Listje in cvetje
Iz  zaklada  naših  pregovorov.
53. Metla ni z.a pisanje, marveč za pometarije.
Sicer se ,,Pometač" v nežni pesmici baha:
,]az pocestni sem pisar,                Ž njo po cesti pišem,
Metla moje je pero;                       Kadar je prašno."
Vendar to imenitno ponašanje je le prazna šala in nekako prisiljena tolažba, kakor je raz-vidno iz njegovih nadaljnjih besedi:
»Nekdaj res pisar sem bil,             Pa sera vse popustil
Šole sem obiskoval;                       In na kol jih djal."
Ako pa resno govorimo, nioramo že pritrditi, da je res tako, kakor pregovor pravi: ,Metla ni za pisanje, marveč Ie za pometanje." A s tem bi ne povedali nič posebnega, ko bi tolmačili besede le v ravadnem pomenu. Pomislimo torej, kaj pomenijo kot pregovor.
Metla se šteje med najpreprostejše orodje, kakor prištevamo tudi stan, ki se ukvarja ž njo, med nižje stanove. Vendar pa tudi metla, č$ je dobro narejena, izvrstno izvršuje svoj posel, kateremu je namenjena. Pregovori pa radi govore v podobah ter med drugim imenujejo včasih orodje mesto človeka, ki dela ž njim. Torej naravnost brez g-ovorniške slike, bi se glasil: ^Pometač r.aj ponieta, ker ni sposoben za pisatja." In — kakor se pri pregovorili navadno godi — če posamno obračamo na splošno, lahko izvajamo iz nave-denega pregovora take-le nauke: ,Vsakdo naj si izbere oni stan, za katerega je sposoben: če komu Bog ni dal sijajnih talentov, naj se ne pritožuje, marveč naj vrlo rabi te, ki jih je prejel, ker le od teh bo dajal odgovor; naj se zadovolji s preprostim stanom, kdor ni ustvarjen za imenitnosti. Posebno naj starši in vzgojitelji vpoštevajo ta pregovor, da odlo-čujejo ali priporočajo otrokom tak stan, za katerega imajo poklic, veselje in zmožnost. O jezuitih pravijo, da imajo zato toliko uspeha v svojem delovanju, ker odložujejo svoje člane za take stroke, za katere imajo največ zmožnosti in veselja. Sploh naj tudi gospo-darji in predstojniki ne zahtevajo od poslov in podložnikov takih reči, ki jih ne morejo zmagovati.
Tudi nekoliko hudomušen je semtertja lahko ta naš pregovor in rad ponagaja takim, katerim so se zato ponesrečile njih namere in podjetja, ker so previsoko segali in niso bili kos svoji nalogi: »Metla ni za pisanje, marvež za pometanje!"
Za zbirko lepih misli.
Krščanska in svetna modrost.*) Prava modrost si izkuša s pomoCki, ki so na raz-polago, doseči najvišje namene. Kristjan ima od Boga take dušne in telesne, naravne in nadnaravne darove, da si more ž njimi doseči neizmerno veliko in neminljivo — večno srečo "v nebesih. Če je raoder, se bo torej trudil za to srečo. Ker pa s e b i L n i nameni še niso najboljši nameni, imenuje naš katekizem dar modrosti oni božji dar, ki ^nam pomaga spo-znavati, občudovati in Ijubiti Boga naravnost y njegovi slavi in popolnosti, ter vse preso-jati po tetn spoznanju in tej ljubezni". Kdor stavi svojim močern nižje namene, utegne imeti svetno modrost,  a nikdar ne krščanske:
*) Prim. »Modrost", stran 160.
tak zavrže svoje veličanstvo — ,prvenstvo za skledo IeCe".
Rešitev uganke v štev. 11. Ječa — leča — sveča — peča.
Prav so uganili: Štelcar Josip, sluga knezoškof pisarne v Mariboru; Stele Marija, nčenka VI. razreda v Mekinjah ; Stele Cecilija, učenka IV. razr. v Kamniku; Aleš Fani, Černe Lenčka, Vilfan Tončka, samostanske gojenke v Šmihelu: Svetina Ida, učenka III. razreda v Pliberku; Fatur Slavko na Rakeku; Rožrnanc Franja, učenka V. razreda na c. kr. vadnici v Ljubljani; Pbhar Vekoslav, Pirc Vekoslav, Li-pej Matija, Šavelj Zvonimir in Ludovik, Zorec Janko, Petelinšek Božidar, Floran Skaloslav, dijaki v Ljubljani;   Lorber Betka,   učenke IV.
razreda v Št. Uju v Slov. goricah; Levičnik Ljubomira. Mavr Ana, Mafier Fr., Kralj El., Josip, nadučitelj v pok.. Honigman Marijanica, O.tujac Eliz., Draksler Ivana, učenke II. razr. gojenka v Železnikih; Marinko Josip in Picelj meščanske šole; Goriup Doroteja, Zabret Ana, lvan, prvoš. v Novem mestu; Crobath Anica, uCenke 1. razr. meščanske šole; Goriup Ida, učenka IV. razr. v Kranju: Kogovšek Jakob v Jankovič Josipa, Weinberger Ana, Kobi Anto-Dravljah; KolariC Jakob, Čuk Andrej, Slekovec nija, Goriup Marija. Lilleg Marg., uč. ljudske Fr, Polanič Jakob, Hoffmann Alojzij, Šafarič ! šole pri ič. uršulinkah v Škofji loki: Dornik Alojzij, Ivančič Franč., učenci V. razreda pri Ivan, Pohlin Maks, Vedlin Stanko. Žargi Ivan, Sv. Križu blizu'Ljutomera; Budja Mimica in Valjavec Fr., Urašek Slavko, učenci v Kamniku; Ostrc Anica, učenki V. razreda pri Sv. Križu j Perko Jožef, učenec v Tržiču: Kmetič Jožefa, na Murskem polju; Oruden Koza, učenka' Podpečan Hedv., Markuš Antonija, učenke VI. razreda v Idriji; Paulin Justina, Kalinger ' IV. razr pri Sv. Ani na Krembergu. Amalija, Kramer Olga, Jalen Ivanka,  Debelak |