wm w U .1, _ II j| MUHI, pwmmrm* GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 4687 OOETULKDT. TELEJON: 887« OOETULKDT, NO. 224. — ŠTEV. 224. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 24, 1917. — PONEDELJEK, 24. SEPTEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Kerenski in Kornilov. -ooo- PREISKAVA PROTI KORNILOVU. — ZAROTA KB-RENSKUA IN KORNILOVA PROTI RADIKALCEM. - GENERAL KORNILOV PRELOMIL BESEDO. — GORKIJEV LIST. — BOLJfiEVIKI ZAHTEVAJO POJASNILO. — VOJAŠTVO NAJ BI IMELO PRVO BE SEDO. OOo Petrograd, 23. septembra. — Kornilova misterjoz-nost, ki te je pokazala v zadnjem uporu, je zavzela razsežnostmi Ogroža obstoj kabineta in posebno še stališči* Kerens kija samega. Listiv«krajne levice in desniee zahtevajo od vlade, da zadevo pojasni, med tem ko listi boljševikov odkrito dol-žijo Kerenski ju, da je bil s Korniiovom v zaroti, ilda bi razbil petro^rajski proletariat ter delavske in vojaške delegate s pomočjo kora konjenice, katero bi Komikov poslal proti glavnemu mestu. Listi vprašujejo, zakaj se ni dementiralo, kar so listi pisali. Maksim Gorkijev list "Novaja Žizen", ki je Keren-skiju neprijazna, izjavlja, da je cela afera v vladi povzročila senzacijo in da je včeraj zunanji minister Terescenko telefonicno govoril s predsednikom Kerenskim. ki je na i o svoj povratek s fronte odložil. Lisi i tudi pravijo, da so se ministri izrazili, da bo Kerenski, ko se zopet vrne v Petrograd, izdal v tej zadevi izjavo. Boljseviki zahtevajo pojasnila in trdijo, da je kabinet s pomočjo Kornilova nameraval napraviti v Petrogra-du diktatorstvo; obenem bi se v Petrogradu proglasilo obsedno stanje, udusile bi se revolnejonarne organizacije pod pretvezo, da se mora zadušiti upor boljševikov. Prejšnji ravnatelj v vojnem ministrstvu, general Ravnikov in poznejši poveljnik petrograjskih čet in ki je vodil čete proti Kornilovu, pravi, da ga je predsednik Kerenski, ki se je odločil da proglasi v Petrogradu obsedno stanje, posla! k generalu Kornilovu z naročilom, da naj pošlje v Petrograd kor konjenice pod poveljstvom enega generala; izvzet pa bi moral biti general Krimov, ki ni na dobrem političnem glasu. 4iRje. C., 23 sept. — in-tonu Marku Branim in s tem Flood, predsednik hišnega komi-J lista "Fair Play", teja za zunanje zadeve, je imeli Kin? je pokazal fotogrrafiene po-vceraj dolgo posvetovanje z dr- snetke čekov, ki jih je izstavilo žavnim tajnikom Lansingom, na- nemško poslaništvo, kar je izjavO. da se bo morala po- Prvič je bi] ček za dvatisoč do-slanska zbornica pečati z zadevo larjev izstavljen na neko banko v Bernstorffa, glede katere jo izjavilo, da je hotel prejšnji poslanik podkupiti ameriški koiijrres s svoto $50,000. Državni tajnik L/ansing je ucdal po tej konferenci naslednjo izja- Je Kerenski nasprotoval. Vendar pa je Kornilov obljubil Savinkovn, da se popolnoma podvrže Kerenskijn. V namenu, da bi omogočil proglašen je vojnega stanja v Petrogradu, je odredil, da se je poslala kavalerija v Petrograd. V tem je prišel Vladimir Lvov v glavni stan s tremi nlternativnimi Kerenskijevimi predlogi; prvi predlog je bila resignaei ja Kerenskija; drugi: formacija direktorija v kabinetu, v katerem bi bila Kerenski in Kornilov, in tretji: da se Kornilov postavi za diktatorja. Kornilov se je odločil za tretji predlog: diktatorstvo. Toda Lvov je Kerenski ju napačno poročal, da ga je Kornilov pooblastil, da naj predloži ultimatum, v katerem da zahteva Kornilov diktatorstvo sam za-se. Predsednik Kerenski je izdal dnevno povelje, v katerem poveličuje zaslužno delovanje generala Aleksijeva. ki je udušil Kornilovo revolucijo brez prelivanja krvi ter jt "•pet napravil red in normalno poslovanje v generalnemu štabu. Ki renski je sprejel Aleksijevo resignacijo, toda ] vista vil je generala na razpolago vladi, da se ne izgubi nje-irova i>omoč njegove iskušenosti v vojaških zadevah. Napravili »o se še nadaljni koraki, da se utrdi morala v armadi. General Dukomin je bil imenovan za šefa generalnega štaba kot naslednik generala Aleksijeva. MilitaristiAni oddelek delavskega in vojaškega sveta j«* izdal na vse vojašk eodbore na fronti poziv, da v polnem soglasju delujejo s častniki in višjim poveljstvom. Angleški monitor pred Oitende. London, Anglija, 23. se.pternbra. NVmitko poroifl«* popUuje sobotno anjrle^ko obstreljevanj** Osfcende na »ledeei nraru\; "Včeraj zjutraj je anjrteiki mo nit or, kateremu ho pomagali t, ravni opazovalci, bombardiral Ocen • le. Nekaj atrelot je kate- dralo. v kateri »te je služil«, prva niuiba božja. .s<*jeiti Bel^ijeev je bilo ubitih in 24 težko ranjenih. VaAe ob rečne bateri je «« mon itorja prepodile.'* Mil jon n kajMrjoro glivo Saranah. O a., 2S. «ejr*tvmbra. — Železniški kontraktor A. P. ford je naproail ^sopi^je, naj pri««ne nabiratr. C., 10. jan. 191t> Štev. 32—11. Predmet: Uustrovani List. OJgovor na vprašanje z dne 3. januarja 191« Ste v. 20152. Zaupno. Cesarskemu in kraljevskemu generalnemu konzulatu v New Yorku: Z ozirom na motive, ki so navedeni v za:orajxomenjeneniu poročilu v prilog gosp. Radočaja. smatra ce-^. i. kr. poslaništvo za potrebno, da podpira Uustrovani List za februar in marec s svoto 100 dolarjev vsak mesee Ce bi gospod Radočaj ne moge! vzdrževati samega sebe do prvega aprila, bi bilo poslanSrvo voljno, pomagati mu s svoto •$100 na mesee do prvega julija tekočega leta. Predno pa bi se storilo to, naj bi se preniotrilo vse stvari glede njegovega finančnega stanja in uspehov njegovega lista. (Predno je začel Radočaj izdajati svoj "Uustrovani List" je bil več let usluiben pri Zottijevem "Narodnem Listu". Razumemo, da je boj za obstanek težak, a težko razumemo, kako bi mogel odkrit Slovenec ali Hrvat sprejemati denar od krvniSke avstro-ogrske vlade. Radočaj je tekom več let živel v ozračju, ki ga je popolnoma pokvariio; posledice tega so se pokazale sedaj, ko je razkril celo afero senator King. Op. ur.). Chicago, 111., 22. septembra. — Jasper Darling, ki je bil nekod predsednik ameri&ke embargo kon ferenee, je na podlagi razkritij glede delovanja Bernstorffa izjavil, da je postal žrtev nemških zarotnikov. ■ Darling pravi v svoji izjavi, da , so bile Združene države posili po-i t usnjene v svetovni konflikt »ter i da so bile čisto nepripravljene. — i Istočasno pa pravi: Jaz nisem ime) 1 nobenega pojma o kaki nemArf Am, sodnik in Nemčija. Washington, D. C.. 23. sent. — Danos je vlada zopet objavila več dokazov za nemško špijona-ž.o v Združenih državah. To dokaze je vlada dobila med •dokumenti, ka-;ere je zaplenila tajna policija v uradu nemškega agenta pL Igela. Posebno zanimivo je razkritje delovanja sodnika vrhovnega sodišča Daniela F. C oh a lana, ki je dajal nemški vladi nasvet, da bi napravila na Irskem vojaško bazo ? namenom, da oslu bi Anglijo. .Son t lika Cohalana je nemška vlada ;clo visoko cenila ter je bil v»if\i tega z nemškim vplivom izvoljen /a senatorja za državo New York lora 191f». Zakaj je bil Cohalan tako priljubljen pri nemški vladi m tukajšnjih Nemcih, se razvidi j/, do kamenta, katerega so našli med listinami "diplomatienega agenta" pi. h fia. Tu *o našli dokument, na katerem je bit napis "zelo tajno" in se glasi: New York, 17. aprila 1916 .Sodnik Cohalan je naprosil za pošilja te v sledečega sporočila: "Revolucija v Irski more biti uspešna samo s pomočjo Nemčije, drugače bo Angleška v sta nu iMnšit' jo, dasiravno samo po iMideir. boju. Zaradi tega je |K>moč potrebna. Ta bi obstaja-ia najprej v zračnem napadu na Angleško in od vrnitev mornarice o'»enem z irsko revolucijo. Potem, ako mogoče, izkrcanje čet, orožja in mu niči je na Irskem in mogoče tudi nekaj Častnikov in Zepeplinov. Na ta način bi bilo mogoče zapreti irska pristanišča proti Angleški in vstanoviti ob irskem obrežju postaje zu podmorske čolne ter odrezati dovoz živeža na Angleško. Služba revolucije bi morda odločila vojno." Prosil je, da se v tem smislu pošlje v Berlin brzojavka: 5132 81« 7 02:H) Njegovi ekseler.ci grofu Bernstorffu, cesarskemu poslaniku v Washington. D. C. Francoska fronta. London, Anglija, 23. septembra. Zgodaj zjutraj smo odbili ljut nemški napad na naše postojanke* severozapadno od Langeimiarck. Nemci so izgubili 25 mož na ujetnikih. Nato so Angleži v povračilo naskočili Nemce in so po vročih bojih zavzeli nadaljne postojanke v nemškem obrambnem sistemu. Vjeli so tudi mnogo vojakov. Na ostali fronti se organizacija pridobljenega ozemlja nadaljuje. Drugod so bile vojne operacije omenjene na spopade med poizvedovalnimi oddelki. Artilerijsko streljanje se nadaljuje. Sovražnik je zopet vprizoril na-nad na postojanke, katere srnn pred kratkim zavzeli pri ViUeret; napad pi^ je bil odbit z velikimi sovražnimi izgubami. Naše izgube so majhne. Od pričetka naših napadov 20. septembra smo vjeli pri Ypret»u N*« ineev med njimi KO častnikov. Cničili smo štiri sovražna letala, pet pa smo jih poškodovali, da niso več za rabo. Pogr»-šamo dvoja naših letal. Pariz, Francija, 23. septembra. Danes je bilo na francoskem bojišču le malo bojev. Hudo artilerijsko streljanje pa je bilo v okrožju IIurtebi.se in Craonne, kakor tudi na levem bregu Mozel«\ severno od hriba št. 304. Iz belgijskega glavnega stana se poroča, da so bili v bližini Dix-mude boji z bombami; v tem kraju je belgijska artilerija tudi prisilila nekatere nemške baterije, da so umolknile. Navzlic gosti megli so belgijski letalci bombardirali nemške barake pri Leke v povračilo za bombaridranje belgijskih taborišč. Rusko bojišče. PetrotfiUd, Rusija, 23. sept. —j Vojni urad poroča, da so Rusi na fronti pri Rigi potisnili Nemce ne-j koliko nazaj pri Rudnu. Pri Ja-kobstadtu pa so morali Rusi pn-' stiti Nemcem nekaj ozemlja: utr-j kili pa so «e na desnem bregu I>vi-ne in so pričeli prodiranje proti Nemcem", ki stoje na levem bregu reke. Ruska artilerija že obstreljuje nemške postojanke onstran re-j ke. — Humunsko bojišče: — V petek zvečer so Nemci južno od Radau-ea poslali dva vala dima pr„ti Ru-' munom ter so obenem pričeli z ar-' tilerijo obstreljevati njihove postojanke. Veter pa se je obrnil in' je dim nesel proti Nemcem. Včeraj so Nemci dvakrat naskočili rumunske postojanke pri Munčelu. Oba napada sta bila odbita. Berlin, Nemčija. 23. septembra. Pri Jakobstadtu so Nemci našli ob mostu mnogo vojnega materjala katerega so pustili Rusi, ko so sc| morali z vso naglico umakniti. —, Nemci so dospeli do Dvine od Li-venhofa do JStokjanševa. Rusko bombardiranje je v Pin j sku povzročilo požar. Boji z Lahi. Rim, Italija, 23. septembra. — I.aško vojno poročilo: V okrožju Marmolada smo v noči med 22. in 23. septembrom eksplodirali dve mini. kateri smo pripravili z dolgim kopanjem, ter so naše četo vdrle v prednje sovražne črte, katere so zasedle. Hud koncentracijski ogenj sovražnika na Banjstei in oj>etovaaii napad na Kal in Volnik niso imeli uspeha. Na Krasu je bila včeraj sovražna artilerija mnogo živahnejša k<*t prejšnjo dni. Na Balkanu. London, Anglija, 23. septembra* V zadnjih dnevih so se boji na maeedonski fronti ponovili. Francosko poročilo pravi, da so 20. septembra francoske čete z albanskimi oddelki, katerim poveljuje Esad Paša, povzročile Avstrijcem v dolini Skumbi velike izgube. — Francozi so tudi vjeli 422 neranjenih vojakov ter zaplenili dve strojni puški. Nemško poročilo pa pravi, da so nemške in ogrske čete odvzele s hudim napadom Francozom en hib pri Krčovi, jugovzhodno od Elbasana. Turški in bolgarski odgovor papežu. Berlin, Nemčija, 23. septembra. Dunajski dopisnik berlinskega lista ''Berliner Tageblatf piše : "Danes bo vročen papežu turški in bolgarski odgovor. Turčija zahteva, da ostane njeno ozemlje nedotaknjeno. Bolgarija pa zahteva, da se naj regulira meja v sojjlasfu z narodnimi principi. Pošiljateljem denaijsu » « o » Kakor te znano, ne sprejemamo Teč denarja za plačila t Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa redno še isposlujemo izplačila vojnim njdk nikom in drugim v Bnaiji, Italiji in Franciji, ^kat tudi onim ljudem na Primorskezn, kateri bivajo v krajik, ki at ruodeni po laiki armadi. 9 Kadar pofiljete denar, priloftite tndi dopianieo aH pi* smo vojnega ujetnika, ker nam a tem pomagate sestaviti pravilni naslov. trmm nuii jummkm The largest SlovooSan Daily < §■ the Umted State« ' I ^Msetl trtrv daj except Saatitv -> vod Legal Holadars. : ] 50,000 Readers ^ N^jw^i slovenski dnevnik < v Zedii^erih drSavsk > Ve^ya za vae leto . .. $3.50 Zrn pol let*......$100 ■stored ss Istond-Olaii MsfcUr, Stptambsr SI, ltOS, st ths Fo* Offks st Hsw York, M. sadsr Um A&t of Osagw sf Msnh S, 1811, "G LAS NARODA" (Slovenian Difij.J Owned ud pabllabed by thi BLOVENIO PUBLISHING O O M P ANY (a ooipat»tka.) _ tBANI BAK8EB. Prwliwiit.__I>OUT8 BBSBDII, Trmowr. PU«» of Basi nem of tb« corporation and addresses of above officers; _82 Cortlandt »trset. Boroogb of Manhattan. New York City, N. T. Ms celo trto relja list sa Ameriko Zs celo leto sa mesto New York $5.00 la Caaado......................f&fiO Za pol lets ss mesto New York.. 8.00 Ka pol leta ......2.00 Za četrt lets ss mesto New York 150 Cs četrt lets................— LOO Zs lnosemstro ss celo leto...... 6.00 "11 LAS NARODA" lsbaja rsak dan lsrsemBI nedelj In prasnlkor. "GLAS NAHODA" ("Voice of tbe People") laaasd every day except Sundays end Holiday* __Subscription yearly $8.50. Drplai bras podpisa In osebnosti se ne prlobčujeja. Denar naj se blagovoli pofilljatl po — Money Order. Vrl >jii—t mM kraja naročnikov prosimo, ds se nam tudi prejlnje UrillKr __tuttnanl, da Hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pofiiljatvam naredite ta naalorj "GLAS NARODA" f» Cortlandt Wew YorS Qty. Telefon: 2876 Portland t._ Duh ustaje. --ooo- (i lode razpoloženja v ruski armadi in mornarici smo dobili poročilo z dne 19. avgusta, a je vrjetno, da ustaški dnh še sedaj prevladuje. Na rusko-nimunski fronti je bilo najmanj opaziti rova n je maksima listov. Armadni komite j devete ruske armade, ki se bori na tej fronti, je vsled tega odklonil predlog, ki ga je bil stavil nek rezervni polk, naj se namreč list ano vi takozvano"rdečo gardo'*. Temu nasproti pa je bila oživotvorjena posebna vojaška milica, ki naj bi nadzorovala izgrede pijanih vojakov. Slučaji nepokornosti so se izvršili predvsem v polkih J 03. divizije in treh polkih 40. armadnega zbora. Na fronti v Kavkazu je bil razpad armadne organizacije nekaj časa tako močan, da je svet delegatov delavcev in vojakov od]>oslal tjakaj stotnika Strelkovski-ja, ki naj bi natančno preiskal provokatorično delovanje reakeijo-namih elementov, ki so z različnim hujskanjem napotili nevedne vojake k izgredom proti mirnemu domačemu prebivalstvu. Kot je sporočil Strelkovski, se še ni moglo izčistiti gnezda reakcijonarnega gibanja na kavkaški fronti. Različne garnizije v Kavkazu so stopile na stran rnaksimalistov. Nekateri armadni oddelki pa so se popolnoma izjavili za provizorično vlado, za ofenzivo ter podporo zaveznikov. Zelo hrabro se je boril tekom zadnje ruske ofenzive v Galiciji tretji kavkaški armadni zbor, kateremu je poveljeval general Vladimir Irmanov. Glavni stan tega generala se e nahajal takrat v Buszaseu. V notranjosti dežele je razpoloženje med nadomestnimi četami zelo različno. Dočim so naprimer tvorili nadomestni vojaki v Oren burgu posebni revolueijski polk, ki je predstavljal bojno enoto za ofenzivo, so se završile v številnih garmzijah težke nerodnosti. V Kijevu, Odesi, Kazanu, Saratovu in Nižjem Novgorod n, Tambovu in drugod niso hotele posamezne konica ni je ali celi polki oditi na fronto. Odesi in Saratovu so izjavili vojaki, da je treba naj prvo poklicati v službo rezerviste, ki še niso )}ili v vojni, nakar bodo oni sami z rezervisti vred odšli na frojito. Vojaki, katere so pustili domov, da izvrše potrebna dela na polju in sicer ob dolenjem teku Volge, se niso hoteli vrniti v aktivno vojaško službo. Taki vojaki so prišli tudi v Petrograd in pred stanovanje Korenskega, kjer so izjavili, da nočejo več na — fronto. Glede jM>j>olnoga j>omaiijkaiija discipline pri četah se poroča tudi iz Sibirije. Vsled toga so uvedli posebne vojaške komisije, ki naj bi nastopile proti vodno razširja joči se nepokornosti. Predvsem iufanterija je odpovedala pokorščino. Razpoloženje pri baltiškem brodovju je dobro znano. Kot se je sedaj dodatno ugotovilo, je bilo to brodov-je že v januarju tekočega leta pripravljeno dvigniti za-itavo revolucije. Že takrat so bili izgotovljeni seznami vseh onih častnikov, katere naj bi ali umorili ali pa potak nili v ječe. Baltiško brodovje vstraja na stališču, da se morajo zavezniki priklopiti mirovnemu programu Rusije ter opustiti vsako stremljenje po aneksijah. Zahtevalo je dosedaj še vedno, naj izvršuje vladno oblast svet delegatov delavcev in vojakov. Najbolj odločilno na strani maksimsOistov stojijo linijske ladije "Republika", "Andrej Prvozvani", "Pe-tropavlovsk"Sebastopol" ter nadalje oklopne križar-ke "Rusija", "Bojan", "Bogatir" ter admiralna ladja "Krečeg". Kakor je znano, je odredil Kerenski posebne odredbe proti baltiškemu brodovju. Če so imele te odredbe kaj uspe' a, se ni dosedaj ničesar izvedelo. Rusko brodovje v Črnem morju je bilo dosedaj na frtrani sveta delegatov delavcev in vojakov. Tekom zadnjih nemirov je moštvo črnomorskega bro dovja razorožilo vse Častnike. Ko pa je odstopil admiral Dopis. LI8TMICA UREDNIŠTVA. J. S., Fredtrickrtown, Pa. — Pred nekaj dnevi je državni department naznanil in mi smo tudi objavili v našem listu, da bodo moraid taki, ki se branijo rogaške službe, zapustiti deželo v 90. dneh. J. S.f Stoelton, Pa. — Vase pismo, oziroma dppds smo prejeti ter smo Vam »poročili v Ustnici uredništva, da vsebine ne priobčimo, ker s .tem, ck pišemo o prepirih med našimi rojaki, ali pa v družinah, ne koristimo nikomur. Čemu trobiti v svet naie slabosti f Ni treba, da bi vsakdo vedel o njih. Skrbimo da jih bomo od-mornarji zopet red in castnikr pcevib; ne nasno pa jib Farrell, Pa. Dne 5. septembra smo se poslovili od rojaka Antona Žagarja, doma iz lške vasi. Omenjenega rojaka je poklical stric Sam na branik nase nove doe v restavraciji Marije Kunst-lerjeve najedla, kot dva mlatiČa; samo škoda, da ni imela police. Kmalu smo ugledali Detroitča-ne. Pa kaj bi ne, saj so jih bile vse ulice polne. ''Zdravo! Tudi ti tukaj! Kako se imaš?'' To se je slišalo na vseh vogalih, ulicah in restavracijah. In vsi smo došli z enim in istim ciljem — na koncert. Sieeavali smo gruče pevcev. Vsem se je videla vznemirjenost ter nestrpnost v obrazih. ''Kako bo, kako bo izpadlo?" Saj to je 'bil koncert slovenske pesani v najširšem obsegu ter v največji formi, kar se jih je še kdaj priredilo v Ameriki. In ne samo pevci, mi vsi do zadnjega smo bili zainteresirani ter smo nestrpno čakali popoldneva in koncerta. "Colonial" je eno največjih elevelandskih gledališč. Ko sem pred koncertom sedel na enem izmed sedežev v parterju, mi je vstajal dvom, ako bo ves ta o-gromni prostor zaseden ter ves ta lepi hram razprodan. Ali zgodilo se je čisto drugo! Gledališče je bilo naitlačeno polno, obraz pri obrazu. In to je bil najlepši odgovor elevelandske slo-veaiske publike ter Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so prišli iz vseh krajev Amerike, da slišijo velikost slovanske pesmi. Točno ob dveh se je dvignil za-stor. Otvorilna točka je bila "Sanje pastarice". (Gosli, flavta in piano.) Stvarca je bila j ako lepa, ter je žela bogat aplavz. Zatem "My old Kentucky home", katero so pela skupna društva pod vodstvom g. Ignacija Hude. Tudi dobro! Fotem so sledila pevska društva "Edinost" v pesmih "Spljet-u" ter "Pozdrav" pod vodstvom g. Primoža Kogoja; društvo "Bled" iz Conemaaugh, Pa. Deveta točka je bila "Mornar", bariton solo je pel g. Primož Kogoj. Njegov močni in čisti bariton je izvrstno pogodil silo in moč, ki jo je položil skladatelj v tx> krasno skladbo. Žel je bureai aplavz. V deveti točki (b) sta bila dva dueta. Škoda, da si nisem zapomnil prvega, četudi ani je lepo-tla ter milina ostala v duši. Drugi del je -bil "Oblačku". Pela sta gg. Ivan Zorman ter Primož Kogoj. Po mojem mnenju je 'bila to najlepša individualna točka programa. Nepotrebno je omenjati pohvalo, kajti gg. Ivan Zorman ter Pr. Kogoj sfca osvojila občinstvo. V točki 10—11. je nastopilo pevsko društvo 'Bododjub' iz Johns towna, Pa.; tudi dobro! Zatem elevelandslri "Zvon" v dveh pesmih: "Naše gore" ter "Svoibo-da"; peli so lepo. V 14., 15. in 16. točki je nastopil ne\vyorški pevski zbor "Slavec" pod vodstvom g. Ig. Hude. Zapeli so pristno narodne pesmi. Posebno fantovska "Potrkali na okno" je ljudem »Lno ugajala. Peli so tako lepo, da je marsikomu zalesketala solza v očesu ter ga je v duhu zaneslo daleč, daleč nazaj. Jaz mislim, da je Slavcev pevovodja g. Ig. Hude pogodil narodovo dušo v teh pesmicah. '' Lucia di La-UMnuoar", katero je pel ženski zbor "Slavca" iz New Yotrka, je bflprewttgea komad, kajti mehka ha, da, če bi bili v gotovih točkah •glasovi malo krepkejši. bi bilo še lepše. Na "Ozlju gradu" je komad, ki bo ostal vsem v spominu. Zraven moških zborov sta nastopila gde. Ula Zakrajšekova in g. Pr. Kogoj, dirigiral je g. Ig. Hude. Na "Ozlju gradu'' in "Zarja" sta bili točki, kjer je g. Hude pokazal, kaj se more narediti na nolju ipesnii. On je po svojem trudu v resnici zaslužil največjo pohvalo in to je tudi občinstvo pokazalo. V drugem delu je nastopila "Domovina" iz Nell Yorka in peli so jako dobro ter "Vihar" iz Dunlo, Pa., in "Soča" iz Collimvooda, O. Pesem "Nazaj v planinski raj" se je mešanemu zboru "Soče" jako posrečila. V "Nezakonski materi" je bila gdč. t la Zakrajšekova jako dobra; samo nnalee preveč opere, malo jasnejši in krepkejši glas bi bil v naši pesmi lepši. V točki 27—28. je detroitski "Ljubljanski Vrli" pod vodstvom g. Mike lvlopčiča zapel dve pesmi "Pastir" in "Naša zvezda". "Pastir" je krasna skladba in če je dobro izvedena, mora osvojiti sreia. In to se je zgodilo. Tenorist Vinko Kenic in Fr. Vihtelič sta izboru o izvršila na- logo. Aplam je bil tak, da bi bili ^ človek lahko mislil morali ponavljati. Jaz kot De-tro-itean sem seve ponosno gledal. Nepristransko reeeno: "Ljubljanski Vrh" je izvrstno izvršil svojo nalogo. Sledili oso: "Kvišku", "Zvon" iz Forest City, Pa., in "Zarja", mešani zbori, kar je bilo, kot sem omenil, vrhunec pesmi. "Jadransko morje" je stara pesem, ali vedno nova. Kot grom, kot pravi morski vali so odmevali silni zvoki od sten do sten. Nič lejJše se ni mogel zavr-šiti protgram. Zadnja točka je bila "Perfect day" — in konec je bil. Konec je tistih lepih dnij. Povrnili, razkropili smo se na vse kraje, ali spomin je odnesel vsakdo; tiste lepe spomine, katerih človek nikoli ne pozabi. Ideja, katera je bila zasnovana, da se vstanovi Zveza jugoslovanskih pevskih društev, ni bila slaba ter je pokazala najlepši sad. Da je bilo dihati dela in da je odbor oral ledino ter »bdel aval polje v potu obraza, ve vsakdo, kdor pozna slovenske razmere v Ameriki. Omeniti je treba g. Ignacija Iludeta, kajti njegovemu ne umornemu delu se je največ zahvaliti za uspeh, kar je eleveland-ski koncert sijajno dokazal. Pohvalno je treba omeniti vsa Življenska usoda iznajdi-teljev. Prvi, ki je iznašel metodo, kako kopati prodor pod strugo reke. je bil veliki angleški inženir Treve-thik. Svoj načrt je predložil oblastim in te so niu dale naročilo, naj zgradi predor pod reko Temzo od Rotherthithe do Limehouse. Z velikansko vnemo se je loti! dela in v osemnajstih mesecih je izkopal tisoč kvadratnih čevljev zemlje ter se že bližal drugemu bregu. Tedaj psa se je postavilo trditev, da se oddaljuje njegov predor za en čevelj od ravne črte. Ce bi bilo to tudi res, bi ne mogla priti ta majhna razlika sploh v poštev, a Tre vet hi k je bil zelo vročekrvn ter se strašno razjezi! radi tega očitanja. Hotel je dolda-zati, da je pravilno gradil svoj predor. V nekem čolnu naj bi se razsodniki peljali nad predorom, dočim bi šel on sam z dolgim železnim drogom skozi predor. V dokaz, da je njegovo merjenje pravilno, je suval z drogom skozi streho predora. K:tr je sledilo, bi vnaprej. Skozi luknjo, katero je napravil, je vdrla voda, poškodovala streho in Trevethik je moral zbežati, če ni hotel utoniti. Predor se je moralo opustiti in sedaj se niti ne ve, na katerem mestni se je nahajal. Trevethik je bil eden najbolj ženijalnih iznajditeljev, kar jih je kdaj videl svet, ;n bili so časi, ko je zaslužil do četrt miljami do larjev na leto. Njegovi načrti so šli v neizmerno,' a izjalovljenja so požrla zasluženi denar. Eden njegovih presenetljivih načrtov je bil, da se zgradi naroden spome- ko zgrajena, ne izvemo ničesar vendar pa se nam pripoveduje, d; je izvrstuo funkcijonii-ala in d*> je premerila na uro osem angle! škik milj. Stroj, od katerega se j« pričakovalo velikega razvoja, J našel predčasen konec. Padel j4 po strmem bregu nauzdol ter 4 apuenieo, pri čemur se je voznall ubil. Iznajditelj stroja, Edgel worth, je izumil leta 1792 brzol jav iz Anglije na Irsko. Obstajal je iz visokega stol|>a, ki naj bi stal na predgorju Anglije, iii »i-j cer na točki, ki leži najbližje na-i sprotni irski obali. Na način seJ danjih signalov z zastavami naj bi se deset rok, ko jiii vsaka naj bi biki. d oil ga 30 čevljev, dvigalo, in nižalo. S pomočjo močnih dalj-j n ogledov naj bi se z irske obali zasledovalo ta gibanja in obratovanje aiaj bi se vršilo s pomočjo! strojev. Stroški pa so preprečili izvršitev načrta in zopet je bila izgubljena za deželo dragoeena iznajdba. V istem letu je prvič razsvetlil AVinsor svojo nišo v Redmthu s svetilnim plinom. AVinsor je bil zelo pameten človek, a sanjač. Takratni vladi je predlaga!, naj napravi iz izdelovanja plina mo-nopol, ki bi prinesel dobiček 221) miljanov funtov šterlingov. Njegovi iznajdbi in proračunu pa so 'se vsi smejali. Jiilo pa je še nekaj, kar je bilo proti njegovim namenom. Plin sam je shranjeval v vrečah in ker ni bil plin rdion tega dosti čist, je širil neznosen smrad. Njegova iznajdba se je iz- 1 jalovila in umrl jo kol ubog čiu- | vek v Franciji. Na srečo za svet pa je spoznal Clegg pravo -.rednost iznajdbe Winsorja ter je kmalu pripomogel njegovemu načrtu do resnične veljave. Santos Dumont iri bil prvi, ki je izumil letalni stroj. Leta 184$ izumil nik. Imel naj bi obliko votlega Jei ^t«1"1 "eki zrakoplovee, p.> stebra iz ulitega železa in steber lulcruj Ilewson, letalni su-oj s tre-•naj bi bil visok tisoč čevljev. Spo- mi ločenimi baloia? ki naj bi dvi-meuiik naj bi ;JU *totov. Potom vija-zlačen ter stroške za ta spoanenik j V ^ ee ga gonilo s: paro, pevska društva, kajti bila so na ma b,vz sredstev v Da rt l ordu i mestu; n. pr. New York, ki je did najlepši mešan zbor. Detroit itd Greh bi bil, da ne bi omenil g. Josipa Kcmsa, starega pevskega veterana ter predsednika pevske ga zbora 4'Slavec" iSz New iror-ka. Prisostvoval ni samo on, ampak je pripeljal s seboj dva sina in dve hčerki. Mlajši sin Charles Reins in gdč. Mnui Rems sta jako i lepo spremljala ženski zbor v j1 *Ivucia di Lamermoar", gosli in ' gla&ovir. Vsi pojojo pri "Slavcu". Ker je določeno, da bo prihodnji koncert v New Yorku, bi bilo želeti, da se Zveza jugoslovanskih pevskih društev do takrat poveča. V zvezi ni strankarstva, kajti lepa pesem stoji nad vsem; to je lepota, umetnost, ko« narodove duše. Želeti bi bilo, da se v naši jugo-slotfaaiski javnosti obudi več zanimanja za tu lepo stvar in da bo ob letu Zveza jugoslovanskih pevskih društev še enkrat močnejša. Upam, da rojaki opraste moji okornosti. Videl sem in pišem o tem, kar sem videl in kakor sem razumel. Čutil sem pa, da moram pihati. Kako sem potoval domov in kaj vse se imi je pripetilo v Clevelandu, pišem prihodnjič. Vsem rojakom in rojakinjam pozdrav! •Joško Oven. naj bi se ti baloni gibali. Parni kotli so bili izdelani iz bakra. S svojo iznajdbo se je obrnil na angleški parh-ment ter prosil za dovoljenje, da sme ustanoviti akcijsko družbo, ki naj bi izrabila to iznajdbo. To dovoljenje so mu je odreklo in o njegovi iznajdbi se ni čulo ničesar več. Iznajditilj takozvainega "velo-cipeda baron Drais, ni doživel uspehov svojega iznajditeljskega ženija. Kolo, ki ga je pokazal l. 1S17 v .Maimheiuiu, je. ostalo ne-opaženo. Drais sam je baje umrl v popolni revščini. Znano je tudi. da je imel Kilip Reis, resnični iznajditelj tekiona, le malo dobička od sv rje iznajdbe. Amerikunec Oralu : liell j.* Lautmann, neki Rus, je »prepiral ž njim glede prednosti v - - iznajdbi ter imel v svoji domovini s svojim aparatom p »polno srečo. Leta 1877 je postal liellov telefon znan tudi v Nemčiji, kjer se ga je tudi uvedlo. . Naravnost žalosten postane človek, če čita življensko zgodovino -- ,_______ ___Baucrja, iznajditelja podmorske- drugačen način. Takrat pa časi še| čolna, katerega se je v Rusiji je proračuna 1 Trevethik na 80 tisoč angleških funtov. Ta kwpital pa naj bi bil dobro naložen, kajti v notranjosti spomenika naj bi se napravilo vspenjačo, po kateri bi se dvigali obiskovalci do vrhunca spomenika. Mislil si je vspeoijačo v obliki velikega bata, katerega naj bi gonil stisnjen zrak. Trevethik je izračunal, da bo vsaki dan obiskalo spomenik najmanj tisoč ljudi, ki naj bi plačali vsak pristojbino šestih pence. Dva meseca po objavi tega projekta pa je u-mrl nesrečni iznajditelj popolno- Komaj si je misliti bolj žalostno usodo kot ono iznajditelja, ki se je celo življenje pečal z eno iz najdbo, ki pa se je konečno izja lovila. objavil knjigo, v kateri je opisaJ prednosti, ki bi jih morala imeti puška z risano cevjo, koje podol-gaste krogi je bi bile spodaj votle. Njegov ženij je slutil že vnaprej naše moderne puške in če hi bil prodrl s svojo iznajdbo, bi morda svetovna zgodovina potekla na niso bili .zreli za tako korenito iz premembo. Nikdo ni hotel konstruirati puške kot jo je predlagal Lautmann in šele veliko let po njegovi smrti je- spoznal svet iz njegovega spisa, kakega ženija je izgubil v njem. X svojem dnevniku pripovedu-o pripravah, katere sc je že pred več stoletji priredilo, da se vpade v Irsko z veliko armado. Pri tem omenja, da naj bi vzela angleška armada s seboj štiri nanovo izumljene kolesne stroje", ki naj bi bili v stanu izprožiti ob istem časni 150 pušk. To pa bi ne bilo noč drugega kot mitral jeza iz 17. stoletja. Ta iznajdba pa je popolnoma pozabljena ter se ne ve, če-gava je pravzaprav. Nadalje izvemo od I.uttrella, da je sto let pozneje neki Edge-worth izumil takozvano "enokol-nieo". Kake oblike je bila in ka- Zmagat Saj vem, kam jo bom mahnil,... k Balkovcu, ker tam bom dobi) prijatelja- Kadar se gre za postrežbo za krepčilo telesa, kakor tudi za lepe urejena prenočišča za potnike, ta krat je zmaga vedno na moji strani Moja dolgoletna skušnja v sploš nem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo poatrež bo. — Torej če čuti telo slabosti n lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno. JohaBtlkoyec Hotel na naravnost nesramen način o-ropalo od strani privatnikov in državnih uradnikov sadov njegove iznajdbe. Pred nekako 15 leti so pisali listi veliko o fenomenalni iznajdbi argentavra dr. Eimuensa. Iznajditelj je hotel s jKmiočjo novega stroja, ki je baje izvajal nezaslišano velik pritisk, izpremiirjati srebro v argentavrum iu sb-dnjo kovino v zlato. Obelodanile se je sezname glede zneskov dragocene ko\ ine, katero je baje poslal iznajuKtelj vsaki mesec v zaklad-nieo. Od onega časa naprej se ni ničesar vež slišalo o iznajdbi, ki se je na ta način izgubibi l/rez vsakega sii^du. Prav tako brez vsakega sledu je I/^rinila velika iznajdba, o kateri se je domnevalo, da bo povzročila velik preobrat v celi industriji. Obstajala je v tem, da se napravi tekoči zrak prav tako cenen kot vodo. Sestavilo se je baje stroj, ki je na avtomatičen način izpreminjal zrak v tekočino, ka-korhitro se je .spustilo ta stroj v tek. Veliko bi se še dalo pisati o iznajdbah in o usodah iznajdrte-ljev, a prostor nam tega ne pripušča. Lahko pa se reči-, da je bilo malo iznajditeljev, ki so v resnici uaivali .sadove svojega truda in ženija. Vsi drugi pa so žalostno poginili sredi sveta, ki je preveč materi j alen in zaostal, ker ne more slediti ženi ju iznajditelja. ROJAKI NABOdAJTS 81HA | "O L AS NARODA" KAJ- GLAS NAHODA, 24. SEPT. 1917 Jugoslovanska (^F^J Katoi. dednota Inkorporiranr* dne 24. januarja 19(4 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. glavni uradniki: Pr^Wdnik MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251. Conemausrh. Pa. Podpred* diiik: LOUIS BALANT, liox 100 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISI1LER. Ely. Minn. Blagajnik • GEO. L. BROZ1CII, Ely, Minn. Blaga jn.ti Neizplačanih vrtnin r LOllK COSTELLO, Salida. Colo. vrhovni zdravnik: I>r JOS V CRAIIEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. nadzorniki: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. HG41 Ave.M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA. "il26 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. porotniki: L'KKfiOR J. PORENTA, liox 176, Black piamond, "Wash. LEONARD SLABODXIK, Ely, Minn., Box 480 JOHN RrPNIK. S. R. Box 24, Export, Pa. pravni odbor: JOSEPH PLAIITZ. Jr., 4.12 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. M \ i T POOORELC, 7 W. Madison St., Room 60;>r Chicago, 111. združevalni odbor: Rt nOLI- PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. "RANK SKRABEC. Stk. Yds. Station RED. Box 17, Denver, PRANK KOCI1EVAB. Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne foAiljatve, naj M pošljejo na glavne** tajnik* Jednote vse pri-tofbe p* na predsednika porotnega odbor*. Na osebn* ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oelrslo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Zlatafjevo ziato. Rutoriča* povest u 15 stoletja. Spiaal Avgust ieno*. (Konce.) ■ :)Ui , tew. Hi; 1MB v I o-1 1 't rt i f m i. ko.iKor ■w jf . v(č j Itotpodu »in «orijaui«-u trov«r*t*- !| Ali /« /inmhiti imti«» krali^i«' Tiftil »oduiju je Iii)a počaa: a, p rev »v pOk-Mu, n«da *krbel lwm sa:u dal m' reč k tialu dovrši! " Kralj >»•• nekoliko MtnHli, ;>a r-V-«« j No, wi-.'r pa je Ud *• povsem uda Zagrebiaiom, um l»o *l*bo! nj<-jfa." Tako, Stefa?i, je lekrlj "»m kralj. Zaklinjam te, ne bodi gluh napram /dra\i p.uneti. Svo-| j«*gr. rodu, svojih otrok n«* spomni ia uda j m!" *'Joj nirtji, otem, bilo je leta 1 "VIMJ.. j«* le/al Štefan 4kr-bi s* dale citati «tareu s čela. On, jktmomu velika«, je izgubil ča-Hti, izgubil bo rod in «laj je še celo odvisen od revnih meščanov ! Spominja! »»e je prutHih ča«ov — opominjal se je sina Pavla in žene Mairte. Potisnil je čeio v vzglavje. Ali nakrat je slišati, kakor bi grmu prodiral iz zemlje. Zklovje /aviie zibati in gibati, orožje nad glavo žvenketati. Gram za gromom je slišati. Štefan skočri iz postelje ve« bled. V sol>o pribiti sluga. 4 Kaj j«*?" vpraša Štefan prestrašen. "V xm**nu božjem — bežite: Potrt* je! Eden izmške}ra karitelja. U\ 'V'a }*- .4 si.ii» 111 sključen. «i\eh hhipcih medved ■ »1 ir "*}'«>ujr. I'licasi j, st i>p4i' p »tojuii ah v d % »ratio: tukaj ao /a /♦'i-iiu ui.zo vtkfi .atKOi.ki kot č!ani stnliiije in na, Piratu m* *J;i aieščsuB'! «.r»p.r i^ooibria, Jakob tciski I Mat^a Vcrnič; ] Ilu^čee in I A1 »dr«-j t ifkwii'. Ji. pr - -a^tna di' jm»z imvi Štefan Or*gortjn-j ne - anouike. * Dibt-r dan, po i vpodje /agrelK-ani! ' obrne ne! proti me»asioiii. "I^riiel cb t. vanu s« lenem za vedno pre uu rje! *' l n nje:; s.. nsidv. dirrajJ ski pimped na stol. A J i /«*li vaša v< lemožnost povedati plemenitemu mestu svoje twinge •'" vjo-aša Dombrin. "Ne ne povejte jih satno vi!" r«-«"e St*^ian in povesi glavo. K» r je tako . pripotani za-an-eb^ki kanonik lilaž šiprak, "bom pričital tole: Zd^iebški kapitelj naznanja vsem. da je pri-->el pred njega goeped Stefan Gregorijaaee osebno, a od druge stranke iisož je Gregor Dom brin. Jakob Ctrski in Ivan Pluačec v imeuu plemenitega uk-sta. zji^ic- ba. ki s > 7. lastno besedo in svojevoljno sklenili večid mir. 1'red leti st;. se bili proti veleniožnemu I p<»>])(>ilii Štefanu GregGrijancu vložili po plemenitem mestu dve pravdi. Pr\tl radi sile, k»i se je bi-j la iK-hiila me&eanu Petru Krupi-ču. zlatarju pri Kamenih vratih, dne 10. s\ečana leta 1573. o priliki uvocia gospod 1 Krištofa En gnada kot bana kraljestev Dal-! mac i je, Hrvatske in Slavonije;' draga pravda pa ob času ist-i rbornke "adi }«sovanja in frrdenja nies-'anov Irana TeletiČa in Martina Vernu a j>o kosjxxiu ŠtefaJiu 4 in gor ij a neti v dvoru preča.stite-pa »tolnega presta zapi-ebškega Nikolaja Žehiičkega. Pravdi sta bili vloženi pred ki«aijcvsko fiod-nijo v Požimu in pričakujeta skorajšnje rešitve. Ker pa nekateri gospodje žele mir, kateri se je tukaj tudi sklenil, opustita ee pravdi ter se do-ločijo sledeči pogoji: Prvič daje gospod Štefan Grego-rijaaiec od svoje zemlje, kar je pripada Medvedsgradu, in sicer začenši pri studencu Topličica, ob br-ipada posestvu šestinskemu in katereira je imel do?da.i v najemu Gr^gorijančev kmet Lovro Punti-har. Vrhu tega bo plačal gospod Si«m';i s (in'-gorjjemee lisfjT- ogrskih tri'Idinarjev sodnilai. porut-j uikon iii >ploh meščanom zagrebškega mesta i:» sieer v treh rokih: na pi'JiiHinjo t'vetrn* uedcljo>. na dan svi.'te Trojiee i:i na o--luš.il zahteve Zagrebčanov, samo nasmehnil se je včasih. Uospodje Zagrebčani zahtevajo mnogo", pokima z glavt>. "zelo veliko zahtevajo. Toda vi ste gospodarji. Čudno, da niste zahtevali Medvedgrada! Ali kaj bi tudi / njim. Kup kamenja jo." "Morebiti ne pritrdite tem za htevaau l'' vpniša kanonik. "Da. ila — pritrdim iz lastne volje — vse je dobro — vse!" odgovori Štefan Grogorijanee; nato kreni'vsi proti duri m reče: ' Bog z vami, gospodje1 Ctrujen sem, ]>očival bi rad!" Kmalu nato se je počasi premikal Gregoi-ijaneev voz proti gori. XXVI. Bilo je ]K»poklne poletnega. < !zne. Redovnik približa veli kim durim že j>o!razJr:»-ga Med-I vederada. "Kje j«* gospodar?" vpraši \T8tarja. ""Pred gradom je. oče Hijero-nin:", odgovori vratar »u se pre ' j križa jred svetotajstvoia "Pod [zimzelenom sedi Hudo mu je, ze !lo hudo, ali hotel je tako. Morali Smo ira prinesti iz Šestine." Redovnik se poda proti gradu. Srce mu je silno bilo. Zdaj dvigne j oči, pošto ji ter stropev«-. Pod zimzelenom je s».-del gosjK* : dar Steian. Lasje so mu bili beLiJ lice bledo iu upadlo ter oči kalne • Glavo je bil nagnil nazaj, prišlo-j nil jo ob drevo. Gledal je v daljavo. Pred njim sta klečala sin Nikolaj in njegova žena Ana, j pred njim je klečal tudi močen in; krepek konjeniški častnik — sin Pavel. "IJodi pozdravljeno božje telo!" pozdravi starček božje telo in nagtie glavo. "Torej, otroci — ura je prišla. Počivati bom šel. Hvala, sveti oče' Težko som vas prieakoval; da le nisem zamudil zadnjega Lapovedainja! *' Duhovi, i k stoji bližje. Navtaoci se odstranijo. Duhovnik nagne glavo k starcu in 1a začne ik'pe-t a ti božjemu služabniku svoje grehe. A ko bi bilo vstarcu več življenja, bil bi videl, kako padajo duhovniku solze na njegovo čelo. " — ali en greli, oče duhovni*', konča Štetan trese, leži mi na duši kakor trd kamen; bojim se, da ni zanj odpuščanja. Ljubil sem dekle, kmetsko deklo in imela je siira. Zapustil sem njo in dete, da, «e telo ub;tj sem hotel otroka, ali zmanjkalo je nekega em kriv IVirr:*1 "smrti, to ve. Kla-' rr je kriva — l'xnr ^ .»siiii?!!" "1'sinilil s-- jf /e: v blarjio»»ti je umrla!"* |*ri]*omni Pav«!. •*I rf»vi v mojem imenu statva Krupira edpTw-anja. t'uvaj ir; in ixitrawj mil ria stmo fbii. Z 1»*>-L'nin! Niko in Anka, ljvbita se! Z Il irom. Pave4! Bodi knstjai. iu junak. Z Bogom, JuH?o! <>1«, iin»li zame! Z Bogom pa tudi tL stari yra«l**. obrne se umirajoči proti g^edu. ' ti zaveti«oe nmogiL rodov! Oba >va ».i enaka. Ponovil si bil in p«»n<*>< n sem bi1 tli Idi jaz. Tebi je po. 'lo srce in polka tudi nuni; ti boš pr.h in tudi , iuz I h »m. / Bogom, ctrovi — Mar-jta — —*" :u mitov se skloni med-i vedsrrajski <;ospodai'. I enkrat pogleda sobice izza tOkičke Rore in vidi, kako objema l I io trbratce nirt'1'"!*^ očela.*- ! • Kakor j«^ rekel xlar«v, tako s-* je tudi zgodilo. Pavel je padel poleg svojega zvestega Miloša lc-ra 1604. kot konjeniški polkovnik v p; rti Turkom. Nikolaj pa je utrni brez moškega zaroda leta 1610. lzjnnil je rod Or '«rnrijaT>-eev s tega sveta. Isčeru svojega prijatelja ANTONA HTRAINEK. Pri njem sen. bil ita stanu v letu 191J v Cnii-noat City. O-olo., in. ko sera sc preselit, sem mu se parkrat pisal. Zdaj sein pa njegov naslov izgubil. Jaz sem pri vojakih in bi rad kaj slišal o njem. Prosim ga. da se mi oglasi — John Ma-ro'1 Co. M, 3rd Minn. Camp. Cody, N. M ex. (22 25—9) Rada bi izvedela za naslov mojega brata FRANKA PF.ČAK, doma iz vasi Selo, pošta Moravče, Kranjsko. Nahaja se v ruskem ujetništvu. Prosim cenjene rojake v Rusiji, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, za kar bom zelo hvaležna. Moj naslov je: Mrs. Mary Pe-rieh, 110 Norman Ave., Eve-leth, Minn., 1*. S. America. (22-25—9) Kje je najin brat FRAN PALČIČ 1 Doma je iz Markovea pri St areni trgu na Notranjskem. Služil je pri 6. stotaiiji 17. peš-polka in je bil v bojih v Karpatih ojjet. Kdor soujetnikov v Rusiji ve kej i>odrobnosti o njem, se prosi, da sporoča bra^ t oro a: Ven. in Lotm Palčič, R» F. D. 7, Noi l3, Greensbuc^ (lj M >| A "/ r *' * -. - Otlsi amer. poročevalca v Albaniji. — Kanina, Albanija. Zašel sem v Orijeut. Avlonski zaliv, kojega obseg dala bojre: litije majhne, se je šii-il pred menoj. tako velik, da bi našla v njem zavetja vsa brodovja sveta. t«eži kot prostor mod palcem ter ostalimi prsti, vendar pa je proti severu bolj zavarovan z nizko zemljo, ki se razteza od vznožja gričev naprej, ki predstavljajo resnično kopnino. Po obisku na itaijanski zastavni ladji sem se izkrcal na pomolu št. 2 in avtomobil admirala me je hitro od\ edel skozi novo mesto, polno vojaštva. Stopil sem v staro mesto. Z;tliv in vojaško mesto nripa-dat* svetu, v kateu-em sem vedno bival. Sedaj pa se nahajam v Ori jeiitu ter vidim prvi minaret. Mi-nareti so majhni okrogli stolpiči mc belega kamerna, ki se dvigajo ]>oleg mošej. Na vrhu vsakega mi-nareta pa je videti en i najmauj dve ali tri strašne bolezni. Malarija, jetika in še kaj hujšega je med njimi epidemieno. Več ali manj podnokrvni Turki žive bolj pošteno ter uživajo vsled tega tudi boljše zdravje. Vse drugo v Avion i pa je bolno. i*o prvem presenetljivem utLsu se izkaže bazar kot preveč orijen-alski, da bi se j»a moglo prenašati. Ceste so umazane na način, jra ni mogoče opisati. Na sreč > ;>a je bilo središče intekeije. stari •>azar. razdejano vsled požara. Zra.-oe b«Mube avstrijskih rivijati-ct»v so nadalje peinetle s j»ar ua- daijnimi deli mesta. 3Ir>gofe i»o vi I »ar letib. I*, Alah dovolil par nadaljiiih |H»zar.»v. stara Avl« rt ta popolnoma izginila, \sled čes.*»« K^io lta!jani \ s- zgradit i I uar-ovo kar im» ntogio umazanim pr-bivaWm ♦•»lirud }- kori-! -titi. 'ii < e!o le-^a mesta predstavl/a veliko napako. Cela narava je brez dvoma zahtevala mesio. vendar pa ni mogoče razumeti, zakaj so m prvotni prebivalci izbrali rav-j no ta položaj. Petsto jardov na j pr ) proti jugu. na obali, in nn*sto • u bilo pomaknjeno L: okrožja) mit Ik-e, \ like ga močvirja na se-J verozapadni strani. Ia tega ali, onega vzroka ]xa je nastalo mesto! I tukaj in kdo oo zahteval od mo-' i si ima. naj ga premesti ? Ko so prišli semkaj Benečani, -o si izbrali gričevje ter ustanovili vas Kanrna. Gričevje so pokrili z oljko ter zgradili na vrhu grad. ki stoji šc daaies. * V poletju premesti general Ferrero poveljništvo iz mrzlične A v Ione v Kanuio, 1000 Čevljev vi£je. odkoder se nudi očesu kra- razgled po deželi, katere se je polastila Italija in katero hoče obdržati. Dolga in vijugasta pot vodi niod beneškimi oljkami in avtomobil admirala pleza vedno \išje in višje. Konečaio smo obstali pred zgradbo iz kamena in lesa in šofer je rekel, etdesetih let in ta mož je bil gtjaieral Ferrero, poveljnik ita-ijaiis2vih čet v Albaniji. Spal sem in drugo jutro zaju-trkovai v obed ni e i za častnike. Res, ta Albanija je lepa dežela, a na kak način so jo izdali njeni prebivalci * Vas Kanina obstaja iz treh ali štirih razločnih skupin hiš. Povsod prevladuje največje siromaštvo. Nekatere hiše so zapuščene ler razpadajo v razvaline. V kolikor sem mogel ugotoviti, ni v vasi niti ene prodajalne. Prebivalci so sieer zaostali, a nad-kriljujejo ljudi iz Avlone. Kljub temu pa se nikdar niso znali upirati svojim ropaželjnim sosedom. Skozi stoletja se jih je izžemalo in vsled tega so se popolnoma odvadili imenovati kako stvar svotjo last. Vsak četrtek igra vojaškia. godba os prostoru pred samostanom in tedaj prihajajo otroci, da sLi-Mjo godbo. Kaki otredi! Žrtve NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom Hrom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia reeorde (plošče). B 8268 (Sem slovenska deklica 7Pin (Regiment po eesti gre iuC ■ 8259 (Vsi bo prihajali, njega ni blo ■ aobotab od t. tjatraj do a ■rref«r. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Govori m alovcnako. Ne sdravi po poiti. lareftita is obdrtit« tn ofa jar ter redkokdaj se prikutže na njih lieih iisai e v. Oblet-eni so v cunje, a kljub temu je še vedno v njih nekaj razposajenosti, ka jti na v-se načine si prizadevajo, da plešejo in skačejo po ritmu godbe. Njih s turi« i ne kažejo nikakaga zanimanja za godbo. Moslemini so m vsled te^a indiferentni. Proti koncu igranja, ko pride na trg general Ferrero sam, pa prinese načelnik sa.mosta.ua, ki je slaven po eeJi deieli, tri ali štiri stole za generala in njegove najvišje cjwit-niko. Ti meaiilii .pripadajo neki muha-medanski sekti, ki se je že večkrat ccipila. Xjih legendama svetost, katero drže še sedaj, r.e pozna nikakih meja. Xaeelnik samostani sedi tako poleg generala in pogovarjata se s posredovanjem tolmsra. Zakrinkane ženske, v ši-n>kih hlarah ali brez njih. se gibajo hitro pit sxari sto/.i z i mule. j dvajset jardov na«l novo vojaško , <-«'sto, katere pa prebivaloi niti v-| deli nočejo. Nahajamo s»> v -<\"et»-rii ' Ramadan i in t^i s4>hW-;i*^t who • da pa do zshoda -iuic J j pravoverni in«>slini j.^ti. niti. k;.-dit? ali zabavati m kak drogi način. Trikrat na dan pride -ko i j i vas neka -udna jM>stav.!. ki i«iar-ja na neke vrsie b«»ben ter i/^o-1 4\-arja ]>ri tent neke verze. Soglas-J no z «!oloebami vojne pc»-.tave| morajo ostati pr* bival«-• j>«» v>!m" nem zatonu v svojih hišah. Ko pa s-oluce zaide ter oznaaii resni množim 7. m in a ret a konec dneva, je videti v noei pi> cestah kot svetlikali je kresnic, tie^oral vidi to, a se le smeje ter ne reeo ničesar. Albanci, ki so tekom dne v.i verno izpolnjevali postave preroka. prihajajo zvečer na dan, da spokade par cigaret. Ogenj sled-njili j«, ki sveti skozi noč mili k kresnicam. IZGUBLJENA KRAVA. Pred petimi tedni se mi je izgubila krava rumene barve, nizkih nog. na hrbtu bela, bel rep, na glavi malo liso. miijhne roge, zalim jene naprej in na koncu skupaj ter mora imeti telička. Najti bi se morala med rJuhlom, Chis-hclmoin Mi I fibbing":. . Minn. Kdor jo najde, dobi $10 nagrade. Niek Dol in še k. P»«>x ::41. Cbisholm. Minn. 22-25—0) FRIPOROČrTLO. Rojakom v Chicagu in sploh ▼ državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIB, ki je pooblaščen pobirati naročnin« za "Glas Naroda" in izda-jVati pravomočna potroila. Cenjenim rejakom ga teplo priporočamo in upamo, da mu bode iii b« rek.. S »pošt o van jem Upraynwtra "OUa Naroda", Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k mehi Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen, PREISKAVA Z X-ŽARKI. tjEjfa VHm povem, Če moreta bitf HI^Si;!/ g&fi^ J" vam povem natančno, kaj j« gjj '■ pravzaprav vaša bolezen, ^^^^raflFf Jaz rabim le najnovejše znanstvž* Cjif ^^J^Vm frM ne metode in iznajdbe, 1Š3 wmmP^ .^ ja* imam s&m lek« in laboratorij, U^^ rabim pravi NeoB&lvaraan, Ja* ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist i večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM U3PEŠN0 VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj. t ^ UI4DNE URE: PROF, DOCTOR SLOAN , •k JeUTririh 9. il. d. s A C,r SmiAOM St ,' 1 " 'f " .T""-!"-— , - - - . " i ' . GLAS NAHODA. 2». SEPT. J»17 SLOVENSKO podp. društvo ® svete Barbare za zedinjene države severne AMKRTTB Sedež: FOREST CITY, PA. ne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. C LAVNI URADNIKI t Predsednik: F. R. TArCITAK, C74 Aixsay Ave, Rock Spring* W|«l Pudj.r*d>-*!nik: JAKoH DOLENC, box 181, Itrou^Lton, Pa. Tajnik: KKANK PAVLOVČIČ, t*>i 047 Forest City, Pa. Pumotnl tajnik : AVGUHT GOSTlfiA, box 310, Forest City, Pa, Blagsjnlk: JOSIP MAIil.NflČ, 5NW »t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. P«>CB"*&1 blagajni* In zaupnik: ANT. HOCHEVAR. KKD. No. 2, box 11%. It rider port. Oblo. NADZORNI ODBOR: Predsednik nad*, odbora: JOSIP PKTEKNEI* box 95. Wlllock, Pa. L nadzornik : JKRXKJ HAFNER, box 65, BurdLne. Pa. 2. nadzornik: IVAN OHuSELJ, 885 E. 137th St, Cleveland. Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OB It EŽ AN, bor 72, E. Mineral, L porotnik: FRANC TEROP^lC, R. F. D. No. 3, box 14«, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB. liUC So. 141 h St.. Springfield, lil. ' VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP GRAHEK. 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, Eradno j-lasllo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New Yorli, N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so napro&enl pofiiljati vse dopis* direktno na rfsvnepa tajnika In nikogar dragega. Denar naj se pa po-•llja edino i Mitom pofttnlh. ekxpresnib ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor i ta ne p»t oii privatnih fekov, na naslov: Frank Psvlov&C, Farmery A iliner* National Rank. Forest City, Pa. V »lučaju, da ofwsljo druAtvenl tajniki pri por o? H in glavnega tajnika kake pomanjkljiv**^ 1, naj to nenadoma naznanijo oradu glav. tajnika, da m aamore napako popraviti. \ 9 KI UMETNI JAHAČ -: ROMAN — O, veste, veste. — No, ee že ravno hočete. — Povedal vam bom nekaj, kar bo pa samo enega zanimalo, ki je nocoj v naši družbi. — Koga! — Koga? — so vraševali vfrivpre-k. -— Gospoda barona Silbema. — Mene T — se je začudil baron. — Da, vas. — Povedal vam bom nekaj in prepričan sem, da boste neverno kimali z »lavo. — Jaz? — se je začudil baron SHbern. — Nikar se ne delajte tako nedolžnega. — Mar mislite, da ne vem. kako ste zalezovali lepo umetno jahaeico? — Katero? — Xo, katero? — To je pae neumno vprašanje. — Presneto imate slabo srlavo, če se ne spominjate, kateri cirkus je bil zadnji v mestu. — Seveda se spominjam. — To je bil eirkus Bertrand. — Torej dobro. — Ime vam je znano. — Potemtakem poznate tudi ravnateljevo ženo? — 1 'rnetno jahal ko ? — sta vzkliknili gospa Zubig in gospod ič-na Zabeu obenem. — Da, Marto Bertrand — je odvrnil intendant ter zaemokal z\ jezikom. — Toda, gospoda moja. to je tajnost, velika tajnost. — Le, ee mi obljubite, da boste molčali kakor grob, vam bom neka i razde!. — —Povejte, povejte! — so vzkliknili vsi hkratu. — Dobro. — Bom videl, koliko se smem zanesti na vas. — Kje si pa videl madamo Bertrand? — je vprašala gospa Za-big. — — Kdo pravi, da sem videl samo madamo? ■— Vse sem videl, vse. — Madamo, go-poda. dečka, deklieo in zdi se mi. da sem videl eelo starega pajaca. — Glavna stvar je seveda, kje sem jih videl. Tega pa ne boste uganili, akoravno vam dam še toliko časa na razpolago. — Ne? — Oh, nikar nas vendar ne mučite! — Dobro, torej. — Pa kot sem že rekel: molčati morate kot grob 1 — Našel sem jih na posestvu grofa Gulfa. — Xe, to ni mogoče! — je vzkliknila gospodična Zaben. baron Silbern je pa na široko odprl usta in ni mogel ziniti uiti besede. — Da ni mogoče, gospodična? — se je režal Zubig.— Dam vam častno besedo. — Dolgo časa me že poznate in ste imeli menda že priliko prperičati se, d? ne lazem. — Meni se pa to ne zdi nič čudno -— je rekla gospa Zubig. — Gulf se je zagledal v Bertrandovo ženo in si jo je hotel zasi-gurati. — Že takrat, ko je bil cirkus v našem mestu, smo vsi vedeli, da je hodil za njo. — Zdaj je na njegovem posestvu. — Zdaj jo ima pri sebi in je menda.zadovoljen. — Da so Bertrandovi na Gulfovem posestvu? — je ponovila še enkrat gospodična Zabeu, ki še vedno ni mogla vrjet i svojim ušesom. — Ali res veste zagotovo? — Kako bi ne vedel — Saj sem jih vendar videl. — Upam. da imam še vedno dobre oči. — In še nekaj vam povedal, da vsaj ne boste dvomili. — V gradu sem bil. večerjal sem žnjimi in prenovil v gradu. — Kaj hočete še več t — Ali je še vedno Bertrand? -— Ne, zdaj si je nadel baronski priimek. — Kako se imenuje! * — Zdaj je baron Gayfen. — Baron Gayfen? — je vprašala gospa Zubig. —: To ime mi ni znano. — Seveda ti lj znano. — Bertrand se ne sme več imenova+i..— Tu ker ni Bertrand več, mo-ra pač imeti kako drugo ime. — Da kme-tom malo bolj im|w>nira, se imenuje baron Gayfen. — To vendar ni mo«oee. — Kako si more nadeti priprosti človek baronski naslov? (Dalje prihodnjič). Beem svojega strciiea JOŽEFA STEMBERGER. doma iz vasi Ki leževa št. 27 pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Nahaja se nekje v italjanskeni ujetništvu. Prosim one, ki kaj vedo o njem, da mi javijo ali naj se pa sam oglasi. — Valentine Štemberger. Box 414, Smith Pori. Pa.. IT. S. America. (21-24—9) Rad bi izvedel /.a naslov svojegn brata JACK A MITLETZ, doma iz Cerknice na Notranjskem. Slišal si m. da ^e nahaja nekje v Clevelandu, O. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegovo bivališče, naj mi ga naznani. sJI naj s«- pa s:iiu javi na naslov: Frank Muletz. I'»or 108. Davis. \V. Va. (21-24—9) Kje sta moja dva bratranca JOK in TONY KORDIS. podomače Učarjeva. ter prijatelj JOE P. AR TO L? Vsi trije s« doma iz vasi Retje pri Loškem potoku. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih naslov, da mi javijo, ali naj se pa sami oglasijo. Moj naslov je: John Bambič, Java Center. y. (22-25—9) Kje sta TOMAŽ in FRANK BASA? Doma sta iz Pod graj pri Ilirski Bistriei. Pred enim let*>m sta bila v St. Mary's, Pa., in kj ae zdaj nahajata, mi ni znano. l*rosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi naznani. aJi naj se -pa sama javita.. — tTelesta Iskra. 991 E. 64. St.. Cleveland. Ohio. (22-25—9) <38 PENN AVE, PITTSBURGH, PA- SU) VENSKI ZDRAVNIK Dr. Koler je naj*arejSi slovenski adravnik, Specialist v Ptttstmrgtra, ki ima 231etno prakso v sdrav-1 jen j a tajnih moških bolezni. Jaz zdravim uspešno revmatixem, kilo, ture, Bkrofeine. bolezni plju^. srca, želodca, jeter, trebušne, ledic, mebnrja. kožne in sploh vise moške bolezni, Id jih povzrerf sluha kri. 914 in 606 rabim pri zdravljenju krvnih bolezni. t* rad ne ure: od 0. do 8.. ob petkih od 9. do C. ure, ob nedeljah od O. do 2. nre Rad bi izvedel za naslov svojega j brata JOŽEFA POŽAR. Slišal j sem, da se nahaja nekje v Nor-j wichu. Pa. Doma je iz Male j Ix>če na Primorskem. Prosim; cenjene rojake, ako kdo ve za : njegov nasioa, naj mi g-a javi. j ako pa bi slučajno sam č it al, j naj mi piše na sledeči naslov:! Ton v Požar, Box 108. Davis,! W. Va._(21-24—9)1 Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. stensko mapo cele evkope $3,00. veliko stensko mapo, na eni strani ze» din jene države in na drugi pa celi svet. cena $3.00. , ----- zemljevid primorske, kranjske in dalmacije z mejo avstro-oorske z italuo. — cena je 15 centov. NaroČila in denar pošljite na: Slovenk Publishing Company 82 Cortlandt Strt*, New York, N. T. HARMONIKE Najusr-rfr.ej* mazilo za £*nsite law, Kakor tudi za ro<>ik* brke in brado. Od te-Ka. mazili mti-tfjo v C tih t<*dnih kraimi in dolri la»j* kakor tudi motkim krasni brki in brada in ne bodo odpadali in osiveli. Itevmatlzem. k<««tibol ali trganj« v rokah, nogah in v križu, t osmih dnrh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule, ture. krast* in Rrinte, potne noge, kurja o^esa. ozeblin«* v par dnevih popolnoma. odstranim. Kdor tri moje zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $3.00. Pilite takoj po cenik, ki ga takoj pošljem zastonj. Krasni žepni KOLEDAR X« leto 1917 zastonj. JAKOB WAH0I0. «7d Bonna Ava, Ctortlud, OUe NAZNANILO. Cenjenim rojakom ▼ xapadnlh državah, Wyoming, Utah, v Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik SPODAJ OMENJENI FWIU XH ROJAKINJE, kateri imajo t rokah naži potrdila za denarne pofiljatra. m Storilka mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komoffo^e svoj natančen naslov radi važne zadev«. Pisma katera —" jim poslali so m nam povrnila. Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 33078s Bear Dan No. 260638 Besana May Misa No. 330062 Bobic Vajo No. 260583 Boži&koviČ Djnro No. 260581 Braan Mary No. 260643 Burja Marv No. 330817 Dokiiasvi* Stif No. 260630 Dolar Valsotm No. 330086 Grgurfi Blat No. 960673 No. 331028 Jankovic Mihael Kaatelie John Kovač Frank No. 260641 . Kulovie Joaip No. 330772 Lenarfič Josip No. 44556 Malavaue Andrej No. 330218. Mastnak Frank No. 329776 Meden John No. 331014 Merkon Anton No. 331355 Mikoiii Joaip No. 331062 Milavec Materi No. 33062? Oswald Lnlse No. 260632 Oswald Joa No. 260621 Ozbolt Eva No. 330841 PM Jshn J No. 44749 i 1b fM|4| 3.- i i \ V7 r a Tvrdka Frank Sakssr • Rak Fcrko l No. 330001 „ Ranch Math. I No. 260622 Resman Frank No. 44296 Roha Anna No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sin&£ John No. 330762 Smaleel Math, J No. 331010 Sodee Anton No. 329694 " Spamček Rod No. 328894 8parmblek Jo« . No. 330661 Star€evi2 Johantf No. 331070 1 Tshlsr Anna No. 32889« TnrkCharisa ^ . No. 330851 ^ ' TnrTlvan \ I SmS ^ Kaj je vojna? Bojakom ▼ Ameriki je znana vojna le iz časni-tirih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote. Največja zlocinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. £al, da imajo še vedno največjo be-■do vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je slabo za narod. Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, Id .bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem r Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, Id jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 00 centov. [ Slovenic Publishing: Company ;M> Nadal j*-vanj«e.,t lM-aj.ii oioja, nekaj Ti boni povedala. — Komedijauusko življe-rj» una *vf»je in slalx1 >trani kakt»r vsako. — Jaz bi skoraj re^ U'a., /ki po«-uiij<» v njem kakor žen^k^. — M ozki lah- U r*/ka/njij.. uj«>.' in prav po>« bno ne spada v lak krosr. — Zakaj ne. /jifnkrat ne mori k ra/umeti, ta Tiik»k<»r — Ljudje sieer ploskaj« in se navr\'ri!ii I i. \flS'l<»st .i« /lat »as. kat< n-jfa ne sme nitiče z&vTeei. — In č«* lo uiia 1o-t zavrže bo riMil do Kinrti poslediee te«ra neprrnmljenejra koraka. Aha /i* riPimcm. Marija, o kateri pripoveduje pisatelj, se tort-j tit luoffla m-iti? Da, tak<» je. dra»a moja. — In ko »e j»» enkrat \-rnila k sv»v-|tiu star:k< tu. so xKfli drujpaee skrlM-ti xauijo km skrlwdi j>r»«j. — h.«* mVno tako življenje ni za mladega dekleta. 4ozpfina se je globoko /amisJila. VnfiLkrat j< 'apti.i k nji po. stopila k AdHi in jo objela r<»- koe : Vli mislit da moram biti tudi jaz zato hvaležna ljubemu notfi? I>ra?i utr«»k «"e misli«, da kroj; teb^ dobri ljihlje, ki skrbe nate, mu wvt-vta n»or;»»» biti hvaležna. -lo'tfiua jo !»* »e »»b.;**ta, ji je tr'avo na pr-»i in bridko zajokala. J * ' T " 19. t .. C Ko «o pri-»tolu-e S. izv«sleli, da je eirku* Bertrand] a/jmši-eiL, so bili v*i pres.fievt-tii. Vvi do zadjij<^a ^ 'tili zadovoljni z z«javami m ir«^fKMlar je imel lep dobiček pri vsaki j»re*|jfc|avL Nekaterim se je tudi rudno zdelo, zakaj je grof Gulf v istem ea-ii odpotoval, k oje bil < irkus raxpuMeen. — Ljudje so govorili v*ie MtogoAe stvari, natančnega pa ni nihee vedel. Obseval je le z malokom in ti pogovori so bili zelo kratki ter *amo službenega značaja. Melanija je bila zamišljena, tako zamišljena, da so njenega o-ee*a barona Ralper>a že zabelo skrbeti. K nji je zahajal samo grof Selikov. t.o«la ona ga ni marala in s* je dolgoeavils v njegovi družbi. Nekega večera je bilo zbranih" pri mtendantovi ženi veliko dan» in go* pod o %\ — Igiali so karte in razpravljali o vseh mogoeih stvareh. — Kljub temu. da je b»1o že pozno, se nikdo ni hotel posloviti, kajti vsi so hoteli pričakati itendantovega prihoda. Inte-ndant Zubig je bil namreč pisal iz sosednjega mesta, da se ta veter vrne. m Proti enajsti uri zvečer so se slednjič odprla vrata. Vstopi! je intendant. oblečen v potno suknjo in z velikim kov-legom v roki. Pozdravljanja ni bilo niti konca niti kraja. Po prve« pozdravu je pogledala gospa Znhig svojega moža in r*k1a: — Zdi se mi. moj dragi ,da imaš še nekaj na sreu. — Kaj ti je? — Kaj bi mi bilo? — je vprašal intendant. — Tako zamišljen si in raztresen. — To je vendar umevno. — Potovanje me je utrudilo. — Ah, kaj pot! -- Saj nisi bil v prvič na potovanju? — Pona-i vadi si »e veliko redrriši vračal. — Ton-j misl'te, da imam na srcu kako skrirnosfr? — se je na-imehnil Zubig. • — Da, tako se nam rdi — je pristavil baron Stlbern, katerega bralec že pozna izza srečanja z grofom Gulfom. — Povejte tla m vendar, ksj se je zgdilo — je prosila gospodič- r Zaben, ki je biia prisnano največja klepetulja v mestu. — *\ikar nas ne mučite — so govorile tudi ostale JE ^D sit 0 m ne-j ^rtsUM siUle vanj. JB ' . f Y f J; radi, naznanjamo, da jih bo v krat- j kem obiskal naš zastopnik • -——1 I CENIK KNJIG 1 katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company j p 82 COBTLANDT ST., HEW YOBS, N. Y. rOUČNS KNJIGI: flortjslas demokradja eJO lUhao?--— Tinrrlll totmal. Trojka j vsasn f_jo Vojna na Balkana IS area. $i.8s _ | Osrkrena ^odwl— aa.T0 Zgodovina c. In k. peipolka iL IT ■r Janko Pla&O, Domači zdravnik v hrvatskem a aHkaml . . . ' _ _ jeziku _.00 Življenje na avstr. dvoru ali Id je pooolaacen sprejemati naroa- Hitri računa r nemSko-angl ve«. — 40 Smrt cesarjevima Rudolfa oino sa "Glaa Naroda" in iadajati Hltrt raftmar ^40 (Tragedija r Uejerllacn) *=t« toaadema potrdila. On je pred leti PoUsdristvo _____ še večkrat prepotoval drŽava« t Pop®^ nauk o febelantvn. vesaa KAZGLKDNICBf katerih ao naii rojaki naxlj«! in « Z* ZJZ^^J??* , Sennnpffov nemSko-slov. slovar $1.25 rlstlčne, bollčna, novoletne la je povsod dobro poanan. Upati sioT.-andeškl ln angL-dov, velikotiočoe komad p® je, da mn bodo fiU vojaki t vaak slovar 9u0 ducat po ^jm ostrih na roko, poaebno fte, k« ona Spisje ali kako se Pišejo pisma —.30 Altram mesta New Torka • kraa-sokvaama lava soka. Trtna ni In trtorsja »—.40 nlml i ^ u _ Usma Hvtaotsja rinrirfrrrn!i?fi1PffF?Pffrinifi1f?ffff xjmai kletar idiukvidu as Umni kattavaka — fir I n D C II 7 Veliki------____Avstro-Italljanska vojsk mapa e=JI Ur. LU nt Nil VtfMlflofsnAaaai« Avstroogrski velik vezan -&0 VII b V II k II a. S Mam« 1X00 Celi svet mali -10 Jas son edini Slovensko goro- Zakoni m ukazi za Vojvodlnjo Celi svet velild — >5 tea Specialist moftklh bolesnl v Kranjsko — H0 Evropo, rana ~JB9 pltt^urghujftj. babavm in ba2nb dbckhi Jnl MNSaemt Zemljevidi: Na« Tock, Colorado. IV IP Bodi svojo ■vete koval mM Illinois, ^ Montana, \4fcJr DoU a aeoBi f=-J(0 Ohio, Pennsylvania, Minnesota. TSMola Wisconsin, Wjocnluf la West JLaMk Ljubezen in maščevanje W2 zv. $8 00 Virginia m vseh drugib drlav I Miklova Zala bJO po Uradne nre: dnevno od •. do- Na krivih potih — Go Združenih držav mali —.10 poldne do & are svete-. V pet- j P«®sm m Lsmbergsr v—JSO Združenih držav veliki —.26 tdh od 9. dopoldne do 2. popoL S Slovenska soislo la porasli t—.80 Združenih držav stenski na drugi v nedeljo od 10 dop. do Z popoL S ftnriailsmi *—JM strani pa celi svet ^3.00 IpliM I 9wneaam ^ denarno vrednost, bodisi t gotovtel, mWmmwZ2£%rwm*l masM^TmAmXAJT* o ma »aeoda-. niimviuMftc popravljam po nsjnljjlh eeaak, a da , lo hpaho In aanealJlvoL V poprav* • mamljivo vsakdo pošlje, ker san Iti ned 18 1st tukaj t tem posla la seda: \ v svojem Isstneis doma. V popravek ! rsssMm kranjske kakor vos dnp j harmonike ter raCnasm po deln ka kocino kdo safctev~. bree ssdeljsti , vprslsaj. JOHN WKNZKL, 1017 Ksst 02nd 8U Cleveland. Okla j POZOR ROJAKI