanimiva sta dva modela podstrešja, pravilnega in nepravilnega. Model pravilnega podstrešja kaže, da mora biti tako podstrešje prazno vseh lahko gorljivih predmetov. Pri nas je navada, da je podstrešje shramba starih oblek in drugih obrabljenih lesenih predmetov. Vsi ti predmeti so pa kakor nalašč primerni. da jih zaneti užigalna bomba in požar je neizogiben. Vidni so na razstavi zlasti rešilni aparat za prvo pomoč, dalje aparat za uničevanje bojnih strupov in aparat za zameglitev. Na razstavi vidimo dalje ekipo (modeli) reševalcev v posebnih protiplinsikih izolacijskih oblekah. Razstavljene so različne protiplinske civilne in vojaške maske. Jugoslovanske civilne protiplinske maske se izdelujejo v treh velikostih (M, C, B, mali, srednji in veliki model). Zelo praktična je nemška S maska (model 58). Njena praktičnost je zlasti v tem, ker je izredno lahka, da se lahko nosi v žepu, in ker pokrije celo glavo, da tako zavarujemo najvažnejši del telesa pred najstrašnejšim plinom iperitoni. Obisk razstave je bil na različnih železniških postajah dokaj različen. Posebno velika udeležba je bila v Tržiču. Na Jesenicah so dali večino obiskovalcev šolski otroci z Jesenic in Koroške Bele. Pa tudi starejših obiskovalcev je bilo zlasti drugi in tretji dan razstava; (22. in 25. junija) kar dovolj. Z razstavo na Jesenicah je ta potujoča razstava zaključena. Obiskala je celo Slovenijo in je nje uspeh brez dvoma poplačal trud bau-ske uprave. Razstavni vagoni pojdejo z Jesenic samo še v Maribor, kjer bodo razpolago delavcem iz železniških delavnic. Pri lanskih jesenskih manevrih je bila ista razstava na kolodvoru v Novem mestu, kjer so si jo ogledali tudi visoki odličniki. Zbudila je pozornost tudi v drugih banovinah. Verjetno je. da bodo razstavljalni vagoni potovali tudi še v druge banovine. Industrija v službi naroda Naša industrija jo bila že dostikrat na natezalnici tega ali onega lista, v precejju te ali one miselnosti, pa gre kljub temu svojo pot naprej, hočemo reči, da je oglušela in premišljeno otopela za vse sunke, kateri bi utegnili zadeti na najobčutljivejše mesto. Pa se je le nekajkrat dvignil njen ogorčen protest izpod peresa njenega »uradnika za posebne zadeve«, kakor mu pravijo pametni in pošteni, in je oplazil vse obrate, vroče in mrzle, in vse strehe in kote, skromne domove široni Gorenjske in obležal tamkaj kot »grenak očitek nehvaležnostic. In še nekaj drugega so povzročili ti protesti. To namreč, da so zbudili v bralcih zavest, da je samo čista resnica zmogla izzvati takšen odgovor, ki je bil vse drugo prej kot stvaren, ])rej škodljiv kot koristen že zategadelj, ker ni odgovarjal na očitke, ampak je vsikdar zapel pesem o črni nehvaležnosti, ki da jo prejema podjetje kljub velikemu poslanstvu »v službi naroda«. 13aS ta zadnja točka pa je tisto boleče mesto, tista rana, za katero ne more držati noben ti diagnoza brez glasu delavstva in brez tistih, ki znajo meriti z gospodarskim in kulturnim merilom naroda in kot taki se nikdar ne moremo strinjati z diagnozo industrije, ki je že zaradi neprikritega namena, da zaščiti le sebe, pristranska in krivična. Naše slovensiko poštenje zahteva jasnosti. In kot katoličani se sklicujemo na božjo pravičnost, za katero smo dolžni storiti vse, da jo obvarujemo pred tistimi, ki hočejo našo versko miselnost in narodnost ne samo po svoje'ocenjevati, ampak tudi zlorabljati. Te nevarne in sramotne poganjke tuje rasti in miselnosti med najbolj klenim delom naroda oh mejah, ki svojim vzorom postavlja najlepše spomenike, ki so najvernejši branitelji narodnostnih meja, je treba zatreti na vsak način, sporazumno in vzajemno kot bratje ene družine. Vsi smo se veselili, ko se je naša industrija razmahnila v klasje, ko so se obrati z novimi ])ri(IoljiTvami pof ro 6(T^i vratFTTa steza j. skozi katero so drli brezposelni, lačni kruha, dninarji, priložnostniki, poljski in gozdni delavci, in Čudo — prihajali so kajžarji in kmetje z gruntov. Teh poslednjih je bila velika večina, tovarna jih je bila najbolj vesela, /drav čut človeka pa je podvomil v to prečudno logiko industrijskega polipa, ki je svoje lovke stegnil po kmetijah in iztrgal sinove od plugov, očete od zemlje ter jih vrgel med stroje s tako naglico, da so v slepoti zaradi silne spremembe spregledali začetek svoje tragedije. Nobeno svarilo delavskih organizacij ni nič pomagalo. Sprejemni urad je imel določeno nalogo in vršiti jo je moral, kmečki sinovi so dan za dnem polnili ta prostor in se hlastno sprejemali, dočini so zastopniki organizacij moledovali za vsakega posebej iz svoje sprejemne liste. V tem vročičnem navalu je prišlo od inekod geslo: prvi so domačini! Ostalo pa je pri praksi, niti za las od načrta: sprejemati neorganizirane kmete. Tako je Slo mesece. Obrati so se širili in z odprtimi žreli hlastali moči delavcev do skrajnosti, do onemoglosti. Kako je bilo in je še z natlurami, s prazniki in nedeljami, o tem so dolžne poročati organizacije. Mi ugotavljamo samo to, da družine očetov-delavcev prej ko slej .samevajo; vzgoja otrok je na šibkih ramah mater; v družinah se je ukoreninil občutek suženjske pripadnosti, ki ubija sleherno odgovornost za celo generacijo. Kaj smo še, ljudje božji? Ogromna masa brez svobode, ki jo nenadzorovan kolektivističen sistem industrije po svoje obliči in gnete, se z njo poigrava in sesa iz nje življenjske sokove. In tu je prizadet, kakor smo rekli, najbolj ploden del naroda, ki ima kot branite! j mej a ogromne dolžnosti. Ali ni baš na to našo najmočnejšo korenino nastavljena sekira? Hočemo biti previdni v svoji poštenosti, pa smo tako etrašno naivni. Roke na srce vsi tisti, ki ste prizadeti, in tisti, ki priporočate strpnost ill prijaznost do čistokr^^iega soseda. Že v naši slavnostni številki smo poudarili boje naših kulturnih delavcev, ki so bili fuži-liarji, z iiemčurskimi priskledniki in oblastniki pri industriji. To se ponavlja danes, ko imamo urejeno razmerje z zakoni, ko smo povezani v enakopravno državno celoto, da bi vsaj zdaj lahko zahtevali prednost našemu delu in besedi v jeseniški industriji. Naš državljan tuje narodnosti nam je lahko euakopraven, toda nikdar ne privilegiran in nasilen, tujec pa naj molči in naj bo vesel naše mirne gostoljubnosti. Kar so nekateri javni funkcionarji imenovali naše prerokbe ob sprejemih kmečkega proleta-riata iz Gorenjske, Dolenjske in celo iz Štajerske za tendenčna natolcevanja, to je danes izvršeno dejstvo, pred katerega smo baš zaradi tega postavljeni. Spet nove investicije, katere je postavila industrija v svoj program in ki se imajo v najkrajšem času izvesti, so povzročile novo reakcijo, ki jo lahko imenujemo ultimativno. Vemo, da je treba pri izvedbi tega programa višje naklonjenosti ter razne ugodnosti, ki l)činskega odbora jeseniške ob-tinc sc je <>bravnuvalo vprašanje oddaje rejfulacij-^kcgtt načrtu /a mesto Jesenice. O doseпик|||)о. Po preučitvi razlogov za sprejem Луе(1епе i)oniulbe se je delo oddalo ing. Platnerju Jozotu za olnice, ki jo namerava Si'aditi Glavna bratovska skladnica iz Ljubljane. Ob- činski odbor ise je zelo zavzemal za to, naj bi taka institucija bila zgrajena na Jesenicaih, kjer ima za svoj bodoči razvoj ipodane vse pogoje, tako glede odličnega zemljišča, ipreskrbe z vodo, dohodi in ka- • nalizacijo. Posebna točka dnevnega r&da je bilo vprašanje ljudskošolske prosvete. Povod, da se je to vprašanje pričelo, je dala nameravana ukinitev ? oddelkov na ljudski šoli na Jesenicah. Občinski odbor je soglasno Sklenil resolucijo, ki bi jo olx'ina poslala na prosvetni oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Besedilo resolucijo je sledeče: Kat. dekleta — na Brezje! 24. julija na I. taboru slovenskih katoliških deklet na Brezjah bodo prvič zbrana prav vsa verna slovenska dekleta, brez razlike stanu.' Na tem taboru bomo dobile novih moči in poguma za krščansko življenje in skupno premislile, kako pridobiti tudi naše tovarišice za krščanska načela. Čim več nas Ijo, tem lepši bo naš tabor, tem bolj nas bo vesela Marija, ki pričakuje prav vsako izmed nas. Odloči se že danes, da tudi Ti poroma«! Dne 24. julija vse na Brezje! Svobodno glasilo ise imenuje »Naš kovinar« in to stvar v svoji 24. številki na široko razlaga. Pravi, da je v Kovinarju prostor, kjer lahko vsak vse odloži (!). Baha se. da si upa objaviti tudi take reči, ki jih kak delavski list označi, da so napad na cerkev. Boji se pa, da bi mu kdo očital, da je nedostojen. »Delavstvo mora slediti samo taki skupini, katero vodijo osebe, ki so nositelji napredne delavske ideologijo in kateri so tudi v praksi dokazali, da to ideologijo zastopajo in se zanjo žrtvujejo .. .< (Naš kovinar.) Kras Jesenic bo lepa nova stavba na najlepšem prostoru pred kolodvorom na Jesenicah, ki jo zida jeseniški advokat dr. .\leš Stanovnik. Pod Mežakljo je dobila Vincencijeva konferenca od KID prostor za zidanje dnevnega zavetišča za ta dolaviski dkraj. % deli se lx) pričelo še letos. Zidalo se bo pa v razdobjih, kakor se bo nabiral potrebni denar. Cene za stavbni prostor na Jesenicah sonaj-različej^šo. Na najlepših prostorih stane kvadratni meter 500 din in še več. ZZD na Jesenicah je pri sprevodu na taboru v nedeljo, dne 12. junija sestavila zanimivo skupino kovačev - pla v« žarjev: devet enako oblečenih (delovne obleke) kovačev z znaki ZZD na prsih. Minister dr. Miha Krek je obiskal v nedeljo 19. junija Jesenice in se razgovarjal z raznimi jeseniškimi funkcionarji. Isti dan je obiskal našo letoviško postojanko Sv. Križ, kjer je bil na-prošen, da bi se zavzel za sezon,sik i poštni urad pri Sv. Križu. Gorenjsko dijaštvo Ла jcseiiKŠkem tednu so zadnji dan, to jo 12. junija ol) 1 papoldne imeli zborovanje slovenski dijaki vse Gorenjske. Sestanek je l)il dobro obiskan. Vodil ga je dijak ČOip. Sestanek so pozdravili zastopniki Dijaške zveze. Akademike zveze. »Bistrice* iz Kamnika ter .šentviške i^ale-stre. Govorila sta g. dr. Tine Debeljak, ki je poudaril potrebo tesne povezanosti i zob razen s t v a ter složnega sodelovanja predvsem na kulturnem polju. Za njim je govoril g. dr. Vilko Fajdiga, ki je prav tako podrobneje obravnaval delo katoliških dijakov med počitnicami ,po geslu: Z Bogom za narod! V razgovoru se je sklenilo, da se osnuje posebno dijaško društvo zaj naš gorenjski ikot. V pripravljalni odbor je bilo izvoljenih več dijakov, теч1 drugimi T. Čop, M. Smolej in M. Savinišek. Delavci, študirajte krščansko socifalno literaturo v sleherno hišo list »Na mejah«, ki je izviren slovenski list! Oljčinski odbor na Jesenicah je na svoji seji dne 9. junija 1.1. soglasno sklenil; 1. da ugovarja zoper ukinitev treh oddelkov ljudske šole na Jesenicah, ker bi s tem še bolj trpel uspeh pouka lui že tako prenapolnjeni šoli; kajti prebivalstvo Jesenic, s tem pa število išolobveznih otrok narašča neprestano; 2. da ugovarja proti dejstvu, da je ljudska šola pri Sv. Križu od 1. januarja do danes brez zakonitim predpisom ustrezajoče učne moči in sicer zaradi tega, ker je prosvetno ministrstvo nezakonito prezrlo predlog banske uprave (glej § 93. zak. o nar. šolah) na namestitev usposodjljene, zakonitim predpisom ustrezajoče učne moči; 5. da izraža željo in zagovarja nujno ])otrebo, da odločaj o potrebah prosvete in o namestitvah učnih moči v Sloveniji pristojna pronvetna oblast v banovini. S to resolucijo, posebno v zadnji točki, je občinski odbor globoko zarezal in načel vprašanje, ki je za našo p ros vet o posebne važnosti. CceUvchi \/сбШк_ Jesenice. — Katolišica akcija. Po nalogu sv. očeta in še posebej našega škofa naj se povsod ustanovi nova organizacija laikov, to je neduhovnikov pod vodstvom škofa z imenom Katoliška akcija. Namen Katoliške akcije je, da ponese katoliška načela v vse življenje — med i>oedince, v družine, v organizacije, v obrate, v tovarne, v vso javnost. Organizacija Katoliške akcije je v nekaterih državah (na primer v Belgiji) že deloma izpeljana in je pokazala velike uspehe. Pri nas so izbrani strokovnjaki pod vodstvom ol)oh slovenskih škofov zadnja leta izvršili temeljite priprave za Slovensko katoliško akcijo. Oba škofa sta vsak za svojo škofijo potrdila nova »ravila. Pravila so se začela že postojKima izvajati. Prvi so /ačeli dijaki. Preden ipa ustanovimo pravo Katolišiko akcijo pri nas, se hočemo najprej o njej poučiti in v skupnih molitvah prositi Boga za pomoč, da bi se ta nova orgainizacija razširila ,po visej Sloveniji in se uvedla tudi v naši župniji. Zato ste vsi vabljeni, da se na predvečer prvih petkov v vsakem mesecu zberemo ob pol osmih v farni cerkvi, kjer bomo skupno molili za širjenje in uspehe Katoliške akcije. Pred molitvijo bo navadno kratek nagovor o Katoliški akciji isami ali pa o njenih iM>sa- meznih namenih. Nagovor in molitev bosta trajala pol ure. Ob istem času bo6; Jamar Terezija, K). VI., zasHjnica, Ilirska I, rojena 186); Bizjak Apolonija, 16. VI., Gospasvetska 20, rojena 1862. Rojeni od 1. junija: Krmel Ivan, 6. VI., Sokolska I; Razinger Stanislava, 9. VI., hči tov. del. Stanka. Ilirska 2; Colija Ivana, 12. VI.. Fužinska 2; Ramuiš Janez, 14. VI., sin uradnika KID Janeza, Gregorčičeva 5; Lipovec Helena, 15. VI., hči tov. nameščenca Cirila, Cio-sposvetska cesta 41; Klinar Lovro, 15. VI., sin tov. delavca Lovra. Ilrušica 19. Prvo sv. obhajilo. K prvemu sv. obhajilu je pristopilo letois na Jesenicah П6 otrok. Ob tri četrt na 8 so se otroci zbrali pred župuiščem in nato v procesiji med potrkavanjem zvonov odšli v cerkev. Po sv. ob-haliju so vsi otroci bili pogoščeni na dvorišču Krekovega doma. Slovelsuost je bila prav ljubka in bo ostala otrokom in staršem v najlepšem spominu. * Koroška Bela. — Na dan sv. Alojzija v torek 21. junija smo imeli tudi pri nas praznik naših najmlajših. K prvemu sv. obhajilu je ta dan pristopile -16 šolskih otrok. Za elektriko Vam nudi vse najugodnejše Joie Markei Jesenice, telefon štev. 605 Pijte in jejte poceni in dobro Kdor hoče poceni jesti, pride V Krelcov dom Kdor lioče dobro jesti, se abonira V Ljudfici Icuhinji Kdor lioče dobro in poceni piti, mora priti V Kataicombe Prišla je velika količina izbornih vin. Vsak se lahko sam prepriča, da je to resnica Najpopolnejši kapitalizem Pod naslovom »Naj|K>poliiioj'ši kupituli/.em« prinaša tukajšnji list ra/.|>ruv<) o »japonskem ka|)itali7jnu<. Jaiponska industrija jr zaradi izrodilo cenene delovne sile izpodrinila na usvetoviiih tržiščih vse nejai)onske iprmlulkte. Skratka: iiajip(>ix>liu>jši, najbolj dovršeni kapitalizem je osvojil svet, premagal je vse iiodovršiMie kupitalizme; najiprej angleški in ameriški, a tudi italijanski liu predvseim nemški na kitajskem. Navedbe bodo v glavnem točne in jih tudi mi podpišemo, le nekaj bi dodali v dopolnilo. Kes je, da je japonski kai>italiy,em premagal vse naštete kapitulizme. — le enega ne; ru-Kkega sovjetskega. Temu niti »najpopolnejši* japonski kapitalizem ni Ikos in zato gre prav za prav ta časten naziv ruskemu. iNa.s Slovencev jai|x)nski kapitalizem slučajno še ni prehudo zadel. Pocenil num je v glavnem i/.Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. - Ureiuje: Stanko SavinSek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.