Ljubljana, sobota 30. maja Cena Din 1.— Izhaja vsaJc dan popoldne, IzvzemSi nedelje tat praznike. — Inaeratl do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljev* unca it. 5 Telefon it. 8122, 8123. 8124, 8125 in 312*. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg it. 8.----CELJE, K oceno va uBca 2. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. it. 20. JESENICE, Ob kolodvoru 101« » Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351« * Italijanski intelektualci pred fašističnim tribunalom Včeraj se je vršila pred izrednim fašističnim tribunalom razprava proti skupini intelektualcev, ki so obdolženi protifašistične zarote Pariz, 30. maja. V tukajšnjih krogih posvečajo veliko pozornost procesu, lci se je včeraj popoMne pričel pred izrednim fašističnim tribunalom v Rimu. Kakor po* roaa lwt »Liberta«, je na zatožni klopi cela vrsta uglednih italijanskih intelektu* j4ocv, ki so obtoženi rovarenja proti ob* stoječemu režimu in hujskanja k držav* fcjamski vojni. Gre za takozvano skupino milanskih intelektualcev, ki je po trditvah obtožnice pripadala taijnj organizaciji »Pravica in svoboda«, ki je skušala obnoviti prostozi* darsko ložo in zasnovati pokret proti faii* fftičnemu režimu. Med obtoženci so univer* z-itelni profesorji, zdravniki, inženjerji, tr* £ovci in drugi odlični intelektualci, ki so igrali v italijanskem javnem življenju vid* no ~\ logo. Kakor znano, je aretacija teh Ijaidi že evogečasfio zbudila v mednarodnih krogih fiajvečjo pozornost. Intelektualci vsega csveta eo protestirali proti nečuvenemu po* stopanju z aretrranci, ki so jih pretepali in tiklenjali v verige kakor največje zločince, slasti angleški, francoski in nemški listi «0 svoječasno odločno zahtevali, naj se proces ne vrsi pred fašističnim tribunalom, ki je prav za prav le strankarska instituci* Ja. namenjena za ustrahovanje fašističnih « komunistov je skušalo razbiti shod hitlerjeveev, nakar, je nastal med obema strankama krvav pretep. Ti dogodki dokazujejo veliko napetost med političnimi strankami v Nemčiji. Stavka tekstilnega delavstva v Franciji Pariz, 30. maja. AA. V Franciji je izbruhnila stavka tekstilnega delavstva, V stavko je poseglo 118.000 delavcev. Po* gajanja so se razbila. Delodajalci zahteva* jo 3^ znižanje mezd, zastopniki strokov* ne zveze pa vztrajajo na dosedanji tarifi, ki veJja do 1. avgusta, Zaroto je odkrila fašistična politična poli* cija »Ovra« meseca decembra lani. Takrat je bilo v Milanu aretiranih 20 oseb, na* daljne aretacije pa so se vrstile v teku preiskave skoro po vsej Italiji. Zarotnikom so pripadali bivši republikanci, socialisti in demokratski liberalci. Intelektualni vo* dja organizacije je bil, kakor trdi obtožni* oa, profesor gospodarske politike Rossi, njegov glavni pomočnik pa profesor jezi* kov Zari v Milanu. Med zarotn-ki je bil tudi letalec Jordan Viezolli iz Trsta, Obtožnica trdi. da so hneli zarotniki številne tajne sestanke, da so izdelovali bombe in širili med narodom prevratne brošure. Organizacija je vzdrževala zveze s protifašisti v inozemstvu. Razpisala je tudi posebno posojilo in zbrala precej de* narja. Prevratne oklice je delila tudi med vojsko in mornarico. Obtožnica trdi dalje, da je nameraval letalec Viezolli meseca novembra poleteti s Korzike nad Rim, da bi tam metal prevratne letake in pozival prebivalstvo k uporu, polet pa je zaradi neugodnega vremena izostal. Čitanje obtožnice je trajalo do večera, nakar je bila razprava prekinjena in se bo danes nadaljevala. Italijanski listi smejo objavljati o procesu samo službene komu* ni k e je. Polom petrolejske družbe v Medjimurju Leipzig, 30. maja. Znana diruž&a za sondažo petroleja Anton Rakv v Salz* gitterju je prišla v plačilne tež koče. Ob* veznosti tvrdke znašajo 3 milijone mark. Tvrdka ima tudi v Selnici pri Murskem središču v okraju Čakovec obsežna petro* lejska ozemlja, na katerih pa so v zadnjih deset letih dobivali zelo malo petroleja. Več 100 milijonov dinarjev je bilo tukaj izdanih brez uspeha za sondažo. V zadnjih letih je bil obrat ustavljen. V industrijskih krogih so računali s plačilnimi tež koča mi tvrdike, do katerih je sedaj tudi prišlo. Mednarodna konferenca za delo Ženeva, 30. maja, AA. Mednarodna k on* ferenca za delo je sklenila, da se osnujejo komisije za poedina vprašanja, tako komi* sija za vprašanje delovnega časa v premo* govnikih, sprejema dece na delo, delne re* vizije konvencije o zaposlitvi žensk itd. V zvezi 2 vprašanjem delovnega časa v ire* inogovnikih je nemški delegat zastopal sta* lišče, da je to vprašanje splošnega značaja. Francoski delegat jo zastopal nasprotno tezo. Stavkovni pokret v Španiji Madrid, 30. maja. Stavkovni pokret v Španiji se vedno bol) širi. Pristaniški delavci so docela ostavili delo in prisilili tad* posadke parnikov, k] prihajajo v Inke, da se pridružilo njihovemu pokretu. Med socialisti in komunisti se vrši Ijnts borba za vodstvo delavstva in vsak s svoje strani propagirajo generalno stavko, ki bi imela izbruhniti danes. Novi davki v Nemčiji Berlin, 30. maja, AA. Včeraj sta predlo* žil* kancelar iti finančni minister min istr* skemu svetu izredni zakon za izboljšanje nemških financ. Po poročilu listov bo ta zakon zvišal dohodninski davek od 1 na 6 odstotkov. Dalje predvideva odlok zni* žanje plač državnim uradnik om. Končno bodo po tem zakonu strogo zmanjšani vsi državni izdatki. Upajo, da bo država tako dobila 900 milijonov mark, kar bo dovolj za uravnoteženje državnega proračuna. Razen tega bo ostalo državi še 200 milijo* nov mark za razne potrebe. A vstrifsto-nemska carinska unija pred haaškhn razsodiščem Haag. 30. maja. Stalno mednarodno razsodišče bo pričelo razpravo o avstrijsko -nemški carinski uniji dne 12. julija. Romunska kraljica v Caprffn Rtm, 30. maja, A A. Iz Narolja poročalo, da je rumunska kraljiGa maV odpotovala na Gapri, Piccard pripravlja nov polet v stratosfero Piccard trdi, da je mogo&v par urah prispeti v Ameriko — še letos bo ponoviTVvoj^polet v stratosfero in doprinesel nove dokaze za svoje trditve Inomott, 30. maja. Posebnemu poročevalcu >Neue Augsburgerzeitung< je prof. Piccard dal naslednjo izzjavo: Težko boste verjeli, da sva bila v 25 minutah že v višini 15.CKH) metrov. To hitro dviganje je bilo seveda v toliko neprijetno, ker je bil balon izpostavljen zelo močnim tresljajem, zlasti pa zaradi tega, ker nisva imela časa vršiti merjenja v raznih višinah. Ta merjenja pa se dajo v stratosferi mnogo bolje izvesti, ker tam ni zračne plasti, ki so obsorbirala višinske žarke. Poleg teh znanstvenih merjenj pa sva hotela doprinesti dokaz, da je v naculu mogoče v zaprti kabini priti v stratosfero. Ta dokaz se je posrečil ter je važen zlasti za zrakoplovstvo, ker letala v stratosferi mnogo lažje preletijo velike proge v kratkem času, kakor v atmosferi. Piccard je dalje izjavil, da je bilo največje presenečenje, da se je balon do 8. ure zvečer mogel, odnosno moral držati v višni 15.000 metrov, sicer bi pretila opasnost hitrega padca balona. Bila sva torej, je izjavil Piccard, v stratosferi približno 16 ur. Naša zaloga kisika je že pojemala, ko sva okrog 20. pričela padati. Bila je velika sreča, da smo pristali v Alpah, ker bi pristanek v nižini gotovo zavzel značaj nevarnega padca. Na kraju pristanka balona prof. Piccarda je zbranih okoli 100 oseb. Je to mednarodna družba novinarjev iz vseh držav, zastopnikov vlade, nemškega generalnega konzulata v Inomostu, zastopnikov vojaštva itd. Prof. Piccard je danes s pomočjo instrumentov obrazložil znanstveni uspeh poleta. Nekateri instrumenti so bili malo poSkodo-vani. Prof. Piccard meni, da gondola ne bo več uporabljiva, da pa bi jo pustili na licu mesta mora dobiti Šele dovoljenje iz Augsburga, ker balon in gondola nista njegova last. Na pripombo nekega novinarja, da so v Ino-mostu videli balon v višini 5.000 metrov, je izjavil Piccard, da to ni točno, ker se je balon tik pred zahodom solnca držal v višini 15.000 metrov. Prof. Piccard je izrazil svoje prepričanje, da se bodo v bodočnosti dale velike proge hitro preleteti le v stratosferi. Gotovo bo mogoče prispeti v nekaj urah v Ameriko, ako se bo vzelo s seboj dovolj kisika. Monakovo, 30. maja. Prof. Piccard, ki ee je včeraj komaj ubranil novinarjem, se je danes s svojim rojakom znanim švicarskim letalcem Valerjem Mitelholzerjem, ki je tudi prispel v Gurgel, umaknil. Oba sta ne-opaženo zapustila hotel ter odšla na izlet Piccard je vzel s seboj samovar, da si sam skuha kosilo. Piccard bo v ponedeljek ob 10 40 govoril v monakovLokal- anzeiger«, je prof. Piccard v telefonskem razgovoru z dr. Endrassom, vodjo tovarne balonov Riedinger povdarjal, da se je balon, s katerim je napravil polet v stratosfero, izborno obnesel- Prof. Piccard je mnenja, da bo potreboval precej časa, predno bo mogel izrabiti svoje izkušnje med poletom. Glede na rezultat njegovih proučevanj bo morebiti še enkrat poletel z halonom v stratosfere, V ostalem se prof. Priccard izraža zelo zadovoljivo o uspehih svojega poleta. Znamenja razorožitve Anglija gradi male križarke po 5000 ton, ki bodo nado« mestile zastarele vojne ladje London, 30. maja. Angleška vojna mornarica namerava uvesti nov tip vojnih ladij. Gre za novo vrsto malih križark, ki bi imele samo po 5000 ton, igrale pa bi dvojno vlogo. Vršile bi dosedanje naloge vojnih križark, obenem pa vlogo patrolnih čolnov. Pogon je urejen na turbine, tako da lahko dosežejo izredno hitrost. Vsaka taka ladja stane milijon funtov šterlingov. Ce se bodo poizkusi dobro obnesli, nameravajo zgraditi veliko število takih parnikov, ki bi nadomestili zastarele tipe vojnih ladij. ^ Pojasnjeni zagonetni pariški zločini Umor Filipa Dodea in milijonska tatvina dragocenosti — Senzacionalna samoobtožba francoskega kaznenca Pariz« 30. maja. Francoski dijak Ednard Achouard, ki je obsojen zaradi raznih tatvin ni pustolovščin na večletno ječo in je dosedaj presedel v kaznilnici že štiri leta, je poslal državnemu tožilcu pismo, v katerem priznava razne nove zločine, ki so b't\\ dosedaj še popomoma nepojasneni. Tako priznava med drugim, da je pred leti on umori* 151etnega sina voditelja rojali-stov Filipa Dodea. On trdi, da je kot član mednarodne anarhistične skupine dobil na- log, da izvrši smrtno kazen nad Dodeon. r>ode sam je pripadal anarhistični skupini. Zvabil ga je v neko klet in gra tam umoril. Leta 1927. pa je izvršil doslej še nepojas-neno tatvino dragocenosti v nekem hotelu, kjer je ^zginilo egiptovskemu poslaniku Fakripaši dragocenosti v skupni vrednosti 1,200.000 frankov. Sodišče ie dalo Achou-arda preiskati po psihijatrih, ki pa so izjavili, da je docela normalen in da so njegove samoobtožbe verjetne. Rekordni polet iz Indije v Anglijo London, 30. maja. AA. Letalec Johi. Orerson je dosegel te dni nov letalski re-kord za polet iz Indije v Anglijo. Prelete« je z lahkim hidroplanom 5000 milj do1?' pot iz Karachija v Lvmpne v 4 in pol dneva. Oierson ie letalski častnik v Indij1. Letel je s svojim letalom t»pa tGvpsvmo-tithc. Oierson ni knel namena doseči nov rekord. Uporabiti je pa hotel e lepo vreme, da poleti v Anglijo na dcr.ust in se vrne domov, čimprej. Razen brzojavke, ki jo Je oddal v Perziji, niso o njem ničesar vedeli, dokler ni pristal na letalcu Lvmpne. V četrtek je preletel iz Sofije v Anglijo 1110 milj. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.805, Berlin 13.47, Bruselj 789. '6, Budimpešta 989.16, Curih 1096.5. Dunij 796.61, London 275.83. Newyork 56.89, Pariz 231.94, Praga 167.99, Trst 296.85. r Stran 2 >SIT<5 VENSKI NXROD>, 3ne 30. maja Stev. 120 Sila in bogastvo naše domovine Otvoritev izredno zanimive in poučne razstave Centralnega Presbiroja Ljubljana, 90. maja. Splošno zanimanje za napredek naše dr-lave je privabilo davi ob 9. v Jakopičev paviljon na razstavo Centralnega Presbiroja o razvoju naše kraljevine od 1919 do 1930 izredno mnogo najod 1 i čnejšega občinstva, med katerimi smo opazili bana dr. Marašt-Ča s načelniki banske uprave dr. Harnom in drugimi, komandanta divizije generala Bogoljuba Iliča s soprogo, škofa dr. Rozmana, predsednika vil. dež. sodišča dr. Ro-gino, podžupana Jarca, zastopnika ZTOI dr. Plessa, zastopnika advokatske komore dr. Zirovnika. načelnika glavnega kolodvora g-Ludvika, ravnatelja odseka z tujski promet Narte Velikonja, prosvetnega šefa dr. Lončarja, direktorja Trgovske akademije dr. Pirjevea, predsednika konzorcija >Jutra< načelnika Ribnikarja, predsednika udruženja jugoslovenskih novinarjev g. Stanka Tiranta, načelnika direkcije državnih železnic dr. Faturja, državnega pravdnik Ogoreutza in viš. državnega pravdnika dr. Grassellija, v zastopstvu rektorja dekana dr. Hinterlehnerja z dekanom dr. Oavičem, direktorja podružnice Poštne hranilnice dr. Vidmarja, rudarskega glavarja ing. Steg-narja, upravnika Narodne banke Gregori-ča, staroste Sokola Kajzelja, češkoslovaškega konzula ing. Sevčika, avstrijskega konzula dr. Pleinerta, italijanskega generalnega konzula Bainaldija, francoskega konzula Nenvilla, predsednika Pokojninskega zavoda Vrtovca z direktorjem dr. Sagadinom, evan-geljske^a župnika g. Beckerja. tajnika Zveze industrijalcev ing. Sukljeta, predsednika OUZD dr. Kreka z direktorjem dr- Bohinjcem, predsednika društva denarnih zavodov dr. Slokarja, predsednika Glasbene Matice dr. Ravnikarja, predsednika SPD dr. Tominška, starosta ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbacherja, direktorja policije R erge rana. generalnega direktorja Putnika Sirišeeviča iz Beograda, ravnatelja Zveze ca tujski promet Pinterja, ravnatelja Narodnega muzeja dr. Mala, ki so mnogi prišli s svojimi damami. Goste sta sprejemala vodja razstave g. Milovič od Presbiroja iz Beograda in g. Zobec, šef Presbiroja banske uprave. Ko so se gostje zbrali, jih je g. Milovič ogovoril s pozdravom in izjavil, da ima razstava, ki je v inozemstvu dosegla največje uspehe, tri naloge. Pokaže naj inozemstvu, ki }e bilo doslej navezano le na poročila pri časopisju, efektivno stanje države, z neovrgljivimi številkami. Uspeh razstave in porast ugleda naše države dokazuje to predvsem novo stabilizacijsko poročilo. Nam v državi, ki tako pretirano hvalimo vse tuje in omalovažujemo domače, naj bo pa država v vzpodbudo, koliko je bilo v teh letih mogoče napraviti, zlasti pa naj razstava pokaže mladini, kakšna velika in hvaležna naloga nas čaka. Razstava naj nas prepriča, da nismo ▼eč hlapci svojih sosedov in drugih držav, gotovo smo pa v zadnjih letih napredovali s takim razmahom in^tako hitro, da nas občuduje ves svet. Tretji namen razstave Je pa prošnja banskim opravam in županstvom, da po vzoru te razstave prirejajo podobne razstave in najmarljivejSe zbirajo podatke iz najrazličnejih panog javnega reda Končno se je govornik zahvalil še g-banu m zastopniku župana za pomoč pri prireditvi razstave, ter naprosil g. bana, naj razstavo otvori. Ban g. dr. MarnšiČ Je spregovoril: Gospoda! Čast ml je ot v uriti z danaS-njtm dnem razstavo Centralnega prebiro-ja predsedniStva ministrskega sveta v Ljubljani. Pripominjam, da se je prva oficijelna razstava priredila v septembra meseca lanskega leta v Ženevi, kjer Je zaznamovala velik uspeh. Nato Je Presbiro priredil razstavo v drugih banovinah ter Je povsod vzbudil veliko zanimanje. Razstava prikazuje razvoj kraljevine Jugoslavije tako v kulturnem kakor tudi v gospodarskem oziru v letih 1919 do 1929. Iz podatkov, Id Jih navaja razstava za I>ravsko banovino, je razvidno, da je Dravska banovina v teku decenija v vseh panogah civilizacije silno napredovala. Naj omenjam le nekatere najvažnejše momente. Tako Je na primer bilo v tem 1919 norm in revij 60, v letu 1929 pa 166; dalje je treba omeniti ustanovitev univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani; srednje ln meščanske šole zaznamujejo porast od 28 na 62; število osnovnih šol je narastlo od 706 na 869. Na področju higijene Je napravila Dravska banovina v teku 10 let silen korak: Tako se je ustanovil v Ljubljani Higijenski zavod, ki deluje za asanacijo na deželi ter uspešno vrši higijensko propagandno delo s higijenskimi tečaji in higijenskim! razstavami; dalje je omeniti ustanovitev zdravstvenih domov v Celju, Mariboru, Lukovici, Tržiču ter Cerkljah ob Krki, končno ustanovitev Zavoda za socialno higijensko zaščito dece v Ljubljani ter šolske poliklinike v Ljubljani. V področju kurativne medicine je omeniti ustanovitev zdravilišča v Topolščici, sanatorija na Golniku ter bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Gospodarstvo Dravske banovine se Je v teku 10 let zelo dvignilo ter od leta do leta napredovalo; tako je po ras ti o število trgovskih obratovalnic v teku 10 let od 5000 na 13.800, obrtnih obratovalnic od 15.700 na 51.800, veleindustrijskih obratov od 280 na 530, pa tudi kapaciteta poedi-nih industrij se je zelo povečala, predvsem tekstilne, papirne, lesne, kozarske, živilske in kemične industrije ta sicer za 100 do 1000%; premogovno rudarstvo se Je razširilo, deloma so se otvorili novi rudniki; tujski promet je narastel od 3000 pred desetimi leti na 70.000 v letu 1929, Povdariti Je potrebno tudi zboljšanje kmetijskega ta gozdarskega gospodarstva, osobito z ustanovitvijo raznih zadrug ter raznih kmetijskih ŠOL V tej zvezi omenjam tudi za kmetijsko gospodarstvo ustanovitev vele važnega državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda t Ljubljani. V prometnem oziro naj Se omenim zboljšanje stanja državnih cest kakor tudi nedržavnih cest ta potov; novih nedržavnih cest se je zgradilo za 158 km; železniško omrežje pa se je zboljšalo ter spopolnilo z zgraditvijo železnice Rogatec —Krapina in železnice Ormož—Ljutomer —Murska Sobota. Ti podatki prikazujejo ogromen napredek Dravske banovine v teku desetih let, ki Je bil dosežen s skupnim naporom vlade ta prebivalstva; gospodarski ta duhovni razmah Dravske banovine je bil pač mogoč v tem silnem obsegu samo v okvira kraljevine Jugoslavije, ker Je Sele z osvobojen jem slovenski del troimenega naroda našel možnost vsestranskega udejstvova-nja. Nas narod je srečen, da tma na četu vladarja, kateri ga je preko vseh bivših strankarskih sporov z močno roko ta jasnim pogledom v bodočnost vodil k napredku ta ki je dosegel, da je Jugoslavija močna na znotraj ta spoštovana na zunaj. Otvarjam razstavo z željo, da bi se iz nje naučili, kaj vse lahko dosežemo e složnim sodelovanjem ter da bi nam vsem dala močno pobudo, da tudi v bodoče posvetimo svoje sile za srečo ta napredek naroda — za kralja ta domovino. Vsi navzoči so govor bana pozdraviH a najtoplejšim odobravanjem ter si pod vodstvom g. Miloviča in g. Zobca ogledaH razstavo, ki je res nazorna in poučna tako, da bi jo moral prav natanko ogledati vsakdo, ki ima kaj ljubezni do svoje države. Se bolj poučna je pa razstava za dvomljivce o sili in bogastvu naše domovine. Danes pri vseh predstavah ob globoko znižanih cenah najlepši fihn čarobnih ari] in nepozabne Nov cestno-policijski red v Ljubljani Osnutek, o katerem botfo končnoveljavno sklepali pristojni odseki vsebine! POT K SLAVI Richard Tauber Danes ob 4., pol 8. tn 9. uri in jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri Elitni Matica Iz gledališke pisarne DRAMA Poslednja vprizoritev Klabnndore igre v treh >X Y Z< bo v letošnji sezoni drevi ob 20. uri. Igrajo: gdčna. Slavčeva in gg. Jan, Zeleznik, Jerman in Lipah. Režija: Milan Skrbinšek. Predstava je za abonente reda A. >Pri belem konjičku*, Izredno zabavna veseloigra, se vprizori poslednjič v letošnji sezoni v nedeljo dne 31. t. m. zvečer. Predstava je po znižanih cenah, izven abonmana. OPERA Danes se vprizori prvič v letošnji sezoni Beethovnova opera >Fidelio<. V partiji Florestana gostuje g. Šimenc, ki se ta večer poslovi za dogleden čas od svojih ljubljanskih prijateljev in oboževateljev. Za bodočo sezono je pogodbeno obvezan za Beograd in Zagreb — Ljubljana bo zopet prikrajšana m to vsled nezadostnega interesa publike. V >Fideliju< nastopi poleg odličnega gosta tudi nas Križaj kot Roceo, Leonoro kreira ga. Thierrvjeva, Don Piz-zara poje g. Primožič, Don Femanda g-Grba, Marcellino ga. Ribičeva, Jaaudn — g. Mohorič itd. Dirigent ravnatelj Polič. Predstava jo za red C. V nedeljo se ponovi opereta >Oj ta prešmentana ljubezen« kot poslednja ljudska predstava po znižanih cenah. Dirigira dr. S vara. Izven abonmana, Čitaite »Imtrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« LJubljana, 30. maja. Ljubljanskemu občinskemu svetu Je bil na zadnji seji predložen osnutek novega cestno-policijakega reda za LJubljano, Ker Je bilo prijavi j s-nib več izpremmjevainib predlogov, se je na predlog župana dr. Puca razprava o tem osnutku odgodila ter so se policijsko-zdravstveni, obrtni tn gradbeni odsek pooblastili, da o njem končnoveljavno sklepajo. Po anketi pri banski upravi o novem cestnem policijskem redu za LJubljano ga bo mestno načelstvo Se enkrat predložilo občinskemu svetu v odobritev. Ker vsebuje osnutek novega ljubljanskega cestno-poiicijskega reda razne novosti, ki zanimajo tudi širšo javnost, ga bomo objavili v celotL L Oddelek t O varnosti svobodnega prometa na javnih cestah, potih in trgih, A, Vozni promet L Vozila. Vozila v smislu toga roda so vsa ona prometna sredstva, ki jih poganjalo ljudje, vlečejo živali, ali gonijo motorji, v koiikor se ta vozila ne gibljejo na tračnicah. Smer vožnje in način vožnje. Vsa vozila se smejo premikati po desni polovici cestišč v smeri vožnje; izogibati se pa morajo na desno, prehitevati pa na levo. _ Sekati ovinke aH križišča je prepovedano, ▼osna eesta. Vozni promet jo dovoljen po 'določenih cestah, uricah in potih. Po hodnikih, peS-potLh, javnih nasadih, ki so označeni kot za-tvorjeni, se ne sme voziti. Kjer je z javnim razglasom promet povsem zabranjen, ali samo v eni smeri dovoljen, se morajo vozniki tej odredbi nepogojno pokoriti. Ogibanje hi prehitevanje- Ogfbati se je praviloma na polovico tira. Le vojaStvu, obhodom, pogTebom in drugim sprevodom, poStnim, Škropilnim in resevamim vozovom ter vozovom električne cestne železnice se morajo nasproti prihajajoči in pred njimi vozeča vozila ogniti na ves tir; ako pa bi sa to ne bilo dovolj prostora, morajo vozovi ostati na skrajni meji ceste, dokler ne odide mimo sprevod aH voz. Gasimim m reSevahrlm ^onovom se morajo na dano znamenje ogniti tudi vojaštvo, obhodi, sprevodi in drugi vozovi. Lahki, neotovorjeni vozovi se morajo ogniti otovorjenim vozovom, ako je dovolj prostora, na ves tir. Prav tako morajo po strmih cestah navzgor vozeči ogibati se navzdol vozečim. Prehitevanje. Prehitevati Je dovoljeno samo tedaj, ako ni ogrožena varnost osebe aH imetja, ako prednji voz korakoma aH v malem diru vozi, ako Je pred njim dovolj prostora in kadar ne prihaja nasproti nobeno vozilo. Prehitevati se ne sme v dim. Obračanje Obračanje vozov v ozkih in strmih ulicah Je nepogojno prepovedano; v drugih ulicah pa Je dovoljeno le takrat, če se radi tega ne ovira cestni promet. Postavljanje vozov na sredi ceste. Z vozovi postajati na sredi ceste, na mostovih, na prehodih, ki so namenjeni za pešce m na križpotih ni dovoljeno. Kdor želi z vozom postati, zapeljati ga mora tik hodnika aH pešpoti in sicer vedno na desno stran cestišča v smeri vožnje. Ustavljanj« ni dovoljeno, ako stoji na drugi strani ceste v isti višini že en voz. Postajanje. Postajanje z vozili je prepovedano na križiščih, na postajah električne cestne železnice in sploh postajajališčih vozil, ki služijo javnemu prometu, dalje na vogalih cest. na mostovih, prelazih, podvozih m močnih ovinkih in sploh povsod, kjer bi bila ogrožena osebna varnost, varnost imetja aH kjer bi bil oviran promet. Vendar pa se morajo vsa vozila ustaviti pred postajališčem cestne železnice, kadar privozi tramvaj na postajo in počakati, da vsi potniki vstopijo oziroma izstopijo (kjer izstopajo in vstopajo na cestišču). Postajanje na železniških prelazih. Kadar se železniški prehod zapre s preč-nicami ali se prihod vlaka naznani, ne smejo se vozila, jezdeci in gnana živina postaviti preblizu prečnic in se je treba v tem pogledu pokoriti dotičnem ukazom pazm-škega osobja. Tudi takrat, kadar se prečni-ce odpro, ni dovoljeno postajati na progi. U ros v ozko ulico. V uHco, kjer ni prostora za vzpored vozeča vozova, sme šele kreniti, kadar se voznik prepriča, da ne pride nobeden voz nasproti. Ako se pa v takih ulicah srečata dva vozova, potem se mora prazni voz otovorjenemu ogniti na desno stran tik hodnika ali Tješpoti in tamkaj stati toliko časa. da odide otovorjeni voz. Ce ni prostora niti za dva voza, tedaj je prazni voz poriniti nazaj. Vožnja po reda. Kadar za več voz, proti istemu mesta vozečih, oblaetvo določi vrstni red, aH kadar tak red sam ob sebi nastane, morajo se na novo prihajajoči vozovi pridružiti zadnjemu vozu, ter ni dovoljeno iz reda izstopati, vozove prehitevati ali se v vrstni red riniti. Nagla In neprevidna vošnja. Ifagla in neprevidna vožnja »o kaznuje po določilih tega eesrtno-poEeijskega reda, ako niso dani pogoji za sodno kazensko postopanje. Pori vanje votil i dvorišča na cesto. Vprežena aH nevprezena vozila porivati aH poganjati z dvorišč na cesto je dovoljeno ie tako, da je pri izhodu na ulico oseba, ki opozarja ljudi na bližajoči se voz. RasdeUtev in prečvrstitev tovora na voza. Tovor bodi tako razdeljen ter pritrjen, da ne more pasti z voza, Tudi se ne sme vlačiti po tleh. Splošna svojstva voznik o t. Voznik mora imeti vsaj 18 let ter mora znati voziti in ravnati s živino. Vsak vozač mora poznati znake, s katerimi varnostni organi urejujejo promet ter se mora tem znakom in vsem drugim prometnim odredbam brezpogojno pokoriti. Vozniki, kateri spe med vožnjo na javni cesti aH se opijanijo, se kaznujejo- Pijane voznike je brezpogojno ustaviti in odstraniti od vozila. Ustavljanje rozil in nezgode. Vsak vozač mora na zahtevo varnostnih organov takoj ustaviti svoje vozilo; isto mora storiti, ako je s svojim vozilom poškodoval kako osebo aH stvar. Če je vozač povzročil nezgodo, mora ponesrečencu po možnosti nuditi vso potrebno pomoč. Prometne omejitve. Pristojno oblastvo lahko iz varnostnih m prometnih ozirov javni vozni promet v gotovih ulicah ali popolnoma prepove aH omeji. Začetkom in koncem urice morajo biti take omejitve na primeren način razglašeno. Prepoved preobremenitve voijt Splošno je dovoljeno prevažati v vozilih le toliko oseb, kolikor )» sedežev, odnosno ono število potnikov, ki ga je oblastvo dovolilo prevažati. Vošnja po tiru električne cestne ie'.einice. Vsaka vožnja po tiru električne cestne železnice je strogo prepovedana v kolikor ni neobhodno potrebna (radi izogibanja), a) Motorna vozila. Splošna določila, Za vožnjo z motornimi vozili valjajo v splošnem v to svrho izdani posebni zakoni m uredbe, to je, ministrske naredbe z dne 28. IV. 1910, drž. zak. št 81 in uredb-* o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. VI- 1929, Uradni list 273/64 ter določila kazenskega zakonika z dne 27. L 1929, št. B401 ter končno določila tega policijskega reda. Dopustna brzina, Največja dopustna brzina za vsa motorna vozila znaša v 1 jubljanskem policijskem okolišu 15 km na uro; na križiščih, ozkih in zelo prometnih ulicah, na ovinkih, mostovih, v strmih ulicah, pred šolami in bolnišnicami, na železniških prehodih, kakor tudi v megli in slabo razstveljenih ulicah, se mora ta brzina primerno zmanjšati. Ta omejitev glede brzine pa ne velja za rešilne in gasilne avtomobile v nujnih primerih, vedno pa morajo tudi ti vozovi voziti z največjo pazljivostjo in tudi nikdar več, kot x brzino 30 km. Razsvetljava vozil. Vsako motorno vozilo mora biti opremljeno spredaj z dvema belima, zadaj z eno rdečo lučjo. 9vetiljke morajo biti tako nameščeno, da dobro razsvetljujejo event označbe. Pri dvokolesnih motociklih brez prikolice zadostuje spredaj ena luč. Uporaba žarometov (reflektorjev) je prepovedana. Evidenčne označbe. Evidenčne označbe morajo biti vedno vidno in čitljive ter temeljito osnažene od prahu in blata Označen je smeri vožnje. Na križiščih mora voznik motornega vozila označiti smer vožnje potom svetlobnih znakov. Motorna vozila, ki niso opremljena s svetlobnimi znaki, si jih morajo do konca leta 1931 nabaviti. Dotlej pa morajo označevati smer vožnje s trobljo in sicer: en kratek signal znači naravnost, dva kratka na desno, trije na levo. Ustavitev vozila en dolg in kratek signal- Izpuh, Izpuhi motornih vozil morajo biti opremljeni z dušilcem. Vsak čezmeren in nepotreben ropot je kažnjiv, enako tudi širjenje dima ali smradu. Dokumenti vozačev. Vsak vozač mora imeti s seboj šofersko vozno dopustilo, spričevalo o preizkušnji m potrdilo o plačilu letne državne takse na motorna vozila. Vzdrževanje varnostnih naprav. Lastniki in vozači motornih vozil so odgovorni za brezhibno stanje onih bistvenih naprav vozila, ki so važna za njega varno obratovanje. Lastniki so dalje odgovorni za to, da vodijo vozila le take osebe, ki jim Je to po predpisih dovoljeno. Dirke. Dirke z motornimi vozili so v ljubljanskem policijskem okolišu prepovedane. Puščanje motornih vozil na javnih cestah. Motorna vozila se smejo za daljšo dobo puščati brez nadzorstva samo na takih cestah, kjer je to izrecno dovoljeno. Pa tudi v tem primeru mora vozač ustaviti motor, pritegniti zavore in sploh poskrbeti, da nihče ne more spraviti vozila v tek. Signalne naprave. Vsak avtomobil mora biti opremljen vsaj z dvema signalnima napravama. Prepovedana pa je raba piščalk in siren ter onih posebnih signalov, ki jih uporabi H ;r» dvorni, gasilni m rešilni avtomobili, h) Vosni promet i vpreftno sivino Vodstvo vpresne živine. Vozovi, v katere je vprežena živina, naj imajo za voznika sedež, s katerega more videti na vse strani. Sedež bodi v dobrem stanju in tako pritrjen, da je vozniku varno in trdno opirališče. Ako voznik ne vodi vprežne živine s sedeža, mora hoditi pes na desni strani vprege- Razsvetljava v m. Vozovi, ki so namenjni za vožnjo oseb v mestu, morajo biti v času javne urtene razsvetljave opremljeni z dvema gorečima svetiljkama. Svetilike naj bodo pritrjene na sprednjih 6traneh voza, morajo biti v dobrem stanju in imeti svetlo belo luč. Drugi vozovi (tovorni itd.) morajo imeti vsaj eno luč, ki naj bo pritrjena na levi strani vozila. Označenje voz. Vsako vozilo mora imeti pravilno zavoro, ki deluje na zadnji kolesi. Uporabljati cokljo in privezovati zadnji kolesi na vozilo je prepovedano. (Dalje prihodnjič). Naj nihče ne zamudi izredne prilike, ogledati si na velesejmu v H paviljona ogromno jajce s petelinom, ki ga je kot simbol „Jajninu razstavilo v reklamne svrhe domače podjetje tovarna testenin „PEKATETE". KOLEDAR Danes: Sobota, 30. maja 193l, katoličani: Ferdinand, pravoslavni: 17. maja, Milica. Jutri: Nedelja, 31. maja 1931, katoličani: Sv. Trojica, pravoslavni: 18. maja, Dahovi. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: XYZ. A. Opera: Fidelio. C. Kino Matica: Pot k slavi Kino Ideal: Grof Monte Crlsto EL del Šentjakobski gledalski oder: Bnnbary» PRntEDlTVE V ITEDELJO Drama: Pri belem konjičku. Opera: Oj ta prešmentana rjubeaon. Kino Matica: Pot k slavi. Kino Ideal: Pat in Pataehon, Nogometna tekma Ilirija t Grad Janki m% 17.45 na igrišču Ilirija DEŽURNE LEKARNB Danes in jutri: Bohinc, Rimska onsts) Leustek, Resljeva cesta; Kmet, Dunajska cesta. Umetnostna razstava v Celju Celje, 2& ma|a. Na binkoštni ponedeljek je bala zaključena razstava slovenske umetnosti v Celju, ki je bila odprta 17- t m. Obisk Je bil nenavadno dober, saj si je lepo razstavo ogledalo 722 oseb, kar je pač mnogo, če računamo, da razstave v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu, ki trajajo po ves mesec, obišče povprečno le po 600 oseb, kar dokazuje, da Celjani ne zaostajajo za Ljubljano, kar se pa tiče nakupov, jo pa gotovo presegajo. Prodanih je bik) namreč 12 umetnin in sicer Dolinarjev >Sejaleec, ki ga je knpi-la celjska mestna občina, Rihard Jakopič jo prodal načrt za vežo mestne hiše na Ahac-ljevi cesti Celjski posojilnici, >Brezec, primanju dr. Rajšpu, mestna občina celjska je pa kupila tudi še njegovo >Hrvatsko Za-gorjec. Zdravnik dr. Hočevar je kupil Ja-mine >Krave na Kulpi« in >Perice< Anice Zupančeve ter Tratnikovo >Strast<. Dr. Pintar je kupil akvarel Avguste San tel >Gorica iz starega mesta< in eno Tratnikovo risbo. Veletrgovec Goričar je postal srečni lastnik krasnega tihožitja s kaktejami Anice Zupančeve, Maksim Gaspari je pa oddal >Mlado Bredoc lesnemu trgovcu Pa-lovcu iz Savinjske doline, >Legendo< pa «. Sadarju, trgovcu z zlatnino v Celju. Za razstavo imata posebne zasluge s> Kos, trgovec z umetninami iz Ljubljane, in pa najemnik hotela Union v Celju g. Majcen, ki je. dal dvorano brezplačno na razpolago. Prav posebno so se pa ob razstavi Izkazali takozvani Celjani nemške narodnosti, ki so se silovito pehali, da bi bili dobili razstavo nemških umetnin v Celje, na to razstavo pa ni bilo niti enega celjskega nemškega kulhironosca, čeprav Slovenci polnijo njih trgovine in jim nosijo denar za nakup nemških umetnin. Ce v Celju priredi tudi najobskurnejši Nemec kak koncert, je vedno že nekaj dni preje popolnoma razprodan, zato se nemškutarska gospoda ne more izgovarjati z gospodarsko krizo, ki jo jim prav uspešno lajšajo slovenski meščani in okoličani. Umetnostna razstava na« je torej naučiia tudi tega, da smo se motili o kulturnem poslanstvu naših rojakov, ki jim za napredek slovensko kulture ni prav nič, pač pa edinole za slovenski denar. Iz Tržiča — Račun o svojem delu bo podal jutri pevski zbor Bralnega društva v Tržiču, ki priredi ta dan 6voj pomladanski koncert v telovadnici meščanske šole pod vodstvom g. Albina Lajovica.- Z rednimi pevskimi vajami je pričel zbor letos precej pozno, šele po novem letu. zato pade rudi ta koncert že nekoliko iz sezone. Vendar pa kljub temu pričakujejo pevci in pevke, da bo obisk koncerta prav dober. Na sporedu koncerta so moški, mešani in ženski zbori od slovenskih in drugih slovanskih skladateljev. Posebno opozarjamo na krasen mošld zbor od Vilharja >Na Ozalj graduc z baritonovim in sopranskim so lom. Skladba je Izšla v publikacijah Glasbene Matice L 1922. in ni bila še dostikrat izvajana Mešani zbor zapoje same krajše skladbe, ki so povečini izšle v Zborih. Ženski zbor se predstavi s Prelovčevo >Ko so fantje proti vasi šlic Po daljšem odmoru bomo pozdravili na koncertnih deskah zopet salonski orkester pod taktirko g. Kernca. Izvajal bo A. Dvorako-vo >Uspavanko< in Slovanski ples št 2. Ker si je meščanska šola nabavila nov izvrsten koncertni klavir znamke >Lauberger< bo gotovo nudil koncert prvovrsten užitek. Trudoljubivost tržiških pevcev pa zasluži na vsak način polno dvorano. Vstopnice so dobe v predprodaji v trgovini F. Globočni ka in na večer pri blagajni. Štev. 120 *SEO VEK3K1: NAR O D«**'dne 30. maja 1931 Stran 3 Enajstič je odprl naš velesejem svoja vrata Svečana otvoritev XI. mednarodnega vzorčnega velesejma — Pomembni govor bana dr. Marušiča in predsednika velesajma F. Bonaca Ljubljana, 30. maja. Enajstič je odprl danes nas velesejem vrata množicam svojih razstavljavcev in obiskovalcev, v drugo desetletje svojega plodonosnega delovanja je stopila ta naša odlična gospodarska ustanova. Resničnost pregovora, da iz malega raste veliko, se je malokje pokazala tako lepo, kakor na našem velesejmu. Iz skromnih začetkov in z več kot s skromnimi sredstvi ustanovljen, se je že prva leta mogočno razmahnil in dosegel v 10 letih svojega obstoja višino, na kateri niso niti mnogo starejši ve-lesejmi večjih mest, kakor je Ljubljana. Mnogo podrobnega dela in požrtvovalnosti je bilo treba da je postavilo spretno vodstvo z marljivim osobjem naš velesejem na trdne noge. In intenzivnost dela ne sme pojenjati, čeprav so uspehi že očivid- F. Bonac, predsednik velesejma dni. Nasprotno, čim bolj se Url gospodarsko in propagandno omrežje našega velesejma, tem več je z njim dela in tem bolj je treba paziti, da ne nastane v organija-ciji niti najmanjša vrzel ali zastoj. Da ni vodstvo velesejma v tako spretnih rokah in da nima tako Izurjenega uradni št va, bi seveda tako obsežnega in odgovornega dela ne bilo mogoče zmagovati. Zato gre vse ,priznanje za dosežene uspehe v prvi vrsti tistim, ki jim je poverjena težka naloga organizacije in vodstva vsakoletne vele-sejmske prireditve. Polno priznanje in v mnogih primerih tudi občudovanje pa zaslužijo seveda tudi uvesti prijatelji našega velesejma, ki vsako leto na njem razstavijo, čeprav jim morda trenutna konjunktura ne obeta nobenega direktnega dobička. Idealizem in zmisel za reklamo sta pri mnogih razstav-Ijalcih tako velika, da se ne strašijo ne truda, ne gmotnih žrtev in da so ostali ve-lesejmu zvesti že od prvega leta. Brez zvestih razstavljalcev si seveda velesejma ne moremo misliti tn zato je tem bolj razveseljiv pojav, da je njih število navzlic letom težke gospodarske krize konstantno ali se pa še celo veča. To priča, da se naš gospodarski svet zaveda velike-:ga pomena velesejma in da ga bo tudi v bodoče z vsemi svojimi močmi podpiral. Velesejem ima pa še en velik krog pri-~3ate3jev in to so njegovi posetniki, ki jih Je od leta do leta več. Ce bi ne bilo zanimanje za velesejmske prireditve tako -splošno in veliko, bi seveda ne mogle doseči tolikih uspehov. Naši ljudje so na velesejem že tako navezani, da bi ga zelo težko pogrešali. Velike množice romajo vsako leto na velesejem in to pomeni važ-tZio moralno in gmotno podporo onim, ki >«© poklicani voditi to. za naš splošni napredek važno ustanovo. Tudi občinstvu rSjre torej vse priznanje za veliko zanimanje, ki ga kaže za velesejem. Ob otvoritvi želimo tako vodstvu velesejma, kakor tudi razstavijalcem obilo uspeha, Naj se naš velesejem še z večjim uspehom kakor doslej razvija, da bo naši prelepi domovini v ponos in čast. Svečana otvoritev Po ogledu razstave Presbiroja v Jakopičevem paviljonu, ki so se o njej vsi gostje prav pohvalno izrazili, je gospoda odšla k otvoritvi velesejma, kjer je goste pričakoval predsednik velesejma g. Fran Bonač z upravnim odborom in ravnateljem g .dr. Dularjem, Pred upravnim poslopjem so se zbrali zastopnik kralja divizijski general g. Bogoljub 11 i č s soprogo, ban dr. Maru-šič kot zastopnik ministra za trgovino in industrijo, zastopnik ministra financ finančni direktor dr. P o v a 1 e j, zastopnik ministra za šume in rude ing. Serneca ing. Cvetko Božič, brigadni general g. Gjor-gje P o p o v i ć kot zastopnik ministra vojske in mornarice, dekan dr. H i n t e r-lechner v zastopstvu rektorja vseučilišča, škof g. dr. Rozman, podžupan J a r c, predsednik ZTOI g. J e 1 ač i n ml. s tajnikom dr. P 1 e s s o m, predsednik Zanatske banke g. O g r i n, predsednik Mestne hranilnice g. Sušnik, konzularni zbor z doajenom dr. P 1 e i n e r t o m in češkoslovaškim konzulom ing. S e v č i -kom ter francoskim konzulom g. Neu-v i 11 o m, danski konzul g. Knez, predsednik upravnega odbora TPD in častni guverner francoske Narodne banke gosp. Andre L i q u e t iz Pariza, g. Alphonze M u z e t, francoski trgovski ataše iz Beograda, g. Giovanni M i I e 11 a, delegat velesejma iz Barija v Italiji, g. R a d u 1 o-v i Ć, svetnik ministrstva financ iz Beograda, g. Vargazon za udruženje rezervnih oficirjev, direktor podružnice Poštne hranilnice dr. Vidmar, univ. profesorji dr. U j č i Č, dr. S 1 a v i č. prof. žnidaršič in drugi, predsednik viš. dež. sodišča dr. R o g i n a, viš. državni pravdnik dr. G r a s s e 11 i, evangeljski župnik g. B e c k e r, predsednik konzorcija > Jutra« načelnik g. R i b n i k a r, predsednik Pokojninskega zavoda gospod Vrtovec z direktorjem dr. S a g a d i -no m, tajnik Zveze industrijalcev ing. š u k 1J e, starosta Jugoslovenske gasilske zveze g. Josip Tur k, predsednik Zveze obrtnih zadrug g. R e b e k, predsednik Zveze trgovskih gremijev g. J. Kavčič, predsednik OTJZD g. dr. Krek z direktorjem dr. Bohinjcem, starosta sokolske župe dr. Pipenbacher, starosta Sokola Ljubljane g. K a j z e 1 j, gorenjski župani : g. Lončar iz Tržiča, g. Hafner iz Škofje Loke, g. Lavtižar iz Kranjske gore, zastopnik občine g. L e č n i k iz Celja, zastopnik Maribora mag. svetnik g. R o d o š e k, magistratni direktor dr. Z a r n i k, tajnik ZTOI g. Ivan M o h o r ič kot zastopnik Zavoda za zunanjo trgovino v ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu, ravnatelj odseka za tujski promet g. Velikonja, občinski svetniki gg. Urbas, Sterk, Likozar, D a c h s in drugi, upravnik Narodne banke g. Ivan Gregorič, direktor pošte g. A. Gre-goric, direktor Trgovske akademije g. dr. Pirjevec, direktor trgovske šole g. G o g a 1 a, predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar, univ. profesor dr. O g r i s, zastopnik finančnega direktorja poddirektor g. Spindler, policijski direktor g. Ker S ovan, predsednik novinarskega udruženja g. V1 r a n t, podpredsednik Delavske zbornice g. Sede j, ra^tni-ir glav- f j Iskreno dobrodošlico izrekam predstavnikom industrijskih, trgovskih, obrtnih in kmetijskih korporacij in zbornic odposlancev Zagrebškega zbora, članom našega novinarstva in spJoh vam vsem, ki ste danes naši ljubi gostje. Ljubljanski velesejem vstopa v novi decenij svojega plodonosnega udejstvova-nja. Pokazal je s svojimi mnogobrojnimi prireditvami, da Ljubljana hoče in mora obdržati sloves žarišča slovenske kulture in gospodarske inicijative. Ljubljanski velesejem je naši prerojeni mladi državi nujna potreba ker združuje razmetane gospodarske sile, ker je izraz naše življenske moči in ker krepi kot tak nade v lepšo in svetlejšo bodočnost. Ljubljanski velesejem poglablja gospodarske odnosa je med posameznimi pokra- Dr. M. Dular, ravnatelj velesejma Nj. Vel. kralj Aleksander tn kraljica Marija ob poaetn lanske Sumarsko-lovske razstav« nega kolodvora g. Ludvik, predsednik društva denarnih zavodov dr. S1 o k a r, rudarski glavar ing. S t erga r, predsednik Kmetijske družbe g. Detela z direktorjem ing. Lahom in odbornikom g. župnikom P i b r o m, direktor tobačne tovarne g. Tome, zastopnika umetnikov ga Anica Zupanc-Sodnikova in Ri-hard Jakopič, sreski poglavar g. dr. Andre j ka, podpredsednik advokatske komore g. dr. ž i r o v n ik, predsednk obrtnega društva iz Maribora g. Ivan Kvas, direktor državnih železnic g .dr. Borko, zastopnik Jadranske Straže veletrgovec g. St u p i c a, predsednik notarske zbornice g. dr. Andrej Kuhar, direktor Tehniške srednje šole g. R e i s n e r, direktor Ljubljanske kreditne bakne g. Hanuš K r 6 f t a, direktor šumske uprave g. dvorni svetnik R u s t j a, in drugi ter mnogo odličnih dam, ki smo med njimi opazili gospo soprogo poslanika dr. Kramerja, baronico Wamboldtovo ter druge. Govor predsednika F. Bonača K otvoritvi sc je zbrala tudi velika množica razstavljalcev in občinstva in toč* no ob 10. je nagovoril predsednik velesejma g. Fran Bonač zbrane goste z naslednjim govorom: Velespoštovana gospođa! Z današnjim dnem stopa v življenje XL ljubljanski vzorčni velesejem, hkrati 16. prireditev v teh razstavnih prostorih. Postala je tradicija, da se vrši otvoritev vel esej mov na posebno slovesen način, ki naj podčrta globoki pomen teh najjačjih manifestacij jugoslovanskega gospodarskega življenja. Kot vsako leto doslej, je tudi današnji gospodarski praznik privabil veliko število najodličnejše gospode iz vseh krajev naše ožje in širše domovine, katero s tega mesta kar najbolj prisrčno pozdravljam. Spoštljivo pozdravljam zastopnika Nj. Vel. kralja, najvišjega pokrovitelja ljub* ljanskega velesejma gospoda generala Bo* goljuba llića. g. bana dr. Draga Maru« š i č a, prevzvišenega škofa dr. Gregorja Rozmana, g. podžupana prof. Evgena Jarca, ugledni konzularni zbor z g. gene* ralnim konzulom dr. Pleinertom na čelu, v-isokospoštovane zastopnike naše hrabre vojske, klera, državne uprave in av» toomnih občin. % A ..•'■■r'?*. v.-.v/"- aji-sl;'« ;.--> jmanrl, poživlja medsebojno trgovino in pospešuje zdravo tekmovanje med izdelki domačih obratov in onimi iz inozemstva. Velesejem s svojo bogato razstavo, plod marljivega dela domačih rok, pa tudi dviga državljansko in stanovsko zavest in baš ta nam je močno potrebna, čas je, da se naš narod zave, da je svoboden, da ne robuje več na domači grudi. Zavedati se moramo, da smo zdaj svoji gospodje na svoji zemlji, da smo zdrav, za napredkom stremeč narod, katerega je narava obdarila s tolikimi darovi, da lahko tekmujemo z drugimi zapadnim! narodi v borbi za obstanek. Ponosni moramo biti, da smo JugoslovenL Posledice že več let trajajoče svetovne gospodarske krize čuti tudi naša država dovolj težko, kljub temu, da je pretežno agrarnega značaja. Reči pa moram, da vendar ne gledam z nezaupanjem v bodočnost. Enotna zakonodaja in žilavo prizadevanje naše vlade, da omili krizo in ojači gospodarstvo, so nam porok, da bomo srečno preživeli tudi sedanje težke čase. Velik korak h konsolidaciji pomeni nedavno zaključeno zunanje posojilo in zakon o stabilizaciji dinarja. Narodni gespodarji sicer pravijo, da so velesejmi zrcalo gospodarskega stanja dotične države. Vzlic temu se nadejam, da bodo kupčijski uspehi na našem velesejmu mnogo večji, kot bi jih teoretično dopuščala sedanja splošna gospodarska kriza, Uverjen sem, da bo tudi letošnja razstava pokazala, da so se naši narodnogospodarski odnošaji v preteklem desetletju zelo izboljšali. Koliko zaslug 3i je pri tem pridobil ljubljanski velesejem, bo pokazala objektivna zgodovina. Eno ^ pa že danes jasno, da tega sejma naše gospodarstvo tudi v bodoče ne bo moglo pogrešati. Naše nadaljne delo mora roditi tem več uspeha, ker je naš najvišji pokrovitelj sam Nj. Vel. kralj, ki mu je najvišji zakon sreča in blagostanje naroda. Pozivam vas, spoštovana gospoda, da zakličete z menoj našejnu najvišjemu ro-krovitelju Nj. Vel. krši ju. trikratni »živio!« Vzkliku govornika s<{ je pridružila vsa množica z navdušenimi klici kralju, godba pod osebnim vodstvom "podpolkovnika dr. Cerina jc pa zaigrala^ajpdno himno, nato se je pa predsednik f£> Bonač še enkrat za* hvalil novinarstvu za podporo. Naj mi bo dovoljeno, da se ob tej priliki iskreno zahvalim našemu vrlemu novinarstvu za vso izdatno podporo in pomoč, ki jo je bil deležen ljubljanski velesejem. Prosim gospoda bana dr. Draga Maru- :-n SJK š?ča, da otvori XI. mednarodni vzorčni velesejem v LjubijanL Govor bana dr. Marušiča Potem je spregovoril ban dr. Drago Ma* rušič, ki je dejal: Ljubljanski velesejem je postal stalna gospodarska institucija dravske banovine. Dejstvo, da se danes otvarja nepretrgoma že enajsto leto, je dokaz ne samo. da na čelu te instrtuc;je stoje možje, kateri s smotrenim delom in z vztrajnostjo, ki je predpogoj za vsaki uspeh, znajo premagati vse ovire, temveč da je Ljubljanski vele* sejem postal od preke potrebe za metodi* čen razvoj slovenskega gospodarstva. Kadar človek stremi k gotovemu cilju, do katerega ga vodi dolga in naporna pot, je potrebno, da premeri svoje sile in da si razdeli pot v odseke ter tako od etape do etape neutrudno in vzdržema koraka cilju nasproti. Vsaka etapa je dosežen uspeh. Ob vsaki etapi vrže pogled nazaj. Za do* soenje nad doseženim uspehom mu daje svežih sil. da ne omaga na poti. temveč da s podvojenim pogumom spe vedno bližje in bližje cilju. Tudi cilj gospodarskega udejstvovanja je velik m težak. Gre za srečo m blagosta* nje naroda. Za dosego tega cilja je potre* bon stalni napor ter vztrajno hotenje. Da na poti ne omagamo, je potrebno, da iz doseženih uspehov črpamo nove pobude za na dal j m napredek. Velesejem je taka etapa, kjer premerimo svoje delo, kjer na podlagi medsebojnega gospodarskega spo z* na van j a racionaliziramo svoje napore in kjer na podlagi doseženih uspehov črpamo novih sil in nove pobude za nadaljno go* spod a rs k o delo. Ljubljanski velesejem je predvsem tudi revija tega, kar je ustvaril slovenski um in kar je zgradila !ovenska roka. Oči vi dno je, da mora odsevati radi tega gospodarsko in socialno strukturo ljudstva, lei živi v dravski banovini. To ljudstvo živi na lepi zemlji, ks pa žal vsled pretežno planin* skega znač.ija nima dovolj zemlje. Zato p je nai človek marljiv in varčen, on ra« cijonalno izkorišča gospodarske možnosti, ki mu jih nudi narava. Vodne sile in pre* mog mu omogočajo razvoj trgovine in obrti, v kmetijstvu polagoma prehaja v intenzivno pridelovanje, kjer skuša z iz* vrstno kakovostjo pridelkov nadoknaditi ono, česar mu pičlo odmerjena zemlja ne do^oljuie pridelovati v veliki količini. Pri vsem tem pa je tudi vidno, da je močna in krepka Jugoslavija neobhodno potrebna slovenskemu gospodarstvu, kakor rudi slo* vensko gospodarstvo stremi za tem, da bo koristna komponenta pri zgradbi naie ljubiie-^r r?>Ti0vin€. Ljubljanski velesejem je vsled tega rudi dok?-' gospodarske solidarnosti in go* sp-nd.irske vr '"emnosri vseh krajev širne Jugoslavije. Kontno je on primer gospo* darske solidarnosti vseh narodnih slojev in dokaz, ^a je traien napredek mogoč samo s harmoničnim sodelovanjem vseh narod* nih sil. Jrijetna dolžnost mi je. da v imenu mi* nistra za trgovino in industrijo g. Jurja Demetrovica, ki je po državnih poslih za* dr/an. di o*ebno otvori \ elesejem, kakor tudi v svo?em imenu čestitam priredite* H»»n rem noveli v^em delu za gospo* darski napredek Dravske banovine. Želim, da bi ve1es>eiem prinesel poiK*V- uspeh ne samo c*osT>Marskem ogledu, temveč ru* da v poglobitvi spoznanja naše nerazdruŽ« Ijivc soLidarnosti v delu za napredek Jugo* slavij e in naše ljubezni do kralja in domovine. S tema željami, pooblaščen od ministra trgovin« tn industrije g. Jurja Demetrovi* ca, da ga pri otvoritvi velesejma nadome* štujem, proglašam s tem, da je velesejem o tvor j en. Govor g. bana Je bil sprejet z največ* jim odobravanjem, nato so si pa dostojan* stveniki in gostje ogledali razstavljene predmete pod vodstvom upravnega odbora in drugih funkcijonarjev velesejma. Razpoloženje pred otvoritvijo Največji praznik za Ljubljano — Pogled po paviljonih Letos dominiraj o avtomobili in stroji Prt nas so sejmi, proščenja, zegnanja Itd. prav za prav tradicija in nekakšni narodni prazniki — že od njega dni. Ker amo pa tudi napredovali, in še nič koliko! — se postavljamo dandanes vsako leto z ve-leeejmom. Ce že sejem pomeni narodni praznik, kaj šele velesejem, ko je vse potencirano do superlativov, seveda z veselim razpoloženjem vred. Zato ne bo preveč napak, če rečemo, da je Čas velesejma za Ljubljano največji praznik — o gospodarstvu, njega činiteljih pa ni treba niti mnogo govoriti. Kajti to se razume vse samo po sebi in itak se bo dovolj govorilo o razveseljivih dejstvih in pojavih, gospodarskih činiteljih, pomembnosti velesejma — kot pač to ni dano nam niti omeniti. Končno pa, naj je tako ali tako, je vseeno glavno — radovednost, potem šele pridejo drugi činitelji na vrsto, zato si moramo najprej velesejem nekoliko ogledati, potem šele dati pošteno porcijo duška vzhičenju in ponosu. Kar nas je izredno vnetih prijateljev vseh ljubljanskih dogodkov, in v prvi vrsti velesejma, smo že nekaj dni škilili skozi špranje v zaprt velesejmski prostor, včeraj se pa nismo mogli več vzdržati ter smo jo mahnili kar noter pogledat, kaj se kuha in skriva ter nam pripravlja presenečenje. Včeraj je bil na velesejmu najbolj vroč dan, namreč zaradi priprav, drugače pa itak vročine nikjer ne stradamo. 2e Go-sposvetska in Celovška cesta sta mnogo obetali, promet je bil v resoici velemesten, babilonski hrup, avtomobili, vozniki, od vseh strani so dovažali blago, pa tudi mnogo pešcev, uslužbencev, potnikov, trgovcev in drugih je romalo na velesejem. Sicer pa ni bilo razpoloženje v splošnem ne zunaj velesejma in ne v njem posebno svečano. Pa ne menda zato, ker še niso nikjer vihrale zastave kot navadno — s tem si najbrž m" nihče belil glave, kako bodo letos potegnili zastavice in napravili slavoloke nad Gosposvetsko cesto, ker je napet tramvajski elektrovod — nego zaradi vročine in prozaičnih priprav. Kajti včeraj so vlačili na velesejem še vedno največ stroje, kamor si pogledal — stroj pri stroju. Treba je naglasiti, da letošnji velesejem ni vrtnarska razstava, nič rožic ni videti in podobnih poetičnih reči — če izvzamemo še umetnostno razstavo. Končno je pa razstava povsem v duhu časa. Tega ni treba niti mnogo dokazovati. V paviljonu J se šopirijo avtomobili, tovorni in luksuzni, in motocikli. Kaj takšnega je baš za našo Ljubljano, o kateri smo že nekajkrat tarnali, da se amerikanizira. In sploh kdo bi ne vzdihoval pred takšnim bliščem ter bi se ga ne lotile skušnjave. Gotovo bi rad postal marsikdo avtomobilist, pa zaradi tega ni treba niti posebne propagande za avtomobilizem ... Nabaviti si motorno kolo, pa tudi ni posebna skromnost, zato se kupci gotovo ne bodo pri kupovanju posebno ženirali, češ, motorno kolo mi je bolj všeč kot avto. — V tem odelku se vse sveti do zadnjega vijaka kot vojaška puška pred pregledom. Aranžerji so barvali na vse pretege pnevmatike in sploh so imeli polne roke dela. Zrak je bil nasičen z oljem, barvami, menda tudi s petrolejem in bencinom. Poleg avtomobilov je razstavljeno tudi avtomobilsko olje in podobne žavbe, ki so potrebne avtomobilom in motorjem. Najbolj pester bo paviljon H, kar se je videlo že včeraj popoldne, četudi še ni bilo razstavljenega mnogo blaga. Koje so še bile večinoma prazne, tu in tam so jih oblačili s papirjem, nekateri so pa že izlagali blago. Tudi v tem oddelku bodo stroji, toda ne tako »strašni« kot drugod, računski, pisalni in Šivalni stroji. Dovolj bo dišav, parfumerija, kolonjska voda šče-geta v vsem prostoru nosove. Tu je zastopana tudi živilska industrija, makaroni, na katere opozarja veliko jajce, ki je nameščeno na vrtljivem podstavku, nasproti neke parfumerije so se pa vgnezdili molčeči očetje trapisti iz Rajhenburga, razstavljajo likerje in čokolado. Prav pobožno je izlagal oče stekleničke iz zabojev, v obraz je gorel, pa ne zaradi pohujšanja, ki ga je polno na levi in desni — takore-koč pisana dekleta med dišavami, ljubimkanje tu in tam, kri vre, je pač vražja vročina. Da, dišave, slaščice, sladkosti, likerji, bižuterija, testenine — kaj še hočete več! Krenemo v paviljon G. Zopet avtomobili. Stene in okna so drapirana z vijolčastim papirjem, po avtomobilih se prelivajo bleščeče mavrice. Okusno, kajpada, in lepota svoje vrste. Povsem v skladu, če t6 delikatne stvore božajo mehke ročice. Dve dami sta namreč vneto brisali prah s karoserij, čeprav ga ni bilo več videti. Potem pa ne srečamo nič več ta\o nežnih motivov. Kot bi vstopil v trdo, kovinsko tovarno. Kovinska industrija, separatorji, izdelki iz raznih kovin, elektrotehnika, mlinski stroji — kamor pogledaš sami roboti, črni nestvori, bogme same resne reči. Marsikaj je še bilo treba urediti, nekaj strojev je bilo še zabitih v zabojih, skozi preriniti se med blagom ej bilo težko še suncem, toliko ga je bilo. V paviljonu F se nudi na prvi pogled ista slika — stroji, kovinski izdelki, toda dočim je v pav. G razstavljena predvsem kovinska industrija, je v pav. F strojna. Vrste se stroji za obdelovanje lesa. za kle-parstvo, ključavničarstvo, tiskarski, pletil-ni in mesarski stroji, vsega blaga pa ne moreš niti na prvi pogled razpoznati. Strojniki so se ukvarjali z razpostavlja-njem. Nameščanje strojev ni tako enostavno, ker bodo nekateri tudi obratovali. Pred vhodom v paviljon so postavljali ogromno turbino, ki je bila vlita v Strojnih tovarnah in je že prodana. Sestavljena je iz mnogih delov. Posamezne dele so dvigali s škripčevjem, ker je turbina precej visoka. Gremo v paviljon E, k mizarjem. Paviljon je bil še proti večeru skoraj prazen, ženske so umivale tla, razstavljalci so pa bili redki, ki se jim je mudilo. Sicer pa z razstavljanjem pohištva ni mnogo dela, posteljo in omaro kaj kmalu postaviš, kamor je treba, samo, če jo imaš. Seveda, mizarji se hočejo zopet pokazati ter postaviti kar najbolj. Nekoliko se je to že opažalo — no, danes se tam ponuja vrsta pravcatih haremov, ne sicer z odaliskami, nego z naravnost pravljičnim pohištvom, česar ni treba niti naglašati. Nazadnje je pa najbolje, da čim prej odrineš proč od Stran 4 >SEOVENSKI !TXROT>c, dne 30. maja 1931 Stev. no tega afjaja, da ti ne skele sel in — srca. Paviljonov ni konca ne kraja, če al ho-Oamo vse ogiedatL V pav. M je nekaj pletenin, mairurakturnega blaga, tekstilnih Izdelkov. Tekstilna industrija je letos bolj slabo zastopana, dočim je prejšnja leta zasegala ves velik pavilj m ali celo dva, je letos reducirana na ta edini paviljonček. V nasprotnem paviljonu N je razstavljen papir, kartoteke, čevlji in knjigovezni-štvo. Tudi usnjarska industrija je letos slabo zastopana, saj nim«. niti enega paviljona. Letos domini rajo avtomobili in stroji. Tudi v polodprtm prostorih, ob dolgih paviljonih so razstavljeni največ stroji in vozila. Ne manjka koles in drugih pripomočkov za premikanje, v prvi vrsti tudi otroških vozičkov. Tega blaga je na vagone. Na žalost — ali narobe — pa pri nas menda vseeno ni toliko drobiža, da bi potrebovali zanj toliko barčic ... Otroški vozički pač niso več moderni, nič ne pomaga, kar se pa avtomobilov tiče — hm... Odprt prostor, travnike sredi velesejm-skega prostora, so zasedli nešteti poljedelski stroji, hladilne naprave, bencinski motorji, polnojarmeniM itd., kar pisano je od tega blaga, še nikdar ga ni bilo toliko. Ti stroji so dovolj prijetni na pogled, poljedelski namreč, in so nam gotovo vsaj toliko potrebni, kot vsi avtomobili, otroški vozički in kolesa skupaj. Zato Je človek kar vesel, če jih gleda — seveda če ni slučajno poljedelec, ki je vajen tarnati, s sušo se pač nikdar ne more dovolj sprijazniti. še sto in sto reči je, mimo katerih moraš hitro naprej, če hočeš videti še nešteta druga čuda vsaj v glavnem. Onkraj Lat-termanovega drevoreda je še skoraj tretjina velesejma. še dva velika zanimiva paviljona in veselični prostor. Ta del velesejma je nekakšen protiutež, tu idealizem, tam pa zgolj materijalizem. Primere so dovoljene, Četudi ne posrečene. Paviljon L higijena, K pa umetnost, kaj se hočete lepšega, ideamejSega nasproti strojem, turbinam, lokomobilam ? Paviljon K je precej pester. Na sni strani je menda tudi lesna industrija, kot je bilo videti, v sredini je radio razstava, v drugem kotu se pa šopiri umetnost. Menda se sme tako reči, četudi se večkrat pravi, da Je naša umetnost ponižna, skromna in sploh vsestransko čednostna. O tem bodo pa imeli priliko govoriti estetd, seveda če se jim bo zdelo vredno tudi na velesejmu estetikovati. Sejmi so namreč predvsem trgovska zadeva, četudi jih imenujemo — razstave. Kdor se razume na umetnost, odnosno ima patent na estetiko in podobne vzvišene stvari, bo gotovo našel na tej slikarski in kiparski razstavi mnogo lepega, umetniškega, morda tudi čudovitega. Slik je dovolj, saj baje razstavlja nad 20 slikarjev, kiparjev je pa menda 6. Umetniki so mladi in stari, pripadniki vseh mogocil izmov, > vodil ni c, »samostojni«, »samosvoji«, >priznani< itd. — kakor so jih paC ocenili poklicani in izvoljeni. A ran že rji so razobešali slike počasi, komodno in premišljeno, izbirali pa baje niso med celimi gTmadanri blaga, Jurije ni bilo, pa čemu tudi, saj slike končno kupuje občinstvo in ne člani razsodišča. Za nagrade pa tokrat itak ne gre. Ne kaže prezreti tudi higijenske razstave, Četudi se bo o nji še mnogo govorilo na drugem mestu. Reči je treba, da je letošnja higijenska razstava svojevrstna atrakcija. Paviljon je izpremenjen v nekakšen začaran kraj. Vse stene so pokrite — ne sicer z arabeskami — s črkami, so pravcati časopisi, ki ti razjasnijo temeljito in jedrnato vse, kar se tiče zdrav-svojevrstno delo stavcev. Vse stene, sto-stva naše banovine. Aranžer ji so opravljali jala, mize so pokrili s črkami; vse je aranžirano harmonično v enotnem slogu. Vse polno je izobešenih kart, diagramov in podobnega materijala, ki ponazoruje statistično stanje glede našega zdravstva, umrljivosti, rojstev, aeanacij. Razstavljeni so miniaturni zdravstveni in dečji domovi, sanatoriji in bolnice, ki so zgrajeni na ozemlju dravske banovine in ki v prav lepi luči prikazujejo naše zdravstvene razmere. Izredno nazorno prikazujejo vzorno zgrajene hiše in gospodarska poslopja na deželi po principih higijene miniaturne upodobitve gradbenih objektov. Na ta način so prikazana tudi nezdrava bivališča, nepravilno zgrajeni vodnjaki itd. poleg vzorno asaniraiie vasi. — Razstava je zelo bogata in res vzorno urejena, za ogled je pa treba vseeno žrtvovati nekaj časa, četudi je vse zelo nazorno in pregledno. In veselični prostor! To je nekaj, to! Toda od kod bi naj človek vzel toliko besed, da bi bil proti vsemu dovolj obziren in pravičen. Omeniti pa moramo vseeno, da bo velesejem tudi v tem pogledu dovolj bogat, bojazen je nepotrebna Atrakcija bo velik dancing, kjer se bo marsikomu popolnoma zvrtelo in še drugih pripomočkov za vrtenje bo več kot preveč, kar se pa itak razume samo po sebi. Velesejmski katalog K otvoritvi n. ljubljanskega vel esej ma je izdala anončna in reklamna tvrdka Aloma Companv oficijelni sejmski katalog. Po svoji razkošna oprenu in izčrpno in form ari vnem značaju celo presega kataloge prejšnjih let Naslovno risbo je izvršil akad. slikar Ivan M i k I a v e c, vodja grafičnega ateljeja zgoraj omenjene tvrdke Ne najdemo zlepa tako skrbno zbrane revije jugoslovenske industrije in obrti, ks predstavlja našo mlado nn5 r?a gospedar-skem polja, ves njen razvoj in ves njen napredek, z dodatnim pregledom Inozemskih razstavljalcev. Zato smo prepričani, da bo ta katalog najvernejši pregled in najboljši kažipot ▼sem interesentom. Cena vsakega izvoda je 10 DCn, trsk p* ie izvršila nadvse okusno Narodna tiskar-aa ▼ UubljanL Zato ta oftcšjeifti katatog zaradi svore bogate vsebine in najnižje cene razstav Ijalcem kot posetnikora 11. ljubljanskega velesejma najtopleje priporočamo, da pridno segajo po njeni. PoTrSnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljub-ana, Aleksandrova c. Dnevne vesti — Izprememba v naši vojski. V rezervo so prevedeni v sanitetno stroko pehotni kapetan H. klase dr. Joško Picej, pehotni poročniki dr. Josip Koropec. dr. Bruno Novak, dr. Roman Lesnik, dr Alojzij Tur-šič, dr. Ivan Vedriš, dr. Franjo Polaček, dr. Gvido Debeljak in dr. Ljudevit Mar-čun, artiljerijski poročnik Franjo Mrkvi-čka, konjeniški poročnih dr. Stanko Per-paT ter pehotni podporočniki dr. Drago t*n Župnik, dr. MIlan Špicer, dr. Alfonz Wank-muller in dr. Evgenij Kemenj, v veterinarsko stroko pa pehotni podporočnik Jakob Borbah in administrativni podporočnwc ekonomske stroke Vekoslav Št:blar. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« §t 33 z dne 30. t rn. objaviti a zakon o odobritvi mednarodnega stabilizacijskega posojila po 7% v zlatu iz leta 1931, pravilnik o uporabi zakona o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa za potrebne državne obrambe, izdan na podstavi § 8 tega zakona, pravilnik za uporabo zakona o prometu in kontrol, umetnih sladi! ter zdravniško tarifo za zdravnice samostalnih in združenih zdravstvenih občin dravske banovine za zdravljenje onega d eha prebivalstva, ki nima pravice do brezplačnega zdravljenja. — Nov pooblaščen inženir-arhitekt. Ministrstvo saobraćaja je izdalo g. inž. Karlu Ho s u Ljubljane pooblašcenje za izvrševanje javne prakse iz arhitektonske stroke za vse ozemlje Jugoslavije. — Natečaj za pripravnike inženjersko-agronomske stroke. Odd. katastrov m dT-žavfiih posestev razpisuje natečaj za pet mest uradniških pripravnikov inženlersfco-agronomske stroke. Poleg fakultetne izobrazbe morajo imeti kandidati po motnosti še nekaj prakse. — Razpisane sodne službe. Pravosodno rnrrrfstrstvo je razpisalo natečaj za predstojnika sreskih sodišč v Kraljevu m Jagodini ter sodnikov okrožnega sodišča v Mikšiču in prvosodnega sodišča v Stfipu. Prošnje ie treba vložiti do 15. junija. — Predložitev listin za izpopolnitev uslnžbenskib listov. Novi uradniški zakon prepoveduje administrativne popravke stanja, v katerem so biili državni uslužbenci dne 1. aprila 1931. Zato se ne morejo več jemati v pošte v prošnje za naknadno priznanje kake službene dobe. Pač pa določa novi zakon, da morajo uslužbenci do 31. julija predložiti po službeni poti svojemu pristojnemu ministrstvu v originalu a/H overovljenem prepisu listine o službah, ki jim še niso bile priznane za pokojnino, a se po novem zakonu pripoznavajo zato, da se te službe zabeležijo v usluž-benskem lista in listine vložijo v uslužben-ski £st — Invalidi (predvojni in vwjnl), izpod 30% nesposobnosti, se opozarjajo, da sc izognejo nepotrebnim stroškom, naj ne vlagajo prošenj za podelitev invalidnine, kar se čimdalje češče dogaja, ker po sedanjem invalidskem zakonu nimajo pravice do invalidske podpore. Prošnje sc naj vlagajo še le takrat, če bi se invalidski zakon v tem pravcu kaj izp remen iL — Ustanovni občni zbor Gostilničarske pivovarne v Laškem. Ustanovitev domaČe GostHničarske pivovarne d. d. v Laškem se bliža uresničitvi. Ustavnovni občni zbor se bo vršril v torek 16. junija ob pol 10. dopoldne t hotelu Savinja v Laškem. — Dnevni red obsega naslednje točke: 1.) Poročilo pripravljalnega odbora in sklepanje o njega absolutoriju. 2.) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o vsebinski določitvi oblastveno odobrenih praviL 3.) Ugotovitev v gotovini vplačane delniške glavnice v smislu § 9. družb, pravdi. 4.) Sklepanje o povišanju delniške glavnice od Din 10.000.000 na Din 15,000.000. 5.) Volitve. 6) Predlogi in slučajnosti. Podpisniki deltnic naj prineso seboj originalna začasna potrdila kot legitimacije. — Angleški letoviščarii v SpBtn. V Split je priplul angleški parnik »Vicerov of India«, s katerim se je pripeljalo 476 angleških letoviščarjev. Parnik sam ima 400 mož posadke. Angleži so si ogledali mesto, potem so pa nadaljevali pot v Milno na otoku Braču. Posetijo še Dubrovnik, potem se pa vrnejo v domovino. — Hrvatski planinci na Golici. Hrvatsko plankisko društvo Sljeme priredi prihoa njo nedeljo 7. junija za svoje člane skupo, izlet na Ooldco. — Predsednica mednarodne ženske afl-jance v Zagreba. V četrtek ie prispela v Zagreb predsednica internacijonalne ženske alijance ladv Corbett Ashbv. da priredi na povabilo zagrebškega ženskega pokreta predavanje o ciljih feminizma. — Majski Izlet slepe dece. Dne 27. t m. so tmeH gojenq zavoda za slepo deco v Kočevju svoj majski šolski izlet k Sv. Gregorju pri Ortneku. Izlet je bdi prav posrečen v največje zadovoljstvo in veselje slepe dece, k čemur so ljubeznivo in požrtvovalno pripomogli pri Sv. Gregorju gosp. duh. svetnik Krumpestar, ki je tamkaj vse lepo pripravil, deco in spremljevalce Ijn-beznivo sprejel ter stavil na razpolago Prosvetni dom in cerkev. Gosp. upravitelj osnovne šole Kadunc z velikodušnim darom 100 Din ter gostilna Oblak, ki je deco postregla ter velikodušno darovala deci juho, matfinovec, čaj in slaščice. V imenu stepe dece in zavoda prisrčna hvala vsem* — Vodstvo šole za slepe hi uprava zavoda. — Promet s Kovanim drobižem po Din 0.25. Finančno ministrstvo je odredilo, da se bodo vršida od 1. aprila dalje izplačila za državni račun po čekih preko Poštne hranilnice 121 njenih podružnic in preko vseh pošt. Ker imajo državna blagajna v Beogradu in finančna ravnateljstva večje količine kovanega denarja po 25 par, It treba spraviti ta drobiž kakor menjalno ediPutniku< na Dunajski cesti v lokalu >Tourist office< na kolodvoru in v hotelih Union, Slon, Miklošič in Štrukelj. —lj Nebotičnik je začel resno siliti pod nebo. Končno sc je pognal kvišku iz tal, ko se je pošteno usidral ter posta*vU '.a noge. KmaJu bo zbetonirano pritličje, nosilni stebri so v opažu. Včeraj so začeli postavljati ob Dunajski cesti lesen stolp za dvigalo, s katerim bodo dvigali materijal v viija nadstrppja. —Ji Glavni kolodvor v rožcah. Vcera! so ves peron glavnega kolodvora okrasil! prav bogato s cvetiicarrt v zaboj Skih in v košarah še lepše, kakor druga leta. Zaboj čki in košare so posajene z dracenam, pelargonijami raznih vrst m z drugim« cvetlicami, ki bodo s svojim bujnim cvetjem poživljale in lepšale zakajem" in umazani peron. Zaboičkov in visečih kosar raznih oblik je okrog 80, torej toluko, da perona skoraj ni mogoče bogatejše deko-Tirati. Odepšanje kolodvora s overHcarm naj bo v izpodbudo drugim uradom in za-v:»d m, da postavijo tudi eni cvetlic- na okna svojih ponosnih, a z večine dolgočasno pustih palač. —lj Posebni vlak Iz Zagreba prtspe v Mtrbllano danes okrog 11. dopoldne zarad: nogometne tekme za državno prvenstvo med Gradjanskim SK iz Zagreba rn ljubljansko H*rijo, ki se vrši ob 17.45 na športnem prostoru SK Ilirije ob Celovški cesta. S posebnim vlakom ie najavi!enih nad 1000 Zagrebčanov, torej bo prisostvova s tekma do 4000 gledalcev, ker vlada tud± v Ljubljani za te tekmo izredno zanimanje. Posebni viak odhaja ob 9. zvečer nazaj v Zagreb. Pač najboljše testenine so priljubljene „Jajnine" —-tj Umrfi so v LJubljani od 23. do 39. t m: Strojanšek Ivan, 52 'et trgovec in posestnik, Ulica Stare pravde 1: Rus U a, 22 let, gojenka konservatonja, PrirJe 1?, Šifler Marija, roj. Gorianc, 77 ict, žena kurjača j. ž. ▼ p.; V&demšek Anton, 61 'et, gostilničar, mesar m posestnik, Dob rn* Domžadah; Šeliker Antonija, roj. Mandeij, 54 let, zasebni ca, Šmartno pri Litiji; Ve-nedig Henrih, 29 let, narednik vojne muzike, Janševa ulaca 1; Jazbec Ana, 42 'et, šivilda, Poljanska cesta 23: GSoboči.ik Brna, roj. VVlTiterhalter, 56 let za s eb niča, Strmi pot 4. — V ljubljanskih bolnicah s • umrli: Stare Valentin, 48 let, mizar, Cankarjevo nabrežje 3; Krumpjah Alojzij, i? let, delavec, Duplica; Koman Valentin, 58 let, poštni uradnik, Svabičeva ulica S; Modic Janez, 2 dni, sin deiavca, ZeHmlj^; Baumgartner Karoi, 69 let podpolkovnik v pok„ Ilirska ulica 29; Sajovlc Valentin, 46 let trgovec, Janežičcva ulica 11; RepŠe Jerica, roj. Jenko, 56 let, žena stavca, Hrenova ulica 19; Zalaznik Andrej, 39 let prevoznik, Sv. Petra cesta 51; Ž',\ko Gvido, 8 mesecev, sin rudarja, Toplice pri Zagorju; Šiefe Marjana, 73 let. Tržič. —Kolo Jugoslovenskih sester ▼ LJubljani se pridno pripravlja na žrebanje svoje loterije ter je del dobitkov razstavilo na ogled v razstavni izložbi, katero ie dala na razpolago tvrdka Ivan Mathian, tovarna pohištva, Dunajska cesta. Upamo, da bo cenjeno občinstvo pridno seglo po srečkah, katere bodo razpečavale sestre KJS na ljubljanskem velesejmu. —lj Promenadni koncert Narodno-fe-lezničarskega društva »Sloge« se vrš: v nedeljo 31. maja t 1. v slučaju ugodnega vremena ob 11. uri v Zvezdi. Sporeći: 1. Fučik. Koračnica. 2. B zet: ^armen — fantazija. 3. Zaje: Beneške elegije. 4. Fučik: Valček. 5. B'oudek: V vodnjaku — operni potpuri. 6. Eisenmann: T: >i moja zvezd* — Tango. 7. R. Stolz: Gardcof;C;r — Fox. 8. Urbanek: Zlata Pr2ž.a — uotpoun Čeških nar dnih pesmi. 9. Zaključna koračnica. — Dirigent: g. Her; Svetel. —J j 11. redni letni občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani bo v nedeljo 7. junija 1931 ob 9. dopoldne v dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica. —lj Cesar Franck: Simfonija. Slavni pariški skladatelj Cesar Franck je napi.^ai koncem 90. let simfonijo, kaitero prištevamo med najboljša njegova dela. Pranckc-va simfonija, ki obstoja iz treh stavkov, spada med ona dela svetovne literature, ki so sc v koncertnem življenju popolnoma a velja vila m so stalno na programu vseh, tudi največjih koncertov. Franckova simfonija se sedaj drugič izvaja v Ljub na javnem koncertu, obakrat pod taktirko dirigenta in skladatelja Lucijana M. Sker-janca v petek dne 5. junija t. 1. v un.onsKi dvorani. Orkestralni korpus tvorita združena orkestra opernega in orkestralnega društva Glasbene Matice. Predprod.. ja vstopnic po običajnih koncertnih cenah >e že vrši v Matični knjigarni. —lj Francoski Institut v LJubljani opozarja na zanimivo predavanje, ki bo v torek 2. junija ob 21. v društvenih orostorih v Narodnem domu. G. univerzitetni profesor Spektorsky bo govoril o Taineu. Vabimo! —Ij Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šejenburgova ulica 3, priporoča posetnrkom velesejma nakup knjig v raznih jezikih. Ima v zalogi razno zabavno črlvo za počitnice. Priporoča novosti francoske književnosti, zlasti razne zbirke v cenenih izdajah. Ljubitelji lepih knjig se vabijo k brezobveznem ogledu knjižne zaloge v prodajalni. Opozarja se tudi nz velemestne izložbe, ki nudilo vedno kaj novega. —B Drevf zaključi Šentjakobski glexta-ttškl oder svojo letošnjo sezono z Oskar VVildeovo komedijo za resne ljudi »Bun-bu>ry« katere uspešna premrijera je b3a v četrtek. Komedija spada med bisere angleške dramatike in je polna ftne in duh~-vi.te satire. Pisatelj se je sprava z vso ostrostjo na angleško aristokracijo ter brezobzirno razgalil vse slabosti. Tn vidimo dva prijatelja, ki imata vsak po enega dozdevnega brata, oziroma prijatelja Bun-burva, da lahko na njihov račun uganjata svoje pustolovščine, Lady BrackueH, ki zabava vso oko*ico z velikim fraza-rje-njem, obe mladi gospodični Gwemdoden in Geci3y, vzgojeni silno kratkovidno, dalj« g-nvernanto gdč. Prism, ki zamenja otroka z rokopisom in končno pastorja Chatisu-biea, katerega pridiga o pomenu mane v puščavi se lahko prikroji vsaki priliki. ^ Skratka izredno zabavna komedija, ki zasluži, da si jo vsak ogleda. Vstopnice so pri g. M^loŠ«. Karničnikn na Starem trgnu Začetek predstave je ob 20.30. —J3 Československa Obec v Ltrbtaol. V soboto, dne 30. kvetna t r. o osme hodine večerni osiavime v resta«raq Zvezda sedmdesatiletč narozeninv nasebo zas4už-nčho člena a mistropfcbeli< Ljubljani. Ampak to, kar se pripravlja za bližnjo tujsko sezono, bo kakor kaže, prekosilo najsmelejše nade. Zaradi regulacijskih del na Ljubljanici so ji zaprli glavni dotok in njena struga sprejema kot-skromno nadomestilo vse mogoče odtoke iz hiš. Zavoljo malenkostnega, padca vode pa zastaja vsa ta kanalska nesnaga v mestu in okolici in ker solnce že močno pripeka, te vabijo na Idilično promenado ob Ljubljanici neodoljivo vsi mogoči duhovi, da se kar čudimo, kako da ni več tujcev v naše mesto. Smradu je toliko, da al ne upajo prebivalci ob Ljubljanici imeti oken odprtih. Kako neznosno bo to stanje v vročih mesecih, se bomo v kratkem z lastnim nosom prepričali. Imeli bi pač na merodajne gospode skromno, *™p*k zadnjo prošnjo: Potrudite se še korak naprej od živilskega trga in vsrkajte malo tega parfema iz Ljubljanice, potem pa predlagajte energično remeduro. Pomisliti je, da se bodo prihodnje dni pojavni celi roji muh, ki bodo prenašali vse mogoče bolezenske klice iz umazane Ljub-ljaničine struge na meso in živila bližnjega trga. To dobro premislite in računajte ■ posledicami, ki utegnejo biti zelo težke. Zdaj je Se čas, da se nesreča prepreči, kmalu bo pa prepozno, Ljubljančan. Velika Ljubljana Ljubljanski občinski svet je v svoji seji dne 2L t. m. le sklenil inkorporirati okoliške občine. To zeljo so že dolgo let gojili vsi, ki jim je pri srcu lepa In velika Ljubljana, O tem so se pošiljale razne prošnje že pred leti na ljubljanski občinski svet in na druga oblastva, pa niso nikdar našle povoljnega odziva zato, češ, da bi se s tem ljubljanske finance obremenile in da je nepotrebno povečati Ljubljano, Sele na željo ministrstva in na uvidevnost g. bana dr. Maruši ča so oni msJodušni gospodje izprevideli, da je mogoče Ljubljano povečati samo s pridobitvijo novega prostora in ne v okviru starega mesta. Kako velik pomen ima ta misel za Ljubljano in za okolico, se bo pokazalo v pravi luči šele po realizaciji inkorporacije. Naraslo bo število prebivalstva, mestni gradbeni red se bo raztegnil tudi v one predele ljubljanske okolice, kjer se je sedaj zidalo prav brez vsakega sistema; davčna prostost pa bo za nove hiše povečana, večja bo možnost naselitve Industrije itd. Naloga ljubljanskega občinskega sveta bo, da bo treba takoj skrbeti za pravilen regulačni načrt velike Ljubljane, kjer bo zlasti potrebno misliti tudi na to, da dobi mesto več mestnega lica v strnjenem sistemu zidanja, da ne bo LJubljana izgledala kakor dolga vas ali kakor kako madžarsko mesto. Gledati bo treba na regulacijo obstoječih, po nekod dokaj pokvarjenih in nepravilnih cest. Tu se bo izkazalo, da je inkorporacija prišla za 10 let prepozno! Zida se v okolici Ljubljane brez vsakega pravega reda, kar ni v skladu niti z zastarelim podeželskim gradbenim redom; stavbnih črt, mvelnih črt, sistema v višini hiš itd. se sploh ne pozna, kar bo delalo mestnemu gradbenemu uradu mnogo preglavic Na tujca, ki ni razlikoval n. pr. Most od Ljubljane, je napravilo to dokaj neugoden vtis, kajti v Ljubljani je stavbarstvo na višku in se zida prav po najboljšem in najmodernejšem načinu, medtem ko se v 10 minut oddaljenih krajih od centra Ljubljane zida prav po domaČe. Hudo je to in človek se je moral glede pravilnosti zidanja prepirati včasih celo s kakim županom. V tujskoprometnem pogledu je Ljubljana letoviško mesto, ki ga je treba urediti tako, da bo privlačno ne pa, da tujcu kvari veselje, čim se pripelje z dežele v bližnjo okoheo mesta, na periferijo. Ljubljanski, priznano lepo urejeni hoteli, naj bi tujcu služili za udoben nočni počitek, zračna okolica pa za izprehode, ki pa morajo biti zopet tako urejeni, da bi se gost počutil udobno, ne v blata In prahu, med da ga vara. Prvotno je dvomil, misleč, da mu hočejo zlobni jeziki uničiti zakonsko srečo. In sklenil je prepričati se na lastne oči. Kmalu je imel v rokah dokaze. Poiskal je moža _ kajti nje vendarle ni mogel ubiti, saj je bila mati njegove hčerke _in sestal se je z njim na primernem kraju. Opravil je z njim hitro. Nekaj besed in pustil je nepremično ležečega na cesti. Ko se je torej vrnil v Fuenteeiaro, Je solznih oči obujal vso to žalostno in tragično preteklost. V prijetni zavesti, da je sam in da ga ne more nihče spoznati je odprl vrata na balkon, od koder se je videlo na trg, in začel je v duhu obujati Fuenteeiaro svojih mladih let. Težko jo je bilo spoznati v modernem mestu, razprostirajočem se pred njegovimi očmi. Ulice, nekoč polne prahu, so se lesketale lepo asfaltirane v jasni luči električnih žarnic. Hiše okrog trga so vzbujale z lepimi trgovinami pozornost mimoidočih. Vse je bilo novo, olepšano, neznano. Celo stara kolonijalna cerkev se mu je zdela tuja Njen edini zvonik je bil zdaj mnogo višji in lepši. Začul je osem udarcev ure v zvoniku. Srebrn, prijeten glas, mnogo prijetnejši od onega, ki ga je slišal v otroških letih... Natakar ga je zdramil iz zamišljenostL — Ali pride gospod k večerji v jedilnico? — Ne. «— Torej vam prinesemo večerjo v sobo. Sedei je k večerji, ne da bi mu dišala. Po glavi so mu rojile težke misli, ki so postajale vedno težje in vsi-ljivejše. Moral je zvedeti, kaj je z njegovo ženo in hčerko. Njegova osamljenost jo klicala po obeh. Kdove, morda se je pa prešustnica skesala in dela pokoro za svoj greh, hči pa morda potrebuje očeta. Mora nekoga poiskati, z nekom izpregovoriti in imeti prijetno zavest, da se nekdo veseli njegovega povratka v Fuenteeiaro. To bi mogla biti Luiza, če je še živa. Mogla bi biti Leonora, če je dorasla. Spominjal se je je kot enoletne v materinem naročju. Bila je zelo lepa. Koža bela in nežna, oči modre, lase kostanjeve. Zdaj ji mora biti Šestindvajset let. Kdo ve, morda je že poročena, morda ima otroke. Kdo ve, morda pa ne... Treba bo poizvedeti. Komaj je čakal, da se je vrnil natakar. Bil je že nestrpen. — Si iz Fuenteclare? ■m Da, gospod. — Torej moraš poznati vse domačine, ličnimi hišami in čednimi lokali. N. pr. manj prometne ceste za pesno jo, kjer človeka ne nadleguje težak cestni promet, bi bili v poletnem času bolj senčnati kraji kakor n, pr. proti SiŠM, proti Dravljam, pod Golovcem proti stepanji vasi itd. V takih krajih bi bilo ceste lepo urediti s primernimi odtoki in posipanjem. Tudi bi bilo pametno, da se takrat, ko se bo inkorporacija izvršila, ljubljansko Barje inkorporira k ostali občini Rudnik, zato ker Barje za Ljubljano nima in ne bo Imelo nikdar pravega pomena, ker ta kraj ni primeren za razširjenje mesta ter bo služil le svojemu sedanjemu namenu. Odstraniti iz mesta bi bilo vsa vojaška skladišča tako s ljubljanskega polja, kakor tudi s Kodeljevega. Ogromno skladišče drv ob Povsetovi cesti in lesene barake spominjajo prav posebno na medvojna avstrijska vojaška skladišča. To navlako bi bilo brezpogojno potrebno odstraniti, ne pa, da se jo celo povečuje z novimi barakami tu novimi skladišči za seno, slamo in krmo. Saj je vendar prostora za take svrhe n. pr, tam kje na vojaškem vežbali-šču. Sedanjemu agftneirm občmskemu svetu pa gre vsa Čast, da se je poleg velikega že skoraj dovršenega programa lotil tudi naloge ustvariti veliko Ljubljano, želeti Je le, da bi občinski svet ljubljanski svoje delo t tej širokopotezm" smeri le še podvojil v zavesti, da bo lahko tudi po tnkor-poracijl izpolnil vse naloge sam, ne da bt bilo treba ustanoviti nekakšne občinske podzastope Is sedanjih okoliških občin, kakor menijo nekateri gospodje, Ofconeaa. Dvojna mera Bohoričeva ulica je ena najprometnejsm. Naveo zgodaj korakajo strumno vojaki na vežbo, krog poldneva ss vračajo po isti poti ter polnijo ulico s oblaki prahu. Cea dan pasira ulico nešteto avtomobilov, luksuznih in tovornih, motociklov in drugih vozil. Kolesarjev in pešcev mrgoli, zlasti v jutranjih in večernih urah. Ulica je zavita v prah, da komaj vidiš nekaj korakov daleč. Srečna pljuča pasantov, še srečnejši stanovalci Bohoričeve ulice, V naša stanovanja prihaja toliko pralni, da se ga pošteno najemo in to prav do sitega. Le redko pri vozi mestni voz za škropljenje* Vozi s vso brzino, pomoči le toliko, kolikor bi dobro pljunil; v eni uri je zopet stara pesem, Usta, ki poje o higijeni Ljubljane. Skrbite še za nas, kakor skrbite za druge ulice, saj smo tudi mi v mestu ra plačujemo davke kakor vsi drugi. Prosimo od pomoči, zlasti sedaj, ko ss nam bližajo pasji dnevi. Stanovalci nehsrieeve št« Vid nad Ljubljano Telefon pravijo, da imamo v SC Vidu. To se pravi, da knemo veliko jeze, neprimerno potnpežJjivost In neekoono semoze-tajevanje. Kdor temu ne verjame, naj nas kilnče po telefon«. Petnajst naročnikov nas je. Sili jih pa v našo zvezo še pet nesrečnež er, ki žive danes v miru Jn v nobri volji, ker še ne poznajo našega oudoslasniika, Pa poskusimo: »Brrr. 2470 prosim gospodična«. > Zasedene proge, Vas bom poklicala,« — Čakamo, čakamo, 16, 20, 20 minut! No, poskusimo svojo srečo še enkrat. >Brrr. Gospodična, bodite ljubezniva, nujno rabimo 2470, lepo, prosim.« »Prav zal ml je, Ljubljana je sedaj na vrati, obe progi zasedeni, bom poklicala«. Gremo na pošto, morda bo tam več sreče, govorimo v celici. Raz avta vale velike pakete ki jih vnešatfo na poŠto. Skozi prvo okence maše hfcratu trije sli svoje oddajne knjige, prti blagajni se pa prerivajo, kakor oh času krušnih kart. Telegraf ropota, mlada uradnica ga navija, telefon pa vrani kakor zvone pri sv. Antonu na šmarni gori. Uradnica me opazi! »Prav žal mi je gospod! Ne morem pomagati, še nekaj časa boste morali čakati, enkrat naročimo mL, potem naroči Ljubljana, tako boste prišli počasi vsi na vrsto. Pri okencu za pisano in pblagajni nobene uradnice. Sinko se rine skozi gnečo! »Papa hitro domov! En gospod se je pripeljal iz Ljubljane s avtom, pravi, da je naš telefon od muh!« Ne razumemo! Posta s tolikimi naročniki, rolfkim številom dnevnih govorov brez — Seveda jih poznam. Kar izvolite vprašati. — Poznaš Luize de Olmedo? — Luizo de Olmedo?... Hm... To je pa res čudno, da se... Je to visoka gospoda? — Ne vem. Morda je. Ima hčerko Leouoro. — Leonoro ... i— Da, plavolaso. modre oči ima in stara bo menda šestindvajset let. — Čakajte, čakajte... Ze vem... Ze vem ... Luiza, Leonora... — Da; spomni se brž... Luiza, Leonora... — Ti dve poznam! Kako bi jn ne! In še kako dobro, tristo vragov... zelo dobro! — No torej .. *. — Lenorka Olmedo! Vesela deklina, zelo vesela, saj me razumete, kajne? Sergej je molče povesil glavo. — Zeli gospod vedeti, kje stanuje? — je vprašal natakar. — Da, — je odgovoril odločno. — Saj ni težko najti jo. Kar poglejte. Stopila sta na balkon. Bila je že noč in na nebu ni bilo videti nobene zvezde. mm Izvolite pogledati. Po tejle ulici KOLIH fKA TVORNICA CIKORIJI LJUBLJANA. ■MP tat telefon lstke ki s tako velikim prometom s samo dvema uradnicama m brez pismonoša v urad«. Mesto objavljene avtomatične centrale amo dobili neko centralo, ki Je Se večja cokla nego je bila stara. Da tukaj pri nas nekaj ni v redu, je na dlani. Napitnine na tramvaju Čeprav tramvajski sprevodniki dobe nove vozove in se ne bodo več cincall dan na dan le po prašnih mestnih ulicah in se dolgočasili, ker sedaj polete s novim ekspre-som v prelestno okolico uživat dobrote k Slepemu Janezu aH na gostoljubni Vič, vendar še vedno niso zadovoljni in še vedno se drže kislo ta hudo. Zaradi tistega hudimana se jeze, kd se je zadnjič v našem Mstn potegnil zanje in zahteval naj jhn Maloželez-nlflka družt» zviša plače, da jhn ne bo treba oprezovatl za napitninami. Prosim, izleti v okolico tudi stanejo in na zdravem zraku se razvije tudi zdrav apetit, ki si ga sicer tudi sedaj niso mogli potolažiti a tako pičlo plačo, Ckwpodje upravni svetniki seveda ne po-snajo apetita, ker ga jim preganjajo is kvarijo skrbi, kako bi bolj ustregli večnim zabavljačem in kritičnim nezadovoljnežem ter nikdar sitim Ljubljančanom, ki hočejo hneti električno pred vsakimi vrati in se je branijo z vsemi štirimi in še z gospodom Frehnom, če jo jim hočejo napeljati pred prag in morda celo prav pred posteljo, zato pa gospodje upravni svetniki tudi ne morejo imeti smisla za upravičene prošnja svojih uslužbencev, ki temelje na potrebah zdravega želodca. Sedaj Maloželezniška družba menda namerava prepovedati sprejemanje tistih borih neztc, ki so se, čeprav redke, vendar prav dobro prilegle slabo plačanim sprevodni, kom. Naš dopisnik se je pritožil proti bV stvu napitnin, ki so poniževalne za kakršnegakoli uslužbenca, še mnogo bolj pa za gospodarja. Da, za gospodarja so pa napitnine celo sramotne, ker tako is tujega Žepa plačuje svoje uslužbence, v svoj žep pa tlači dobiček. Pametni uslužbenci ta gospodarji, ki jim je kaj do ugleda, so vprašanje napitnine že davno uredili tako, da uslužbenci ne trpe škode, skrahirali pa zato tudi niso gospodarji, in tako naj se zgodi tudi % LJubljani! — Nepotreben napis. V neki ljubljanski nfidl Je ob neki gostil ni lep velik vrt. kf Ježi na oglu, da je viden po vsej okoftet. Nad njegovim vbodom je pa velik napis: »Vrt«. Čemu? Taki napisi naj bi bili pred »vrtovi«, kjer na mračnem dvorišču pred straniščem stoj Ha dva j etična oleandra, vegasta rniza in nekaj stolov, po zidn pa rasto gobe m k več jem se po njem ovita še kak slaboten bršljan. Ker tak vrt ured! gospodar s poveljem: 2ami, postavi vrt ven, mu pravimo 2anijev vrt. No, naš vrt je pa res bujen in krasen z visokrrrri ko-stnji, ki segajo Čez strehe. Že ta napis je torej nepotreben. Zakaj je pa poleg tega napisa naslikano še »Garten«, pa ne more vedeti noben človek. Sploh so se zadnre čase jeli pojavljati v Ljubljani popolnoma nepotrebni napisi v tujih jezikih, kakor hi gospodarji smatrali tujce za tako neumne, da Še v svojem življenju niso videli gostilniškega vrta. — Meščan. naravnost do tja, kjer se konča hodnik, — Dobro. — Potem pa krenite na levo proti reki in sredi stranske ulice potrkajte. — Se ne motiš? _ Ne. Bila je že noč, fco se Je napotil v oddaljeno predmestje. Fuenteclara je spala. Sergeju se ni mudilo. Tolažila ga je zavest, da ne bo nihče videl, da gre k Leonori. Dobro je razumel zlobno natakarjevo opazko: >Vesela deklina, zelo vesela!« Vse drugo je razumelo njegovo srce! Nesreonica, kakršnih je na svetu mnogo. Ena več v tem ogromnem številu. Govoril je z lastno vestjo. Je bila Leonora kriva svoje nesreče? Ne, kriv je bil edino on. Brez očeta, brez zaščite je plačala njegova hči nepovračljiv dolg svoje matere. Zadel je obe s svojim sovraštvom in bilo je pač naravno, da sta skupni strmoglavili v prepad. Grozno povelje njegovega ponosa in sebičnosti! Nepopravljivo zlo. Zaman je še tako močno utripanje njegovega srca, zaman vse njegovo kesanje. Zato jo je »hotel videti, samo videti, drugo jutro navse zgodaj pa oditi iz Fuenteclare, kakor je bil prišel — sam, neznan, neskončno žalosten. Ustavil se je pred zapuščeno hiše} *E 8V KIf Sr? Š3flH9SK h« SBl maja 195* Sfer. f20 Naši ume pred razstavo v Beogradu Pripiare t Narodnem doma — Kdo In kaj razstavi — Neka} znatnejših del Efirbfiana, 30. nraja-t vestrbulu Narodnega doma je nered, fta Človek se more skozi v Narodno galerijo, ttbijanje zaduši vsako besedo, da še protestirati ne moreš in ne zabavljati, kar jr ■icer pri umetnostnih zadevah in na rasta-vah dolžnost vsakega. >Mojzes< leži zabit med deskami in strahotno prete stega svojo gigantsko roko po glavi mecena Vodnika, češ da se je mož pregrešil, ko je podaril 100.00) dinarjev za našo umetnost. Sv. fCri£tof dirja po policaja, da bi aretiral grozečega Mojzesa, glasnika svojega naroda, ali pa da bi zaprl Vodnika, pohujševalca Beograjčani viden njegovega lAJnjiMSai, ki ga je Dolinar zasnoval .že leta 1926 v isti koncepciji, kakršen je sedaj vlit v bron. Kako krasen materijal je naš podpeški kamen vidimo na >Torsuc, na že znani >Strtl srečk in na prekrasni statueti >V pričakovan jn< ter drugih delih. Kako je pa primeren ta kamen zlasti za monumentalno plastiko, nas pa prepriča glava konja za spomenik kralju Petru v Ljubljani. Iz domačega materijala, namreč iz navadnega kraškega kamna, je tudi impozantna glava mojstra Jakopiča, prav iz gibko«ti in vseh karakterističnih lastnosti plemenitega brona Ha&ih nepokvarjenih pridobitnikov. Najbrže (bo vzrok Vodnikov slab vzgled. Še kamen sae boji teh divjih gest in poz, da se je pri-^zno okrogla črna dami ca >V pričakovanju« ■tajbujšega stisnila v nizek kuraik, iz dru-ggega kurnika pa gleda divje preplašeno anojster Jakopič in ježi se mu griva pred Itako družbo. Naši umetniki se pripravljajo za rassta-v Beogradu, ki bo otvorjena dne 7. juni-ffa v paviljonu prijateljev umetnosti »Cveta *^uzorič< in bo trajala 10 dni. Doslej so nafti umetniki razstavljali v Beogradu skupno fm svojimi srbskimi in hrvatskimi kolegi, f%o pot so se pa kipar Lojze Dolinar tn sli--karja G. A Kos in Franc Pavlovec pogum-ro odločili, da pokažejo svoja dela sami in fcd poskusijo priboriti priznanje. Upamo, da jih beograjska kritika m Jav-mo&t sprejmeta z zadovoljnostjo, kakor dobrohotno in z odobravanjem Beograd sprejema našo glasbo. Gotovo so se za samostojen nastop odločili tudi pravi trije umetniki, ker bodo njihova dela pokazala gotovo najboljši prerez stanja sedanje slovenske •umetnosti- Kipar Dolinar in slikar Kos sta I moderna m že mirna, Pavlovec je pa v naj-:.Živahnejši rasti in bo presenetil z močjo svojega talenta. Vrenja njegovega razvoja .pa na njegovih delih k sreči skoraj ni opa--ziti, ker gre za ciljem brez vihravosti in j razburjenosti, ne da bi se lovil za drugimi zvezdami. Prerez naše sedanje umetnosti bodo ti trije umetniki pokazali, smo rekli, ker stoje na sredi med starejšo generacijo in med najmlajšimi. Naših impresijonistov je Beograd že vajen. In jih pozna že a L -jugoslovenske umetniške razstave, ki je bila v Beogradu ob kronanju kralja Petra. Kmalu bo že 30 let, kar poznajo Beograjčani Vesela, Jakopiča, Sternena in Jamo, ki so jtm dobri in dragi prijatelji, poznajo pa tudi naše >najbolj divje Ln najmlajše«, ker so razstavili že na večin, razstavah. Vedno so pa naši umetniki razstavili tako, da je vsak poslal le majhno število slik, zato pa je prav, da se Dolinar, Kos in Pavlocev pokažejo z večjimi skupinami in reprezentativno. Lojze Dolinar je poslal 30 večjih rn manjših kipov, ki jih je 12 izklesanih iz kamna, ostali so pa vliti iz brona ali so pa terakota. Tudi to, da so vsi kipi iz solidnega materijala, bo delovalo reprezentativno, razen pa je prav tako, saj je vsako delo namenjeno za določen materijal in je sadra le prehodna faza nastajanja umetnine. Med znanimi Dolinarjevimi umetninami bodo je pa nastal njegov čudoviti >Sv. Krištofe, patron avtomobilizma, ki s svojo drzno stati ko najsilnejše simbolizira brzino, na drugi strani pa moč duha nad elementi. Kip, ki spada med največja dela jugoslovenske plastike, je pač najdostojnejša soha patrona za prostore našega agilnoga in ambicij oz nega aviokluba. Med portreti pokaže Dolinar samoga sebe, pod uho vi j eno nežno glavico svoje žene, prijatelja slikarja G. A Kosa, od znotraj na zunaj obrnjenega karikaturi- Lojze Dolinar: Moja žena sta Hinko Smrekarja, že omenjenega mecena narodne galerija Vodnika in več drugih znancev, razstavi pa tudi več kipov in sta-tuet iz svojega zadnjega časa, med drugimi tudi groteskno dekorativnega »Kraljeviča Marka« ki pokažejo mojstra kritični publiki z najboljše strani. Slikar g- A. Kos je zbral 30 slik, torej pravo kolektivno razstavo svojih del, ki so nastale od L 1921., zadnje je pa slikal že letos. Sam mi je rekel o svojem delu: »Resnica in stvarnost v podajanju sta bita vedno pogoj mojega dela, sovražil sem vsako slepomišenje in gonjo za monumentalno modo. Kar nastaja, nastaja iz mene samega in čim največ se ogibljem tujih vzorov. Kar bo nastalo, bo moje. Zato nastaja moja umetnostna stavba počasi, drobec za drobcem. Sam dobro vem, da nisem še gotov, vendar čutim trdno pot pod se- in potrkal. Hripav, neznan glas je za-klical, naj vstopi. Vstopil je in obstal ves presenečen. Pojemajoča luč je razsvetljevala ozko, zanemarjeno sobo. Blizu lampe se je gugala pijana ženska. Bila je Luiza, njegova Luiza. Komaj jo je spoznal, tako je bila zanemarjena. Vprašal jo je po hčerki. _ Takoj, gospod! Ne da bi se ganila je glasno poklicala Leonoro. Leonora je vstopila. O, kakšna razvalina mladosti! Na obrazu grozni sledovi razuzdanosti in bede. Pri pogledu na njo ga je zabolelo srce. — Stopi bliže. Dekle, vajeno moškega ljubimkanja, se je privilo tesno k njemu. _ Poljubi me. — Zakaj pa ne? Nastavila mu je svoje vele ustnice, polne rdečila in dišeče po razuzdanosti. Sergej se jim je izognil, prijel jo je za glavo in ji pritisnil na čelo dolg. neskončno nežen poljub. Boječ se lastnega ganotia ji je stisnil v roke denarnico in stopil .k vratom. _ Kaj že odhajate? — Da. — In so vrnete? — Ne. Leonora Jo zrla za njim, dokler nI izginil, potem je pa radovedno odprla denarnico. Njeno presenečenje je bilo veliko. Neznanec ji je bil pustil celo premoženje. Brž je poklicala gugajočo se mater. — Mama, poglej! Ta gospod mi Je dal mnogo denarja! Pijanki so se poželjivo zaiskrile oči. — Dekle! Zares? Pa vendar nI bil minister? — In samo poljubil me jo. To Je res čudno, mama, zelo čudno. — Da dedek poljubi in plača? Kaj bi pa mogel sicer še storiti? — Ne mislim tega, mama. Toda takega poljuba mi ni pritisnil še noben moški. — Dekle! — Kaj vem, mama... toda ta človek ... — Kaj? — Nič... Kako bi ti to povedal«___ Nič... Planila je k vratom in pogledala na ulico. Neznanca ni bilo nikjer. dela napram prejsnjean bi bila težnja za čim večjo plastiko in prehod * tonskega slikanja v lokalni kolorizem. Ta se približuje čim najbolj naravnim barvam. Barva kot pigment, kot materijal tn barva na sebi, igra vedno manjšo vlogo, temveč »e le tolmačiea predmeta, vendar kot taka živa m izrazita. Grem za tona, da tU ■—— podal 8a krepke je. Seveda izbiram izraz m narave in ga po svoje preurejam, prekomponirarn. V kombinaciji iščem ravnovesje ▼ liniji m masah«. Med najnovejšimi G. a. Kosovku! slikami presenečajo najbolj njegove »Kopajoče«, njih kompozicija mas ter harmonija nežnih in finih barv in močna plastika. »Tihožitje s kruhom« je najizrazitejša seka zadnjega časa ter se odlikuje slasti po krepkem tro-zvoku bele, rumene in modre barve. Pravi surrealizem s silnim dojmom resničnosti in močna plastika! Elegantne »Kakteje« so polne sitih barv v najapartnejših harmonijah, izredno močna je pa resničnost G- A, Kosovih »Klobas«. Umetnik je slikar reprezentativnega portreta, kar zlasti dokazujejo njegov portret soproge pesnika Gradnika, gospe Heinriharjeve, pa tudi njegov avtoportret. Do skrajne resničnosti je Sel umetnik na svoji »Gostilni«, kjer je samega sebe in svojega tovariša vpodobfl tako karakteristično in s takim humorjem, da je dosegel pravzaprav višek karikature v njenem najboljšem, bistvenem smislu. Vsi njegovi portreti so resnični, na njih pa seveda rri nobenega laskanja ali slad kanja. Nikdar ga lepi modeli ne zapeljejo v kič in vedno ustvarja le umetnine največjih kvalitet Prav tako sveze v barvi in biči so na tudi njegove pokrajine, ki je v njih nenavadno mnogo štimunge, obenem so pa ta-65 polne najefektnejše dekorativnosti. Znane so njegove slike z robu Ljubljane, s Posavja m iz Selške doline, kjer je povsod frapantno ujel značilnost pokrajin, pri tem pa obdržal vse prirojeno mu eleganco barv. Franceta Pavlovca vsak šteje med mlajše, čeprav je že sredi 30 let kot g. A. Kos. Kakor se G. A. Kos sam, čeprav večkrat po krivici, imenuje surreaKsta, kar bi marsikdo smatral za slabo lastnost, tako je Pavlovec najnežnejši poet naše pokrajine, če hodi ob jutranji zori aH pa ob tihem mraku okrog šmarne gore in se sprehaja po vasicah Posavja. Slovenska vas je njegov dom in tudi njegove umetnosti, naše vasi, rdeči zvoniki in sanj a vi logi so v njem našli pesnika najnežnejšega izraza. Kakor obledeli in prepereli gobelini delujejo nekatera njegova dela, da se ne moremo ločiti od njih tihe muzike Le tu iu tam zažari iz zamolklih barv močan plamen, ki nam šine do dna. Frane Pavlovec je morda najbližji elegiji in sentimentalnosti žeske srbske narodne pesmi in gotovo bodo Beograjčani to noto prav jasno slišali, iz njegovih deL Rahlo zveni iz teh pokrajin in mehko, da se komaj čuje, kakor otožno hrepenenje po domačem selu »tamo daleko kraj Mora ve.. .< a. a Dve Fleišmanovi diplomi Nedelja, SI. maja. o- Tng. Jože Skubic: O sadjarstvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje: P. dr. FL Tominec; 10.20: F. Jelene: Knjigovodstvo za hotelirje in gostilničarje; 11: Salonski kvintet; 12: Cas, dnevne vesti, plošče; 15.30: Profesor Pengov: O reji plemenitih kožuharjev; 16: Salonski kvintet; 16.30: Prenos nogometne tekme Ilirija : Gradjanski; 20: Prenos balalajk »Kremeljc z velesejma; 21: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas, dnevne vesti; 23: Napoved programa za naslednji dan, Ponedeljek, L junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vestJ; 18: Cas, plošče, borza; 17.30: Zbor mestne ženske realne gimnazije; 18.30: E>r. Anton Ba-jec: Italijanščina; 19: Prof. France Vodnik: Poljščina; 19.30: Zdravstvena ura; 20: Pevski solistični večer, poje g. Drago Bur-ger; 20.30: Salonski kvintet; 22: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Torek, 2. junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Prenos balalajk »Kremelj< z velesejma; 19: Prof. Pengov: V tovarni gospe Flore; 19.30: Dr. Ivan Gra-fenauer: Nemščina; 20: Plošče; 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: Cas, dnevne vesti; 23: Napoved programa za naslednji dan, Sreda, S. junija. Opoldanski program odpade; 18: Salonski kvintet; 19: P. dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne literature; 19.30: Dr. Pre-obraženskij: Ruščina; 20: Mozartov večer; 21: Salonski kvintet; 22: Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan, Četrtek, 4. junija. 10.30: Prenos procesije sv. Rešnjega telesa (stolnica); 11: Salonski kvintet; 12: Cas, dnevne vesti, plošče; 12.15: Plošče; 15.30: Kvartet mandolin in kitar; 16: Pravljice za odrasle, pripoveduje gdč. A. Kova-čič, pri klavirju g. M. Lipovšek; 16.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 17: Salonski kvintet; 20.30: Pevski dueti za sopran in tenor: ga. Zlata Gjungjenac in g. Jože Go-stič, solista ljubljanske opere; 21.15: sla-gerje poje g. Mirko Premelč; 22: Salonski lrvintet; 22.30: Cas, dnevne vesti; 23: Napoved programa za naslednji dan, Petek, 5. junija. 11.45: Nastop jeseniške šole; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Prenos balalajk »Kremelj« s velesejma; 19: Prof. Niko Kuret: Smernice sodobnega ljudskega teatra; 19.30: Dr. Lov-ro Sušnik: Francoščina; 20: Rezervirano za eventuelni prenos; 22: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan, Sobota, 6. junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 18: Salonski kvintet; 19: Dr. Lojze Campa: Časnik in časnikarstvo; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Prenos opere iz Beograda; 22.30: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan, _ V L JVBUANI 24. 41 Kil, A Skladatelj Jurij Fieišman je zbral okrog sebe kakih 30 navdušen šh pevcev, ki so svojega pevovodjo kot slovenskega glas* benega vodnika visoko spoštovali m lju* bili, o čemer pričata dve diplomi, ki so mu ju izročili njegovi oestilci 24. aprila 1861. leta. EHplomi je izredno natančno in vest* no narisal Feliks Stegnar (oče splošno zna* nega pevca Vinka Stegnar j a), ki je kot a v* tor podpisan na koncu traku, ki nosi jirbi>» lantovo ime. Na delu se vidi velik trud, obenem pa tudi ljubezen, ki jo je posvetil Stegnar Fleišma novemu počaščen ju. Na drugi diploma »Vosjo Vam« so podpisani | Fleasroanov! česčild s svoj trni znočfmarnf avtografi. Med n>;mi najde poznavalec te dobe mnogo znarrih rodoljubov, ki )5h vo* di cbr. Lovro Toman. Letos, 7. junija pa se poBccrJ FknSrne-novemu spominu veliko število pevcev, ki se udeleže odkritja Fleismanov^ga sporne* nika v Beričevem, Ljubljanaka pevska dntštvar: Glasbena Matica, Ljubljanski Zvon, Sloga ter Krakovsko pevsko društvo ac udeleže proslave korporativno m za po jo pri odkritju skupno tri zbore in sicer: »Slava Fleišmanu«, »V gorenjsko oziram se skalnato stran* in »Luna sijec SOKOL Sokolske mladinske prireditve Sokolsko društvo Ljubljana H priredi drevi ob 20. v telovadnici na realki mladinsko akademijo ob sodelovanju vseh oddelkov naraščaja in dece. Znano nam je že od prejšnjih mladinskih nastopov, da nam je Sokol II. vselej pokazal v tehničnem pogledu izbrane, prvovrstne in pestre točke. Letošnja prireditev pa bo prav gotovo prekašala vse dosedanje glede naštu-diranih izbranih in najmodernejših vaj naraščaja in dece, kakor tudi glede pestrosti programa. Sokolu H je ob tej priliki čestitati, da ima v vodstvu mladine res prvovrstne tehnične moči, med katerimi naj omenimo vodnika moškega naraščaja br. Kebra, vodnika dece br. Kocjana ter načelnika Trčka, ki so znani kot strokovnjaki nele pri nas, temveč tudi po širši domovin L Naj se dotaknemo ob tej priliki v kratkem nekoliko vprašanja mladinskih prireditev, predvsem pa mladinske vzgoje v so-kolstvu. Mladinske prireditve so boli kot vse druge velikega pomena za sokolstvo. Saj že ime »mladina< samo pove vse. O bodočnosti naši, o generaciji, ki jo vzgajamo k boljšemu življenju, je govora, kjer nam prikazuje naš sokolski sistem večnega stremljenja po mladosti, moči, po gibanju in delu največ vidnih uspehov in rodi najlepše sadove. V teh mladih telesib in dušah se nam razgrinja zmisel naše sokolske ideje kot v odprti knjigi, da čitamo iz njenih vrst resnico našega življenja. Mladina je kakor vrelo neusahljivo, čisto in kristalno, kjer se zunanji uspehi našega sokolskega dela lomijo v solnčnih žarkih v mladih dušah ter se jim vtisnejo neposredno v nepokvarjene značaje kot graditelji pravih etičnih in moralnih temeljev v človeku, ki raste vzporedno z zdravjem in silo v telesu tudi v moralnem pogledu v pravcu določenega sistema k vsemu dobremu in plemenitemu. Mladina je naša bodočnost in zato naj bodo sokolstvu tudi mladinske prireditve poleg vzgoje največja in najvažnejša naloga bodočnosti, kjer naj se nikdar ne miruje. Mladinske prireditve so najvažnejši momenti naše sokolske vzgojne bilance in ob takib prilikah bi bilo neobhodno potrebno in dolžnost vsakogar, posebno pa staršev, da prisostvujejo tem važnim dogodkom v sokolski telovadnici. Namen naših mladinskih prireditev je, stopiti z njimi v neposredne stike s starši otrok, ki so nam zaupani v vzgojo, ter s prijatelji mladine, da jim neposredno predložimo na vpogled našo notranjost, svoje že dovršeno delo ter svoje načrte za bodočnost. Le na ta način bo rastel interes v rodbini nele za sokolstvo, temveč tudi za vzgojo mladine same. Zgraditi hočemo močno vez med rodbino in med so-kolstvom na idealnih in hvaležnih temeljih mladine. Sokolska bodočnost, bodočnost vsega naroda je v mladini. Narod, ki mu je mladina važno vprašanje, bo ostal večno mlad in nova, nepokvarjena etika bo izšla iz vrela te mladosti v podvig nas samih ter v moralno rjodporo narodov, ki so ostareli. Sokol. Ljubljanski Sokol ponovno opozarja svoje članstvo ter članstvo ostalih in okoliških sokolskih društev in vse prijatelje Sokolstva na svojo iavno telovadbo, ki bo 4. junija ob 16. na letnem telovadiŠču pod Tivolijem — V nedeljo 14. junija na no-setimo najoddaljenejšo sokolsko postoian-ko v ljubljanski župi — Sokolsko društvo v Zireh. kjer se bo vršila tudi javna telovadba. Med Dotjo obiščemo grob našega nepozabnega staroste brata dr, Ivana Tav- čarja na Visokem. Iz Ljubljane potujemo z avtobusi, odhod točno ob 7. izpred Narodu ejra doma. Vozni stroški za članstvo v kroju 30 l>in. telovadeče članstvo in naraščaj oproščeno. Prijave sprejema društvena pisarna in sicer do najkasneje 10. junija; kasnejše prijave ne bo mogoče upoštevati. Želimo, da se tega izleta udeleže tudi bratje, lastniki privatnih vozil; zato vabimo, da se pridružijo naši ekspediciji, ki bo šla z zbirališča ob 7. Bratje in sestre iz-kažimo svoje simpatije društvu, ki na skrajnem zapadu naše banovine vrši odlično sokolsko dek). s tem da se v mnogo-brojnem številu odpravimo k njemu v posere, — Uprava. 26 9n • Sokolsko društvo v Polja priTedi dne 31. maja t. 1. ob 4. popoldne v Sokolskern domu »Materinski dan« z bogatim sporedom. Stavbno gibanje v Ljubljani 2e nekaj dni sem imamo vedro vreme in solnce že dobro pripeka. Taki dnevi so najbolj po volji zidarjem, ker jih dež ne moti in preganja na stavbah. Letos se ima zgraditi še mnogo poslopij. Zdaj jc najži* vahnejše zidanje pri Dunajski cesti m pa na Selu. V bližini Pokopališke uKoe, ki gre z Zaloške ceste v smeri proti pokopališču, je v delu betonsko temeljno zidovje za ubož« nico. Poslopje bo enonadstropno, jako dol* go in primerno široko. Leži v smeri južne železnice. V tleh se napravijo drvarnice, pralnice in kopalnice, v visokem pritličju in prvem nadstropju pa suhe, svetle stanice. Stavbno podjetje Saksida in drug bo spravilo stavbo do jeseni pod streho, gotova in porabna pa bo ubožnica šele prihodnjo leto. Na nasprotni strani te stavbe je ena domačija dozidana v visokem pritličju. Sobe bodo v tleh, visokem pritličju in pod streho. Ker je temelj zgrajen na gramoznih tleh, bodo tudi talni prostori suhi m dobro porabni. Nekoliko bliže Pokopališke ulice je izkopan svet za visokopritlično hiso. V delu j« opaž za betonski temeljni zid. Čigavi bo* sta ti dve hiši, se še ne ve. Kadar se izgo* tove vsa dela, bosta obe naprodaj. V ulici, ki teče vzporedno s Koroščevo ulico, a še nima imena, je domala gotova lična vila železniškega uslužbenca Franca Martinčiča. Le kleparji imajo pri stavbi še nekaj dela. Svetla, suha stanovanja so v nizkem ki visokem pritličju in pod streho. V Tovarniški ulici, ki veže cesto Ob ze* leni jami in Pokopališko ulico, si gradi svojo domačijo železniški uslužbenec Ivan Zaviršek. Stanovanje bo v tleh, v visokem pritličju in pod streho. Zidanje je toliko uspelo, da se že ta teden postavi ostrešje. Stanovanja bodo gotova in porabna v avgustu. V Središki ulici, ki gre pravokotno čez Tovarniško ulico, je v grobem zgrajena in pokrita visokopritlična oziroma enonad* stropna domačija železniškega uslužbenca Karla Rožiča. Ometavajo se notranje ste« ne, na kar se izvrše še druga dela, tako da bodo stanovanja porabna že do 15. julija. Zidanje obeh hiš to je Zavirškove in Ro* žičeve ima v rokah zidarski mojster Fran Jerko. Jasen dokaz. — Kako je policija ugotovila, da ni bil vlomilec preoblečen v žensko? — Šel je mimo modne trgovine, na da bi pogledal v izložbo, Stev 120 >SEO VENSKI NAROD*, dne 30. maja 1931 - - - Stran 7 Kam s Prešernovi spomenikom ? Naši umetniki na} svetujejo, kako rešiti to kočlpvo zadevo, da bo vsa) večini prav Ljubljana, 30. maja. Odkar so čez Ljubljanico pričeli gradita tromostovje, se vse razburja, kaim prestavilo soomenfk nagega največjega pesnika Prešerna. Nasveti dežujejo na vseh straneh m vžigajo se veličastne ideje kakor kresovi po gričih, med gledalci zfdartja se pa vnema-jo debate in polemike, da se stresa še sveži beton. Radovednost je dosegla vrhunec hi še predno je kdo odločil, kje bo stal spomenik, so se oglasili tudi že zabavljači proti še neporojeni ideji. Kar stori rotovž. ni nikdar prav — kakor odločijo umetniki, je vedno narobe m. če bi bila zadrrvoljna vsa Ljubljana, bi gotovo še kje vpil isn kričal kdorkoli, da je vse skupaj za nič. Da rešimo mestno občmo najhujših očitkov, skrbi in sitnosti ter, da ji pomago-mo pri odgovorni odločitvi, smo povabili večje število naših najodličnejših umetnikov, da se izjavijo o pereči zadevi. Povabili smo naše najbolj znane arhitekte, kiparje in slikarje in danes objavljamo že nekaj izjav. Prvo besedo ima seveda stvarnik spomenika naš akademski kipar g. Ivan Zajec, za njim smo pa dali besedo njegovemu dobremu prijatelju g. Franu Bernekerju, profesorju Tehniške srednje šole, ki se je kot mladenič tudi že udeležil konkurence za Prešernov spomenik, pozneje pa okrasil naše mesto s svojim krasnim Trubarjem. Da pa pridejo že prvi dan ankete do besede tudi slikarji, objavljamo že danes tudi izoavo mojstra Jakopiča. Akad. kipar g. Ivan Zajec pfšet Radi zgraditve tromostovja je stopilo v ospredje vprašanje prestavitve Prešernovega spomenika, so pa težko-če glede izbire prostora, zato smatram za potrebno, da tudi jaz povem svode irmernje. Prešernov spomenik je bfl komponiran za mirno zeleno ozadje, podobno kakršno ima Trubarjev spomenik. S tega razloga se mi dozdeva najprimernejši prostor v Zvezdi. Ako bi bilo mogoče po novem načrtu Zvezde zasaditi spomeniku gosto zeleno ozadje, bi bila Zvezda najprimernejši prostor. Ako so pa ovire, se kie drugodi najde prostor za postavftev Prešernovega spomenika. Ne nameravam razpravljati o kakih podrobnostih prostorov o teh naj razpravljajo drugi, ki so bolj poklicani za to. Dodal bi pa temu le še eno mnenje. Za določanje prostora bi bilo najbolje, da se izdela silhueta Prešernovega spomenika iz lesa in se skuša postaviti na raznih krajih. Tem potom se bo najbolje ugotovilo, kateri prostor je najbolj primeren. Akad. kipar Fran Berneker: Spomenike prestavljati je kočljiva zadeva, navadno veže spomenike na določenem prostoru: zgodovina in tudi etične navade polek estetičnega ozira katera se spomeniku more dati in prostora nesme nigdo več vzeti; Prešeren pa se more umakniti kapricam trejih mostov in niso stroški nikakor previsoki! Kam se nad umakne spomenik, da bo imel mir? Z pritiateljem 1. Zajcam srna v ted zadevi govorila, da bi bilo pametno postaviti spomenik kakšnih petdeset ali šestdeset metrov od trejih mostov v sredi ljubljance! Otok bi b« za zgraditi, z štiriih Jtlrioglatih granatnih stebrarrti z boka-im\ za slučaj polaganja vencev na spomenik je: od ene ali celo od leve in desne strani zgraditi oske brvi. tako da lahko brvi nazaj zasuče in na obrežjo priklene. Spomenik bi ime! na ljubljanici ne samo lep mir za vse veke, ampak tudi na otoku divno ozadje m okolico mesarskega mostu, kakor po dnevi tako tudi ponoči pri luninem svitu; katere posebnosti bi noben potnik čez tromost ne mogel zgrešiti. Na prijazno povabilo zabeležim te odkritosrčne misli — če tudi v polni zavesti, da se bo sprejelo z eroničnim posmehom; ker ni za Mojzesovo kliko: (Na drugi strani z rdečim svinčnikom): Prosim, da se ta članek pusti neokrnjen aH kako drugače zavit natis- inu. Z odličnim spoštovanjem F. B. Zerjo gospoda mojstra smo povsem upoštevan* ki objavili njegovo izjavo popomoma nespremenjeno. * Akad. slikar Rihard Jakopič: Prešernov spomenik spada kam v zelenje, na precej obsežen prostor z mirnim ozadjem ter dostopom en face. Avtor spomenika kioar I. Zajec si ga je zamisia nekje v Tivoliju. Pa usoda, poosebljena v občinskem svetu m morda še v katerih drugih svetovalcih, ga je postavila tja, kjer je dozdaj stal in kamor nikakor ne spada. Zdaj pa prihaja čas. ko se bo moral Prešeren seliti. Kam? Pred kratkim še bi se našel v Tivoliju kak primeren prostor zanj, zdaj pa se bo tam vse z reguliralo. Premnogo starega drevja stoji še povsod naokoli! Treba bo poglede odpirati, ceste spebavati, rožice saditi.. No. meni Še ni povsem jasno, kaj bo iz Trvorrja, te tako malo bliska se mi. Zato v tem slučaju tudi ne morem ničesar predlagati. Pač pa vem za drug prostor, kjer bd se spomenik prav dobro podal. To je na Krekovem trgu, nekako tam, kjer stoji zdaj Mestni dom. Seveda bo treba Mestni dom poprej podreti, kar se mora itak prej ali slej zgoditi — Iz estetskih razlogov namreč. OkoHca naj se pametno uredi, zlasti grajski hrib. ki se kar ponuja umetnikovi fantaziji. Sicer pa mishm, da gre kiparju Zajcu pravica do prve besede. Kramljanje z našimi velikani Kaj pravi Trubar, Prešeren In Vodnik v našem leta I93I Ljubljana, 30. maja. V velikih dneh živimo, javen molk je pa kar sumljiv in spričo veličine teb dni naravnost nezaslišan. Nekaj pa gotovo pomeni. Zato me je poslalo pero po navdihnje-nje in odgovor k našim velikim možem. Motto teh kramljanj bi se torej moral glasiti nekako tako: Veliki možje že dolgo molče, zato jih vprašajmo, kako se jim zdi.. Kar brez vseh ceremonij m pok Ion o v •em stopil k Primožu. V gajn sloni med grmovjem, na nekakšni prižnici, pa nič ne prepoveduje In tudi kaj bi z evangelijem sredi pomladnih šepetov zaljubljene vzdihe kahl? Toda, Trubar, gromovnik povej nam vsaj, kaj si pot u h tal o nas, saj že dolgo tuhtaš, mi pa s krampi drobimo melodije, pod njimi tradicija prevrača kozolce, kaj, ali še nisi spregledal? — Saj bijemo, tolcemo, rušimo, sejemo, gladimo, krpamo — celo pred tvojim nosom? To je toliko kot nič, če več ne poved! Odkrito, Primož, kaj skrivaš za grmom? Rahlo je s kamnito brado pomigal, pa se je slišalo: — Kaj bi vam pravil, saj še vi nimate besede! In komu se naj pritožujem nad vašo hvaležnostjo, ki mi trosi konjske dobrote v rušo pred nosom? Reformator sem, zato bi se mi ne zdelo kolegijalno klestiti po vas, ki ste še posebno rigorozni reformatorji- Za ideje in prepričanje moraš biti vedno pripravljen žrtvovati glavo. Zato se tudi ne tresem pred vašimi krampi, sekirami in žagami, pripravljen sem celo, da me kmalu prepeljete v svojo Sibirijo ah* celo v Gramozno jamo. In bi tudi bilo potrebno, da še tam zanetim iskro revolucije, kot sem jo v Tivoliju. Vidite, jaz molčim, toda moj molk je ognjen, je revolucija in če bi me postavili kjerkoli, v sredo absolutnega miru — recimo na pokopališče — bi izbruhnila tudi tam revolucija, in še kakšna! Velikani slovenskega rodu njega dni so tam pokopani v prah in pepel svojih spomenikov, tam vse prerašča trava in pozablje-nje — tu sem pa jaz in tu sp dela, tu ni zaspanosti! Moje slave ne prerastejo kopri- No, kar se pa tu somih tiče, čakam sam, prepuščam vam prvo besedo, čakam res presneto dolgo, vi pa molčite še vse bolj kot jaz... Čakam, da so zganete vsepovsod kot ste se pod mojim okriljem ▼ Tivoliju. In zdi se mi, da bi naš mili rod potreboval še zdaj — cel milijon ček možakov moje žlahte, no, hočem reči — Trubarjev... Potem pa niti besedice več! de marsikaj sem ga hotel pobarati, slasti še, ker nisem njegovih besed dobro razumel, ločijo nas pač stoletja in mi razumemo bolje indirektne besede, naravnost govoriti res nismo vajeni.... Pa kaj bi obapavaH, gotovo bo vede! France kaj bolj okroglega. Težko sem se prerinil k njemu, napol je zaplankan, napol oblegan od množice, ki nemo manifestira to velike dni. Za nekatere so namreč večen praznik. No, predragi dohtar Napota zdaj bi nam zapel, zdaj, nikjer ti ne manjka pohujšljivih motivov in o minljivosti slave bi zaokrožil, čeprav ti je Muza zvesta kot si le moreš misliti, Še zdaj te ni zapustila, ko te je že vse drugo. Torej, obenem pozdravljam tvojo Maso, se pravi, posmrtno ljubico, s katero smo te vendar tako srečno oženili! Prišel sera pa, da ti podelim besedo. Saj ti najbrt še niso povedali, kakšna stanovanjska kriza je sadnje čase pri nas in sploh menda še niti ne veš, kaj so prav za prav krizo. Povej mi no vendar, kako so ti všeč pesmice današnjih dni in zlasti tiste tam v Ljubljanici! Poleg vsega pa imamo zopet pomlad, takorekoč, srca pokajo, povedano v trojem žargona — skratka, čas je, da povzame* besedo. In ga je ros nekaj vsBpnflo ▼ pesniško žilico, zamorski obraz se mu jo pa zjasnil: — Vidim, da is nisem brez pomena, bratec, četudi le momente mojega imena — hlapec je v rabi. To se .pravi, da se vse pozabi: Kaj znancev je zasula že lopata, zdaj pa trka še na moja vrata. Res, vsa sreča vedno jo zlagana, še po smrti se odpira rana. Vi pa pojete:---i ja tamo nemam stana — skupa roba, skupa hrana...« To je le edina pesem, ki jo še za svetno rabo... Torej, zdaj bom sel s, puščavo in so svetu lažnemu odrekeL Kamor vas je volja, če pot bo dolga ali krotka, meni bo vseeno sladka. Sem dolgo tu pred vami stal, sem dolgo upal in se bal — za lažno slavo in za spravo z moralisti. Začetka so hodili čisti mimo mene s svetimi očmi in, kakor da lepota Muze jih boli, so jim v vročici oči gorele. Pa je sčasoma postala ta naslada grešna le navada. Muza je sicer še mlada, vendar sem se zanjo zbal. Kaj je meni slava, ljubša mi je vedno še puščava, a rodila me je mati v kavalirskih časih, pa bi naj dopustil, da bi Muzo še 'zgnali — samo to mi je na srcu, kam pognali naju bodo. . Nikar se mi ne čudi, bratec, da sem trdega jezika, ker zahteva pač olika, da moderno zaokrožim z vami v vaših časih. — Bogme, kar se pa Ljubljan'ce tiče, z vami češpelj me ne miče gristi, dandanes ste še hujši, kakor moralisti naših časov. To že. rima je motorjev gladka, samo dneva ne pove vam pratka, da i njih je slava kratka. Ti pa rad bi vedel, preden sem te zmedel, kam usode bo me barka zapeljala- Kako bi vedel, kje bo poiskala mi hvaležnost vaša zavetišče in če sploh mi kdo ga išče! — V Japljevi ulici je polno. _ Pa kaj bi pravil _ pojdi k srečnemu Vodniku, bolečina me je zmedla, in pomladne naj ti godem? Bratec, zdaj je kuga-tuga sedla poleg moje Muze — s kugo in Ljubljan'co se pa jaz ne bodem. To je pa že od sile, v najlepšem vremenu pa te pitajo s takimi jeremijadami, doktor, gotovo žeja veje iz tvojih besed, torej si tudi ti smrtnik? Kaj pa očka Vodnik Kakšno prijetno nam povejte! Se vedno ste stari striček, vse vam je pri srcu, še golobi, ki jih mi že tako dolgo pokonČavamo, iztegu-jete roko, kot bi jim trosili, zato se jih pa tudi zbira toliko okrog vas. In naš krušni oče ste postali, privabljate z očetovsko roko na trg jajca, salato, korenjake in še kaj — torej, kako se pa vam zdi? Pomignil mi je z roko, češ, da naj čitam zadaj za njim... Nič nespodobnega, saj sem res našel pod njim črke, ki sem jih tako prečital, ker so me zmedli Prešernovi verzi: >Ne hčere ne sina za mano ne bo, dovolj je spomina — za mano solata, a druge besede so danes potrata<. Prav potihem 3em si še potem mislil: in greh, greh... saj so sveti možje učili, da mnogo besed ni brez greha. — Torej, Vodnik, dohtar tn Trubar glasnik — zapik! V nedeljo 31. t. m. — igrišče SK ILIRIJE državno prvenstvo Gradlanski : Ilirija 6K (Zagreb) Predtekma Grad lanski res. t Ubija ob 16. uri. OB VSAKEM VREMENU Nove muzikalije V ednciji Glasbene Matice je ravnokar izšlo »Devet samospevov« Anton« Lajovi* ca, ki jm je izbral m uredil Matej Hubad. So to samospevi, ki so od leta 1900 do 1909 izšlii v Novih akordih ter se nahajajo v železnem repertoarju vsakega boljšega koncertnega pevca. Ker so zvezki Novih akordov postali že prava redkost so šle te pesmi a roke v roke prepisane, a še te je bilo težko dobiti. Hubad si je nadel zelo hvaležno nalogo, da j* je izbral, opremil s točni-ma prednašamimi znaki ter jih združil v reprezentativen zvezek, ki je v čast ediciji Gl. M. m v veselje našim pevcem * solistom- V ličnem, izvrstno ti* skanem zvezku so pesmi: Iskal sem svojih mladih dni. Romanca, Serenada, Veter veje, Cveti, cveti rožica. Zunaj na rahlo sapica piha, Pesem o tkalcu, Serenada (prejšnja na Puškinovo, ta na Župančiče* vo besedilo) ter Noćne poti. Želeti bi bilo, da bi se ob tej priliki slovenskemu tekstu podložil morda vsaj še češki kar bi La jo viče vi m lepim samospevom odprlo široko pot tudi ▼ inozemstvu. Ako je le količkaj mogoče, naj bo os ure jeva tel j morebitnih prihodnjih albumov oziral tudi na ta umestni nasvet. V samozaložbi je pravkar izšel rodft ve» nec narodnih pesmi dr. Jos. Čeri na pod naslovom »Solnčni dnevi«, pesmi za dobro voljo v srno treni, ne pretežka klavirski pri* redfltvi. »Solnem dnevi« pa se dobe pri dr. Cerrnu prirejeni tudi za godalni orkester, za orkester na pihala m za salonski orkester. »Somčni dnevi« sestoje rz 16 več aH manj znanih narodnih pesmi iz Bajukovih, Žirovnlkovah, Vodopivčevih, Žganče vi h. Devo vi h, Gerbićevih m Grumovih zbirk, so z modula toriČnimi, pestrimi medigrami povezani v ljubeznjiv, prijetno zveneč šopek, ki bo obogatil od tujih, manjvrednih stvari mrgoleče programe naših mestnih in podeželskih zabavnih in» koncertnih prireditev kavarniški, salonski, radio, šolski in drugi orkestri v mestih širom Jugoslavije se pritožujejo, da nimajo domačih stvari, isto tako zahteva U J Mat m avtorska cen* trala od inozemskim orkestrov izvajanje naših del na podlagi medsebojnih dogovorov, roda. kako jo prisiliti k izvajanju, ako jim nimamo ničesar ponuditi. Evo, dr. Če* rrn je dosedaj priredil že celo serijo takih, sila trporabnah m izvrstno šesta vi j enih suit m sedaj je na razpolago zopet nov zvezek, ki bo gotovo našel gladko pot v vse za in te* resdrane orkestre. Istočasno s *SoJncn«rri dnevi« sta izšla tudi dva dr. Ooiiuofa marša «§krjanček poje« in »Naša vojska«. TudS ta dva mar* ša se dobita v prireditvah za lok, pihala in salonski orkester. Z njima vred je na« rasla zbirka dr. Čeri no vi h maršev os krepko število 10. A s tem Gospodinja, ali te nI sram!« to je napis nad nečisto, nesocialno in higijenično zanemarjeno kuhinjo, katere model je razstavljen, njej nasproti pa krasno urejena vzorna kmečka kuhinja, kakor bi jo morali imeti vsi naši kmečki domovi. Od nadaljnjih Štirih tabel kaže prva, kaj je asanacija v splošnem, druga pot do asanacije, tretja, kaj naj asaniramo, četrta pa zdravstveni in gospodarski pomen asanacije. Potem sta modela, ki kažeta urejeno in neurejeno ^nopodarstvo v hribovskih vaseh, modeli dobrega zajetja studenca, nezdravega vodnjaka, slabo asaniranega vodnjaka, higijenskega vodnjaka, higijenske kapnice — povsod pa poleg poučni opisi. Prav zanimiv Je tudi pogled na zemljevid, ki kaže obolenja na tifusu in griži od leta 1920 do 1930. Označeni so vsi kraji, kjer se je pojavila tn se še pojavlja kužna bolezen. Gosto nasajene barvaste bucike pričajo, da sta ti dve nalezljivi bolezni pri nas Se zelo razširjeni in kako potrebna je sanacija naše vasi. Poleg zemljevida je objavljena statistika, iz katere je razvidno, da z asanacijo vasi obe kužni bolezni sOno nazadujeta. Razstavljen Je tudi model vzorne podeželske Sole a kopališčem ln mi eno okolico. Po načrtih Higijenskega zavoda je bil napravljen tudi model zimskega ln letnega kopališča, kakršna bi morala imeti vsa naSa mesta. Iz modela Je razvidno, da higijenskim potrebam najbolj odgovarja kopališče SK Ilirije v Ljubljani Poleg modelov je Higijenski zavod razstavil Se celo vrsto diapozitivov, lepih ta poučnih slik, preglednih statistik ta tabel. Od statistik naj Se omenimo statistiko umiranja po letih v razdobju 1920 do 1929 v vsej dravski banovini Od L do 70. leta je znašala umrljivost v prvih letih na 10.000 prebivalcev do 52 primerov, v letu 1929 pa samo 36 primerov. To Je bil uspeh dispanzerjev ta higijenski pouk o pravilni prehrani dojenčkov. Druga statistika prtmerja umrljrvost t zadnjih 10 letih v posameznih srezlh dravske banovine. Statistika dokazuje veliko nazadovanje umrljivosti ta nalezljivih bolezni Zanimiva je tudi tretja statistična tabela. Male posteljice, zložene druga kraj druge, prikazujejo rojstva v vseh srezih dravske banovine v zadnjih 10 letih. Zanimivo je, da jo število rojstev v vseh srezih skoraj enako, da pa pada Število rojstev v mestih, zlasti je očitno to v Mariboru in Ptuju, pa tudi v raznih delavskih srezih, tako na pr. Radovljica ta Murska Sobota, kjer je število rojstev v sadnjih letih stalno nazadovalo. EBgi jensrtra razstava jO res lepa ta woiv na ter zasluži vse priznanje. Omeniti moramo, da so vse modele ter sploh vse podrobnosti napravih v Higijenskem zavodu sami, kjer jo bflo osobje tehničnega oddelka zaposleno več mesecev. Higijenski razstavi jo priMjočfi tncfl OUZD svojo razstavo, o kateri bomo de poročali. Zverinski zločin dveh žensk Pred veMfahn senatom šibenišTcega okrožnega sodišča se je pričela v četrtek zjutraj senzacpjonaina obravnava. Na obtožni klopi sedita dve mlada kmetici iz vasi Medvidja, ki sta obtožena strašnega umora posestnika Nikole P lipovca in »te vase. Obtožena Ljubica Pupovac je živela z Nikolo Pupovcem, bi je pa bil vedno bolan in sploh slabič. Zato je sklenila od* križati se ga, za svoj načrt je pa pridobila tuda Kojo Skori ca ti njegovo ženo Stojo. Za Skorića je bilo to voda na njun mlin, kajti že dolgo sta želela, da bi se Ljubica poročila z Bogdanom Skori čem, Stojinirm bratom. Po sporazumnem dogovoru je Lju* bi ca N"kolo nagovorila, naj gre z njo v gozd. češ, da bo tam Stoja, ki zna čaratl Ona ga je tudi začarala, da jc bolan. Naivni Nikola je to verjel m odšel je lana 13. decembra z Ljubico v gozd. Krna* hi sta prišla tudi Kojo Skorić -n njegova žena Stoja, ki je takoj začela s »copra* »jem«. Nič hudega sluteč se je Nikola pustil rvezatL Skorićeva in Ljubica so ga najprej potisnil* v vrečo, ga zvezali in mu potegnili čez oči. Nato so nesrečnežu z britvijo prerezali vrat, ker je bil še živ, so mu s sekiro razbila glavo. Po zloč:nu so mirno vrnili domov, kakor da se ni prav nič zgodilo. Obtožnica zahteva za oba Skori da smrtno kazen, za Ljubico, kj v ča* su zločina Se nri bila polnoletna, pa težko robijo. Prva je bfla zaslišana 21 »letna Ljubica Pupovac, ka je podrobno opisala svoje raz* mer je s Pupovcem. Dejala je, da je bil vedno boleh en in da je iskal leka svoji bo* lezni pri raznih maeačah. Ko mu je pravila, da ga je Stoja začarala m da bi ga tudi ona utegnila ozdraviti, je bil takoj priprav* ljen oditi v gozd. Pri zločinu ni sod el ova* la in je dejala, da je Stoja Nikoli prereza* la vrat, njen mož ga je pa s sekiro ubil. Stoja Skorićeva je uporno zanikala vsa* ko krivdo in je nastal pri raarpravi med njo in Ljubico hud prepir. Na predsedni* kovo vprašanje, zakaj je v preiskovalnem zaporu priznala zločin, je odgovorila, da je to storila v dnševnri zmedenosti Razprava, za katero vlada v Šibeniku veliko zanima* nje, bo trajala več dni. m ' Ali ste Ze naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije „Življenje in svet" T »gCCVBrTggT flS\oseben način; v vodoravnem premfcu fcieri 30 m, visok je pa 50 m. ..\ ,| Lepite na pisma znamke protituBeirhidozne lig* t Svet postaja vedno manjši Slavni izumitelj Marconi o napredku tehnike na polju breziičnega brzojava Slavni italijanski izumitelj Marconi, ki se mudi zadnje dni v Londonu, je priredil za strokovnjake m učenjake predavanje o napredku moderne tehnike na polju brezžičnega brzojava. Izjavil je, da je trdno prepričan, da bodo v 10 letih radioaparati vseh vrst mnogo cenejši nego so zdaj in med ljudstvom že splošno razširjeni. Svet postaja vedno manjši, čeprav je za naše pojme dokaj velik, in ni več daleč čas, ko bo naša zemlja tako rekoč samo še drobtinica, kajti ljudje si bodo lahko telefonirali iz Londona ali koderkoli 'z Evrope v Avstralijo tako, kakor si zdaj telefonirajo po mestih iz urada v urad. Upam tudi, je dejal Marconi, da bodo imeli ljudje čez 10 let doma že brezžične telefone. Gledanje na daljavo bo izpopolnjeno in doseže svoj končni razvoj. Ta pridobitev moderne tehnike ne bo služila človeku samo za zabavo, temveč tudi kot zelo važno sredstvo tehnične prakse. Razvoj brezžične teh- Umirajoči v aeroplanu V nekem dunajskem sanatoriju je ležal težko bolan Bolgar Mehulam. Sorodniki so ga bili prepeljali na Dunaj v nadi, da ga bodo dunajski zdravniki izlecili. Bolezen je bila pa neozdravljiva in kmalu ni bilo nobenega upanja več, da bi bolnik okreval. Zdravniki so bili že napravili križ čez njegovo življenje. Bolnika so vidno pešale moči in uprava sanatorija je obvestila njegove sorodnike, da se mu bliža konec. Tedaj je pa Mehulam izrazil sorodnikom željo, da bi rad še enkrat videl domovino in da ga ne veseli umreti v tujini. Bolnikovo stanje je bilo tako, da ni bilo nobene verjetnosti, da bi prestal prevoz v Sofijo. Njegov sin je pa brž na^el izhod iz zagate, češ, da bi lahko prepeljali bolnega očeta v Sofijo z aeroplanom. Hitro se je napotil na letališče v Aspernu, kjer so mu dali takoj na razpolago letalo, kamor so spravili na zložljivi postelji težko bolnega Bolgara. V torek opoldne se je letalo dvignilo in okrog 6. zvečer je bilo v Sofiji. Bolnik je razmeroma dobro prestal polet in izpolnila se mu je želja, da je pred smrtjo še enkrat videl svojo domovino. 12 ur po prihodu v Sofijo je v naročju svojih sorodnikov izdihnil. Srednje šole v ČSR Srednjih šol na Češkoslovaškem Je bilo v šolskem letu 1929-30 skupaj 347 in sicer 32 gimnazij, 136 realnih gimnazij, 3 višje realne gimnazije, 57 reformnih realnih gimnazij, 60 realk in 59 učiteljišč. Po učnem jeziku je bilo češkoslovaških srednjih šol 243 in sicer 18 gimnazij (351 profesorjev, 5872 dijakov in 351 razredov), 101 realna gimnazija (1984 profesorjev, 30.025 dijakov in 1013 razredov), 39 reformnih realnih gimnazij (694 profesorjev, 10.042 dijakov in 360 razredov), 41 realk (771 profesorjev, 11.133 dijakov m 382 razredov) in 44 učiteljišč (629 profesorjev, 5439 dijakov in 171 razredov). S podkarpatskim učnim jezikom so štiri realne gimnazije (95 profesorjev, 1335 dijakov in 46 razredov) in 4 učiteljišča (46 orofesorjev, 584 dijakov in 16 razredov). Z nemškim učnim jezikom je 13 gimnazij (208 profesorjev, 2038 dijakov in 106 razredov), 26 realnih gimnazij (503 profesorji, 6940 dijakov in 248 razredov), 3 višje realne gimnazije (72 profesorjev, 873 dijakov in 31 razredov), 18 reformnih realnih gimnazij (303 profesorji, 3899 dijakov in 162 razredov), 19 realk (312 profesorjev, 4385 dijakov m 148 razredov) in 10 učiteljišč (161 profesorjev, 1075 dijakov in 36 razredov). Z madžarskim učnim jezikom je ena gimnazija (15 profesorjev, 453 dijakov in 8 razredov), 4 realne gimnazije (128 profesorjev, 2214 dijakov m 69 razredov) m 1 učiteljišče (13 profesorjev, 245 dijakov in 7 razredov). S poljskim učnim jezikom je samo ena realna gimnazija, ki ima 20 profesorjev, 369 dijakov in 10 razredov, nji je pa pripljučeno učiteljišče z 2 pro- i fesorjema, 52 dijaki in 2 razredoma. I nike približa poedine dele sveta in bo tudi ena glavnih ovir morebitnih vojn. Cim bolje se bodo ljudje na svetu poznali, tem manj bo med njimi sovraštva. V malem veljavno načelo se uveljavi tudi v splošnem. Poleg tega izgine ali pa se vsaj močno zmanjša vsaka možnost nenadnega vojnega presenečenja, nobenega naroda ne bo več mogoče presenetiti z vojno šele v zadnjem hipu. Kar se tiče pogona prometnih sredstev s pomočjo brezžične tehnike še nimamo točnih domnev, toda že sedaj je jasno, da bomo lahko kmalu upravljali letala brezžičnim potom. To bo pilotiranje na daljavo brez pilota. Celo eskadrilo aeroplanov s poljubnim tovorom, seveda tudi z bombami, bo mogoče poslati kadarkoli v zračne višave in noben letalec ne bo v nevarnosti, da se ponesreči. Seveda bo pa imel to ugodnost tudi sovražnik in jo bo nedvomno v polni meri izrabil deloma v samoobrambo, deloma pa v borbi s sovražnikom. Gotovo bo pa možnost vojne v doglednem času mnogo manjša, kakor je zdaj, kajti človeštvo bo videlo vse to grozno morimo orodje in si bo temeljito premislilo začeti novo vojno. Velik razvoj se obeta tudi direktne-rma prenašanju brzojavk na daljavo v obliki pošiljateljeve pisane besede. Vse brzojavke dogledne bodočnosti se bodo prenašale tudi čez širna morja sploh samo v rokopisu, kar velja tudi za ste-nografirana poročila. Najvažnejši problem brezžične tehnike je pa zdaj v iskanju kratkih m posebno kratkih valov. Cim doseže brezžična tehnika ra cilj. bo medsebojno občevanje še hitrejše in lažje. To bo velikega pomena zlasti za ladje, ki se na morju sploh ne bodo mogle izgubiti. V vsakem položaju m v vsakem trenutku bodo lahko takoj na vse strani pošiljale ooročila. Ladje napravijo tudi okrog sebe >svoj lasmi pas«, v katerem bodo informirale vsakega, kdor bo v njem. Tako bodo preprečene tudi nesreče, kajti nobena ladja ne bo mogla v najgostejši megli aH v najhujšem viharju zavoziti v drugo. študent s 110 semestri Iz Stockhohna poročajo, da je umrl v švedskem vseučiliškem mestu Upsali Kristofer Baumbach, ki se je po pravici imenoval večni študent. Imel je namreč celih 110 semestrov in star je bil že 74 let. Ko je bil star 61 let in je imel za seboj že 85 semestrov, se mu je zdelo, da je dovolj podkovan za izpite. Med izpitom in izpitom je razlika, je dejal takrat. Reproducirati učenost iz knjig zna vsak zelenec, nekaj drugega je pa preživeti to, kar človek na univerzi študira Jaz sem rabil nad 40 let, predno sem notranje prebavil to, kar so mi nudile knjige in predavanja. Pri izpitu mu je dal profesor posebno težak latinski tekst. Večni študent ga je temeljito prečital in predno je začel prevajati, je dejal: Tega latinskega pisatelja že od 1. 1878 nisem imel v rokah. Izpit je napravil z odliko. Pa niti po izpitih se Baumbach ni mogel ločiti od univerze. Med mladimi študenti je bil tudi po svoji zunanjosti pravo čudo. Oblačil se je kakor študentje v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Samo v toliko se je sprijaznil s moderno dobo, da je bil prav do smrti vnet športnik. Rdeče barve se boje V madžarskem parlamentu je tu dobro. — In da bi napeljala pogovor v drugo smer, je vprašala: — Ali hočete ostati tu, VViison — prezimovati tu, kakor bi dejal moj oče? — Da. — Seveda. Imam je blizu sto glav. Toliko denarja sem prihranil. — Dober začetek- Toda kdo bo skr» bel za vas m za vašo živino, dokler s a* rod ne boste mogli delati? — Moj dobri prijatelj Wade, je odgovoril Moore in pokazal na možic* ka, ki se je bas ukvarjal z jedilnim pri* borom, pa menda nalašč ni hotel niče* sar slišati. — Ali vam smem prinesti kak pri* boljšek ali lepo knjigo, da vam ne bo dolgčas? — Prinesite mi Collie Befloundso* vo, — je odgovoril tiho. — Kako naj vam pa kaj prinesem, nc da bi prinesla obenem tudi sebe? — Res je. Torej mi pa prinesite malo marmelade in zabavno knjigo — jutri. Velja? — Seveda velja. — To je obljuba- Vaše obljube pa poznam že od prej. — Torej pa zbogom do jutri. Iti moram. In upam, da se počutite že bolje. — Bolan ostanem v postelji, dokler me boste mogli posečati. Columbina je odšla vsa rdeča in ko je stopila iz koče, se ji je zdelo, kakor da hribi še nikoli niso bili tako nežni in sanjavi, njena osamljenost še nikoli tako prijetna in nebo še nikoli tako sinje. Ta čas, ko je odvezovala svojega konja, je prišel iz koče lovec, za njim pa l^ane. — Miss Collie, če boste jahali po* časi, ujamem svojega konja in vas do* hitim, da se vrneva skupaj na farmo, — je dejal. Zajahala je svojega konja ki ga pognala počasi po stezi ob robu polož* nega pobočja. Višina je bila zv»tnejŠa kot je pričakovala; razgled je bil pre* krasen. Sivo, valovito pogorje, tako pi* sano ob tej uri, črno obrobljeni griči in gorski grebeni tam v daljavi, pozla* ceni z žarki zahajajočega solnca, vse to je stopilo tako jasno in razločno pred njene oči, tako divje in čudovito značilno za Kolorado, da je kar ostr* mela. Ob vznožju pobočja jo je Wade dohitel. — Nekaj bi vas prosil, dekle: nikar ne povejte Belloundsu, da sem se za* vzel za Wilsa, — je začel s svojim mehkim, prepričevalnim glasom. — Dobro. Toda zakaj bi ne smela očetu tega povedati? Saj ne bo hud, kajti prepričana sem, da bi tudi on ta« ko storil. — To pa rad verjamem. Toda ta zadeva tu je zlezla malo iz okvira. In Wils si še ni tako opomogel kakor misli. Tvegati nočem ničesar. Svojega mesta nočem izgubiti, obenem pa no* čem, da bi me kdo oviral v skrbi za tega fanta. Prispela sta bila do prvega gozdič* ka, ko je VVade izrazil te pomisleke. Columbina je zadržala konja in tako j- moral tudi rjen spremljevalec zadr* žati svojega. Njene zle slutnje so naš* le pojporo v žalostni novici, ki jo je prečitala v razoranem obrazu svojega spremljevalca. — Povejte mi po pravici, kako je z \VUsom, Ben, — je dejala in ga prijela za ramo. — Na svoj načm sem napol zdrav* nik miss Collie. Študiral sem malo me« dicino in kirurgijo. Niti besedice bi vam ne povedal, če bi se ne zanašal na vašo podporo. — Vse hočem storiti, kar bo v mo* jih močeh. Toda povejte mi vendar, kako je z njim, — ga je prekinila Co* lumbina v prizadevanju Dripraviti se na najhujše. — Vvilsonova noga je močno zmeč* kana. Ravsanje z Jackom je pokvarilo vse. Položaj je stokrat slabši od prejš* njega. Bojim se zastrupljenja krvi ali vnetja ... In fantu sem kar naravnost povedal, da bi bilo bolje, če bi mi do* volil odrezati mu nogo. Toda \Vils je prisegel, da obdrži svojo nogo ali pa umre. No torej, če se rane res vname* jo, tudi noge ne bomo mogli rešiti, a morda niti življenja samega- krasna izbira — tedensko dohajajo dunajske novo stl cene strooo solidne Edina specialna trgovina M« Kristofič - Bučar Ijjubljana, Stari trg št. O BLUZ, DAMSKIH OBLEK IN OTROŠKIH OBLAČIL VSEH VRST. Specialna mizarska in tapetniška de* lavnica po najmodernejši arhitekturi Lancoš — Sitar, Ljubljana Wotfova ulica 12, dvorišče vel esej mu paviljon BILJARDNE POTREBŠČINE! Krogle, palice, žoge, gumo za man-tinelo, krede in kožice, kontrolne ure, šah-domino, krogle in kegle, domači izdelek. Solidne cene. Posetite me na velesejmu v pav. »H« št. 272* EHRLICH JOSIP, SOMBOR, Dunavska banovina Proizvod biljardsklh potrebščin. — Odlikovan % zlato kolajno. PUGH MOTORNA KOLESA 250 in 500 cm3 zta. odplačilo v 18 mesečnih obrokih samo pri generalnem zastopniku ALOJZ USSAR zaloga šivalnih strojev, koles in motorjev Maribor, Trg Svobode St* Z (prej Gosposka ulica 20). Istotam se dobilo tudi nadomesolni deti za Puch - motorje. asv< plača m lahko tnal p Na vprašanja brez r Najmanjši ogla* NAZNANILO bo najboljša bela in rdeča vina; gorka, in mrzla jedila.— Ko priđete z dežele v mesto, Vas vabim. Cene nizke. Ljubljana, Mestni trg štev. 13 1752 DAL.IBOR PIANI — PIANINI razstavljeni na velesejmu v Ljubljani 30. V. do 8. VT- 1931. DALEBORf Češka prima znamka Jam« za najboljšo kvaliteto in zmerno ceno. — Tudi na obroke. — Paviljon E. 1742 OTROŠKI VOZIČEK malo rabljen, prodam za 360.— dinarjev. Gabrovšek, Zavrti 12. 1747 GOSPODIČNO a popotnim znanjem nemške korespondence, sprejmem kot blagajničarko in tipkarico. S prakso imajo prednost. — Hotel Union, Bled. 1750 CEVLJ. POMOČNIKA sposobnega prikrojevanja fine jsih zgornjih delov, v stalno službo, sprejme takoj Josip Pogaču, Kamnik. 1749 LEP TRAVNIK (sladka krma) in gozd — skupaj 3 orale, pri cesti, v občini Rospah — takoj poceni proda Sredenšek, Pobrežje, Cesta na Brezje 40. 1748 OPRAVA obstoječa lz usnjate garniture, omaro za knjige, mizo ter dva stola prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1746 POMOČNIKA za male kose, dobro izurjenega, sprejme modni salon J. Kuril j, Novi trg št. 1. 1758 10% POPUSTA na žagan in tesan STAVBNI LES. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska e. 12 POZOR! Nemška tovarna klavirjev Hauschultz - Berlin, svetovno znana, poslala je na ljubljanski veselejem piano, na katerem lahko igra tudi neuk, ne da bi se učil igrati. — Razstavljen je na velesejmu v paviljonu E 30—32. 1724 URE popravlja, renovira; večletno jamstvo. Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55, L nadstr., vhod Vidovdan ska cesta št. 1 PIANINI! PIANINI! VELIKA PRILOŽNOST! Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hauschultz-Berlin poslala je na ljubljanski velesejem 6 lepih pianinov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrhe za polovično ceno. — Izkoristite priliko! — Planini so razstavljeni na velesejmu v paviljonu E 30—32. FORD AVTO št. A 850.751, rabljen 8000 km, 5sedežna limuzina, takoj ugodno naprodaj. — Poizve se pri: American-motors, Ljubljana. 49/L Deske m. za obijanje, kratke za mizarje, oblane za pode in letve raznih dimenzij prodaja po zelo nizki ceni „Ilirija", d. z o. z., LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46 Telefon št. 28—20, 25—95. elektr. konces. podjetje Ljubljana, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni materijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za so-lidnost in zmerne cene. Klavirji! pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B5-senđorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so ne-sporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni tre 3 Najcenejša posojevalnlca. Ako hočete dobro kapljico ali dobra jedila, oglasite se T gostilni pri „Kosu Krojaška ulica št. 6 Cena vina: belo liter Din 16.— in Din 10.—, rdeče Din 14.—; pivo. — Solidna postrežba! — Sprejemajo se abonent je na domačo hrano po najnižji ceni. Splošno je že znano da se dobi v PREŠERNOVI ULICI št. 54, LJUBLJANA, razna manufaktura po neverjetno nizkih cenah Sifoni »••■••»•■ od Din 7.50 Pralna svila i a IS.— Tiskovine » Sv— Oefirjl za srajce ■•«...■ » » 16V— Češki in angL kamgarni za moške obleke a » 80.— Volneni deleni po a 20«—i Frotirji za kopalne plašče, 140 em široki • a a 70.— Fro tiraš te brisače » a 20u— Creppe de elitne, krasne kvalitete ■ • a a 08w—i Srajce, kravate, žepni robci, posteljne garniture, šivano DAME! NOVOST! Trajna ondulacija brez opeklin — nepoškodovani lasje, najlepši valovi — (tudi na dolgih laseh (kitah). Cene zmerne. Vendelin Sebal frizer za dame in gospode LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 44. odeje ter razno drago blago po izredno nizkih cenah. Oglejte si neobvezne blago tn eenet Samo sveže tovarniško blago! JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošte) ELEGANTNE LETNE OBLEKE IZDELUJE PO MERI Malinovec iz aromatičnih gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja: Stara lekarna »Pri orlu« v Celju. 61/L Otvoritev kopališča v Retecah na Sori Jutri v nedeljo bo o+vorjeno kopališče v Retečah na SorL Voda je že izredno topla in prijetna. Kopalni vlak iz Ljubljane odhaja ob 13.20. — Vožnja je polovična. — K številnemu obisku vabi lastnik. Jurče Gosar J. KURILJ, modni salon za gospode (Turjaški trg) Novi trg Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da imam vedno v zalogi prvovrstno angleško in francosko blago v najnovejših vzorcih ter se priporočam, da kot strokovnjak najbolj poznam blago, za katero morem da jamčim. pisarniški stroji Velesejem »H« štev. 287—289. IVAN LEGAT Ljubljana, Maribor, Prešernova ulica 44 Vetrinjska uHca 30 Tel. int. 26—36 Tel. int. 2434 Kreditni zavod za trgovino fn industrijo EmF I JU LJ A X A, Prešernova nlica štev. 50 (v lastnem poslopju) Obratovanje vioz, nakup ts prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz to varat borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v te- In Inozemstvo sale - deposlta itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit, LJubljana. — Telefon št 2040, 2457, 2548. Interarban 2704, 280*. 10/ >3EOVENSKI' NAROD«, dne 30. maja 1931 Stev. T2t? Zastopnika ki stalno potuje po Alpskih deželah, dobro uvedenega in Ce mogoče stroke vajenega, sprejme čimprej VVarnsdorfska tkalnica in manipulacija (Warnsdorfer Weberei und Mani-pulation). — Cen j. ponudbe pod Šifro >Dauernde Verbindung 3348« na anončno ekspedicijo Josef Nowey, Warnsdorf (CSR). Surovo maslo (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju. Franc Kolleritsch APAČE PRI GORNJI RADGONI a S4S4 JVa-cs^o (PotrHi ecsio 33 Vsa pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS družba sca. pleskarstvo in soboslikarstvc Ljubljana, Sv. Petra e. 53. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 83 (na Balkanu) Telefon 34—»4 »•»»»•»»»»»»»»»»•»tu Znižali smo cene malim oglasom, da stane beseda le so p« Zunanji lnserentl lahko plačajo male oglase z znamkami. a$enpe •Kapmoclernepsi in najcenejši apo Slefctricne pcpc/rioma matične htađilne ci tfsrc m ;o ovfctttaiicno excff*aćciccs;o Prvovrstni izdelki v vseh potrebnih dimenzijah. Kakor za mala, tako tudi za največja gospodinjstva, za trgo- vk*'V t** 4 vine z živili in mesnimi izdelki, mesarije, delikatese, hotele, letovišča, gostilne, restavracije in bolnice je mogoče dobiti le pri: Som en reJo/a 0 • • • ^ hi<.d;Lih mL**** >s>ctttperft*tde< (Bančni zarod „Jtđericatcv**, đCavcniH & 4?c. d. * ©. m. v £f ubijana, Selenburgeva Sf/ll (Blagcvitt oddaloQ m Delniška dražba pivovarne PIVOVARNA m SLADARNA. — Podružna PIVOVARNA v Maribora. — Tovarna sa ŠPIRIT in gVAy^f LJUBLJANA, postni predal 45. — Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO m CRNO PIVO ▼ BođSh m steklenicah. — Pekovski KVAS. — Cisti rafln. in denatur. ŠPIRIT Ljubljana Telefon: LJUBLJANA 2310 in 2311 MARIBOR 2023 Brzojavi; Pivovarna »TJNIONc, Ljubljana Pivovarna >UNION«, Maribor 066829 Strati ^r> >SCOVENSKI NARŽUK, đne 36. maja "1981 Siev. !20 ZA TOPLE POLETNE DNEVE čevlji z gumastim podplatom. Nekoliko milijonov parov teh čevljev izvozimo v tropske kraje. Vsled ogromnega povpraševanja nam je uspelo proizvodnjo izpopolniti, a ceno znižati na tako mero, da jih zamore vsakdo kupiti. Obiščite naše prodajalne, ugodno vas bodo iznenadili naši novi modeli in naše neverjetno nizke cene. Vrcra 1805-66 Specijalni čevlji za kopanje, izdelani iz gume tako, da se prilezejo nogi in ne ovirajo prt plavanju- Na obali in na obrežju vam bodo varovali noge bodečega kamenja in peska, stanejo pa samo Din 29.—. Vrsto 4232-37 Otrokom so za igranje, sl:a-kanje in tekanje ti čevlji neobhodno potrebni. Izdelani so iz močnega sivega platna, prilegajo se nogi, lahko se snažijo in so stanovitni. ^Vrsta 4541-05 Za vase ljubljenčke so potrebni, ko nastopijo poletni dnevi lahki in higijenski čeveljčki. Evo jih, neverjetno - poc :ni iz belega lanenega platna, z gumastim podplatom 49.- Vrsta 4542-05 Te smo priredili za vaše otroke z gumastim podplatom in peto. Dovršeni so in lahki. Zlasti lepo pristajajo beli in lahki poletni obleki. Čevlji za tenis iz belega platna s podplatom iz crepa ali z vulkaniziranim podplatom. Te čevlje radi nosijo v toplih krajih vsak dan. Dnevna potreba vsakega domačina. V teh čevljih se boste ugodno počutili, s to nizko ceno pa omogočujemo vsakemu, da jih lahko kupi. Evo čeveljčkov, z živejšimi kombinacijami, takih, ki po prirodi odgovarjajo vašemu kroju in vaši obleki. Za majhen ienar lahko nosite čevlje zadnje mode. Drap-plat-no, kombinirano z rujavim. Pri teh čevljih je zastopana tudi moda. K lahki poletni obleki bele, sive ali dr a p barve, okrašeni s paspulami raznih barv. V*** 3333-24 Zel stare mamice. Udoben čevelj široke oblike, izdelan iz lanenega platna z nizko peto, _ Vrsta 2145-8420? Evo jih, s sportsko peto, in v vseh barvah. Fino češko platno, stanoviten podplat, eleganten in okusen čevelj za vsr.ko priliko, za urad, za sport, za izlete, tenis in obal. .Vr»1q 212£0? Krasen sportski in praktičen čevelj na trakove, okrašen in obrobljen s paspulo, nekoliko temnejše barve. Siv, drap ali bel za isto ceno. Vrsta 2145-32309 Te platnene čeveljčke z nizko gumasto peto smo vam pripravili v raznih barvah in sicer sive, črne, drap in bele. Spodnji del iz pletenega sukanca raznih barv, z gumastim podplatom in peto. Higijenski, zdravi in potrebni k lahki poletni obleki. Specijalni čevlji za tenis z debelim podplatom iz predelane gume. Nosijo se k obleki, na morski obali so pa vsakdanja potreba. TT37-0S Poletni polčevlji iz belega ali sivega platna so jako lahki in udobni. Sivi za dnevno potrebo, beli pa za izprehode. Platneni polčevlji za gospodo. Z gumastim podplatom, izvrstni za popoldanske izprehode ob športnih dneh, Kupujte samo, ako vam ugajajo! Nogavice: Moške iz sukanca > > > > > svilnate Din 9.— ženske flor Dinl5.-- in 25. > 15.— » svilnate Din 35. > 25.— > Bemberg prima > 49. Drobno blago: Pasta v škatlah Din 4.— ln 6v— Pasta v steklenicah Din 6.« Pasta v tubah > 5.— žlice > S.— Kamen za platno Din Kopita žen. in moška > Lufa-vio2ki, otrofiki, ženski tn moški * & 2.-19.- POZOR! NOVOST! Specijalna čevljarska delavnica za moške in ženske GOISERJE ter vseh ostalih čevljev Vam naredi točno in solidno ter po meri. — Popravila se sprejemajo. MIHAEL PETERNEL, LJUBLJANA, Breg št 1 h SLANOVIC SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, Gajeva ulica štev. 2 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana. •J.PICEK ZELEZNINA IN SPECER1JA fOVO MESTO Poljedelci pozor! Kakor vsako leto, imam tudi letos veliko izbero v kosah: gorenjske, korošice, turške peklenske, magnetne kose i. dr. — Fine brusne kamne. — Polnovredni trboveljski in dalmatinski cement, betonsko železo, štukatur in druge stavbne potrebščine. Težakovo olje, najfinejši Ave-narius Carbolinej. Galica, cepilni gumi, žveplo, gumi cevi. Najnižje dnevne cene. Najnovejši »Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki franko. Najnižje cene. »TRIBUNA« F. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška c 4. Naše hrenovke, kraniske klobase in sploh vsi mesni izdelki žanjejo splošno pohvalo. — Oglasite se na velesejmu v našem paviljonu na veseličnem prostoru. Toči se tudi izborno »Unionsko« pivo. Se priporoča Ivan Javornik Ljubljana, Domobranska cesta 7. Opozorilo sejmskim obiskovalcem! Prve svetovne tovarne klavirjev BSsendor-fer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, Dalibor — imajo razstavljene svoje prvorazredne klavirje in pianine v klavirskih salonih Alfonza BREZNIKA na Mestnem trgu 3, (poleg magistrata). Obroki po Din 400.—. — Cena od 15.200 Din naprej. 803 PRODAJA SE NADALJUJE Na novo došlo s t Creooe de Chine, francoski, v modnih rožastlh barva Umetna svila najboljše vrste Ostanki umetne svile Da mast platno za zimnice Volneni deleni, novi, moderni vzorci Lanski vzorci Bombažni delen Prima angleški šiofl že od Din 150.— naprej Angleški seflrji la Jugoslovenski seflr Raye delen, krasni vzorci za ženske obleke Ženske in moške nogavice, žepni robci, po izredno nizkih cenah! meter Din 75.— » • 17.— » » 12.— » » 23.— » » 24.— » » 15.— » » 6.— * » 17— » » *.— » 12— DRUŽBA COMMERCE Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2,1. nadstropje Ce nas Se niste obiskali, pridite in prepričajte se! Vedno no viško? Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira Crepe de Chine Crepe Georgette Crepe Mongol Crepe Satin Veloutine Foutard Motre Taffet A.& E. Skaberne, Ljubljana OTOMANE ■km*. ^^^^^^^ Din 5*0 do 820 po izberi blaga stalno v zalogi SITAR KARL, LJUBLJANA, Wolfova ulica Stev. 12. (Dvorišče) Modrece afrik Din 230.—, tridelne Din 800.—. Prodajo se po zelo nizki ceni sledeči avtomobili: Chevrolet odprt model 1928; Fiat tipa 507, limuzina, Renault 4 CV cabriolet; Renault 6 CV poltovorni in dva motorni kolesi BSA 175 c; Dvovrstna Fordova limuzina iz 1. 1930; Štirisedežni odprti »Itala« v najboljšem stanju. Ivan K Na ogled pri: apel j« Ljubljana, Krekov trg št 10 Specijelni entel oblek in volan francoski sistem pri Matek & Mikeš, Ljubljana '-v oleg hotela Štrukelj) " * »BREDA« žepni robci Lom. Din 2.—. — Namodernej&a vezenje zaves, pregrinjal in perila, Najboljši Šivalni stroji in kolesa oeADLER" - „C1UTZNER" Švicarski pletilni stroji ..Dubied" za dom, obrt in industrijo, edino le pri JoSe Peteline Ljubljana Telefon 291$. Elegantna oprema, neprekosljiv materijal! NOVOST! NOVOST! Šivalni stroj kot damska pisalna Nizke cene! Tnal na obroke! Urejuje Josip Znpanftlfl. » Za »Narodno nakano« Fran ~ Za upravo m meeratnl dal Usta: Oton Cbriatot. ~ Val v LdubljaaL