5. številka. Trst v torek dne 5. januvarija 1904. Tečai XXIX tut. Petru. -Sežani. Nabrezim. Novem mestu itd. Oglar i In naročbe sprejema UDrava lista -Edinost". k les V - n p dcoIo štv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 3 zvečer. Cene 16 stotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, avne zalivale in tioma<'i oglasi po pogodbi. TELEFON št*. «70. Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron. pol leta 12 seren, 3 mesece 6 krem. Nh naročbe brez doposlane naročnine ss apiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nalrankovan« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se nc vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO : .Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnii konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12 Iz egrske zbornice. Brzojavno poročilo. > BITHMi'ESTA -L Zbornica nadaljuje rarpra o o rekrutni predlogi. Po govor h po.. ; i.»I o in X S. B^rthe prosJ je minister? : predsednik z »or-icot naj zavrne vae etav ' e rablja "ne pred! g* n prot predloge. 'jOv m. z z av, glede II llovega predloga, t o';ega ee povednega jezi kamela j» isti identč-n ee tuječa-nj predi« ženim K auto vi m predi gom m predicgal, naj zbornic* ne glasuje o tem predlogu. (Veliko ogorčenje pr. jo^.aneh Sa leriieEv eve in ijud-ke stran-i?.) P sL K šuth v?i»rc;r e priporoča!, naj zu>rn ca eu t»Jf miu.;Lerskega predstd L.& . iv ;e o t m go»onlo vec govornico 7 izjav. 1 je predsedujoči podpredsednik i e;.i§zch, da prtdl-jg mintsierskega preised ■ifca n; n eak predlog v j raveai zmislu besede, irarvec ie predtoe, tičoči se vprašanja gie glasovanja. (Veliko ogorčenje med ob-stru^ c jonisti.) Poal. HolTo zahteval je tajno sejo, ki je b;!s tu ii odsejena. Na prrtšajo po«i. Sieierkcnvija je min. pre:-edni»c odtega.i svoj predlog. 1* b!. Rnkowsky mu je izrekel na tem evje priznanje in cč.tal pre J=edniku kišenje zborničnega leda. Isti je pitcnal, da se je m t 1 :d izjavil, <'a =e bo f-trogo držal po-alovnikr. Ko te je zopet otvorila javna seja, je izjavil po^aoec Kc.:utf da njegova stranka žrii naj hi ee pot m sklepa najprej določile narodn3 pravice, na kar naj bi se vršilo glasovanje o v-prejencu vojne predloge. Zbornica je na to sklenila, da bo v ju-trion st-j, najprej glasovala o predlogu posl. Rak. v.-iega glede prekiujjnja razprave o re-krntni predlogi in rešitve indemnitete ter na t glasovala o vladni predlogi. Položaj v vzhodni Aziji. NE\V-YORK 4. Kaaor javljajo listi naznanja državni departement, da je cd deveti!-! držav, med katerimi se nahaja tud daj an, dobil odgovore, ki izražaj j naziranje, naj bi se prijateljskim potom uravnalo vzhddnr-azijatsko vprašanje med Kupijo in •Japanom. KOLONIJA l. »Koinische Zeitung« poroča, da se razmere med Rusijo in Japa nem boljšajo. PEKING 4. Tukaj se zatrjuje, da hoče kitajska v ada estati nevtralna, vendar pa da ni izključeno, da ne bi 8e tudi ona spuščala v vojno. Juanšikaj je naprosil, naj bi se ga osvob dilo vseh postranskih opravil, da b. ee m«»sel popolnoma posvetiti reorganizaciji vojske. RIM 4. »Tribuna« javlja, da je vlada sklenila odposlati še jedno vojno ladijo v vzbedno A jo. UIM 4. »Capitale« priobčuje g< vorico, ki kroži v tukajšnjih političnih krogih, gla som katere je Nemčija vsprejeia inioijat vo posedovanja med Rusijo in Japonsko. LONDON 4. »Dailv Telegraph« javlja iz Tokija, da je Rusija Japonaki že dostavi a odgovor na nje zadnjo noto. Ista da i ne a namen zavlačevanja, vsakakor da »o Japonci odločili zagotoviti si na Koreji ne-kUe e interese in so v to ukrenili že potrebne odredbe. Japan ne bo Rusiji dovolil, d." bi zasela na Koreji luke; vsakakor ne liik Moki"j in Masami », kjer ee je ukrendo že potrebno, da se prepreči eventuvelno zaseden /i. Radi nevarnosti, da nastanejo nemiri v Jy>ilu odposlala se je tjakaj anglešKa vojna ladja »8jrriu*«. RIM 4. Vojna ladija »Elba«, ki je sedaj v N; gfczafci, dobila je povelje taj odpluje v Sem u i t«. \VA>HINGTON 4. Glasom semkaj do-elega poročila, ki prihaja od avtoritativne strani, je Japonska v svoji zadnji noti na Rusijo izjavila, da min mum zahtev obstoji v tem, da prizna Rusija Japonskei iste oravice na Koreji, kakoršuje zahteva Rusija za se v Mandžuriji. V o iškodnino za to, da bi Ja j'ijska priznala rusko nadviadje v Mandžu riji. R'.is j ."i pa da ni vspn-jeia tega preti oga ker da hi Japonska m'igla biti zadovoljna s k'«nce-» jami g eJ- njene trgovine 8 Korejo. Por-.čilo javlja Dadalje, da se Rusija ni se odpove iala nadi, to, v^le.i čer-ar smatra položaj za n-spremenjeao. Brzojavne vesti. Trgovinska pogodba z Italijo. BUDIMPEŠTA 4. V današnjej seji poslanske zbornice je trgovinski miaister predi žii zakonski načrt glede provizor č-nega podaljšanja trgovinske pogodbe z Ita lijo. — BUDIMPEŠTA 4. V utemeljevanju predloge glede provizorične trgovinske pogodbe z Italijo se povdarja, da je smatrati za veliko pridobitev, da se je dosegla z Italjo pogodba, ki je odpravila vinako k'avzuto. Ogrska soeijalistična stranka proti poznanju reservistov pod orožje. BUDIMPEŠTA 4. Včeraj se je vršil dobro obiskan socijalno - demokratični shod proti pozvanju reserviatov v vojaško službovanje. Razni govorniki so jako ojstro naato-pali j roti tej odredbi ter obsojali obstiukcijo Szederkenvijeve akupioe. Slednjič je bila vsprejeca resolucija, v kateri se protestira proti omenjeni o iredbi ter pov larja, da ee-danji parlament ne služi interesom naroda ter da se vsled tega mora v bodočnosti voditi mnogo energičnejši boj za splošno >n tajne volilno pravioo. Iz ozrske mugnatske zbornico. BUDIMPEŠTA 4. Član magnatske zbornice, Julij Ambroszv, pr glaail je včeraj svoj vstop v liberalno atranko. Prestolni govor portugalskega kralja. LIZBONA o. V preatolnem govoru, a katerim je bil včeraj otvorjen državni zbor, izraža kialj najprej svoje obžalovanje radi smrti papeža Leona XIII. in kaže na presrčne razmere portugalske z drugimi državami ter na obisk kralja Edvarda, vladarja onega naroda, čegar zvtza z Portugalsko temelji na starih pogodbah in je bila sedaj zopet utrjena po dejstv h. Prestolni govor spominja se na to obiska španjskega kralja Alfmza, ki je na ta način izkazal Portugalski svoje spoštovanje, katero spoštovanje mu je portugalska iskreno povrnila. Za Portugalsko je jako razveseljivo, da živi z sosednimi državami v iskrenem prijatelj stvu, ker se te kakor sosedne države medsebojno padpirajo v napredovanju. Nadalje priobčuje kralj zahvalo predsednika Rooaevelta za obisk portugalskega ladijevja in naznanja sporazumljenje z Anglijo glede obmejitve Tugole, katero vprašanje ae je predložilo razsodbi italijanakega kralja, ki je to nalogo že vsprejel.- Prestolni govor razpravlja na to o temeljih za obmejitev portugalskih in nizozem skih ozemelj in izraža nado, da se portugal ske kolonije povečajo ter da se povišajo državni dohodki. Na to se bavi prestolni govor s Hoanč-nim vprašanjem in naznanja odredbe glede spojitve potom brezžičnega brzojava z otoki Azori. /a macedonske begunce. SREDEC 4. Ogrski rudeči križ je podaril za macedonske begunce 5000 frankov, cd ka ter h je bilo 1500 frankov odposlanih avstro-ogrskemu diplomatičnemu zastopniku gr fu Bolgaszu. Za praktikante in avskultante. DUNAJ 1. Zakonski načrt glede dolo čitve višjih adjutov za več časa službujoča avskultante in praktikante nahaja se še * par a; lentarai razpravi, ki bo zahtevala še prec^ č-isa predno se zaključi Da pa ne b,;do praktikanti predolgo čakali, je dovolila vlada admiu strativnioa potem za mesec ja-nuvarij in f*bruvarj avskultantom in prakti kanto— p sabno remuaeracijo. Ta odredba velja za praktikante vseh dižavnih reeorLov, ki bo d >vršili najmanj 3 letno uračuaajočo s-3 službeno dobo, ki so položili eventuvelno predpisano praktično skušnjo in ki niso še : bili d sciplinarno kaznovani. Remu^eracija se uredi tiko, da ss se-: danji ad:utum >pro rata tempor's« na iznos je ineg.a leta dopolni in bo iznašala za praktikante z višjo znanstveno izobrazbo po tri letni službeni dobi lt>00 K, po 5 letni službeni dobi 2000 K ; za ostale oraktikaate po .'i letni Blužbeni djbi 1300 K m po 5 letni 1500 K. R.muneracija, ki je bila izplačljiva 1. jan. t. 1. izplača sa naknadno. Zjedinjene države in Panama. \VASHINGTON 4. Zjedinjene države ao ukrenile odredbe, da se pošljejo čete in vojaške potrebščine iz Nt\v Y rka in S. Frančiška v Panamo, kjer namerujejo zgraditi vojašnice in magazini. Volitev na Romunskem. BUKAREŠTA 4. Na nadomestni vo-litvi v zbornico je bil z veliko večino izvoljen pravosodni miniater Giani proti kandida turi j .iaijanietov in kantnkuzenistov. Srbska skupščina. BELIGRAD 4. Skupščina se je radi pravoslavnih božičnih praznikov odgodila do 11. januv. Štrajk v Ltotu. LVOV 4. Tukaj je stopilo v štrajk 200 pekov. Reforma pravosodstva v Egiptu. RIM 4. Agencija Sttfam p >roča iz Kaira : Konferenca, ki ima izvesti pravosodno reformo v Egiptu, se nastane Iti. t. m. Iste se udeleže zastopniki onih držev," ki eo sklenile z egiptovsko vlado pogidbo glede pravosodne reforme. Ob novem letu — pro domo. 1. Novinam je ukoreninjena stara navada, da posnemljejo trgovca, ki ob zvršetku leta dela bilancijo, a za nastopivše leto dela p. n. odjemalcem — obljube. Tem izvajanjem ni namen, da bi se oddolžili tej stari navadi. Nočemo razkladati in dokazovati, je li in koliko je dos»-gel naš list v minolem letu : niti nočemo delati obljub, kaj vse misli nuditi čitateljem v nafetopivšem letu. Delovanje njegovo v mintl^m letu je odprta knjiga — sodbo pa prepuščamo slovenski javnosti. Kar pa se tiče delovanja v naatopivšem letu, se hočemo omejiti na to jedino zatrdilo, da si bomo prizadevali za čim točneje izvrševanje svoje naloge in dolžnosti : z vsemi svojimi skromnimi silami, po svojem najboljem prepričanju in v zmislu programa, ki ao ga bili ustanovitelji tega lista določili in objavili v prvi številki dne 8. januvarja 1-^76. Namen tem vrsticam je le ta, da pojasnimo, razložimo in podkrepmo pravico tega našega liata do obstanka in do poatop nega spopolnjevanja. List »Edinost« je nav-etal iz žive, realne potrebe, ki temelji v neizmerni važnosti te obmejne točke slovenske domovine. Njegovo spopolnjevanje pa je apod ktično zahtevano od specijalnih tržaških razmer. Ravno v najnovejih časih moremo opa žati, kako celo veliki mnogomiiijonni in kul- turni naredi obračajo vao skrb v ohranjenje svojih tudi najmanjih odlomkov, §kako gledajo, da se jim nacijonalno ne pogubi niti ena eama duša. Izlasti na velikem in močnem narodu nemškem vidimo, kako skrbi in žrtvuje za vsako svojo kolonijo, toliko v bližnjih, Uolikor v dalnjih, tujih eksotičnih deželah. Kako je nemška narodna duša preokupirana od te skrbi, nam priča najbolj fakt, da se tej skrbi ne odteza tudi državna politika, marveč ima ravno skrb za take male eksponirane odlomke n?roda v posebnih svojih računih. Koliko več: in nujneja jo taka potreba za male narode ! Ker so mali, je vsaka izguba e a številu duš tem občutneja zanje. Slovencev nas m niti dva milijona, a teh jih živi — da zapišem raje manje, nego preveč — Da tržaškem ozemlju najmaaje »50.000. To je ogromno število za tako mal narod. Če nemški narod, ki št9je toliko milijonov, toli žiVO čuti potrebo, da si ohrani nacijonalno sleherno dušo, kako naj ne bi naš mali narod vstrepečal v strahu, da izgubi toliko štavilo svojih duš, ko žive na naletu tržaškem ozemlju?! Kaj nnj ne bi mulil na vse možne garancije za ohranitev tega svojega razmerna velikega odlomka?! Ako bi naš narod ostajal brezbrižen, indifereuteu za ekzistenco tolikega števila svojih duš, ako ne bi živo občutil potrebe, da si te duše ohrani, pokazal bi le, da mu nedostaje zraisla za avoje lastne ekziatenčne pogoje. Ali na tej točki nam ni skrbeti le za odlomek naroda, živeči na tržaškem ozemlju. V bližnji severni Istri živi blitu 50.000 Slovencev. Tudi za te moramo m sliti mi? tudi zanje moramo mi pomagati graditi ekziatenčne pogoje. Sirote hrvatski voditelji v Istri, ti trpini, ti altruisti, ne morejo zmagovati vsega. Preveč je na njihovih ramah. Poieg ubijalnega, utrudljivega boja, proti vna-njemu sovražniku, v katerem boju nimajo (v pravem pomenu te besede) niti enega dneva v letu za oddihljej, zahteva oi njih mnogo truda, požrtvovalnosti in skrbi tisto važno delo, ki je imenujemo: delo med uarodom za narod ! In kako mnogovrstno in raznolieno je to delo ! Razteza se na vsa polja človeškega življenja. Narod treba dovajati do moralne samozavesti; vzbujati ga treba iz letargije; dajati mu pouka v javnih stvareh, to je: dajati mu politične šjle, da dozoreva politično, da ae vsposoblja za boj proti sovražnika in dobiva v samem sebi garancije za življenje; v to ga treba povzdigati kultu-relno, ustvarjati mu vzgojevališča in učilišta ; utrjati mu treba gospodarske fundamente itd. To je ogromna naloga — toliko, da je istrski voditelji ue morejo zmagovati sami. Zato je nas Tržačanov dolžnost, da smo jim pomočniki na vršenu te velike naloge vsaj za one deie Istre, kjer biva onih blizu 50.000 Slovencev. No z »gibna potreba je, da za narodai del, za it rodni razvoj in napredek v teh delih I-tre a tržaškega ozemlja, prihajajo inicijative, impulzi, vspodbuje, a tudi praktično delo, dejanska pomoč! S.ednjič ni smeti prezreti, da tudi siromašni, a kremeniti m bistri narod naš na Krasu živi v najtesnejem kontaktu a tržaškim ozemljem in morejo činitelji naroda na tem ozemlju v veliki meri in najugodneje vplivati — seveda vaporedno a poklicanimi voditelji na Gorišsem — tudi na tem aka-lovitem delu naše slovenske domovine ter oplojati narodno snovanje in delovanje. Iz reženega je razvidno, koliko je število odlomka slovenskega naroda, ki živi na tržaškem ozemlju, oziroma, čegar duševno in fitično življenje je v zvezah s slovensko pozicijo tu ob Adriji. Ignorant ali brezčuten do koristi naroda, sosebno pa do njega celo-kupnosti mora biti oni, ki še ne umeje potrebe za ves narod, da se mu ta odlomek ohrani. Oe že torej število samo zahteva, da ae tu dela, živo dela, da ae žrtvuje, da se ustvarjajo garane je za obatanek in razvoj slov-nekega življa na tržaškem ozemlju: kako H^^va-i»ča ta potreba, ako uvažu j«my_a£|jtmerno važnost tegu ozemlja zbog njega gt< »grafične iege ! je ioL đrnštva ..Edinost v molel flrnštnm lem. Iz fK»r .čila tajnika, go$p. dr. B r n č i Č a, na občnem zboru posoeniljeno nadalje : f>ad pol. draš»tFE »Edinost«, ustanovljen početkom 1. 1900, kateri deluje še daoee. ne peča ponajvtč s prošnjami za izvojevanje domovinske pravice. Izvojevanje pravim, ker drugega izraza ne najdem primernega z ozirom na način, po katerem se tukajšnji magistrat upira prati vsprejemanju novih občinarjev slovenske na rodnosti. Naš urad je že zdavno prekoračil število 3000 raznih prošenj, rekurzov in urgirani, ki jih je napravil večinoma revnejšim slojem prebivajočim v Trstu in po okolici. Da vam podam le male slko o delova-nju tega našega prepotrebnrga urada, naj mi bo dovoljeno, da navedem tu način, po katerem se je istemu bojevati. V začetku 1. 1900 se je naš narod obrnil do redarstvenega urada in do magistrata, da tako izve, kako mu je napravljati prošnje za doecgo domovinske pravice. Po preteku kakih 8—10 mesecev je magistrat oibil vse vložene prošnje, češ, da v istih ni dokazano 10 letoo bivanje posamičnih prosilcev v tem mestu. Naš urad je rekuriral na c. kr. namest-nistva in to je rekurze rešilo na korist strankam. Proti tej reš tvi pa je magistrat rekuriral na ministerstvo, katero je radi nekih tormelmh pogreškov razveljavilo rešitev c. kr. nameetništva. Namestuištvo je potem izročilo vse prošnje redarstvu z nalogom, da isto po;*>lni iste « pri manj kujoči m i listinami. Ko je bilo vse v redu, je vlada vrnila prošnje magistratu z nalogom da jih reši v zakon tem roku (v 6 mesecih). Mag strat je po 6—11 mesecev vrnil strankam prošnje z opazko, da jih ne more rešiti, ker so pisane v jeziku, katerega mestna delegacija ne u meje !! Naš urad je napravil nove rekurze in ;;h u tožil na c. kr. namestništ vo. Sedaj pa je magistrat — seveda še-le jk> preteku šest in več mesecev — zavrnil večino teh rekur zov, oziroma prošenj, ker da so prosilci v zadnjih 10 letih uživali milošč no s tem, da «<» bili, ali sami, ali pa kedo iz nj:h družin, v tukajšnji mestni bolnišnici na stroške • svo ;ih cbčin oziroma dežele! Onim pa, ki niso imeli take nesreče, ni magistrat niti odgovoril ! Proti tej novi šikani je naš urad ulovil nove rekurze oziroma je urgiral rešitev -»arih. Tukajšaja vlada je tudi sedaj dala prav prosiicem. dočim je mestni magistrat rekuriral proti rešitvi namestmštva na miai »terstvo. Ko je še ministerstvo dalo prav pro siU-e:n, je magistrat porabil še zadnje sredstvu in rekuriral na upravno sodišče, katero je k »nečno tudi dalo prav prosilcem. Sedaj še le, po preteku skoraj treh let, dkar je začel ta boj, se je posrečilo našemu uradu, da je izpoeloval vsaj nekaterim prosilcem dom>?insko pravico v Trstu. Naš magistrat pa še sedaj ne miruje! Sedaj vrača prcšnje vsem o jim, katerih »Domovnice« §o stare nad 6 let, češ, da so iste — prestare! No, konečna je zmaga na strani prosil eev, Ker ogromna več na teh mora konečno ▼dobiti kar jim zagotavlja zakon. Mi ne vem-1 natančno, koliko prošenj je do danes pjvoijno rešenih, ker se našim ljudem ne zdi vredno. da bi potrudili in to prijavili na šemu uradu. Vemo, pa, da, ako bi ne bilo tega urada, bi bil le redek oni, ki bi s« mu biki ^»osrečilo postati Tržačan, ako ni imel poeebnih svetnikov, ki bi mu bili pomagali!! Naš urad je šel strankam na roko tudi s tem, da je istim pnskrbljal »Domovnice« m druge potrebne listine. Naše društvo ima s tem uradom precejšnjo irmotno izgubo, ker mala taksa ene krone niti od daleč ne zadostuje v pokritje atroškov. Omeniti pa moramo, da se je dobri polovici prosilcev, z ozirom na njih ubožtvo odpustila tad. la mala svotica, kar naj bi u važe vali oni, a i bi društvu lahko pomagali moralno i« materijalno (Pride se.) JCed Budimpešto in Dunajem. V Budimpešti so imeli na novega leta dan običajna novoletna vsprejemanja. Stranke so se priklanjale svojim voditeljem in ti so svojim pristašem razodevali svoje nazore o položaju in svoje nazore o bodočem razvijanju stvari. Velika vladna stranka Be je predstavila ministerekemu predsedniku grofu Tiszi, ali kar je mož govoril svojim pristašem, je bilo v britko razočaranje vsem onim, ki so se nadejali skorajšnje popolne kapitulacije ogrske obstrukcije. Grof Tisza je sicer z lastno mu retoriko obsojal obstrukcijo, je v živih barvah slikal opu-t šenja, ki jih je ista provzročila ter velike na varnosti, ki morejo na vstati za mad-jarski narod od propadanja parlamentarizma^ ki je neizogibno, ako obstrukcija ne odneha od svojega divjanja. Ali priznal je ob enem, da niti sam ne ve, kdaj se mu posreči premagati obstrukcjo in da se ni odločil še za nubeno določeno sredstvo v ta namen. Grof Tisza je rabil frazo, da se »polževim tempom« bLž» temu cilju. Govor Tieze kaže v motni luči položaj na Ogrskem. Temu nasproti pa so bile izjave voditeljev opozicijonalnh skupin selo voje-vite tudi proti — Dunaju. Grof Appooy je napovedal nadaljevanje boja za narodne zahteve v vojski inje izjavil, da svoje nezavisaosti in integritete ne podredi vodstvu nikogar. — Načelnik obstrukcijoni-stov Szederkenvi je pozival svoje somišljenike na nadaljni boj in je zatrjal, da njegova stranka ne misli na razoroženje, da ni utrujena. Tudi predsednik katoliške ljudske stranke je izjavil nezaupanje sedanji Tiszovi vladi. Najugodneje pa so bile izjave Košuta za Tiszo in za — Koerberja. — Govornikova stranka je odnehala od obstrukcije le glede vojaških zahtev, ker je uvidela, da za sedaj ni možno več doseči. Ali ta stranka nikakor ne dopusti, da bi se sklenila pogodba med Avstrijo in Ogrsko, doaler ne bo ista v Avstriji parlamentarno rešena. Nadalje ne dopusti, da bi se carinarska in trgovinska zveza izvela v AvBtrij b pomočjo tj 14. in ne dopusti, da bi se sklepale trgovinske pogodbe z drugimi državam', dokler ne bo votiran avtonomni carinaraki tarif. Po teh izjavah Košuta je dr. Koerber pritianjen ob zid v pravem pomenu te besede. Košutova stranka ima dovolj moči, da uveljavi svojo voljo. Koerberjeva dolžnost je, da dogotovi gospodarsko pogodbo z Ogrsko, ali Košut zahteva, da se ta pogodba mora tudi v Avstriji parlamentarno rešiti. Ali ker se ne more ganiti, je pritisnjen ob zid, ker ima pred stb. j — obstrukcijo Cehov. Pogojev za odpravo češke obstrukcije zopet ne more ustvariti, ker mu Nemci stopajo vmes, ker ti poslednji nočejo dovoliti ničesar, kar bi omogočilo Cehom razoroženje. Grof Tisza ne ve, kako in kdaj zmore svojo oo-strukejo, a K erber si ne ve pomoči nasproti češko-nemškemu konti ktu. »Extrablattu«, ki je eno njegovih glavnih glasil, je naravnost priznal, da nima nikake nade, da bi z nasiljem upognil Ćehe. V se svoje nade stavlja v mirovna pogajanja, ki da morajo vendar enkrat dovesti do c lja. » Vendar enkrat !« Kdaj bo to ? Urejenje gospodarskega razmerja med Avstrijo in Ogrsko in pogajanja za obnovljenje trgovinskih pogodeb z drugimi državami pa so življenska vprašanja, ki * globoko posežejo v gospodarske interese države. Ta vprašanja ne morejo čakati na rešitev tako dolgo, da dr. Koerber »vendar enkrat« dovede do sporazumljenja med Ćehi in Nemci, ki je potrebno ra zahtevano parlamentarno rešenje jiagodbe z Ogrsko, katero slednje pa je zopet predpostava za obnovljenje trgovinskih pogodeb z drugimi državami. Če kateri državnik vspričo takih nujnih, perečih in silečih vprašanj ne ve dati državljanom druge tolažbe, nego kak »vendar enkrat«, potem se že sme zahtevati od nj*ga, da likvidira in da — zapre botego ! In čimprej se zapre ta bo-tega, tem tolažilneje bo za državljane, ker bo potem vsaj odprta pot komu drugemu, da popravi in dohiti, kar je prednik pokvaril in zamudil. bi bila tako vojevita, ako ne bi javno mnenje pritiskalo nanjo. To da je tako razjarjeno, da grozi Mikadu, cesarju samemu. Iatotako pa moramo zabeležiti tudi danes, da se v Petrogradu vedejo trajno hladno in re-' zervirano. Tako malobesedni so o konfliktu c Japonsko, da ni iz Petrograda skoro nikakih vesti. Koaflikt sed Rusijo ia Japonsko, je baje stopil v najakutneji stadij. Nekatere vesti zvene tako vojevito, kakor da smo že na predvečeru vojne med Rusijo in Japonsko. Jedna teh vesti zatrja, da je japonsko bro-devje že odplulo z nalogom, da zasede Masa m f o v Koreji. Maeamfo je ruska stacija. Vesti zatrjajo dosledno, da japonska vlada ne Madjarske sanje. Madjari so narod, ki je še na precej nizki stopinji kulture, čeprav si domišljajo, da so zelo kulturen narod. Domišljajo si, da ima madjarski narod nekako kulturno misijo na svetu, pa mislijo v tej svoji namišljeni veliki veljavi, da jih je sam B >g postavil, da širijo »madjarsko« kulturo (to so se menda naučili od Ntmcev!) po balkanskem poluotoku, oziroma da razš rjo madjarski imperij od Karpatov pa tam doli do jadranskega morja (katerega že imenujejo »magvar ten-ger«) in do Soluna. Ze smo se privadili poslušati take utopističue bedastoče od fanatikoT h la Košut, Bartha itd.; pa se na nje niti ozirali nismo, ker se nam je zdelo prene-umno, da bi reagirali na prismodarije takih šovinistov. Ali sedaj izgleda stvar malo bolj interesentna (resna ne — Bog ob v ari!), ker se takega mnenja kažejo tudi odlični madjarski učenjaki in celo ogrski vladni krogi. »Magyar Hirlap« je namreč dosti resen list in glasilo liberalne, torej vladajoče stranke. V tem listu pa je iziše! članek madjarskega učenjaka Straussa, ki priča, kako se je megalomanija zajela v vse kroge. Strausau so dobro znane balkanske razmere, ker je dolgo časa živel med balkanskimi narodi. On se bavi z madjarsko balkansko politiko. In tudi on se postavlja popolnoma na stališče mad-jarskih fanatikov, ki so trdno prepričani, da se madjarska država raztegne od karpatov do jadranskega in egejskega morja! Kaj naj bi človek na to rekel ? — Ali na Ogrskem res ni niti enega pametnega moža več, ali kaj ? ! Najbrže bo tako, ker ako se učenjaki — kakoršen je imenovani Straues — udajajo tako neumnim — ne : blaznim Banjam, kako mora miBliti še-le madjarski priprosti narod, ki sam ne more preso jati, ampak si le slepo ustvarja misli svoje inteligence ? ! Mi ne omenjamo tega morda zato, ker smatramo za možno, da bi Madjari res zavladali v naših jugosl. pokrajinah — Bog obvari, — ker preneumne so te madjarske sanje, katerim je usojeno, da ostanejo vedno le prazne sanje, pa naj bo to tudi na žalost »kulturnih« in »vitežkih« Arpadovih sinov. Madjari so premajhni in preslabi in prenekulturni, da bi mogli izvesti take velikanske načrte. Mi omenjamo to samo radi tega, da se vidi, s ka-k mi megalomani se morajo boriti naši bratje Hrvatje in Srbi ! In pa zato, ker nam ta madjarska nadutost pokazuje, kako malo samozavesti imamo Jugoslovani v sebi. Kajti njim so dani pogoji, da postanemo kedaj močni, pa smo vendar v svojih postulatih zelo, zelo ponižni in na uvevljavljanju istih prestraho-petni. Dogodki v Makedoniji. Konečno je vendar enkrat rtšeno vprašanje orožniškega poveljnika za Makedonijo. Dolgo se je porta upirala imenovanju kakega italijanskega generala in je vedno izjavljala, da bi raje privolila v imenovanje kakega nemškega ali francozkega generala. Seveda je bila to le komedija od strani Turčije, ker njej je bilo le do tega, da je zavlačevala stvar. Če bi jej le bile vlasti nasvetovale kakega francozkega generala, pa bi bila gotovo prigovarjala, da bi raje imela enega italijanskih generalov. No, ko sta jej poslanika Avstro-Ogrske in Rusije zagrozila, da uredita vprašanje brez nje in preko nje glave, je Turčija slednjič odnehala. Turšfri poslanik v R.mu je priobčil italijanski vladi sultanov irade od 30. m. m., s katerim se poživlja it ali janska vlada, naj določi enega svojih generalov. Italijanska vlada je določila — kakor smo že javili — generala De Giorgisa. Kakor znano, sta generalnemu inšpektorju Hilmi-paši pridodeljena kakor civilna agenta od strani Ovstro-Ogrske konzul Muller, od strani Rusije konzul Demerik. Ta poslednji je že dospel v Carigrad, kjer pričakuje avstrij skega agenta, ki radi bolezni ni mogel še priti. Njegov prihod ee pričakuje za te dni. Će jih porta tudi dotlej ne pripozna odpotujeta ista vse eno — kakor čitamo v nekem | dopisu iz Carigrada v beligrajski »Samo-' upravi« — v Bitolj, kjer začneta vršiti kontrolo nad izvajanjem predloženih reform. Dnevne novice. Gospodarstvo Ljubljane. V seji občinskega sveta ljubljanskega dne 31. m. m. je župan Ivan Hribar v svojem novoletnem govoru konstitoval, da je bil gospodarski eftfkt Ljubljane jako dober v razmerju s proračuni drugih mest. Blagajniški prebitek znaša 98 520 K, čeravno se je izdalo proti proračunu iz prejšnjih preostankov 54.911 K. Ako bi tetra ne bilo, znašal bi blagajniški prebitek 153 431 K. »Piccolo« odklanja mir. Tudi naš »Piccolo« je priobčil Svojo novoletno epistolo in je v njej vnovič razkril svojo dušo. Odgovarja namreč nekemu trentinskemu listu — interpretu »idejalizma liberalne stranke« —, ki vztrajno pošilja v Primorje svoja svarila ter priporoča premirje med Italijani in Slovani v namen — kakor se izraža »Piccolo« ironično — skupne svete vojne proti Germanizmu. »Picculo« ne le da brije norce iz takega plemenitega prizadevanja, ampak se infamno laže po vrhu, ko trdi, da bo Slovenci na nekem shodu pri sv. Ivanu nečuveno Brditostjo napadali Italijane in da so Nemce proglasili svojimi zavezniki. Lažnjivost »Piccolova« je že brez dna navzdolaj in brez konca na vzgoraj. V podkrepljenje svoje trditve, da med Slovani in Italijani ni možno niti premirje, kamo li sporazumljenje, ae sklicuje »Piccolo« na zadnje zasedanje deželnega zbora istrskega in pa na dejstvo, da so Slovani v Iatri odvzeli Italijanom že celo vrsto občin in da jim hočejo odvzeti še druzih. S temi in drugimi izvajanji v »Pieco-lovi« novoletni epistoli se hočemo pobaviti o priliki. Izjavljamo pa že danes, da Be nikakor ne čudimo, ako »Piccolo« odklanja vsako sporazumljenje med plemeni v deželi. Kdor živi od prepira, od sovražtva, od boja, od podivjanosti cdnoSajev — ta ne more biti za mir, ker bi s tem žagal vejo, na kateri sloni njegova ekzistenca. Povsem umijivo pa nam postaja to strupeno nasproistvo tega laškega lista proti vsakemu sporazum ljenju med narodi, čim se spominjemo trditve, ki se ponavlja vedno in kateri se ni oporekalo še nikdar: da namreč »Piccolo« dobiva subven -cijo od c. k. avBtrijskf ir* zistema. Zlobni in najivni so tisti prosluli celjski nemšfcutarji in Nemci. Nedavno se je vršila vol.tev v cerkveno konkurenčni odbor v Celju. Zmagali so Slovenci. Zmagali so aicer povsem naravnim potom, ker so bili njihovi glasovi v večini. Celjska »Deutsche \Vacht« pa imenuje to zmigo vendar »nasilje«. In zakaj nasilje?! Čujte, zato, ker se dve slovenski obSini nisti dali — podkupiti!! Nemci eo se bili namreč ponudili, da prevzamejo davke občine Lopota, za kar naj bi se tudi občinski odbor v Velikih Pirešicnh — odpovedal svoji volilni pravici ! S poskupljenjem so torej hoteli Nemci priti do večine! Ker pa se jim to ui posrečilo, ker Be Slovenci niso hoteli prodajati — zato s< zagrešili nasilje !! Res čudno se mešajo po glavah naših nasprotnikov po Štajarskem f pojmi o volilni in sploh javni morali ! le se Slovenci nočejo prodajati, pa bo »zlobni sosedje«, ki ne dajo v miru živeti »dobremuc nemškemu sosedu. Še le potem bi Slovenci postali »dobri sosedje«, ako bi se enostavni« odrekli vseh svojih pravic. Potem bi bili Nemci zadovoljni žnj m in prišlo bi do -mira« in »sporazumljenja«! Take cene »mir« seveda Slovenci nočejo in tudi n« smejo plačati in ostanejo raje — »hudobn sosedje« vse dotlej, dokler ne pridej3 Neme do drugačnejih pojmov o »dobrem sosedstvu«. Nora ulična imena t Ljubljani. — Občinski svet ljubljanski je v svoji seji dne 31. decembra m. 1. določal imena nekaterin novim ulicam. :Na Del Cotovem svetu, kjer je že zgrajena nova vila in se zgradi tan tudi gimnazijsko poslopje, nastanejo n. pr. tri nove ulice. Občinski svet je z velikim navdušenjem pritrdil predlogu, da se bo ena teh ulic imenovala »Strossmaverjeve ulice«. Ulica nasproti sv. Patra pa se bo imenovala »Ilirske ulice«. Smrt moža poštenjaka. 1/. Škocijana dne 3. decembra: Zadnji dan minolega leta, položili smo k večnemu počitku našega, nepozabnega dušnega pastirja č. g. Franca Klemenca, ki je pri nas paotiroval cel h 21 let. Služboval je v Sežani, na Opčinah, v Kastvu, Hrušiei, v Trstu pri sv. Jakobn, v Podgorju in Skocijanu, kjer ai je znal povsod 31. decembra je prirastlo 31* oeeb. Dne 31. pridobivati srca mladih in starih. To je tudi decembra je bilo navzočih *05 oseb. pokazal njegov pogreb 31. dec. m. 1. Od »Škrat«, šaljiv list, ki izhaja v Trstu, blizu in daleč je prihitelo toliko ljudstva, da stopil je z danes izdano številko v drugo e Skocijan le redkokrat videl tak pogreb. leto svojega obstanka. »Škrat«, ki je že v Pokojnik je bil blaga, plemenita duša, prvem letu stalno napredoval, toliko glede ki se v vsem življenju ni mogel nikdar za- vvebine, kolikor glede slik, nas je svojo meriti nikomur. Njegovo fino, taktno občeva- uanašojo številko uprav presenetil. List ima aje v inteligentni družbi uzbujalo je povsod lepo novo glavo, predstavljajočo »Šsrata«, pravo pozornost, a svojim vernikom b:l je kateri s hudomušaim izrazom v obrazu, beži pravi oče in svetovalec. — Premoženja ni žakljem na hrbtu, v katerega je pobasal nikdar imel in tudi ni zapustil ničesar. Kako ntisa narodne nasprotnike. Uvodna slika na bi bil tudi m- gel kaj imeti, ko je, kar je prvi strani nam predstavlja »Škrata« v fraku prejemal z desnico, z levico zipet delil siro- in cilindru voščečega v zabavnih kiticah ve-oaakom. Njegova gostoljubna hiša je bila na selo novo leto vsemu svetu in — sebi. Slika etežaj odprta vsacemu. je uprav mojstersko risana in kliširana. Siedi Dijak, zglasivši se pri njem, je bil ob- humoreska »Dan črne smrti« in potem mnogo iarovan od njega, noben berač ni odhajal raznovrstnih dovtipov in šal. Politično satiro praznil rok izpod strehe pokojnikove.} na Angleža, kateri bi si hotel skuhati svojo Za časa kolere je služboval na Opčinah. juhico (anektirati Tibet) na ognju rusko-ja-V i-;m hudem času je nabiral pri svojih ponskega spora ilustrira krasno izvedena znane h in prijateljih, ki jih je toliko imel slika, kat?ra je izšla, kakor sploh vse »Škrapo okolici in v mestu, razmh darov, katere tove« slike iz lastnega risarskega in fo&o-je delil med uboge obolele siromake. Ob tem tipičaega zavoda. Slike, kakor sa nahajajo v "asu razdal je vse svoje med uboge, da je pred nami ležeči 1. letošnji številki »Štcrata«, mora a pok. mu mati pomagati mu za pre- bi delale čast vsakemu šaljivemu listu večega seljevanje z Opčin. Kako je bil pokojnik priljubljen pri svo- naroda. Veseleči se napredka »Škrata« priporo- j)b predstojnikih, sobratih in med ostalim ob- čamo ga sč vso vestjo svojim čitateljem in čenetvom, to se je pokazalo pred 4 letmi o slovenskemu občinstvu sploh. Cena listu je priliki njegove zlate maše. tako nizka, da si ga lahko vsakdo naroči. Pokojni škof Štrk je sam prihitel po- »Šarat« stane naročen na leto 6 K, posa- adravit svojega dražega Franeta ter je bil mične številke se prodajajo v Trstu, G- rioi, navzoč na tej slavnosti. Ni^govi sobratje so Ljubljani, Šempetru itd. po 10 stot. Izhaja mu darovali prekraano btžje razpelo, tuk. vsako soboto. Naročnino je pošiljati na naslov : »Nemško avstrijsko planinsko društvo« pa Upravništvo »Škrata« Trst. Dodati nam je -eragocen kelih. Domačini so kar tekmovali še, da se je pr -a letošnja številka nekolika med seboj z darili in z odičenjem vasi in zakasnila, ker je bila tiskarna preobložena z cerkve v .Skočij anu. delom. Rojen je bil pokojnik v Planini na Kranj-j Poskus Samomora Pravijo, da človek, afcem 1. 1S23. Gimnazij je dovršil v Ljubljani, a bogoslovje v Gorici. Rad se je spominjal iz Ljubljane na pok. pesnika Prešerna, k: ga je dobro osebno poznal in je kakor -»tudent osebno žnjim občuval v gostilni. Pokojnik je ljubil vprav strastno svoj narod. S solzami v tčeh je tožil o pogubo- ki se poskuša umoriti, ali ki se umori, ni pri zdravi pameti. No, če tudi bi ta trditev ne veljala za vse samomorilce in poskuševalce samomora na Bploh, velja pa gotovo za 21 letn ga Ivana Lebana, kateri je hotel včeraj končati svoje življenje in je v to svrho p^i zelenem mostu — skočil v morje. nosnem domačem p litičaem boju. Med vsemi Brrr , človeka kar po V8eh ko8teh zazeh* slovenskimi listi, čital je najraje »Ed.nost«. 2 velikim veseljem je spremljal posebno boj *a slovansko bogosluženje ter str< go obkojal vsacega nasprotnika tth svetih slovanskih prav c. In te blage duše ni več med nami ! Njegovi zemski ostanki počivajo tam nad na- - mi brezdni, nad šumečimi valovi jezne Reke, ^ako drugo - egov grob in njegov spomin, pa nam osta- mrxj0 neta sveta. Redarji, ki so vidtii /a makedonske be?u uce so darovali v mokri in mrzli element -.adalje : gnili zopet na to ubogo (i. Lovrenc Š*uka 2 K, prostovoljno hotel Leban zapustiti. Prepeljali so ga potem gasi no druAtvo v Sežani 6 K 40 st., skupaj na z Iravniško postajo, kjer so ga najprej - K 40 st. Prej izkazanih K 981 "7fj, skupaj preoblekli, ker je voda kar curljala orl K 990 15. njega, potem so ga pa odpeljali v bol Občni zbor pevskega društva »Kolo« nišnico. - je vršil v Ltdeljo popoludne v društve- Nevarna pomota. 29-letni Karol Vaje nin pr -štorih in sicer ob toli mnogoštevilni j iz Rocola št. 70 je včeraj v jutro vzel ste ko pomisli: V tem mrazu, pa skoč ti v morje. Ciovek pri zdravi pameti, akoravno bi hotel končati, ali pa samo poskušati končati življenje, ako bi bil pri zdravi pamet, pravico, bi si izbral kak drug bolj topel način samomora oziroma poskusa samomora, bolj gorko smrt, ne pa tako brezumneža skočiti so ga takoj pote zemljo, katero je ideležbi, kakor morda še nikoli. Razprave • bile kaj živahne, ali prek in pres dostojne. Iz poročil je bilo razvidno, da je -frvištvo tudi v minulem letu lepo vršilo •vojo nalogo in se razvijalo; vedenje členov ij* zborovanju in njihovo živo zanimanje za iraštv**ae stvari pa opravičujeta nado. da bo društvo tudi v prihodnjem letu vspešao vr - io svojo nalogo. Nekoliko obširneje poročilo primemo tutri. Posojilno i u konsniuno društvo na Hpćdnah, registrovana zadruga z omejenim pfjrLŠtvom, bo imelo svoj občni zbor v ne đe!jo dne 17. t. m. ob eni uri popoludne v truatveni biši št. 184. s sledečim dnevnim -ed -m 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo 3. Volitev novega odbora. 4. Pre društvenih pravil in o. Razni na- ?ajniK.a. saembm •veti. Bralno društvo »Zarja« v Koprivi . * i.i na letni redni občni zbor, ki se bo vr-i 1 dne 10- januvarja t. L točno ob 1. uri pop. ▼ društveni sobi. Najstarejši mož fare >enožeške je omrl zadnji dan leta 1903. Ime mu je bilo Ivan Moravč in bil je v 92 letu svoje dobe. Minolo Veliko noč je bil med 12 starčeki umivanju nog v ljubljanski ftolnici. Pobiranje deželne davščine na Goriškem. Deželni odbor goriški naznanja, da e za leto l!H>4. podelil gospodu Korne-ju Gorupn v Trat u pob:ranje deželne av&r-ine po eno krono 70 stot. od vnakega " ettol tra na drobao potrjenega pira. V Opatiji je bilo od 1. septembra 1903. do vštetega 31. decembra 1903. 61a5 Od '2-». decembra 1903. pa do vštetega klen co, v katerej je mislil, da je žganje ter jo izpraznil. A mento žganja, bil je v stekle niči bencin. Revež je kmalu začutil posledice svoje pomote: začelo mu je takoj grozno zvijati v želodcu. Oni, ki so bili poleg njega so, opazivši nevarnost, ki je pretila ne-treč nežu, takoj telefjničnim potom pozvali zdrav nika z zdravniške postaje. Prišedši na lice mesta, je zdravnik Vajcu opral želodec ter ga tako spravil iz nevarnosti. Sedaj pa navstaja vprašanje, da se je-l> Vbjc pomotil ter pil bencin, misleč, da pije žganje, ali ga je pil, vede, da je bencin io ga pil nalašč, da bi opral svojo grešno vest . . . Napad in smrt. Te dni so pripeljali iz kana skih v goriške zapore trojico železniških delavcev. Isti so dne 1. novembra hoteli na-pasLi neko barako pri Bukovem, v kateri so se nakajali delavci s Kranjskega. Ob tej priliki je lastnik barake, neki Ivan Kavčič, ustrelil iz revolverja skozi vrata in je enega tovarišev onih treh napadalcev zadel tako nesrečno, da je zadeti obležal mrtev na tleh. Proti oni troj ci in proti Kavčiču se je vršila včeraj kazenska razprava na okrožnem sodišču v Gorici. Cigana, spravljena pod ključ. Nek stražar je včeraj v jutro ob 2. uri srečal pred »Narodnim domom« pri Sv. Ivanu dvt cigana. Ker se mu je njuno vedenje zdele nekako sumljivo, ju je redar pozval, naj mu sledita na ondotni redarstveni inšpektorat. Na inšpektoratu so pa redarji našli v vrečah, ki sta jih imela cigana seboj, več puranov, kokoši, obleke in enega belega zajca. Cigana ■ta imela pri eebi tudi nabasano pištolo. Cigana Bta izjavila, da sta brata Kariš in sicer eden 16-letni Jakob a drugi 17-letni Silvester. Glede kokoši, puranov in drugih stvari, ki so našli pri njima, nista hotela nič povedati, kje da sta jih vzela. Pozneje se je dozoalo, da sta cigana one stvari ukradla na št. 243 v Vrdeli. Š*oda, povzročena po tej tatvini se ceni na 30 K Reveža sta mislila, da bosta jedla pu rane, kokoši in zajca, pa bosta morala biti zadovoljna s fižolom, katerega jima bodo dajali v hotelu v ulici Tigor, kamor so ju spra vili pod ključ. Moč vinskih duhov. Ta naslov je malone vsak dan v našem listu. Danei je rad 39 letnega čevljarja Antona Deveka iz ulice Gioachiao Rossini št. 10. Včeraj popoludne ob 6. uri je bil namreč zdravnik na zdrav niškej postaji napr šen telefuničnim potom, naj gre v ulico Acquedotto, kjer da leži na tleh ves krvav pijan človek. Zdravnik je šel na omenjeno mesto a tam ni našel nobenegn. Ko se je pa povrnil na zdravniško poBtajo, je kmalu za njim prišel tja tudi oni, radi katerega je bil zdravnik poklican. Bil je to, kakor smo že prej povedali, 39-letni Anton Devek, katerega je moč duhov popitega vina vrgla na tla, kjer si je precej hudo ranil čelo. Zdravnik mu je obvezal glavo ter mu priporočil, naj bo drugikrat bolj zmeren ori pijači. London. Sladkor iz repe surov 8J/S i>fa. Java 9.041/, š>h. f-tanov. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile. promptno K 64.75 do 66.—. za september K —.— do —-.—, jan.-avg. 64.75 do 65 75, Concasa^ in Melispib: promptno K 69 50 do 70 — , za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67 80, New-York. (Otvorenje). Jvava Rio za boloČe dobave. Vzdržano: 10 in 15 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15. — , rž za februar 15.—. za marec-april 15.—, za marec-junij-15.10 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.—. za februvar 21.10. za marec-april 21.10, za mu-ree-junij 21.15, (stanov.). — Moka za tekoči mesec 28.85, za februvar 28.85, za marec - april 28.65, za marec-juuij 28.40 (stanov.). — Repično olje za tekoči mesec 54.—, za februvar 54.—, za marec-april 53.50, za maj-avgust 53.50 (stanov.). Špirit za tekoči mesec 43.—, za februvar 43.—, za marec-april 43.—, za maj-avgmt 42 75 (stanov.) — Sladkor surov 88° uso uo^221/I— 223/4.- - (mirno) bel za tekoči mesec 25.621 zafeornvar 25 871/, (mirno), za maj-av£U9t 26.871/,, za okt.-jau. 27.37'/* rauniran, 56 '/j-—57— Prijetno. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na trg 112 prašičev, ki so 89 prodali vsi in eicer po K 118.— Kupčija je bila jako dobra, toda blaga je bilo premalo. Bančni izkaz. DUNAJ 4.1.770 S00.000 -f- 112,537.000, 1.462 400 000 — 5 606 000, 400,300.000 79,399.000, 52,000000 -f 1 (»,957.000, 298,500.000 — 90.000, 290 200.000J -+-201.000, 88,600.000 — 118 183.000. Nove razglednice. Vsem narodnim tr govcem in društvom priporočamo »Umetniškega društva-Vesna na Dunaju« ravnokar izšlo serijo umetniško izvršenih narodnih razglednic. Cena: 60 komadov (6 različnih) K 4.20 600 komadov (6 različnih) K 36. Vse naročbe je pošiljati na naslov : Umetniško društvo »Vesna« Dunaj, HI., Rennweg 1. Opomba : V zadnjem naznanilu se je vrinila neka pomota in sicer je bilo naznanjeno, da stane 600 razglednic (6 različnih) K 42, mesto K 36. kar naj blagovole cenjeni. čitatelji vzeti na znanje. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče iii razstava pohištva in tapetari] TKST I. Trgovina. predvčeiaj danea 100.7f» 100.65 100.75 100.65 120.50 120.55 100.75 100.65 03.20 93.20 lli*.— 119.05 99.05 98.90 91.10 91.05 1585.— 1585.— 683.50 678.50 239.35 239.35 117.15 117.121/- 23.41 23.44 19.04 19.04 95.25 95.25 11.32 11.32 Vzhodaoadijaka kriza je začela v Trstu in na Dunaju vznemirjajoče vplivati na držanje borze, ki pa «e je vč raiilo, ko je Ke iteijeva pisarna javila, da se je krir.a bistveno zboljsala. Borzna poročila dne 4. januvarja. Tržaška borza. Napoleoni K 1^.06—19.09, angležke lire K 23.90 do 23.95, Lond »n fcratek termin K 239.20—239.t?o, Fra cija C 0."i. 10—95.35, Italija K 95.20—95.45, italijanski bankovci K 95.20—95.50, Nemčija K 117.10—117.40, nemški bankovci K" 117 15—1J 7.40. avstrijska ednotna renta K 100.60—100.90, ogrska kronska renta K 98.80—99.15, italijanska renta K 102.00—102.30, kreditne akcije K 678.--681.—, državne želez lice K 668.--671.—, Lombardi K 84.50—86.50, Lloydove akcije K 780--787.—. — Srečke: Tisa" l\ 328 — 33i.—, Kredit Iv 470 do 478, Bodmkredit 1880 K 291 — 297.—, Bo- denkredit 1889 K 286.--290.—. Turške K 134.50 do 136.50. Sraske 2% —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ „v srebru Avstrijska renta v zlatu r „ v kronah 4U., Avst. investicijska renta 31/t" „ Ogrska renta v zlatu 4°/0 „v kronah 4% n renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Lstr. 100 državnih mark 20 nt> rk 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza, Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.30, 50o italijarska renta 104.50. Span-ki exterieur 88.75, akcije otomanske banke 591.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—. Lombardi 87.50 unificirana tiuSka renta 88 47, menjice na London 251.50, avstrijska zlata renta 102 80, ogrska 4"/0 zlata renta 102.75, Landerbank 492.—, turške srečke 131.75, parižka banka 11.35, italijanske meridijonalne akcije 727.—, akcije Rio Tinto 12.32. Vzdržana. London. (Sklepi Konsolidiran dolg S8.s ,6 Lombardi 31., srebro 26*7, 5pa .ska renta 86^, italijanska reLta 1011„ tržni diskont 3menjice na Dunaju —. —. dohodki banke 20.000, izplačila banke Tržna poročila 4. januvarja. Budimpešta. PAenica za april K 7.94 do 7.95, za oktober od 7 71 do 7.72. Kž za april K 6.71 do 6.72, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.51 do 5.52, za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.23 do 5.24. Pšenica: ponudbe Brednje —.— ; povpraševanje : bolje, trdno, prodaja 4500O met. st., za 5 st višje, rž in koruza za 5 st. višje. Vreme: lepo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooi average za januvar 37l,za marec 38'/^ za maj 384/4, za september 39nepravilno : kava Rio na-vatlna loco 31.34, navadna reelna 35.38, navadna dobra 39.42 Ha vre. (Sklep.l Kava Saulos good average za tek. mesec po 50 kg —.— trk, za rnarc 45.50 frk.. za maj 45.75. H a m o u r g. (Sklep.) Sladkor za januvar 16.85, za februvar 17.15, za marc 17 30, za maj 17.60. za avguit 17.90. za oktobor 18.25. Stanov. (Vreme : zmrzlo; ulica Malcanton štv. po zelo nizkih cenah. oooooooooooooooo Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. ' (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence, Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. IluBtrovan oenlk brezplačno ln franko. GRL0B0L, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Fastiglie Frendini. Nad 40 leten vspeh. Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini"' koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. Ljubitelji dobre ča»e eaia, zahtevajte povsod nnjfi nejša in najboljši v četja INDRA TEA Zmes najflinejsega čaja Kine, Indije in Cejlona Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je raz vide U iz lepakov. ulica S. giovanni št. 16. Tel o fon St. Hi32. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. u mama gfnojila! Najboljša umetra gnoj 1 a za p ljedeljatvo K: c.»r : rudninski, kostni superfosint in kali je-« c0!t dobava na debelo v z*loei Kon&umnog* društva Ricmacje nizke cene. OOOOOOOOOOOO^OOo Ženitbena bonudba. LMovee 1 re/. otrok hišni p »sestri-k v LjnbJj n;, 2500 k»on dobo ikovf ž«li vzeti v zak n ktero bolj priletno, samic • orrmi v ovo od 40 et na z p«-m-rn> d »to S • ; • f orna ku^č vdke imajo pred j t t Tudi se sprfjme slučajna p n d pristop ca. Nas! v za pisma: I. Faj diga » I juh ;sni dunajska ces'a številk* 35. oooooooooooooooo Ure oif elektr. p!aque zlata. Kdor želi imeti natančno uro, naj si narO^i zaupno pristno geufsko remc14*^ H,*° karat. plaque zlata, koja tira je bila na zadnji pariški ra/.^tai' odlikovana z največjim (darilom. Te ure imajo [jueprekosljiv preeizij-*ki tek. katerega jamčimo pismeno /a :t leta. Okrov ure obstoji iz treh odstočjivih po-krovcev (savonettei je krasno oprem j»-n fino vdoli en iu graviran, mo lemetra ozkega facona napravljen z novcsizna deno popolnoma nexj>reittlji r<> amerikansko goldtn kovino ":n vrhu teg *** prevlečen potom elelrtr. s 14. karat, zlatom. Tj« ra se nič ne razloč?"'? pristne zlate ki elj « 2C0 K. ter - - ka\ Ir/.e svojo vred: ost. Da ae te ur- raz-i rij o, smo ce:;o mo.kiu. in ženski m uram postavili le na K 16.— fri k» poštnine in »a iae (prej so stde K 35.—). K vsaki uri dodi se etvij. Kn.-aa moderna verižica za mo/.ke ali ženske ob jednem tu li za okoli vratil) od piaque zlata K 5.—, 8.— ia 12.—. uro, loja ne ugaja, se sprejme nazaj, tedaj nikak rizik. -*«etovna znanost naše tvrdke kakor tu ii vsak lian dohajajoča rizoa lia pi-ima in n knudna naročila jamčijo z* resničnost tega. kar oznanjamo. Pošiljanje -e vi-i p ■ povzetju al: pr dplačiiu dotičnega zneska, Naročbe >e imaio pošiljati na so ino protok- tvrdko I. FEITH, Dunaj, VIL, lariaiilferstrasse 38. # Zaloga švicarske tovarne za ure ,,Chronos". # S Kašelj - Eatari iz- sebi Ena Dobrozn ane kutranuiatc paštilije BaTflsiok koje se izdelujejo z vlt-čkoni kemično eSstesa norveškega katrama. imajo same na že m dieinalno noč. d< bm zdravijo vsak>-\r t n kašelj, vee b le ni dihalnega organa ter zlasti odoravijo katare, bronhijalne, želodčne in čfpvf-sne z^sližei ja. škatljica z navo lilom 80 stot- Zahtevati je le paŠtilije z vžganim imenom „Ravasinr vavračat? vsakovrstna p< narejanja. Po poiti pošilja proti povzetju najn anj 3 škatljice. ter Glavna zairga: Lekarna- Eavasini v Trstu, Vdobivaju se v TRSTU v lekarni: Anioniazzo Skedenj, Btasoletto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jcroniti ul. Caserma, de Leitenburg pri ja n m vrtu Leitenburg trg S. Giovanm, FLciola Barr. vec hia, Serracalo ul. Pešce, Suttinn Corso. Vitlali d- Vardabasso pri sv. Antonu nov.; v GORICI: Cnstofoletti in Pontoni; un REKI: Prodam in Scliindlcr. in v glavnih lekarnah v A v -1 v o-Oger k ej. Operater kurjih očeh odlikovani specijalist G10RDANI ; ki ordinira na Ccrso štv. 23, H. nadstropje naznanja vsem, ki trpijo n* lcurjili očeh ali vsled zaraščenih. nohtov, da ista takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča nikakih bolečin. Cena od ene krone za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj ?ado Pekarna v mestu ki i ko d. bro vspeva se proda radi b l^zui v druži« i. N slov pri upr» i >Klmosti«.2 Svoji k >voj i n« ! n K X X n K n * K -Hh K K K n 8. DRAGOTIN VEKJET (O. Veccliiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine ia žepnih ar. — Sprejema naročbe poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. K K « X S ,3? v Svoji k svojim ! Wi podpirajte družbo Cirila in Jtfetoda! Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. — TRST — 1. Zaloga obuvala. Via deiie Poste št. 3. — TRST — Zdravnik za želodec! „ .Je edei iz najžlahtnejših zelišč pripravljen francoziii liker, ki ja»io dobro utrjuje delovanje želodca. l-»ti odpravlja želodčna raot'-u a »er povspcjuje vo jo o 1 , utrjuje tele-M.e moč , po večujo težo itd. ter b »i< h jač , vi-s človeški živčni s strni. Zdravnik za želodec (SSagen doktor) redno vž*iau (Jfiuege vedno tj? dob»<> man je. ♦ Vna steklenic K il. . "5 steklenice K 5.—, ste klenic K ft.—. p oovzetju ali prertplač lu g^,npraln^ zaloga m. Feith, D-jnaj. vil. MarialiilfGrstrassB it 38. Frodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAK TRST Corso štv. 19. TRST. Rokovi c e gaće. ju ve vrste za gospe, 'J gumba \>o.....gl 1 1. 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele k< že za pran 3 gumbi p > .... gld 1.20 Rokovice gl Z volnen« podlago za g-< .......gld 1.60 Rokovice cd 8 ste vc'ne . . . gld —.80 Rokovice g>ace za gosp« de (angleške vr.-t; po .... g!d 1.30 do 1.40 Rokovice j ristt,e angležke po . gld 1*80 Rokovice za «~aBtn ke gld 1.10, podčastnik. 70 dovč. Rokovice angi. od kožce . . . gld 1.80 Rokovice glacč, dvojcati fev . . > 1.40 Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien- prali za irofpe tvrdke Kielhausei v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. Rokovice se poa^ušajo ter sprejemajo naročbe pt> meri. V Zavijah ae dajo v najem h še dedičev Kr žanac. Fojasnda pri odvetniku dru. Ry a'r ju v Trstu, ulica t?. Spiriiiione št. 3. - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. MT Ugodne cene. Pokusite ji in prepričali se bodete, da so postale Ilirske testenine ne vsted reklame, temveč vsled posebno finega okusa, redilnosti in jednostavne priprave priljubljene v vseh slojih Pazite na napis Ilirske testenine ! ne manjše od lO.OOO kron na hiše, zemljišče, dedšćine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Trgovski vajenec sloven-negn »n itaijau kega je-ikv v govoru iu pi-avi zmožen, poštenega z .ačaja Ur pri-len ne 8 r* jran pn E iti Tance, trgovki na Proteku i Tr-tu Trgovina z jestvinami in 9elikatesami Peter Novak Ulica Comereiale st. 7 THST. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za mnogo-brojen obisk in jamči za točno in najboljšo postrežbo. Pošiljatve na dežalo izvršujejo se točno in sicer po poštnem povzetju. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Gaccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenali, da se ni bati konkurence.. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. FILIJALKA BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in moujalnimi posli kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter -i*-.' o bresti: je: Vrednostne papirje: po 2 V/o tak°J .,3 ° 0 na K mesecev r, nil 1 leto Napoleone: po na G mesecev 21 ,c/0 na 1 leto b) Za giro-conto daje '23 4°/6 do vsakega zneske* izplačuje se do 40.O00 K a cheque; za veće /- iesk& treba avizi> pred opoldansko borzj. Potrdila se dajejo v posebni uložui knjižici. c) Zaračuua «e zsl vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je .o zgouilo katero si bodi uradnih ur. - {Sprejema za svoje conto - correntiste mkase ni račune nu tukajšnjem trgu, menjice zi Trst, Dunaj Budimpešto m v drugih glavnih mestih: jim iz laja naksiznice za ta mesta ter jim shranjuje vredno-?tnfr papirje brezplačni!. d) izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive prt vseh svojih /.a.-top;iikiii. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter izu rjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Pavel Gastwirtii Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, pt p .In h Bob. Dunaj—Trst. Že ezuo pt-hišivo, zrcala iz Belgije. — Podi be lzooru iu tapetmija. — Ure, šivani stroji za dom in obrt po najugodnšihej hncae. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI . P o ln o vplačani akcijski kapital = Špitalske ulice Štev. 2. 1,000.000 Kupuje in prodaja ne vrste rent, zastavnih piseui, p rij orite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promete izdaja k mkima žrebanju. ■■MHKMMflWM99« Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ■ kupone. .. . -----=—r Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni - Izgubi - - Vlnkuluje In dlvinkuluje vojaške ženftninske kavcije. BgMompt in Inkammo menic. Bor" na naročila.. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. - - ---- - Promet s čeki in nakaznicami. KiortS.t'iir' 'trt ■